Oar Write Us Today Advertising are REASONABLE____ List slovenskih delavcev v Ameriki. bJLKPHONE: CHelsea 3—1242 m Se«wnd CImc Matter September Zlat, IMS at the t*«#t Offtec M Ne« lerk. N. ¥. Act ef Centres« ef March M, 187». iKx 243. — Stev. 243. NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 19, 193^ —ČETRTEK, 19. OKTOBRA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVIL PLOSEN PREGLED EVROPSKE OJNE apadna fronta... IEMCI ZBIRAJO VELIKO ARMADO PARIZ, 19. oktobra. — Zavezniki so poslali na -onto svoje rezerve in zbrali močno artilerijo, ker [ričakujejo, da bo v najkrajšem času navalilo na jihovo obrambno črto okoli 800,000 Nemcev, ki zbrani v prvih vrstah na 90 milj dolgi fronti od [ozele do Rene. Nemške straže so preiskušale moč francoske arkade med Mozelo in Saaro, to je na istem kraju, r sta bdla v ponedeljek odbita dva močna nem-napada. fEMCI POŠILJAJO NA FRONTO MOČNA UACENJA Francoski opazovalni oddelki poročajo, da pri-laja px> železnicah in cestah nemško vojaštvo in rojni materjal na fronto. Na celi fronti pa previa-luje deževno vreme in aeroplani počivajo. Franco-rka artilerija obstreljuje nemške prednje utrdbe ter železnice in ceste za njihovo fronto, da ovira dovoz 'ojaštva in municije. fEMCI SO ZAVZELI NEKAJ OZEMLJA S svojim njočnim napadom v ponedeljek so Nem-i zasedli okoli 20 kvadratnih milj ozemlja in so napredovali za tri milje. Francoske prednje straže se na povelje umaknile ter so ozemlje prepusti-Nemcem. Navzlic temu pa so Nemci izgubili pri-»ližno 1 000 mož. Kalinin odgovoril F. D. Rooseveltu Kalinin je zatrdil neodvisnost Fin ske. — Rusija samo želi, da je Finski zajamčena varnost. *— Pogajanja se vodijo v prijateljskem duhu. WASHINGTON, D. C., liJ — : m I S^ir^S^ISaracoglu se m mogel pogoditi z' Rusi Saracoglu se ni mogel pogoditi z Rusi. — Je odpotoval iz Moskve. — Pogodba z Anglijo. Razne Vesti Usoda morilca Dworckega skt'inu predsedniku Mibajlu Kaliniiiu poslanico, v kateri j«* izrazil svojo željo in upa-j ' nj«*, «la Ru>ija v svojih zalite-i vali do Finske nt* ho šla tako daleč, da l>i se posl užila oho-| rožene sile. Kalinin je pred-j _____________ -edniku KooseveJtu osebno od- MOSKVA, Jiusija, 18. okt. ladjam bojujočih se drža\, i govoril s posredovanjem ame-J— J)u .-odaj u>pesna Stalinova kajti hi ta slučaj ji Kusija ui i riškejifa [»oslanika v Moskvi, vnanja politika je od po veda- bila pri volji dati dovolj jain-4 Lau rem*« A. Steinharrta. ■ Ja, ko so se razbila pogajanja stova za njeno varnost. Kalinin je predsedniku spo-j^ »"-^boj"« vojaško pomoč med Rusijo in Turčijo navzlic ročil, da je Sovjetska unija j1"?1 KusiJO 111 Tu™J«- Tur-, temu, da so se pogajanja razbi-pred L'0 leti "prostovoljno" j ski yuan*1 »"»»»ter Sukru Sa- la, obstoje še dalje prijateljski zajamčila Finski neodvisnost na podlagi "medsebojnih odnosa je v." Predsednik Roosevelt je v svoji poslanici med drugim rekel, da je prepričan, da bo>ta. TREXTOX, X. J., 18. okt. — Pastor polj.-ke episkopalne cerfcve Walter Dworeeki, ki bi imel sehno prizivno sodišči* « I ne Ki. novembra. raeogiu, ki se je mudil v Moskvi skoro en mesec, je včeraj zjutraj odpotoval v A11 goro. Ker v pogajanjih z ruskimi dižavniki ni dosegel nikakega uspeha, se na povratku v An^ goro ne bo sestal z romunskim | predsednik Kalinin in sovjet- j viianjim ministrom Uafeucom, ska vlada razumela prijatelj- kakor je nameraval, ker mu I ski duh njegove poslanice ter j ninui ničesar važnega poročanje predsedniku Kalininu pO - I ti , slal najiskrenejše pozdrave. | j^ANBUL, Turška, IS. Predsednik Kalinin je v ze- oktobra. — I radno je bilo naznanjeno, da so bila prekinjena rusko-t urška pogajanja v Moskvi, ker so bile ruske zahteve v nasprotju z varnostjo Turčije. Ob istem času pa je tudi bi- IEMCI SO ZOPET NAPADLI SCAPA FLOW LONDON, 19. oktobra. — Ministrski predsednik Neville [ hamberlain je v <|»o^anski zbornici opozoril, da se mora An-rlija pripraviti, da odbije še večje nemške zračne napade n/i fn^leško otoke, kot pa je bil napad na pristanišče S capa Plow. I^emški aeroplani ho že drujrič prileteli nad Krapa Plow, toda [ngl«»ne mrene. LONDON, Anglija, 17. okt. — Štirje Irci, ki so bili obdoi-ženi izdelovanja bomb, so bili včeraj obsojeni vsak na dvajset let ječe. Proti obsodbi so odločno protestirali. — Anglija je napovedala Nemčiji vojno, — je rekel eden med njimi, — da bi preprečila delitev Poljake. Mi smo pa obsojeni na dvajset let ječe, ker smo skušali preprečiti delitev Irske. Ostali trije so svojemu tovarišu pritrdili in vzkliknili: — (V pomeni borba za našo domovino smrt, potem radi u-mremo. Potres v Čile SANTIAGO 1)K CHILE, 18. okt. — Močan potres v nu-stu Conception je povzročil med prebivalstvom veliko paniko. Ljudje so bežali iz svojih stanovanj na prosto, boječ se ponovitve grozot meseca janu a rja, ko je potres zahteval več tisoč človeških žrtev. Roosevelt za begunce Usodne posledice sedanje evropske vojne. — Skrbeti bo treba za 10 milijonov brezdomcev. WASHINGTON, D. C., 18. okt. — Predsednik Roosevelt je -pozval včeraj odbor za politične begunce, naj izdela načrte za preskifco deset do dvajset milijonov moških, žensk in otrok, ki bodo izgubili v<d sedanje evropske vojne svoje domove. V otUboru je zastopanih dva-intrideset narodov. Dosedaj je bilo treba skrbeti, — je dejal predsednik, za približno t ris to tisoč oseb, v bodoče bo pa to število naraslo v milijone. i> praznin.i resolucijami in lepo donečin.i frazami ne bomo dosegli svojega cilja, pač je pa treba žrtev in dela. Amerika bo pi i-spevala svoj delež in isto bodo morale storiti tudi druge države. Za begunce bodo ustanovljeni domovi na afriškem, a-meržškem in avstralskem ozemlju. Ta ozemlja bo treba seveda prej priprav iti, da bodo o dgovarjala svojemu namenu. Na konferenci so bili navzoči: državni tajnik Hull, državni pod tajnik Sumner Welles ter nekateri člani izvršilnega odbora iz Velike Britanije, Argentine, Brazilije, Francija. Nizozemske in Združenih držav. RIM, Italija, 18. okt. — Fr. van Uilderineester, načelnik organizacije za pomoč židovskim beguncem, je dospel dam s sem in se začel posvetovati z italijanskimi oblastmi gle ' «f «bovi of fleer«: NSW YORK, N. ¥. * • i 46th Year 1ASIT*D ITUI OAT RZGKPT BDNDAT« AND HOLIDAYS AJ»artlaaMi al am Asreement. Sa Ml« m%m valja Uat ta ••«••• aa lairlto j Sa New York aa ralo lato .. |7 0U ........RR za pol Mi ................$8.P0 ........».'»o 1 Za Inoacmatrt, aa eato lato .. rr.iW - MW.. fLSC :Km pal lata. ................$840 Bat.L«Htli. Yaarfy it^- "OLAO NARODA** IRHAJA YBAJKI DAN IZVERliAl NEDRLJ IR ?BltKIKOl *<1LAS NARODA", 1 Blfl TOT IIS mm, NEW TOK. N. I. XLKPHONK: CHriaaa t—ISO POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST t tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE USTA. HITLERJEV MIR J'rwl nekaj dnevi j** rekel nemški v nanj i minister vou Kibbenl rup, da Nemčija ne Ih» začela razo rože V liti, ter da se ne bo {»ogajahi glede razoroženja, d-ukler njeni sovražniki Istega ne .-tore. Posredovanje te ali one nevtralne l>i bilo dobrodošlo edinole v ^lučaju, če bi bile od k a za ne obema strankama enak«: pravice. To je prvo ofk-ijelno ugotovilo o stališču Nemčije napram mirovnim podajanjem. S tem je splavalo po nodi vse upanje o >korajšnji sklenitvi premirja oziroma miru. N'«ti Chamberlain niti Daladier, niti angleški niti francoski narod nočejo ničesar slišati o miru, ki bi pomenil konec demokratske vlade ter začetek totalitarnega gospodstva na.I vsem svetom. Xa svetu so namreč stvari, ki so hujše kot je vojn V. Hibbentrop ni govoril kar tjavendan. Svojo izjavo je 11 temeljil na dejstvih, ki svetovni javnosti niso splošno znana. Nemčija se zaveda svoje moči, nikakor je pa ne 'precenjuje. Sama Nemčija bi ne bila nikdar kos Angliji in Franciji. Drugače je pa seKeda, če >e Hitler lahko zanese na vso podporo Rusij*- in Italije. Nadvse značilna je brzojavka, ki je dos|*ela dne 14. oktobra iz Tokia. — Italija bo stopila n:t stran Nemčije, — je rečeno v brzojavki, — ter ji pomagala s svojim vojaštvom ter z vsemi svojimi naravnimi \iri, ako bodo utihnile govorice o miru. — Tudi Sovjetska unija se bo aktivno udeležila vojne, — je izjavil ta diplomat ter pripomnil, da je današnja Nemčija na znatno ugodnejšem stališču kot je bila Nemčija 1914. — Nemčija se lahko zanaša na balkanske države ter bo dobila od njih razne potrebščine, ki so največji- važnosti za modelno vojskovanje. Ako pomislimo, da se je ta japonski državnik vrnil naravnost iz Rima, ne moremo dvomiti o resničnosti njegovega Ugotovila. Povedal je tisto, kar govore v italijanskih »vladnih ■krogih, ne pa o čemer razpravljajo ljudje po ulieah. Poleg tega (poročajo iz Beograda, da je bila sklenjena nemško-jagodo van*ka trgovinska ipogodba in da se je v sled nemško-bolgarske pogodbe znatno povečala trgovina med obema dr/avama. Zavezniki bi dosti bolj pametno storili, če bi ne čakali Hitlerjeve ofenzive in ne dali nemški armadi prilike, da umakne svoje vojaštvo z vzhodnega bojišča. KONFERENCA SKANDINAVSKIH KRALJEV ST(X?KHOLM, Švedska, 19. oktobra. — Na povalbilo 81 let starega švedskega kralja Gustava V. so se sestali švedski kralj, norveški kralj Haakon in danski ralj Kri-stjan ter finski pred. sednik Kyosti Kallio, da se *porazumgo, kako poinoč bi mogli dati Finski, da se more upreti proti ruski agresivnosti. Vladarji so se sestali s svojimi vnanjimi ministri in svetovalci, da sestavijo načrt, po katerem bi mogli obvarovati pred vojno svojih IG,000,000 prebivalcev. Stockholm je V zastavah Navzlic resnemu političnemu položaju, se je po ulicah abra-Jo mnogo prdbivaleev, ki so glasno pozdravljali vladarje štirih skandinavskih nevtralnih držav. Takoj, ko so sedli okoli posvetovalne mize, so pričeli razpravljati o položaju Finske in finski vnanji minister Erkko je viprašal, v koliki meri bi mogle ft vedska, Norveška in Danska pomagati Finski z ozirom na rusko nevarnost. Diplomatski opazovalci ipričakujejo, da bodo do jutri zvečer prišli do kakega zaiključka in skandinavske drža/ve bodo skorogotovo pričele posredovati, da ibi bila vojna čimprej 'končana. PQRQ&LQ H BA RANGE CmsilOLM, Minn. — Naj malo poročatn o grozni nesreči, ki je zadela tukajšnjo ugledno družino Antona Mahne. V soboto zvečer, 7. oktobra, se je ubil v avtomobilski nezgodi njih edini sin Robert v St. Cloud, M inn., kamor se je podal pred štirimi tedni na višjo trgovsko šolo, da bi se izučil v trgovskem poslu in tako pomagal očetu pri trgovini, kaj ti Mahnetovi imajo trgovino z železnino in pohištvom in |>o-grdbni zavod. Res velika izguba za užaloščene sta riše in sestro. Pogreb se je vršil 13. oktobra ob velikanski udeležbi. Bilo je nad sto avtomobilov v sprevodu. Tako lepega sprevoda nisem še videla tukaj n* Chhdiolmn. Iz tega je mogoče videti, kako je Malmetova družina "priljubljena. * Moje globoko sožalje stari šem in sestri. Jesen se je približala; listje je oriimenelo in odpada; deževno in hladno je vsak dan bolj. tako bo zima kmalo tukaj Najboljše razvedrilo je za zini->ke večere dobro berilo, to pi dobile v 44(Jlas Narodu", ker prinaša najlepše romane ii; vsakdanje novice. Zatoraj lahko zopet vsi stari naročniki in novi obnovijo pri meni naročnino. Delavske razmere ni>o Še veliko 'boljše, darsiravno imajo velika naročila za železno rudo, ki je pa skoro na vrhu zemlje ali v takozvaui open pitu.i Dela'jo z električnimi lopatami in rabijo prav malo delavcev za kopanje rude. Nekaj so jih poklicali iiiazaj, ali samo stare delavce, zato ne svetu jem, da bi hoomIadi leta 1940 v tukajšnjem parku, prav blizu mojega doma, ker obratujem Park Tavern. Pozdraiv na v«e čitatelje, posebno pa pozdravljam mojo prijateljico Mary Pristavec v Chicagi. Frances TJukani<,lg, in sestoji iz dveh delov. — Ročaj in vrv. Peter Zgaga TEŽKO JE, TEŽKO . . . (Konec.) Za" Iia*™vlja] osebi, katera pije grob mili J* Slovenije I Ml DRUŽINSKA TRAGE- bo 'M thočak, poleg tega DJJA * J mu bo kupil še harmoniko, /a I orožje da bo že oče sani poskr-Na Otovcu jiri Črnomlju ži-jbel. Oče j«- baje sinu Antonu vi 00 letni preužitkar Janez tudi zatrjeval, da se mu bo po-»Šiinonič, ki je sinu Jožetu izro-jtem bol je godilo, k«*r -e nm ne čil posestvo pred 1 »ožičeni leta Imj tiehn truditi z delom pri že Pridržal si je zase nekaj f leznici, kamor hodi redno na parcel in si izgovoril hrano pri delo. Za napad naj bi najel skupni mizi, če bi pa to ne bilo možno, pa mora sin Jože da- tvor. Pravijo, da ni hujšega v vsej centralni Evropi. In v Gla/vnjaeo so vtaknili našega ubogega Antuna Kokiea, ker si adkogi njen oil sladke šljivoviee drznil sredi kraljevskega Beograda navduševati rešitelja domovine. Na trdih, vlažnih tleh je Antun milo za-plakal. Kaj bo rekla njegova, dobra žena, kaj bo počela njegova nedolžna deca ? J o j, pre-j°j' O (ilavnjači je že slišal, da je le redkokdo živ in zdrav zapusti. S čini se je torej pregrešil? Kaj je zakrivil. No, sodnik mu je že naslednje dni 'povedal, da je zakrivil veleizdajniško dejanje, ker j<* kakeirrt **vandrovca,f. Ko je sin očetovo immu I bo odločno jati užitek v naturi. Od žene! odklonil, mn je oče zabičil, da Katarine je Simonič .sodno lo ! mora o vsem strogo molčati. Ogromno naročilo BUENOS AIRES, Argentina, 18. okt. —Anglija in, Francija sta naročili dveetotisoč ton zmerzneRega piesa. Vele-klavnice ga bedo morale do- bta/viti v šestnajstih mesecih. V to svrho bo treba zaklali šeststotisoč govedi. To je eno največjih naročil, kar so jih doslej dobile angleške vele-klavniee. čeli, ker se nista dobro razumela. Katarina j«' zadnji ča> stanovala yri svoji hčeri, ki j«* omožena na Selili pri O-tovcu. Ko j«- ožiča prii|ieljal na dom mlado ženo in |M>stal urospodar je vzel k sn-bi tudi svojo mater. knr pa Simoniču ni bilo všeč in se je odselil od doma j n stanoval v svoji zidanici v Kocinah. Obenem je zahteval, da se um daje užitek v naravi. ker se jf sin Jož«* ipotego-val za mater. Vse te nepri jetne okoIKvine. kakršne so tolikokrat vzrok žalostnih dogodkov in neštetih tožba v kmečkih družinah, so do temelja zrahljale družin-ke vezi. Drug drugemu so grenili življenje. Mržnja ob<*h sinov do očeta je imela z:» posledico, da je sin Anton ovadil očeta orožnikom, češ, da je hotel dati uvmrtiti starejšega sina Jožeta. V o-vad'bi je Anton navedel, da ga j«' oče Janez v nedeljo, 14. maja letos povmbii v gostilno na Oto-vec. Tu da mu je plačal liter vina, ki sta ira skupaj spila, nakar iga je oče se ]h>vabil k s(Ay\ v zidanico. k;er sta še naprej pila in kjer mu je oče prigovarjal, naj le jpije. koliko more. V takem razpoloženju ga je oče pričel nagovarjati, naj ustreli brata, za kar nm DARILNE POŠILJATVE v Jugoslavijo 100 Dinar.--$ 2.60 200 Dinar.--5.00 300 Dinar.--7.25 400 Dinar.--9.50 500 Dinar.--11.75 i . .. « ZARADI RAZMER V EVROPI so bile na*> »vero za denarne pošiljat ve v Jugoslavijo začasno prekinjene. Sedaj pa smo dobili novo zvezo, po kateri je mogoče našim rojakom vztreii in denar varno pošiljati. Vendar je bila raun povišana cena, ker s« stroški za pošiljanje po,tem potu mnogo višje. Opozarjamo tudi, da se sem in tam more kaka pošiljatev zaradi evropskih razmer zakasniti. • . t ZA NUJNO POŠLLJATEV POSLUŽITE SE "CABIJE ORDER". — "DOPLAČATI JE TREBA $2.— ZA VSAKO POŠILJATEV V JUGOSLAVIJO Kake tri ijjii na to se je sin Anton ponovno sestal z očetom v zManiei. In spet ga je baje oče nagovarjal, če že brata Jožeta noče n nutiti. naj ga zva-'bi naslednjo nedeljo na koše-nico i hm 1 pretvezo, da gre-ta pogledati, če so sosedje kaj po-pasli. Na t«*m kraju bo oče pričakal oba in ustrelil sina Jožeta. Anton na naj nato pričuje. da je brata ustrelil neki tujec, ki je po zločinu pobegnil. PRETRESLJIVA 2A-LOIGRA Pretresljiva žaloigra se je odigrala v Dravogra lu. 33-letna Ivanka Poči valnikova, žena progovnega delavca z Otiške-ga vrha seje pojavila s .svojim fl-letnim isinčkom na obrežju Drave, v bližini (Jolove tvorni-ce mineralnih olj. Xekaj časa je -inček nervozno teka! ob nabrežju in so nekateri prebivalci v bližini opazili, kako skuša uteči. Vendar je mati v naslednjem trenutku zagrabila sinka in ra vo. Xjunih trupel še niso našli. Počivalnikova je bila že delj časa živčno bolna. Pred leti je bila tudi v umobolnici na Studencu. Zadnje čase je spet kazala znake živčne razrvano-■sti in globoko potrtost. Očitno je v tem stanju izvršila grozno dejanje. Zapušča še tri* nepre-riki^ljene otroke antonu hacetu na sledi Za znanim >vlomileeiiL Antonom Haeetom, ki- ga orožniki po vsej deželi z wo vnemtu i.Vejo, odkar je policija aretirala njegovega tovariša Štefana Verleta, še zmerom ni prave sledi. Pred dnevi sta s»e po vaseh okrog Komende klatila dva sumljivca, izmed katerih je »bil eden močno po re dalo strožjimi odredbami število avtnili nesreč znatno zmanjšati. domovini, druži s sovražniki domovine skuša sovražnikom j>rodati moviiio /a manj kot t ride.-srebrnih dinarjev. Take mu je povedal sodi in ga olisinlil za nedoločen e; Antonu Kokiču ni in ni > v »la,vo, kako temeljito se svet v zadnjih štirih dneh |)remenil. Se ob slovesu so mu zabit vali sosedje, naj nikdar ne ^J zabi domovine in njenega \ dutolja, za katerim stoji si' njeno ves hrvatski narod. 1-** kaj je storil ta včeraj šnji oboževane<- naroda, zai di njega pošilja kraljevska g) -]M>ua v Ulavnjačo ne.lolžl ljudi, tako nedolžne kakor ^ Antun K o ki«" Skušal je |»oizvedeti, pa n ni uspelo. Ko je nekoč imen val ime tistega človeka, ki • je eelo ]»op v domačem >e smatral za kristalnoči-te-voditelja in narodnjaka — se vsi njegovi sotrpini strah ma umaknili od njega in ga nihče več pogledal. Dolgi so dnevi v J«- | I, ne da bi se tega zave bilo letos dvajset odstotkom avtnili nesreč manj kakor lani. * m -r Veliko naročilo \\ ASHl\HiTON, L>. C'., IS. okt. — Ameriški vojni depari-ment je naročil pri Aviation ^Manufacturing Corporation v Williams-port, Pa., za $X33,80it motorjev za letala. • m m Andrews odstopil WASHINGTON, D. C., 18. okt. — Elmer K. Andrews, na-jčelnrk urada, kateremu je po-j verjeli a kontrola naxl postavo, določujočo minimalne plače in maksimalni delovni čas (wage hour administrator), je vložil včeraj svojo resignacijo. Njegov naslednik bo postal eol. Philip Fleming, armadni inži-nir v St. Paulu. tli|,iiiiiiiiiiii|lsiiiinuii|'||ii,iiiaiii,1 ..„11111111,4 itf'l|Hinllmi*»tni|.iinii«innniiinl|Hiiimn»!, posiljatve i SLOVENIC PUBLISHING CO. :: : POTNIŠKI ODDELEK : :: 216 Weat 18th Street, New York Nikar po nepotrebnem ae prenašajte bolečin v kitah. Na tisc^e fjodi je bilo nepričakovano rešenih revmati£> nih bolečin, bolečin v kitah in zpbih a priprostim drgnjenjem > Pain-Kxpeller-jem. To nenavadno zdravilo naglo pomaga. Do sedaj je le bilo PTOČanih nad 17 miljonov steklenic. Kupite Pain-Expeller. Zahtevajte Pain-Expel!er a sidrom na ateklenici. IN " "COiSNARODA' Denarna nakazila izvršujemo ločno in zanesljivo po dnev-nem k^rzu. v italuo Zrn $ ft . 30 l 12.-$ a>.— $ 67.— fll2.00 $187.— Lir 100 Lir 200 LJb 600 Lir 1000 Lir 2000 La, Antun Kokič se ho str Šilo maščeval. Xe nad pravi no guspodo, ki ga paiinila Gla>vnja**o, pa<* se l»o pa br ko osvetli nanl nekdanjim dajaiskim In hinavskim vo( tel jeni, ki se je prelevil v gi bokopa narodu in kop domovine! Pet iandarjev ga je obkol lo, kot da bi ie zemlje zra« Ljudska množica ga je hote Unca t i, sodnik ga je pa obs dil na pet let Glavnjace, je "'vetioma, na javnem pr< štoru, o belem dneva src Beograda, javno žalil, zmer,1' in grdil njegovo ekselen dr. Vladimirja Mačeka, predsednika Nlwvne jugo«t vanske vlade. . . ' L X S NlBODP-NitToiS Thursday, October 19, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY Dopisi no nam vedno dobrodošli, ker unimjo v» naw fitatelje in se i njimi niU rojaki tako-rekoi med wbaj pogovarjajo. V 1>ANA^N|FI četrtkovi številki 44Glasa Naroda" boste ■ itaFi dopise iz raznih e dopisnikom za njih trud in zavednost, fer samo na ta način odgovarja list svojem nameni.. Kojaki, dopisujte, kajti znano nam je, da vsakdo z naj-ečjini zanimanjem prebira dopise. Iz njih izvemo, kako i ve naii po Simi deželi razkropljeni rojaki in tako osta emo med «el>oj v stalnem stiku in občevanju. Sedaj, oh dolgih večerih, prinirte za /pej*o in pišite. Naj- [jianjši dogodek v naselbini lw> zanimal čitatelja. Pričaki<-emo, da se bo marsikdo odzval temu vabilu. slovenska moška ZVEZA »i IRAKU, O. — Bral v ri. lzboren orkester bo na raz-u, ua se naj kateri delegat jtolago za iplesaželjne. Boste venci je Slovenske moške videli, da je mojster kapelnik, ze. ki se jo vršila v Colliu- ker je Jugoslovan. £»am se je Ohio, oglasi 111 poroča, ntarzil, da je "bil oče Slovene«:, je bilo tam. Predsednik mati Hrvatica in da so imeli boarderja Srba, pofem je gotovo Jugoslovan. Torej nezamudite 28. okt., ker se obeta veliko užitka. Tola j na -videnje! J. Anžiček. 1 Idovich se precej zanima . M. Zvezo. Tako bi se moli t udi drugi, |K>teiu bi sla i ar lažje na pre i. V vaaki na-[bini hi m* lahko ustanovila j.Vf. /j\ t /.M. Ker je lAaj v *S |X\«-/i ž«* -koro v>aka žena, [lahko nagovorila .-voj*ga a, da naj prestopi v to zve-L<tvai hitro ej, ako bi to storile. Kašo jMivedali delegat je, je vse v najboljšem redu in 'bili drugi zadovoljni, 'ukaj v Uirard imamo Slov. ško Zvezo in 28. oktobri 10 imeli vinsko trgatev ppuo s S. Ž. Z., kar bo ne-izanimivega. Tako bi tudi, i ko j m) drugih naselbinah »rili in iMjkazali, da S. M. re/a iti S. Zveza delujeta p pa j. To je aelikega pomen* napredek obeh zvez. Zaradi! a »mo na nalili vinsko trga-skupaj in (»okazali, da se v Upno*t i več doseže, kot pa lamecno. HIMEN DETROIT, Mich. — Pred kratkim so se 4*>ročili kar tri-je pari Slovencev: Katliarina Plankar z Johnom Dolenc, John Vili tel ič in Minnie J uren ter ^nton Vranovich z Jennie Travnikar. ' Želimo vsem, da bi bilo srečno! VHUKA NRSRF/A SmVKNiSKR DRrZlNK. £atoraj Vas vabimo na na prireditev 28. oktobra, v-e blizu in daleč. Da ne bo no-\\o *t«vari manjkalo, so se na [dekleta zavzela in bodo, kot vsaki dosedanji prireditvi [»zate, dn ho ko* vsaki stva V.-e rojake v slovenski naselbini v PuHblo. Colo., ki do-hro poznajo d nižino Mr. in Mr*. Josopb Oodec. je pretresla žalostna vest.* da se je ta družina ponesrečila v avtomobilski vožnji. Mr. ,!o"iefh Godec si je pri tej nesreči zlomil vrat. Njegova soproga Anna I Godec ima zlomljeno eno roko in eno nogo. Dalje so bili pri tej nesreči prizadeti Miss Ahna Godec, sestra Bernice Godec v St. Mary bolnišnici in -in Mr. Joseph .Godec. ETNO PREISKUŠN JO IMA ZARES, MLEKO USTVARJA NAVADO! POZNE URE. bodi.«! z dela, tli Igr«-, zahtevajo svaj»-.. uki» m^meb)-m<.stiti- izfrublj«*nt- ni««*1« in Uut>it^ Al.KAl.lJKVo HKLAKt'IJO pijte ;>nši> svrtcgB mJ*-ka jn>- lfii-li- in kad;tr vstant-lr Tako Mi ted«-n in !*»Ktt- to dtlali «-t-lo življenj«*! TEMAČNA POL.T, ruibifkla. koti, odgovarja. inlfkti, na jbogatejfie tnu viru KAU'IJA v vsrh tivUtlL I; a ravim kakij kožni sp**-iaJi*ti preo-pi.«iijt-j«> lHiltlif novo lf-p«it(i, i ml»*<'*iii poti lljte mleko, vsak dan' ŽIVAHNOST napravi fil gralk^ tfvi-zdtiM-e. II nOjrwfi^dni:- lvvzdnin- km ArWn«' Whelan, zvezdnica v Republic'« "ShIhiHkc", vi -- k vrte mleko redna, V KAK I »AN. Je naj^nejša, tiuj-|M>l»>in»-j»aL hruia narave. Pi£it(* po lepo BHKZPLAL'NO knjižico, da dobite vW |M«drot>nostl. Bureau of Milk Publicity, Albany N. V'., Dep. D-1 Prosim poSljite rri k n jlžieo. "Mi Ik—Tlw Way to HeaJPi mid Beauty," RRKZPl..\rNO in Stnina plačana. Name -—--- fa THE STATE OF NEW YORK Address City - State Prosim natiskajte razločno novice iz gilbert, Minn. * IHLlBBRT, Minn. — Zc doi-go časa t»e noibeden ne oglasi iz naše naselbine, zatorej sem se jaz namenila z mojimi skrom liiini vrsticami napisati tukaj« »nje novice. Jesen je tu, poletje je vse prehitro minulo, ter >e poslovilo od nas. V naši državi je prav prijazno v poletnem času, kjer so številna jezera s kras nimi otoki. Lepi so gozdovi, l>osebno v jeseni je lepo, ko se na drevesih vidi vsakovrstne barve. Zato ima tudi jesen svoje naravne lepote. V (poletnem času imamo tudi veliko turistov, ki pridejo iz raznih krajev. Pretekli mesec >uk» imeli še celo iz Kirklanti Lake, Canada, Air. in !Mrs. AJestek, ki sta prišla na obisk k sestri iu bratu na Chisholm. Alinii. Obenem sta tudi (Obiskala mene in mi izročila po-zilrave od naših rojakov, ki se nahajajo v gori omenjenem i mestu. Mojim prijateljem in j znancem se prav iskreno lepo zahvaljujem zu pozdrave ter obenem vsem tam poznanim posifjam naj prisrčnejše po-zdrave. Oh priliki mogoče Vas obiščem. loot Ai&tr FRESH*M/-cej časa je že, kar sem porj>-1grešam njegove članke, 011 jO čal o tukajšnjih delavskih raz m*pisaL dosti člankov, zanimi-nierali. Tistikrat so bile delav-|vHi in resničnih, da bi >e mar-skt- razmere pod ničlo, sedi:j Wkateremu lahko ot*i odprle, se je začelo obračati malo bolj če t>i bil prijatelj oclkritosrč-hitro. Tako je začel zopet o- J nosti. Ker je pa dandanes svet bratovati tisti rov v katerem ie toliko napredoval, da pošte-sem bil jaz Zi»i>o>len in je bH'nost i" <>0 "Slovanu" priskočili na pomoč, da so na New York Worlds Fair pokazali celemu svetu, da smo Jugoslovani na visoki stopnji kultuie in civilizacije, in vredni člani kulturnega sveta. Da je pa to društvo doseglo tako lepe uspehe, gre seveda v prvi vrsti zasluga "Slovano-vemu" odboru, ki v splošnem obstoja z jako zmožnih in popularnih mož, in pa agilnega članstva, ki »vedno podpira dobre in zdrave ideje, in se nest rasi ni kakih žrtev. iMoramo pa priznati, da je veliko pripomoglo do tako popolne slike zadnje *4 Slovane-ve'* prireditve združenje jugoslovanske pesmi. t 1 Prvikrat »v zgodovini mlade Jugoslavije, šo si trije bratski narodi segli v roke, da pozabijo Umetno mržnjo, katero jo med nas sejal tujec germansko in mongolske krvi, samo se je koristil na naš račun. Zato dragi Sldvenci, Hrvatje in Srbi, ta dan ne smemo Itozabiti. — Ne smemo se nikdar več ogrešiti. Posebno tukaj v tujem svetu je velika «pc-tretoa po "bolj tesnem zdrnže nju in spoznavanju. — Ali 7a-htevam preveč, ako vas prosim, da vesaj enkrat na. leto pri- za našo pesem kakor tudi za knjižnico, ki jo tako neobhodno /potrebujemo, in celo dom za ostarele, k katerim bodo pametni in previdni v mladosti prispevali, stari bodo pa prinesli doto. Kaj takega Slovenci sami iiu moremo napraviti. Tudi ne Hrvatje ali Srhi. Ako se pt> združimo vsi trije, sem pa prepričan, da je to mogoče. S tem ne mislim na kako mešanico, da hi mogoče Slovenci začeli lomiti srbščino, ali Srbi slovenščino. Čast mi je ponoviti besede Rev. Zakrajška, ko je rekel: "Slovenec bode ostal Slovenec, Hrvat ostane Hrvat, in Srb ostane Srb." — Smo trije bratje, ki ima vsak svoje ime, in si ga bode tudi obdržai. Želim, da se še kateri drugi brata, katerega ni videl kakia .'{.j let. Sestra je pa Mrs. Mary fJalantich. \j0 je pa videl leta 1933, ko se je mudila v gori omenjenem mestu. Mr. Matt Mestek ima soprogo rodom Če-hinja, ki pa prav dobro govori slovensko, je zelo prikuipna žena. Domov grede sta tud: obiskala sestro Mrs. Mestek-a, katera živi v Winnipega, Can. (jJori ofuenjenemo pa želim, da še prideta nas obiskat, ker bosta vedno dobro došla. Kar se pa tiče delavskih razmer, so pa bolj slabe. Največ jih je zaposlenih pri \VPA. Le malo jih dela v rudokopih. — Ako ravno veliko rude izvozijo, ne rabijo veliko delawev, ker stroji vse producirajo. Kljub vsej veliki depresiji je bilo veliko število porok preteklo poletje. Kar ne pomnijo tukajšnji rojaki, da bi bilo še katerikrat pop*j toliko porok, kot jih je bilo letos. To pa največ iz tega vzroka, ker ne dobijo delo, ako so sami. Kakor hitro se pa poročijo, pa dobijo dek> pri WPA. Take razmere so v tukajšnji okolici. * Pozdrav vsem čitateljem te-lista. Kristina Kolar. tovarne, kljub temu pa ne s ve. tujem nikomur hoditi sem za delom. Kar je premogorovov, obratujejo največ s stroji, zatora j jih je se zmiraj cele skladovnice brezposelnih, ker uia-šine nam odjedajo kruh. Sedaj pa poročam žalostno novieo, da se je 20. avgusta prostovoljno poslovil s tega sveta dobro poznani in priljubljeni rojak Frank Baje, dom;: iz vasi Goli vrh, fara Raka pri Krškem, star 41J let. Tukaj zapušča enega polbrata, v starem kraju pa dva brata in dve isestri. Imel je dosti zamota- VKSTL VA CLEVELANDA. OHIO V cerkvi sv. Vida sta >e ločila Miss France«- R->de, iz znane in spoštovane Rodetove družine iz Carl Ave., in Mr. William Milavee. sin znane Mi-lačeve družine. SjM>štovana zakonca Mr. in Mrs. John Jalen. sta preteklo Soboto praznovala v krogu številnih ^prijateljev, sina in hčera. st rebra i jubilej ali 25-let-nico zakonskesra življenja. Dne 15. oktobra je preminula v (Jlenville bolnišnici rojakinja Antonija Oblak, stara 73 elt. Doma je bila iz Črnomlja* nili težav na svojih ramah, da odkoder je iprišla v Ameriko jih niti z advokatom ni mogel)pred 32 leti. Tukaj ne zapu- oglasi in pove svoje mnenje o tem, pa tudi dobra in zdrava kritika je dobrodošla. F. Rado Voupotič. New York, N. Y. razrešiti. Največ mu je pripomogla pa brezposelnost in tako je obupal nad življenjem. K zadnjemu počitku smo ga Opremili 22. avgusta. Naj še o-menim, da je bil član SNPJ. in Moose. Vsem prizadetim moje iskreno sožalje. Sedaj pa vsem čitateljem in ljubiteljem Ulas Naroda pripo-čani, da jK»iiiagajnio, ker s tem 'bomo koristili tudi sami sebi ker bo list izboljšan. Sedaj se nudi bolja prilika pridobiti kakega novega naročnika, ker se delo odpira. Kjer so večje slovenske naselbine, se še zmiraj dobi kak novi naročnik. Kdor ga čita par desetletij, bo mogel priznati, da list "Glas Naroda" je prvi izmed vseh slovenskih listov v Ameriki. Za-ioraj ga je treba podpirati, j Kaj je s Frank Keržetom? šča nobenih -orodnikov. Njen soprog .John je umrl me-eca julija. V stari domovini zapušča sestro Terezijo Korzc. V torek 10. oktobra je preminil v Charity bolnišnici Tg. Kovač, v starosti 45 let. Našli so ga a" nedeljo zjutraj v stranski ulici blizu 47th St. Odšel je iz svojega stanovanja v soboto zvečer in niso sni več videli. dokler ga niso našli v nedeljo zjutraj nezavestnega ležati na gori omenjenem prostoru. Pokojnik je bil rojen v selu Prilice na Hrvaškem. Zapušča ženo Joseph]no, hčer Joi=ophino in dva sinova: Edvarda in AVilliama in pastorka Johna. V stari domovini zapušča sestro in brata. NaroČite se na "Glas Naroda," najstarejši slovenski dnevnik v Ameriki. Za ljubitelje leposlovja CYKLANEM. Spisal Janko Kersnik; MED PADARJI .IN ZDRAVNIKI. KLEOPATRA. Spisal Rider Hagard. /1 Of? \ T7".__Il_ • _ _ • _ _ 1 . _ M __, V m vr_ T /,«n LAA__• \ fli,. rtAn . • \ rm i, v (136 tsrani.) : Kersnik je pisal' v . Jurčičevem duhu. Svoj slog je znal tako prilagoditi Jurčičevemu, da je po Jurčičevi smrti nspešno za vršil njegove nekončane romane. 4*Cykla-men" je ena njegovih najboljših po- .. ".a .r vesti. Cena......................$1.00 M0L0H. Spisal Janko Kač. (198'strani.) Pisatelj je šege? V dobo, ko so «ačele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena ......................$1.00 Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebnje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom "Grunt." Cena.....1................ 85c. 283 strani.) Zgodba o Čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemn takratnemu svetu. Rimski vladar je iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragiona smrt. Cena......................$1.45 IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tav- KRIŠTOF DIMAČ. Spisal Jack Lon- 5ar. (&48 strani) Pisatelj je pose- gel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljeni kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50 don. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena......................$1.00 Slovenic Publishing Company 'GLIB IIBPDP« New Toft • * ■ K\ l«;V'( . - ThuwSay. October 19, f 939 ^ je si bil tako dolgo? Roman i« življenja. — Za "Glas Naroda" priredil L H. -52 "Rada bi vedela, eempi. Ima vise, kar potrebuje. Kar j »a se tiee njene pri proste oblake, bi jo že davno mogla izboljšati. Ze dovolj pogoeto sem ji ponudila »voje ponošene obleke. Pa- mislite, da jih hoče vtzeti? Na noben način!! Za to je prepono^na. Itajuši nosi najcenejše cunje. Jaz pa v Hsnici cdJcžim xvoje stvari v najboljšem stanom.'' •Klautu stopi ntk-tica nejevolje na čelo. Opazi, da se je roc-pa Marija z zatisnjcnhui očmi naklonila n-azaj in jo sliši \ziliho\ati. Tedaj pa se Klane dvigne: <4So ljwlc4co koga dnugeiga. In k tem, kot sodim, spada tudi go-epica FalAmerjeva." Idoina ga zanieljivo pogleda. . "Oh, gos*pod doktor, vi tudi najbržo spadate k onim Iju-d«m, ki cvetijo v duše uslužbencev.'' Detel o in mimo jo pogleda. 44 Ker gobica Falknerjeva ne dobiva nobene plače, zaradi tefa se ni usiužbcnika. Sicer pa res spaKtam med one ljudi, ki tudi nainkroninejšeii^u u^lražbenou prisodijo dušo. Orein še dalje, celo pen prisodim dnšo, na katero se je tre-!-a ozirati." Idil na se glasno zakrohoce. . 44To inorium povedati svoji scstrionL, da njo primerjate s psoni." Klaus iTigvbi vr-o barvo v pridušeni jezi. "'Ker ste daima, ne smem reči, da ste mi besede obrnili i*tih." M una. se Še vedno zaničljivo »meje in ko ravno vstopi Hut, ji zakliče: "Samo pomisli, Rut, kako zanimivo; gospod dorflor te je icvihker piinerjal e p^onv.." Rut pr gleda Klausa, njume oči se srečajo. Tedaj pa se iazlije sijaj rez njen dbrtuz. Talcoj ve, da se je Iduna sprla v. resnico. ♦'Človeka je mogoče primerjali še s slabšim, kot je pes jtluna, tc<'a o dr. Horvatu nikakor ne verjamem, da bi zakrivil kako nedcls^to.most.,, 4tAh. Iduna, pu-ti vendar že enkrat svoje neumne šale," se razjezi oče. Rut se opraviči, ker je prišla malo prepozno in vpraša, :;ko so jo kaj potrebovali. Nato pa sede, da si potolaži glad. Klaus se ji zalivali farno z molčečimi pogledom,. Prenizko >e n u zdi, da bi s=e branil; kajti ni hotel, da bi Iduna Ruto /alila Še s kakimi drugimi neeraaimimi besedami. Klaus pa vidi, da je Iduna tako besna, da n,i«li, da ji mora pregnati slaio voljo, kor bi drugače še enkrat stresla svojo jezo nad Ruto. Skuša jo dobro zaihavati in ji tudi napravi nekaj pogonov. S tem jo potolaži. Rut pa je prebistrounma, da ne bi opazila, da skuša Klaus Iduno potolažiti in si more misliti, da jo je Iduna obrekovala. ker ni prišla točno k zajtrku. Kar pa je v zvezi s primerjavo s psovee je, da bi s tem zopet pri Idtmi povzro-«*i! slabo rasspoloženje. Sedaj jo že precej pozna in se hoče pre^ idmo peljati okoli »vefo nevarnih čeri. Se predno pa je zajtifc kotičan, se prigiasi sodni svetnik Fren^en. Klaus vstane, da bi oot me je napravila lačnega Dobro jutro. et enflerat videti." Pri tem go^pej Mariji spoštljivo polju/bi roko. Or»spf ga stneje pogleda. . 442e doVgo vais ni bilo pri nas, goapod rsodni svetnik".' 44 Ker me niste potrebovali. Dobro jutro, milostijiva go-pica! Tn dobro jutro tudi gospica Faltkner. Kako vam gre?" 4 4Vedno dobro, gospod scldni -svetnik. Prosim, sedite tukaj. Takoj bom pogrnila in vam vse prinesla." 4>či starega grt-.poda dobrohotno počivajo na Ruti. Pred Iduno «e varilo »prikloni. Ruti pa gorko stilne roko. Stopi k mizi. Klaus je v Skrbeh, da bi se sodni svetnik iadal, toda w mu samo uljudno prikloni, kot je navada pozdraviti kakega tuj<'a. Klaus priklon ravno tako odgovori 44 Dovolite mi, gospod sodni svetnik, predstaviti vam gospoda dr. Horvata. Gospod sodni svetnik Freusen," pravi Kurt Weyersberg. Sodni svetnik seže Klausu v roko »n mu jo gorko stisne. 440, go-s|H»d Weyer berg ni^je Že (povedal, da ste bili tudi na ck>pediciji, na kateri je bil vdeležen tudi Klaus Wyeres-berg." « * * Da, -gospod sodni svetnik." 4 4 Da, da, gospod sodni svetnik, in kakor sem vam že včeraj po telefonu pos edal, nam je goapod doktor Horvat prinesel dokaz, da Klaus Weyen-iberg ni več živ." Sodnemu svetniku se za naočniki zabliskajo oči. ničnim nasmehom pa pravi: Z iro- u Ali morete to tudi določno' trditi, gospod doktor t" iKadaijevanje prihodnjih) -ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA . . V Pihiladeliphia, Pa., je na-gloma umrla^ rojakinja Mary Rusijan, roj. Šiško, stara 42 let in doma iz Kukuričieev pri Ljutomeru na Sp. Štajerskem. Za»pu3ča nmža in tri majhne otroke. t Dne 3. okt. je t v Walsenbur-gu, Coro„ pou je lo- ki jo najbolj užije, če je sam. vljenje ptic, ki ne nudijo člove ali pa v družbi enako čutečega ku posebne koristi. Kamno-pri.iatelja. Bogatejši ljudje, ki gorieani love le take ptice, ki lahko ralržujejo lepa lovišča, nas obiščejo jeseni in na spo-pohite nad jelene. Jelen si je mlad ;>-pet zapustijo. Lovijo jih izbral jesen za svoje ženitova-nje. Izredne užitke nudijo jesenski dnevi tudi lovcu jere-barju. Tiho leze lovec skozi gozd. Vtopljen je v grozdno tišino, ki se tako zelo prilega £>hel>oygan. Zaipušča v domovini ženo. enega >ina in eno hčer, v Shebovganu eno hčer, v Minneapolis, Minn., sina Franka. t Mrs. Mary oBnubach, roj. Novak, iz Detroita, Midi., ki se je nahajala na obisku v Sha-mokin. Pa., je tam pred dnevi umrla. Stara je bila 54 let in je bila doma iz Stranske vasi pri Stični na Dolenjskem. V Ameriki je. bivala 38 let. Zapušča moža, tri hčere in štiri sinove. . zato, da imajo v skromni sobici pevca, ki jih kratkočasi v dolgočasnih zinuskih dnevih. Še nikoli >e ni zgodilo, da bi bil kdo izmed njih le eno pjico umoril. . V nedeljah med Velikim in Malim Šmarnom gredo kamno-goriški ptiča rji ipo ptičji lini. Sicer bi ya lahko kupili že ]>ri-pravljenega v trgovinah, tudi tega nočejo. V razvedrilo jim je iskanje in pripravljanje. Nabiranje lima ni lahka stvar. I Kuhajo ira iz jagodic omelja. PTICE BEŽIJO IZ VOJ NEGA OZEMLJA. Pri Ivancu v Hrvatski banovini so opazovali te dni velikanske jate lastovk, vran. škorcev, divijh rac in drugih selilk. Menijo, da i=o ptice pri-bežale ts severa, kjer jih je preplavil topniški ogenj na fronti. Tako velike množine selilk so ^opazovali tudi v jeseni 1914. Takrat so tudi v južni Dalmaciji opazovali deset tisoče ptic. in sicer baš v času, ko so divjale najhujše bitke na Polj->kem in v vzhodni Prusiji. ki raste na hrastu. Jagodice iz omelja lip in jablan niro upo rabne. Za ptičarje je vabljivo! upnike 44Tu je pa baba!" tndi to, da se vrhovi močnih|ni izkll^ni pf;4-.ar Mla^i hrastov, ki so nenavadno izred- r.ar ki j,, n j(>] Vl~{.k.df tnli< (la no -visoki, in težko dostopni,j tQ „nla lir, f|a s,. sinl»o pre-bogati na omelju. Kdor sple- j barvan in da bo prihodnje lete za na najvišji hrast, je vaški t]0],er peV»M». prihajajoče s planin. Ptičarju zaigra srce, j>o žilah mu zaj>o-Ije kri, prav tako, kakor Ik>-gatemu lovcu, ki zasliši v ranem svitanju mogočno ruka-nje jelena. Hitro t>oloži na tla kletko in zatakne v njo limani-eo. Meiltem ko se hoče prikriti za bližnji grm.se že zaleske-če srebrikasta tropa planinskih HŠčkov. Opi\s;ili so ptičarja, zaokrožili so nad vabljencem. ki je zažvrgolel tako hrepeneče in sp -zaletel v žice kletke. Res, rad bi odletel z bratci nekam daleč, a* tuje kraje, proti jugu. Liščki so odleteli in se niso več zmenili za vabljivčevo pesem. Ko prileti druua tropa je že na-tavljeno. Liščki se-»lejo na drevo in obiraio seme. Pti čar iih -opazuje iz zaklona. Ko .pa liščki zažvrgole. takrat se bliža oil ločitev. Ptičarju je to znak, da bodo ali odleteli, ali pa redi i k vabljencu. Opoldne se raznese jo po vasi novice, kdo je ujel in komu so odnesli liščki in čižki. Nekdo je ujel na limanicc celo sivega roparja skoln-a. ki je hotel odnesti Iz kletke vabljenca. Vašvani hodijo ogledovat male me- pnear. .Mia.'si pti- JRazprodaj* K Nji I Da napravimo pros za novo zaloga smo * žali cene teh knjig, vsakemu jih je mog naročili. Storite to še nes, ker bo zaloga km iztekla. Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno l|,,.il,|lll!ll||,|.,|tltlllll|t,i<|U!lllll|||j.|lltllil!|| iii>!,>iiiiiiuii'H>i:aiaiii|Hi(ii]jiiiii>!,iiiiiuiiii> junak. Ptičarji poznajo vse visoke hraste od Radovljice tja gori do Gorij in vedo tudi za vse močne hraste med Begunia-mi in TVžičem. K pri pravi ja-nbi za ptičji lov, soada tudi iskanje <ščetic. katerih seme posebno radi uživajo liščki. Prav tnko kakor za hraste. >e ptiča-rii zanimajo tudi zn ščetice. Niti najboljšim .prijateljem noče izdati ptičar kraja, kier ima lepo ščetico, ki jo pnsti rasti dokler ni primerno dozorela. Takrat, ko dahne v dolino s planin jesen in pove b vet ju v dolini, da je slana jjomorila sestro jx> planinah, in da bo tudi po dolini cvetju kmalu usojen konec, prilete v dolino prvi klateži,.planinski liščki in zele-norumeni čižki, ki .>o se ix)leti pasli ipo jelševi-h gajih, ob planinskih paznikih. V nedeljo zgmlaj zjutraj, ko žare planine, ko zvoni k prvi maši, odhaja ptičar iz vasi. V eni roki nosi kletko z vabljencem, v drugi pa limanice s ščetico. (Vter jesenski jutrnjik, ki je pribril z gore, ga precej ostro reže v uhlje. Toda to ptičarja ne moti Veseli se lepega dneva, sonce, ki že vzhaja mu bo tudi kmalu ogrelo precej prema žene ude. Vabljenec v kletki zažvrabli. Niegov sluh je še tanjši kot ptičarjev. Vabljenec je že zaslišal prve l>rat»cc prihodnje leto Ne ho nič!** prepričuje star ptičar mladeniča tako dolgo, dokler ta ne izpusti dopoldanskega ujetnika. Ve- dan se vrti govor o lepih ptičih, zvečer pa nadaljujejo pogovor v gostilni pri časi vina. Spominjajo se .starih .ptičar jev, jxisebno ptičarja Toneta, ki je umrl že pred več kakor tridesetimi ieti. Tone je doživel pri ptičarjih, kar se ni pripetilo še nobenemu ptičarju. Mož je bil navdušen 135_ ptičar. Liščke je hodil lovit' celo k blejskemu mostu. Ker 36* je bil pa prepričan, da bo sre-i"-en lov le, če bo v nedeljo tudi pri maši, je odšel z doma zelo zgodaj in je med potjo krenil k službi božji v radovljiško cerkev. Stal je sredi cerkve. Pod pelerino je iinel pritrjeno kletko z vabljencem, kakor tornistro. Ko pa so zabučale orgije, sr> se okoli Toneta sto-ieči ljudje spogledali. Kaj takega iše niso slišali v cerkvi. Med buč a nje m orgelj je pričel Tonetov vabljenec žvrgoleti veselo jutranjico. Vse oči so bile obrnjene v Toneta, ki nijsi vedel, kako bi se izmuznil iz cerkve. Ptič na je žvrgoVl ood pelerino dalje, ne meneč se za Tonetovo zadrego. Nekaj časa «e je Tone pomikal iz cerkve korakoma, ko se ie na bližal vratom„ jo je h-trih korakov ubral iz cerkve. JO. 21. 24. 26. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 37. 38. 40. 42. 43. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — KNJIGARNA "GLAS NARODA" i i -) Oohinjako ji 216 WEST I8th STREET, NEW YORK L Andrej Mofer (Juna&kl vodja Tirolcev 2. Belfrajiiki Biser (Vitoj Jelt 3. Beneška Vedeirvalka 4. Boj in Zmaga (Josef Spfliu 5. Božični Barvil (Itudolf Vr 6 Burska Vojnka 7. Cvetke (II. Ma 9. Bedek je pravil (Julij SlupAi 10. Devica Orleanska 11. Dve sliki (Ksaver Mer 12. Duhovni boj (Lovreu<* Skui 14. Fra Diavolo 15. Fran Baron Trenk (Gjuro I'ulkIuHc) 16. Gozdovnlk, 1. zvezek Gozdovnik, II. zvezek (II. Ma 17. Hudo Brezdno (Fr. Hrjav 18. Humoreske, Groteske in Satil (Azov In Tef n > 19. Korejska Brala, frtiea iz mb nov v Koreji (Josef Splllm Krvna Osveta Mesija ,'I>r. Jeg | Mladim Srcem, povesti ui mlaUlno (Ksavor Me? Maron, krščanski de^ek z U nona Musollno Ob 50-Letnici dr. Janeza Ev. Kreka Tariiki Zlatar Patria, Povest iz irske juna dobe (H. Fedor Paberki iz Roia (Ivan Alhrel Popotniki, novele in črtice (Milan PujjelJ) Požigatec Pravljice (n. M«j- Pravljice in pripovedke za i dino (S. Kofintl Povesti in Slike (Ksaver Meš Ptice Selivke (Tac Praški Judek (Josip Vi Praprečanove Zpodbe. Povesti (Anton Stražarl Prst Božji, I. zvezek Prst Božji. II. zvezek (Anton Kel) Preganjanje Indijanskih miši narjev (Josef Splllm in bela vrtniea (Anton Huond Revolucija na Portugalskem Sisto s Šesto (H. Ferie; Skozi Širno Indijo Spisi Krištofa Smida Student naj bo (S. FinSg Strahote vojne Suneški Invalid (S. KoSuti Sveta Notburga Tri Indijanske povest (Josef SpiIIman) Večerna pisma (Marija Kmet« Vrtnar (Ta go Volk Spokornik in druge po v za mladino (Ksaver Me?' Vojnimir ali Poganstvo in I (Josip Ogrlnec 58. Zadnja Kmečka vojska (Angnst Aenoa > 59. Zadnji dnevi nesrečnega kralj9 8. KoSutnik 60. Zbrani spisi za mladino (Engelbert Gangl) 61. Zbirka narodnih pripovedk n mladino (J. IMaulus 62. Zgodovinske anekdote (Dr. Sar«N 63. Zlat okopi (Josef Spillm» 64. Zmaj iz Bosne, povest Iz how ske zgodovine (S. KoSutn (Vezava nekaterih knjig Je od le: nja nekoliko izkaitna.) Ako ima kaka knjiga več zv«j kov, se šteje vsak zvezek knjigo. POZOR! Ker imamo nekaj teh kn, v omejenem številu, nave te pri naročilu več knjig,, Vam moremo postroči. KNJIGARNA Glas Narod; 216 WEST 18th STREE NEW YORK 44. Rdeča 45. 46. 47. 48. 49. 50. 53. 54. 55. 56. 57.