Konflikti nied ka lami se-le navidezr isti Dawesov načrt, videzno ženialno re C. Corr. con la Posta IZHAJA VSAK PETEK Narofinina: ITALIJA................. ... Lir INOZEMSTVO .... . . . . Posamezni izvod 20 cent. Uredništvo in upravništvo: Trst, Via Maiolica 10-12 „Pri nas bo edina le proletarska šola, ampak s tistim učnim jezikom, katerega si želita kmet in delavec.” Zinovijev. Trst, 23. Januarja 1925. — Leto VI. - štev. 232. Glasilo Komunistične stranke Italije Zadnjič smo na kratko omenili govor poslanca Grieco v parlamentu. Danes nam je mogoče po- dati njegova izvajanja v širšem izcrpu. PREDSEDNIK. — Besedo ima poslanec Grieco. GRIECO. — Volilni zakon je parlamentarni izraz današnega položaja, ki ga predstavlja cela vrsta policijskih pritiskov, s katerimi bi se hotelo zadušiti vsak glas proletariata. Mi se okoristimo te prilike, zato da postavimo stvar v vsej celoti in da izvajamo posledice. Mi trdimo tla je današnja zgodovinska doba odprla periodo odločilnih bojev med političnimi silami ki posedujejo proizvajalna in obmenjevalna sredstva, in med proletarskimi silami. Vojna je pospešila razvojne pogoje kapitalističnega gospodarstva in je zato pospešila revolucionarni proces, iz katerega mora iziti zmagoviti proletariat, Ni mogoče analizirati te krize, 'ako se naš pogled ustavlja edinole pri motrenju italijanskega položaja. Odnošaji med kapitalizmom raznih J držav (namreč podrejenost ene dežele drugi ali pa nadvlada ene nad drugo), ti odnošaji so veliki in pošastni produkt gospodarskega kapitalističnega stvarjenja, v katerega so potegnjene vse dežele, bodisi da igrajo vlogo nad-f vladanja ali podložnosti. Avtonomna politika je komaj dovoljena tistim deželam, ki so, nasproti drugim v položaju upnika in ki kopičijo bogastva. In med tem, ko gre revolucionarni vzmah delovnih mas za tem, da ustvari revolucionarno fronto, zahteva „ na drugi strani obramba buržuazije stvo-ritev mednarodne bojne fronte proti nevarnosti proletarske revolucije. Ta fronta se stvarja neglede na spore med različnimi kapitalističnimi skupinami. Ampak, medtem ko postaja prole-fronta z vsakim dnem bolj ši-in trdna, nosi kapitalistična fron-v sebi kali šibkosti in razpada. med kapitalističnimi deže-navidezno rešujejo. Ravno ki predstavlja na-rešitev, da se podvrže Nemčijo anglo-saksonskemu kapitalizmu, ravno ta načrt pomenja konflikt med franko-anglo-germanskim kapitalizmom, do katerega bo prišlo v najkrajšem času. Nem.ki proletariat bo moral delati 10, 12 ur na dan za to, da bodo njegovi gospodarji v stanu plačati letne kvote Dawesovega načrta. Da bo mogla Nemčija plačati, bo pa morala prodajati in zato si bo morala pridobiti trg. To bo pa dovedlo do konkurence, ki bo naperjena predvsem proti Angliji. Ta navidezno čudežni poskus, potom katerega naj bi se rešil nemško-zavezniški konflikt, je rafinirana nakana, s katero naj bi se u-dušil nemški proletariat ter naj bi se ga postavilo proti angleškemu prole,-tariatu. Italijanski proletariat pošilja pozdrav junaškemu nemškemu proletariatu, armadi Liebknechta in Luxem-burgove ter mu želi, da bi zmagal, da bi raztrgal Da\vesovo pogodbo kakor tudi vse druge pogodbe ki so jih sklenile buržuazije, zato da bi se ga izstradalo. Da ne govorimo o krizi angleškega proletariata, o številni vojski brezposelnih, o kolonijskem proletariatu, o kolonijskih sužnjih; o položaju na Balkanu, in v Franciji. Poglejmo malo položaj naše dežele. Italijanski proletariat je 1918.-1920. leta zgubil priliko, pri kateri bi lahko zmagal in se polastil oblasti. Revolucija je le deloma problem volje. So ljudje ki govorijo: kedaj pa bodete napravili to revolucijo? Tisti ki tako govorijo, nimajo bistvenih lastnosti komunista. Leta 1919. smo imeli elementarne pogoje za delavsko revolucijo, ampak proletariatu je manjkala razred na stranka, ki naj bi imela jasen revolucionaren nauk in močno organizacijo. Komunistična stranka se je porodila iz kritike nad razvojem tega položaja, kot. revolucionarna predstraža delovnega razreda. Ampak, ako je bur-žuazija zmagala proti delavskim organizacijam, ni še s tem rešila svoje krize, kajti, gospoda, zakaj ni buržua-zija rešila svoje krize kljub oboroženi | zmagi nad proletariatom? Ali se niso Vsj zastopniki buržuazije izjavili, da j je bila boljševiška nevarnost tista ovira, radi katere ni mogoče izvesti politične, socialne in gospodarske prenovitve? Stvar tiči v tem, gospoda, da je tisto nasilje, kateremu se je zatekla buržuazija, zato da zlomi revolucionarni naval delavskih množic, to nasilje je le navidezno, na površini vspo-stavilo red. Italijanska kriza pa se je še Poostrila. Fašizem je bil in je varuh buržuazije. Porodile so ga kapitalistične sile in so ga oborožile. Fašizem ni rešil nobenega izmed vprašanj italijanskega gospodarskega življenja. Vse mere ki jih je podvzel glede državnih financ, so dale kot rezultat razvredenje denarja. Plače so bile potisnjene nazaj in so danes tam, kjer so bili pred 25. leti. Takozvana boljševiška nevarnost je stalna možnost upora delavskih množic in narašča vsporedno s poslabšanjem tega položaja. Gospoda, za nas ne obstoji nikakih moralni predsodek, na podlagi katerih naj bi se odtrgalo nekoliko fašistovskih voditeljev od razreda kateremu služijo. Opozicije zatrjujejo pred masami, da se mora fašizmu napovedati boj, predvsem kot izrazu navadnega zločinstva. Mi pa pravimo, da mu se mora napovedati boj kot izrazu celokupne-buržuazne družbe. Brezdvomno bo izrečena sodba nad fašističnimi voditelji, in naj si bo kakoršensikoli izid sedanje polemike, v tistem trenotku, ko bodo revolucionarna sodišča sodila vso buržuazija. To bo tudi sodba proti predstavnim in izvrševalnim buržoaznim ustanovam. Proletarska morala obstoji v tem, da se pripravljamo k nasilnemu premaganju sovražnika. V tem smislu ima za nas moralno vprašanje revolucionaren pomen. Mi smo postavili boj proti fašizmu kot neposreden problem, ampak smo znali, la bi strmoglavljenje fašizma pomenilo proletarsko ustajo. Takoj so opozicijo pokazale njih naravo. Dobršen del mas je od početka mislil, da imajo opozicije orožje 111 olx>-rožene, one pa so imele le dokumente ; In socialdemokracija hoče, da naj se kot edino borbo proti fašizmu pr [pozna borbo opozicij. Pocifistična politika social demokratičnih strank je gotovo močna zaveznica fašizma. K~r ie vprašanje strmoglavljenja fašizma, vprašanje strmoglavljenja - buržoaznega režima, ne more biti ono reš .io drugače nego s strani Širokih delavskih in kmetskih množic ter z vsakodnevno, vstrajno propagando. .Gez truplo fašizma bo šel edinole zmagoviti proletariat. To ni samo radi nekake moralne predsodbe, ker smo proti fašizmu. Naše parlamentarno stališče nima nikakih ovir, to je moralnih predsodeb. Mi se poslužujemo parlamenta zato. da agitiramo za naša bojna gesla. Kakšen je položaj, v katerem se predlaga volilna reforma? Vsa vaša pota vodijo k volitvam. Med fašizmom m opozicijami -obstoji konflikt. Buržuazija hoče, potem ko je izročila fašizmu obrambo režima, normalizirali državni fašizem. Buržuaziji pa se nikjer ne posreči ustvariti stalnih vlad To nam dokazujejo česte volitve v Franciji, Nemčiji, na Angleškem in v Italiji. Edina stalna vlada je-Sov. Rusija, MUSSOLINI. — In res, tam je na dnevnem redu Trockijeva kriza ki dokazuje, da tudi tam ni nič stalnega. GRIECO. — Pa tudi da bi bilo res, da je stalnost Zveze S. S. R, rezultat nasilnega režima, je treba pripoznati, da buržuazija se ne more rešiti niti z režimom nasilja. Spor med fašizmom in opozicijami se ga mora tolmačiti tako, da hoče buržuazija najti izhod iz ogrožajoče krize. Pa opozicije se ne morejo postaviti na teren sile, ker se bojijo, da bi se ne pojavil tretji faktor situacije, ^°vso ^e^avci in kmetje. Zadnji izpad fašistične vlade proti opozicijam je pokazal njih šibkost ter se predvideva, da bo prišlo do kompromisa med fašizmom in opozicijami. MUSSOLINI. — Ne, ne I GRIECO. — K kompromisu med fašizmom in opozicijami se bo prišlo skozi iznenadenja in skozj več ali manj dolge procese. Za boj proti fašizmu in buržuaziji prihaja vedno bolj do veljave parola o ustanovitvi delavsko-kmetskih svetov. V mestih in vaseh se ljudje orientirajo po programu Kom. Internacionalo. Zadnje policijske odredbe, reforma zakonodaje, načrt o udruženjfth, vse to je v istini naperjeno proti proleta riatu. In tudi novi volilni zakon je go-rostasen ukrep ki gre za tem, da uniči vse pravice. Mi gledamo na ta volilni zakon kot priznak splošnega položaja. Obračamo se pa k masam in jim povemo, da buržuazija mu ne bo nikdar dala resnične splošne volilne pravico. Proletariat ne bo premagal buržuazije potom večine v predstavi-teljnih ustanovah. Buržuazija izvršuje svojo oblast potom diktature. Delavci in kmetje bodo izvrševali svojo o- blast tudi potom diktature. Mi lahko konstatiramo, da je ta ali oni zakon boljši ali slabši, ampak te konstatacije imajo le relativen pomen, posebno pa v današnjem položaju. ,Ge je zgodovina suma izkušenj, spoznava naš proletariat bolj in bolj pravilnost komunističnih naukov, pravilnost Marxove kritike, pravilnost Leninovih revolucionarnih naukov. Njegova ogromna raziskovanja nam pričajo, da vsi zakoni države stremijo za njeno ohranitvijo. Ker je proletariat manjšina v razredu delovnih slojev, si mora poiskati zaveznika, pa ne v meščanskih demokratičnih strankah. Ta zaveznik je kmečki razred. Še nikdar niso revni kmetje v Italiji toliko trpeli kakor da- 21. januarja je preteklo leto, odkar je zatisnil oči mož-orjak, ljubljenec ruskega kmeta in delavca, delavca in revnega kmeta vsega sveta. Svet ne pozna tako razširjenega imena. Lenina poznajo trpini od Iztoka do Zapada, od Severa do Juga. Okradene in tlačene množice širom sveta vedo, da je ta človek veliko storil za njih. Ime Lenin vzbuja pri njih nado v boljše življenje in jih ojunači in bodri v boju, da se to doseže. Ime Lenina pa vzbuja tudi strah in trepet pri brezsrčnih pijavkah in tlačiteljih vsega sveta, ker vedo, da bodo v tem imenu pomandrapi in ugonobljeni. Danes — eno leto po njegovi smrti — vidimo, da se obračajo najširše plasti delovnega ljudstva na pot Kom. Internacionale, ki jo je pokojni, sledeč naukom svojega predhodnika K. Marxa in po izkušnajh razrednega boja, ustvaril in umno vodil. Delavstvo se vedno bolj prepričuje, da zadošča njegovim potrebam edino program Tretje internacionale, da se otresejo kapitalističnega jarma samo sledeč njenim navodilom. To nam priča dejstvo da se navdušujejo za Sov- Sovjetska vladavina je napravila velik korak naprej, v delovanju za preobrazbo družbe. Sledeč za besedami Lenina, da se morajo vsi tisti, ki delajo za družbo, tesno združiti z delovnimi množicami, z vladnimi aparatom proletariata in z njegovo stranko, so ruski sodrugi delovali neumorno v zadnjih letih, da pritegnejo učiteljstvo popolnoma v armado proletariata. Prosvetni delavci so pa tudi razumeli, da je njih edino mesto v vrstah proletariata, da morajo posvetiti vse sile komunistični vzgoji novih pokoljenj in zato so se tudi izjavili-, da pristopajo z duhom in telesom k predstraži proletariata h Komunistični stranki. V Moskvi se je vršil prvi vseruski kongres učiteljstva, za katerega je vladalo med prosvetnimi delavci in sploh v javnosti veliko zanimanje. S kako gorečnostjo se je učiteljstvo pripravljalo za ta veliki dogodek dokazuje dejstvo, da so prišli v Moskvo delegati iz najbolj oddaljenih krajev, kot n. pr. iz Sibirije učitelj Ržamnikov, ki je prepotoval na tisoče verst ter je bil preko enega meseca na potu, — kakor tudi to, da je mnogo delegatov izjavilo, da jim ni toliko do zboljšanja lastnih materialnih pogojev, temveč da je njih edina skrb ta, da se pogovorijo glede nejtesnejše zveze z delovnimi množicami in z vsem kar tvori predstražo svetovne revolucije. Veliko gledališče je bilo prenapolnjeno. Prisotnih je bilo 1500 učiteljskih agitatorjev, kakor tudi strankini in vladni voditelji. Zasedanje je otvo-ril predsednik osrednjega odbora zveze prosvetnih delavcev sodr. Koroste-ljev. Povdarjal je, da se zaključuje leto dni, odkar so delavci in kmetje v Z- S. S. R. izgubili voditelja Lenina, kako so nasprotniki ob tem dogodku mislili, da je z njegovo smrtjo zlomljena moč sovjetske vladavine in kako so se kruto varali. »Učitelj v šoli, delavec v tovarni, kmet na polju, vsi so se združili za utrditev Sovjetske zveze. Vse oči se obračajo k našemu kongresu, vsi sledijo z zanimanjem za tem, kar se vrši v vrstah učiteljstva. Delavski razred pričakuje od nas vojakov proletarske prosvetne armade, ■ okto-bersko revolucijo na kulturni fronti. In ta revolucija se je že pričela.« K otvoritvenemu zasedanju so govorili Kalinin, Kamenjev i dr. Na pozdrave so odgovarjali učitelji, zatrjujoč da hočejo korakati ramo ob rami z delavcem in kmetom. Sodr. Zinovjev je nastopil s sledečim referatom : «Mi moramo govoriti o vseh bolnih nes. Delavci morajo torej podati roko svojim bratom v revščini in v borbi. V vseh deželah divja ofenziva proti revolucionarnemu proletariatu. Pripravljajo se zakonodaje, da se legalizira boj proti delavskemu gibanju. Ge pa nam niso zlomila hrbtenice preganjanja leta 1920.-1923., nam je gotovo ne bo niti novi reakcionarni val. Iz krvi se bodo porodili novi borci, ki bodo pomnožili bojne vrste. V imenu Lenine prisegamo, da bo italijanski proletariat branil prvo revolucijo, ki je predpogoj za zmago svetovne revolucije. Živela revolucija delavcev in kmetov Italije ! Živela svetovna Kom. stranka, ki je stranka Lenina! jelsko Rusijo angleški delavci, ki so bi-i tako navezani na reformistični voz njih voditeljev. Revni kmet tudi uvideva, da ga kapitalistični družabni red dan za dnem bolj ugonablja. Spoznava, da se pogreza pod njim v vedno večjo bedo, kljub temu, da je na svoji (?) zemlji. Tlačeni narodi zrejo z zaupanjem na Kom. internacionalo, njih zaščitnico. S svoje strani se pa mednarodni kapitalizem na vse mogoče načine napenja, da bi zastavil pot «boljševiški nevarnosti«. Velesile in male države imajo skoro povsod svojo reakcionarno vlado. Stvorjena je bila mednarodna proti-boljševiška fronta, h kateri pristopajo tudi možje tistih par takozvanih demokratičnih vlad. Ljudskega navala, stremečega za pravičnim življenjem pa ne bo ustavila nikaka buržuazna sila, ker ga usmerja in vodi duh Lenina. Ob prvi obletnici njegove smrti se ga bodo zavedni proletarci spomnili s te n, da bodo nadaljevali po poti, ki jo je začrtal; s tem, da bodo razširjevali njegov nauk in da se pripravljajo na zadnji sunek proti razpadajočemu buržuaznemu režimu. straneh našega življenja popolnoma odkritosrčno. Kako je pršlo do tega, da se ta kongres vrši šele -v 1925. letu? Zakaj se armada učiteljstva komaj sedaj pridružuje k delavskemu razredu?« Na svetu je ni take šole ki bi stala nad razredi Buržuazija ne vlada samo z nasiljem. Ona ima mnogo dvigal, h katerim se prišteva tudi šola. Niti ena buržuazna vlada ne more vladati brez šole, ampak zato ji je potrebna nadoblast nad delavcem v šoli — učiteljem;. V vseh deželah je učitelj poslušno orodje v rokah buržuazije Z njegovo pomočjo podpira svojo diktaturo. V vseh deželah zakriva buržuazna inteligenca svojo diktaturo z besedami o demokraciji. Taka krinka, s katero zakriva svojo diktaturo, je tudi teorija o ((nevtralnosti šole«. Ta teorija služi za slepljenje množic in med temi tudi učiteljstva. Pripomniti moramo, da bo za gotov čas, v dobi revolueje na zapadu učiteljstvo vse prej kakor na strani proletariata. Učiteljstvo se povsod nahaja pod oblastjo buržuazije. In posebno pri nas je učiteljstvo zablodilo racli tega, ker smo tekom mesecev preživeli dve revoluciji. Učitelj ni uspel razumeti, da je negovo mesto v vrstah proletarske revolucije. Meseca decembra 1917. leta je učiteljstvo, pod zastavo ((nevtralnosti šole« napovedalo proletariatu štrajk. V Kazanu, 1. 1918. je učiteljstvo, ko so prišli domači in čehoslovaški konterrevolu-cionarji, organiziralo oddelke za pomoč belim. Vse to se je vršilo v senci “nevtralnosti«. Taka-le «nevtralnosti) ni nič vredna. To ni nič drugega kot prevara ! Učiteljstvo je stalo pod oblastjo buržuazije Jaz dobro vem, da so bile višje organizacije učiteljstva tiste, ki so pomagale belim. Te višje organizacije so spravljale buržuazijo v stik z masami. Smešno bi bilo, ako bi hotel kdo zav zetj pozo nekakega državnega pravnika in bi pričel obtoževati učiteljstvo, da je ono ubralo tako-le zgodovinsko pot. Treba je razumeti, da je stvar osvobojenja delovnih mas ispod vpliva buržuazije zelo težka stvar. Od danes naprčj je učiteljstvo z nami V trenutku borbe je bilo težko videti kako je del delovnega ljudstva, to je učiteljstva, šlo ne z svojim lastnim razredom. To dobo smo preživeli. Dotaknil sem se tega vprašanja samo ra- di tega, da bomo razumeli pot po kateri smo šli ter da bomo za vedno zaprli' to knjigo naše prošlosti. Danes je učiteljstvo, skupaj z delavskim razredom in našo stranko sklenilo nerazdružljivo zvezo. Ta zveza je plod trpljenja, je skovana v ognju proletarske revolucije. Leta 1920. je rekel Lenin, da imamo po vaseh na stotisoče učiteljev, ki so prestrašeni od magnatov in omračeni od starih uradnikov. Pri nas je 25 odstotkov mladih učiteljev. Drugi so se spremenili potom trdega dela, potom napenjanja vseh sil v tem da bi razumeli, kaj je naša revolucija. Oni so prišli skozi ogenj materialnih in moralnih izkušenj. Tisti časi, ko je bil učitelj prestrašen in omračen po magnatih, so za nami in se ne vrnejo nikdar več. Potreboa je trdna vez med iolo in življenjem Sodrug Lenin nas je učil o neobhod-nosti zveze s učitelstvom, na podlagi zveze šole z življenjem. Mi smo kritizirali staro šolo, ampak v nej je bilo mnogo dobrega. Treba je napraviti tako, da bo |to dobijo postal lastnina delovnega ljudstva. Nam je bila potrebna trdna vez med šolo in življenjem. V tesni zvezi s tem stoji vprašanje o nacionalni šoli. Naš kongres je velik ne samo radi tega, ker privede nov prirastek nositeljev kulture v vrste proletariata, ampak tudi radi tega, ker je mnogonaroden. Kongres bo pripomogel k rešitvi vprašanja o narodni šoli. Pri nas bo edina le proletarska šola, ampak s tistim učnim jezikom, katerega si želita kmet in delavec. Učiteljstvo je del agitacijskega in propagandističnega oddelka po vaseh Poleg delovanja v šoli mora učitelj vršiti družabno delovanje. Dve tretjini učiteljstva tiči do grla v tem delovanju. K temu družabnemu delovanju je treba pritegniti še ostali del učitelstva Prepričani smo, da bodo učitelji šli z nami, kot bratje, kot pravi tovariši v borbi. Poslednje besede Zinovjeva so sprejete z burnim odobravanjem. Vsi prisotni vstanejo in zapojejo ((Internacionalo.« Poročilo tov. Rlkov-a o zadevi Trockega, poljedelstva, alkohola Na prvem splošnem učiteljskem kongresu Sovjetske zveze je omenil Rikov v govoru med drugim tudi da ne kaže zdravstveno stanje Trockega ni-kake spremembe. Bolnik mora ležati v postelji, vendar pa mnogo čita in piše. Bolezen je ozdravljiva, a zelo dolgotrajna. V najbližjem času se misli Trocki v svrho okrevanja podati na jug. Rikov se je dotaknil glavnih točk raznoglasja med Komunistično stranko in Trockim in opozarjal na to, da Trocki po mnenju stranke še vedno podcenjuje vlogo kmetov v vsej politiki Sovjetske zveze, in to je delal že dolgo pred oktobersko revolucijo, ko še ni bil v boljševiških vrstah. V vprašanju taktike se drži stranka vseh tradicij boljševizma, Trocki pa hoče u-vesti spremembe, ki niso v soglasju z leninistično tradicijo stranke. Posledice, ki se bodo izvajale iz tega v najkrajšem času, ne bodo nikakor ogrožale enotnosti stranke in tudi ne morejo nikakor spremeniti politike Sovjetske zveze. Rikov se je dotaknil gospodarskih vprašanj in je rekel, da namerava Sovjetska vlada uvoziti 250.000 ton žita iz inozemstva, da je odda spomladi kmetom za seme in uravna uspešno žitne cene na trgu. Neposrednega pomanjkanja žita ni v Sovjetski zvezi nikjer; vlada ima rezervni fond žita. Rikov je obrazložil tudi povode, zakaj je vlada privolila proizvajanje opojnih pijač do 30 stopenj. Kmetje u-porabijo vsled njihovega kulturnega nivoja mnogo vodke, ki jo sami napravljajo in za kar potratijo ogromne množine žita; še celo v mesto spravijo mnogo tega domačega žganja. Vlada spoznava, da samo z upravnimi ukrepi se ne more boriti proti tej nezakoniti žganjekuhi in hoče s cenejšim proizvajanjem 30 procentnega žganja preprečiti domačo žganjekuho; obenem pa stremi za tem, da z raznimi kulturnimi in gospodarskimi ukrepi zmanjša potrebe kmetov po žganju. Navedeni povodi in ne skrb za dohodke, so bili merodajni za Sovetsko vlado. List po brezžični telefoniji Družba »Radio za vse« v Moški je dne 23. novembra začela izdajati ljst «Radiogazeta». Izdajanje tega lista je urejeno tako, da vsak dan od 7. do 8. ure' centralna postaja, ki se nahaja v prostorih Komunistične Internacionale, potom brezžičnega telefona razpošilja članke in novice (t. j. vse, kar tvori vsebino dnevnega lista) sirom vse sovjetske Rusije. Ta radiotelefonski list Je za zdaj edini te vrste na svetu. Tridesetletnica prve politične stavke v Leningradu Devetega t. m. je prešlo 30 let, odkar se je vršil v Leningradu prvi strajk, ki je izbruhnil v bivšem Semnjanovskim zavodu, ki nosi danes ime Lenina. V spomin tega dogodka, se je vršil v tovarni shod pri katerem je prisostvovalo 2000 delavcev. Sodrug Šelgunov, stari veteran revolucije, ki se je v svojem govoru spomnil tedanjih bojev, je med drugim dejal: «Meni, ki sem preživel dobo od delavskega krožka za Nevsko zastavo do zmage proletariata na šestem delu zemeljske oble, mi se zdi, da je svetovna revolucija zelo blizu«. Ido ali popravljeni esperanto, se čimdalje bolj siri med razredno zavednim delavstvom, proletariatom. Za Ruse je izšla letos prvič po vojni nova «Učna knjiga mednar. jezika Ido za delavce«. (Delo obsega nad 200 strani in mnogo slik. V Moskvi so bili v jeseni otvorjeni trije učni tečaji hkrati. Tudi v večjih vojašnicah se dajejo tečaji in med pomorščaki. Nove izdaje Učnih knjig *o dalje izšle v Nemčji (po vojni že četrtič) in na Ogrskem. Notranji položaj V parlamentu je bil sprejet predlog o novem volilnem zakonu. Točita o večkratnem glasu je bila zavržena, da ne bo izgledal preveč reakcionarno. Trojica Orlando-Salandra-Giolitti, ki predstavlja opozicijo, ki se udeležuje parlamentarnega poslovanja je izjavila, da smatra, da sedanja vlada ne daje dovolj garancij za svobodno vršitev volitev, v ostalem so pa za novi volilni zakon. Aventinijanci (opozicija, ki bojkotira parlament) vztrajajo na svojem stališču. Vladnim krogom, ki zatrjujejo, da so presenečeni vsled trdnosti sedanje vlade pa odgovarjajo, da je njih položaj neomajan. Vendar pa ne bo dolgo, ko bodo (aventinianci) sklenili z opozicijo trojice Orlando-Salandra-Giolitti sporazum, ki bo ciljal, da se vspostavijo takozvane ustavne svoboščine. Kak spak je to vedo proletarci dobm ker so okusili kaj se pravi za njih ((ustavna svoboda« v časih ko še ni bilo Mussolinija na vladi. Pravo svobodo bodo uživali proletarci le tedaj, ko si jo bodo priborili, prej pa ne! Domače vesti Krasta ISta Izmed premnogih sredstev, ki branijo današnji kapitalistični' družabni red, in tki mu pomagajo ostati pri življenju, so razna veroizpovedovanja. Potom teh drži buržuazija vseh dežel na vajetih ljudstva in jih tudi jako zanesljivo kontrolira. "Daj bogu, kar je božjega, a kralju, kar je kraljevega«, «Komur boste odpuščali, bo odpuščeno, komur zadržali, bo zadržano tudi v nebesih« i. t. d. so rekla, ki izdatno pomagajo. Treba pa je tudi skrbno pripravljenih agitatorjev, raznovrstno kostumiranih duhovnov in najrazličnejše bolj ali manj slovesne prireditve in ustanove, kakor n. pr. takozvane službe božje, izpoved, sveta leta i. dr. Da danes imamo že nešteto veroizpo-vedanj, katerih duhovščina se na vse možne in nemožne, človeške in zverinske načine trudi, pridobiti si kolikor možno somišljenikov, kajti dobro ved6, da — čim več je vernikov, na tem trdnejših nogah stoji cerkev, svetovna reprezentanca veroizpovedanj. Potom svojih duhovnov agitira med ljudstvom, ga hvali za pobožnost (reci : neomejeno pokorščino napram vsem onim, ki ga tlačijo), ga graja in celo straši s peklom, vstanavlja seveda tudi lastne stranke, s katerimi nastopa v politiki raznih držav i. t. d. Logično je, da so vsa veroizpovedanja, vse cerkve privilegirane od «visjih in najvišjih stanov«, saj skrbi duhovščina tudi za pokorščino do njih. No, duhovščina pa tudi ni nasprotna tej zvezi, saj jo čaka za par izgovorjenih laži in hujskanj oziroma oboževanj mastno plačilo. En tak propovednik . se je nedavno oglasil. Seznanja nas z njim naša ljuba «Edinost», ki je objavila gotove njegove «izjave» in kateri so taki propo-vedniki seveda zelo dobrodošli, pa naj bodo od koderkoli. Seveda je «Edinost» pogledala vse z drugačne strani kot mi in — četudi jako rada stika za protislovji, jih tu vendar ni opazila. Pa pojdimo k stvari 1 No, omenjeni propovednik je: knez-primas Madžarske, kardinal Csemoch. Lepo zveni tak-le naslov, kaj? A ni posebnega, ker dobro vemo, da naslov ne dela človeka. Morda bi *• zdelo komu Edo lilo po Leninovi miti IZ SOVJETSKE RUSIJE Vseruski kongres učiteljstva DELO« žal prostora v «Delu» za take-lc stvari. Bi pritrdili, ako bi nam kardinal Cser-noch tisto na kratko in enostavno ne razjasnil, kar dela ne samo on, kar delajo vsi duhovniki vseh cerkva,-Predvsem zatrjuje, da je njemu člo-vek-človek, da ne dela razlike med Človekom in človekom, da je temeljni nauk (krščanstva : ljubezen do vsakega sočloveka brez razlike ve’e, plemena in stanu. Milijoni in milijoni ljudi (ne živali !), ki -so postali žrtve rimsko-kato-liških rabeljnov, ki nam gotovo izpričali nekaj drugega — nekaj, od ljubezni do bližnjega povsem različnega. Pa naj bo ! Prevelečastiti kardinali nimajo časa, da bi se zanimali za zgodovino; danes še posebno ne, ker imajo obilo posla drugod. Kaj, ne ■ verjamete? kardinali da nimajo dela? Oj, ti ljudstvo neuko, ali ne vidiš tam rudečega zmaja, ki steza svoje pogubonosne kremplje, že čez mejo svojega ruskega brloga? Ali ne vidiš tam Herriota in Beneša, kako se trudita, da končata strašno zver, ki preti vsemu svetu? Ali se ti ne smilijo premnogi državniki vseh držav, ki le iz pregoreče ljubezni do tebe in v strahu le zate, o zakrknjeno in nevedno .ljudstvo — pot6 krvav pot? Le poslušaj, o narod in se daj prepričati od onih, ki ti dobro hočejo ! Kardinalu Csernochu so vsi ljudje • enaki, rzvzemši seveda boljševikov. Ti niso ljudje. Poslušajte kaj pravi o njih: Kakor je boljševizem v Rusiji uničil vse, kar so mogla stoletja ustvariti na kulturnem delu, bi istotako, kamor bi dospel, uničil vse, kar je ustvaril človeški duh. Ne govorim tako kot cerkven knez, ampak kot filozof, ki zasleduje vzroke pojavov. Jaz ja — je zaključil — želim Evropi za bodoče leto, da ne M imel jaz prav, marveč da zmaga naziranje Herriota in Beneša ter da izgine z obzorja zadnji grozilni oblak. Jaz se bojim še hudih bojev in nesrečnega prelivanja krvi, pred katerim naj nas obvaruje Bog.» Kardinal Csernoch se seveda strinja s vso duhovščino tega sveta ii) grmi •torej proti volkodlakom, ki jim pravimo komunisti. V svoji sveti ogorčenosti, bi jih najraje utopil v žlički vode, kar vseh hkrati. Toda, hm ! Kako pa sedaj, ko je gospod kardinal tako odločno oznanil, da mu je človek-človek in da ljubi vsakega človeka, brez razlike vere, plemena in stanu? Res je sitno, ker — čujte ! — komunisti so tudi človeški otroci in — žali-bog — po duši in telesu podobni ljudem ! A kaj ! duhovnik ne sme biti v zadregi, ko mora pomagati svojim vernim ovčicam. In ker je gospodu kardinalu mnogo na tem, da mu ni treba ljubiti komunistov, ampak da zamore celo sklicati križarsko vojsko po* vsem svetu proti rdeči zastavi, razlasti vse komuniste častnega naslova — «človek». (Ha-ha!, dobro jo je pogodil, kaj? Torej : kristjani so ljudje s temeljnim naukom krščanstva: ljubezen do bližnjega brez vsake razlike; komunisti pa niso ljudje. Ubogi prirodoslovci, zopet nova vrsta bitij ! Kam jih bodo prišteli? Ne skrbite ! Komunisti so Človeštvu in njegovi par tisočletni kulturi skrajno nevarni voleje !. Zato, o ljudstvo zlato, povzdigni svoj kramp v obrambo sebe, svojih dragih, svoj« domovine, svoje vere, svoje kulture — z eno besedo : v obrambo vsega. In to čimprej, ker gospod knez-primas, kardinal Csernoch že gleda v duhu boje, hude boje in nesrečno prelivanje krvi! Nekdo je opomnil, da se kardinal boji za svoj «žakeljček». Preljubi moji, tega mu ne verjemite; pa saj vem, da mu ne boste, saj ni Ml to človek, ampak le komunist. Verjeli boste raje kardinalom, ki kar pokajo samih skrbi do , ljudstva. Seveda, gospod kardinal že vo kaj hoče; saj se je izrekel za dinastijo. Ka-'ko bi se tudi ne? Kardinal poreče: pri-digoval bom zate, o kralj in te opisal ljudstvu kar najboljše; slednjič te proglasim za svetnika! — A kralj ga bo potrepljal prijateljski po rami rekoč: bravo kardinalče, vedno ti bom na uslugo in vrata vseh mojih ministrov so ti sleherni trenotek odprta! No, tudi mi vemo svoje da komunizem ni in ne bo potreboval propovednikov in agitatorjev v kuti, ker ne sloni na duhovniških besedičenjih, ampak na onim, kar je neprimerno močnejše od vsake besede, na življenju ! «P11 Sili Drago Delo I Primoran sem; da ti napišem par vrstic. To tega me je pripravilo neumno klobasarenje /ki seml ;ga ugledal natiskanega v tistem nestvoru z imenom ((Novice«, v tistem revšetu, ki nosi na sebi iste odznake ki jih ima stara «Edinost», ki ga je porodila z namenom, da bo uspel opraviti pri ((milem narodu« to, kar se nji ni posrečilo. Pišem radi nekega priporočila. Pa ne namenjenega revšetu ki v svoji besni onemoglosti laja na desno in levo. Tega ne. Ni mogoče in je tudi brez potrebe prepričevati tistega ki ima trden sklep- lagati, blatiti, pljuvati na svoje nasprotnike — in, v onemoglosti, v zbeganosti pitati nasprotnika z «demagogom» in ki v dokaz tega zagrabi za takimi — demagoškimi sredstvi, kakoršne jih uporabljajo ((Novice«. Takih gospodičev orjunčkov ne prepričaš. Z dokazovanji ne, ampak s takim prepričevalnim sredstvom, ki jim gotovo odvzame voljo za nadaljno bevskanje. Predno pridem do priporočila, hočem ugotoviti le par dejstev. 1. Uvodoma pripoznavajo pisuni, politični pankrti pri «Novicah», da izvira sedanje duševno stanje delavca in kmeta, to je stanje, ki ga neizogibno spravlja na levo — v komunistične vrste, iz današnjega obupnega ekonomičnega položaja, na drugi strani pa se zgražajo nad tem, da hoče komunizem odpravo zasebne lastnine, medtem ko vidi danes vsak kmet, da je pri današnjih razmerah njegova tako-zvana ozasebna lastnina« le dozdevna; 2. na drugem mestu pravi, da so krščanski socialci tisti, ki pripravljajo tla komunizmu. — Povem pa, in to je namenjeno za delavce in kmete, ki naj ob priliki nastopijo proti zavijanjem, da to ni točno, temveč da so klerikalci enaki <(Novičarjem» v ((demagogiji«, ter da s tem nehote odpirajo ljudstvu oči. Ker je naravno, da mora delovno ljudstvo od vseh protislovij, ki jih vidi v meščanskem režimu in pri njegovih zagovornikih priti k zavesti. Klerikalci so zagrizeni nasprotniki komunizma, kakor narodnjakarji. Torej nič ((komunističnih pomagačev« ! , 3. Gnjusni orjunski gobec čveka tudi o «laških komunistih”. Vsak razredno zaveden delavec in kmet ve, da se imenuje italijanska komunistična sekcija .(Komunistična stranka Italije»in, da se je tista «Ruska revolucija' ki je najbolj veličasten do-god k moderne zgodovine«, kakor pravijo »Novice«, zvršila pod vodstvom ruske komunistične stranke, ki ima enak program kakor Kom. stranka Italije. Torej ni govora o «laških komunistih«, ki bodo gotovo, kadar pridejo na vlado, storili to kai' je bilo zvršeno v Rusiji in med drugim tudi to, kar priznavajo samii Noviški pisuni, da se je posrečilo v Sovjetski vladi rešiti narodno vprašanje.« 4. Tudi ni res, da je Zveza S. S. R. «slovanska» država. Sovjetska vladavina je navlašč prekrstila ime države, ker si je v svesti, da imajo vse narodnosti enake pravice. 5. Stekli psi pri «Novicah» pripoznavajo, uda je Itusija s svojo revolucijo pripravila pot za izboljšanje človeške družbe«, zgražajo se pa, da izvajajo komunisti to diktaturo izkoriščanega razreda nad peščico pijavk. Zbegani orjunci si ne morejo ni- kakor dati miru. Na drugem mestu, pod naslovom «Ruska čeka«, bruhajo tudi svoje umazanosti proti komunizmu, proti Sovjetski Rusiji, ki so jo v gornjem članku — hvalili ! To menda ni «demagogija» ! Noviške šeme primerjajo rusko «Če-ko» s fašističnimi terorističnimi organizacijami. Zagotoviti, potom neizprosne diktature delovnemu ljudstvu boljšo eksistenco, jim je ravnotoliko kakor fašistični teror, potom katerega oj.» Modrijani dostavljajo, da so naši kmetje sedaj opozorjeni. Komunizma je sedaj konec ... Kmetje bodo seveda sledili Noviškim kužkom ki mislijo da so zelo vprevid-ni» kadar lajajo, da morajo vladati ta prel&pi svet vsi sloji. O tem se bo kmet gotovo prepričal. Posebno pa, ker čuti na lastni koži kdo vlada danes : bankirji, lenuhi in podobna golazen. * Sedaj pa pika r gospodičem pri «No-vicah» priporočamo, da raje pišejo o pijanih divjih goseh. To se bolj pri- laga njihovi naturi. Oreh komunizma je pretrd. Tako trd, da se pri glodanju razburijo do te mere, da postanejo res — gosi pijane 1 ❖ Arkansaškega škofa Broiona je cerkveni sod obsodil radi krivoverstva, ker je spisal Im figo «Komunizem in krščanstvo.)) (Ji tat el ji «Dela» poznajo obsojenega škofa po njegovem članku, «Marxizem in krščanstvo» in ne bo jim treba veliko ugibati, kake vsebine je omenjena knjiga. Sodobnim Kajfežem se bo morda zdelo, da je tako njih sveta botega ote-ta. Mi pa smo uverjeni. da bo spoznal resnico vsak pošten in iskren človek. Kmečko gospodarstvo Beležke Brezzoba tržaška tetka se strinja s kardinalom Csernochom ki rohni proti komunistom. Pravi, da so izjave madžarskega kardinala aktualnega pomena, ker se snuje v Parizu velika fronta proti boljševizmu. Tetka se strinja tudi z Madžarom ki pravi, da niso komunisti ljudje. Kedaj pa se še ni strinjala, makar z Belcebubom, kadar se je šlo proti komunistom ? * Tetkin smrkavi mladič blebeta s posebno važno pozo, da ima komunizem v programu odpravo zasebne lastnine. Naš kmet ne bi bil več gospod&r svoje zemlje. Vprašajte kmeta, kateremu se kopiči davek na davek, ki ne more razpečati pridelkov in ki ga <(Osrečavajo» narodni oderuhi in «narodne banke«., ako je gospodar svoje zemlje. Tista «razlaslitev», ki ga bo osvobodila vseh pijavk, mu bo prav dobrodošla / * Krmežljavci pravijo, da uživa slovanska država Rusija njih Simpatije. Prepričani smo, da so Rusi■ kar nestrpno pričakovali tega izraza goreče ljubezni, — tako goreče, v razmahu katere primerjajo rusko diktaturo s — fašistovsko. Fe j! Rusi se prav pošteno požvižgajo na take «simpatije»! * Sovjetska vlada je rešila narodno vprašanje. Delavci in kmetje na deželi naj vprašajo . t. d. Nespametno pa bi bilo, kar slepo na-t ročiti si ta gnojila, kar je razvidno iz gori navedenega. Vedeti moramo 1orej najprej, katera redilna snov zemlji primanjkuje. Tudi moramo biti pri na-ročbi zelo oprezni, ker tvomice in trgovine ne razprodajajo kemičnih gnojil Iz usmiljenja ali ljubezni do nas in jim ni za to, kako nas postrežejo, temveč prej kako naj bi nas opeharili. Na zunaj je lahko gnojilo dobro in pristno in se je težko spozna. Njegova dobrota ali kakovost se ne spozna s pogledom ali tipom, ampak le kemičnim potom. Le na ta način izvemo % (odstotke) redilnih snovi, po katerih se ravna kakovost gnojil. Najbolj priporočljivo bi bilo naročati jih potom kmetijskih društev, zadrug, kil se prej prepričajo glede % redilnih snovi in garantirajo gnojila, dogovore se glede cene, naročeno blago takoj stehtajo in se prepričajo ali je suho ter je preiskušajo, tako. da vzamejo gnojilo iz več vreč, jo zmešajo in denejo v dve steklenici, od katerih se ena (zapečatena) odda kemičnemu preskuše- vališču (tako je sedaj v Gorici), druga ostane doma. Kako pa zvemo, katera redilna snov v zemlji manjka oziroma katera u-metna gnojila je rabiti? To izvemo s poskušnjo na malem prostoru, za kar nam je treba par kg. umetnih gnojil in je izredne važnosti, |»er s tem spoznamo, če se umetno gnojilo izplača. Poskušnja bodi natančna, t. j. prostor pravilno odmerjen, enako tudi gnojilo. Najbolje je vzeti štiri prostore po 100 m2. Na teh prostorih poskušamo različna umetna gnojila, n. pr. čilski soliter (dušik), superfosfat (fosfor) in kajnit (kalij). Izvedeti hočemo n. pr., ali primanjkuje zemlji fosforove kisline. V ta namen pognojimo prvih sto kvadratnih metrov s vsemi tremi gnojili (5 kg. superfosfata s 1G% fosforove kisline, 4 kg. kajnita in 4 kg. čilskega solitra), drugi prostor pa le s čilskim solitrom in kajnitom. Večji pridelek na prvem prostoru je dokaz, da je zemlja revna na fosforovi kislini. Da izvemo, ali manjka v zemlji kalija, pognojimo tretji prostor le s super-fosfatom in čilskim solitrom in primerjamo pridelek; ravno tako pognojimo četrti prostor s superfosfatom in kajnitom, da izvemo, ali vsebuje dovolj dušika. Gnojilo je vedno pomešati s suho zemljo, da se je enakomerno raztrosi. Najbolje je delati poizkušnjo pri žitu ali krmskih rastlinah, ker se pri teh rastlinah najbolje pozna. Na ta način spoznamo svoja zemljišča in si lahko naročimo gnojilo v večji meri. Pripomniti je, da je čilski soliter potrositi, ko je žito ali krmska rastlina ozelenela, superfosfat in kajnit pred setvijo (podorati ali povlačiti) oziroma pri krmskih rastlinah pred zelenjem. Pri takih poizkusih ne smemo pozabiti na vapno, ker dognalo se je, da umetna gnojila ne pridejo do veljave, ako manjka zemlji vapna. O tem se prepričamo, č'e pognojimo polovico pognojenega prostora (50 m2) z vapnom (5 kg.), drugo pa nič. zahteve, ki so se jim zdele previsoke, v resnici pa so bile take, da komaj deloma odgovarjajo današnjim razmeram. Cule so se besede, da zahtevajo delavci «oko iz glave«. Če delavec zahteva skorjico kruha, da vsaj uteši glad tedaj je lenuh, postopač in slično, ker se vmešava v gospodarjeve interese. Mi ne zahtevamo ne miljonov in ne avtomobilov ampak plačo, da prehranimo sebe in družino, plačo, ki naj odgovarja današnji draginji. Za sedaj je to naša zahteva. Vedite tudi, da se naša pot ne vstavi pri tej točki, ampak pri tisti, ki pravi : Osvoboditev proletariata bo delo proletariata samega. Ob takih prilikah se človek rad spominja na preteklost, posebno na leta 1921.-22. Ko je bila strok, organizacija močna so se dobili elementi, ki so sejali med nami razdor rekoč: «Kaj boste plačevali, ko ne veste komu in zakaj; saj smo domačini, pogodimo se lahko sami brez organizacije«. Pri prvi stavki, potem ko so razdrli strok, organizacijo, niso več hoteli poznat «doma&ihs» delavcev, ki so zahtevali par vinarjev več na plači. Priti je morala oborožena sila, da so nam pokazali do kje in kako sme biti delavec «domač». Dokler delavec gara in polni žepe delodajalcem je vse prav in je tudi «domač» (kakor živina!). Komaj pa si upa prašati mrvico kruha je že gospodarju nevaren tujec. Kljub temu pa bo delavstvo vztrajalo pri svoji zahtevi do popolne zmage. Delavci in kmetje ! Spoznajmo, katera pot je prava, katera pot nas dovede do osvoboditve. Združimo se, ker bliža se dan, ko raztrgamo verige modernega suženjstva ter zadoni pesem : «bratje vsi ednaki smo«. To bo v vladavimi sovjetov, pod diktaturo proletariata. Nej živi solidarnost kmetov in delavcev ! Sodrugi na straži. Bilje pri Gorici Mezdno gibanje Marsikateremu čitutuiju našega lista se bo čudno zdelo, da ni glasu iz naše 'vasi. No, mezdno gibanje v katerem se nahajamo nas je prisililo, da^ se oglasimo. Ko smo začeli nabavljati materiala za opeko, nismo vedeli, kakšno plačo nam bodo ponudili delodajalci. Po štirinajstih dneh je komisija delavcev zahtevala od njih naj se la stvar uredi. Gospodarji so odgovorili : «Delajte na akord po L. 1.50 na uto pri navadnem delu«. Kdor pozna delo pri opekarnah in današnje razmero, bo sprevidel, da ni niti misliti na tako nizko in sramotno plačo. Delavci so enodušno zavrnili tako ponudbo in stopili v stavko. Kmalu nato se je stavka razširila na vse opekarne okolice in sicer v Biljah, Bukovici, Volčjidragi in Dobravi. Delodajalci so prejeli od sindikata poziv, da se spor reši. Temu se pa niso odzvali, ker so delavci predložili take Tiskovni sklad Prej izkazanih L. 9.463 61 Sv. Barbara pri Miljah : Skupina delavcev in kmetov, daruje L. 25 za «La-voratore»-ja in za «Delo» L. 50.— Prosek. Nabrano na male bloke L. 20,— Topolovao v Istri: «da bo «Delo» živelo« L 5.— Stara sušica pri Št. Petru na Krasu : Ant. Spetič 20; Jurij Prelc 2; Jožef Kuret 5; Jakob Žnidarčič 1 L 28.— Postojna: Anton Uršič » 2.—■ Sovodnje pri Gorici: T. P., P. J., T. A. po 3; C. A., N. N. po 2; U. P., N. N., M. H. po 5; D. A., V. K. po 1; N. N. 4 L 34.- Log pod Mangartom : darovali za- vedni fantje'pri veseli družbi L 37.— KontovelJ. Nab. pola 321: Nabrali sodrugi svojemu glasilu «Delo» na Silvestrov večer in Novo leto : J. Regent, Ant. Pertot, Iv. Stoka, Komsomolc, Mato po 5; Ant. Grlanc, Drago z Malko po 3; Jos. Starc, Fil. Daneu, Pahor, Fr. Pra-šel, Jos. Milič, Blaž Trdtoglav, Felah, Konte Nemanič, Elza Starc, Grlanc, II. Štoka, Vikt. Stoka, veseli kom. Angel po 2; Tajka 1.G0; Farm en 1.50; N. N., «jugofašist», J. Pertotu v spomin, N. N., Ilič, Klinjev, Maks, Emila, Zlobec, Amalija Stoka, Kristus Judovski, Sam Morel, K. Derganc, nerazumljivo, Ines, Tonin po 1; N. N. 0.90 L 77,— Gornja Vipavska dolina. Nab. pola 293 : Jelerčič s Polja na imendan 3; bo-ljševik zlomljen od dela, Šmit za ((Delo«, invalid, Hribovski z Dolenjevasi, nečitljivo, Ivan z dobrim namenom, Ata ne boš več pometal, Ata kaj delaš? po 2; prijatelj boljševiške Rusije, Podraga. nepoboljšljiv komunist po 5; da sc nemarni zbudijo, raubšic, trpim 25 ur na dan, Snebok iz Vel. Polja, suženj •šovinizma, suženj imperializma, Snebok iz Vel. Polja po 1 L. 41.— Vsega skupaj L 9763.61 ndeovorni urednik : Vekoslav Ttovan HA Ttp. 1. apMHM . Trterta, Vta ■nmiimlili «. Program Komunistične Internacionale (I. Kapitalistično suženjstvo.) (Nadaljevanje). 3. — Poslednja etapa kapitalizma; svetovni monopolistični značaj modernega kapitalizma, nove oblike konkurenčnega boja, imperializem, središča kapitalističnega zatiranja, vasalske države in kolonije, proti-kapitalistične sile in tendence ki jih ovirajo, vojna 1914. leta. V poslednjih desetletjih so so pojavili posebni odznaki, ki karakterizirajo kapitalistično gospodstvo. Ti odznaki »o do skrajne mere poostrili njegova notranja protislovja ter so povzročili nezaslišano krizo svetovne vojne in naslednjih let. * Kapitalizem je postal svetoven, to je gospodarska oblika, ki nadvladuje povsod. Sledovi najstarejših gospodarskih odnošajev vojni komunizem, feuda-lizem, suženjstvo, trgovska ekonomija, priprosto gospodarstvo razmenjave s strani obrtnika, naravno gospodarstvo ali razmenjava s strani kmeta — vse te oblike, razstrešene v raznih delih sveta, je razrušil svetovni kapital, deloma (