OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne liskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN " THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIIL—LETO XXXIIL
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), JULY 10, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 133
NOVI GROBOVI
ANNA JURJEVIC
V Lutheran bolnišnici je preminila v soboto popoldne po par-tedenski težki bolezni Anna Jurjevič, preje Bubič, rojena Peric. Bolehala je odkar je lansko leto umrla hčerka Mrs. Mary Longin. Stara je bila 60 let, doma od Zamunika v Dalmaciji, odkoder je prišla v Ameriko leta 1921. Umrla je ravno na 12. obletnici smrti njenega prvega moža Matt Bubič. Po njegovi smrti je vodila grocerijsko trgovino na 1931 Columbus Rd., kjer je živela. Bila je članica društva Dalmacija.
Tukaj zapušča soproga Nick, v stari domovini pa hčer Matildo Stipcevič in sestro. Pogreb se vrši v sredo zjutraj iz Grdi-novega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Pavla ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
*
ANDREW HOBE
Dne 22. junija je preminil v New Smyrna Beach, Fla., Andrew Hobe, star 62 let. Zjutraj, kmalu po 6. uri je vstal in šel na vrt, da bi kosil travo. Komaj se je pripravil kositi, ga je zadela srčna, kap in je bil na kie-stu mrtev. Delal je mnogo let v premogovniku v Barton, O., kjer si je vsled prenapornega dela nakopal bolezen. V svrho zdravljenja, se je s soprogo pred tremi leti preselil v Florido. Doma je bil iz vasi črni vrh nad Idrijo. Zapušča soprogo Josephine (Cypro) in sina ter dva brata v Ohio.
*
ROZALIJA SLAPNIK
Po dolgi in mučni bolezni je preminila v Huron Rd. bolnišnici Rozalija Slapnik, rojena Grego-rič, stara 66 let. Stanovala je na 15408 Daniel Ave. Doma je bila iz Št. Vida pri Ljubljani, od koder je prišla v Ameriko pred 49 leti. Bila je članica društva Marije Vnebovzete št. 103 ABZ, društva Blejsko jezero št. 27 SDZ in podr. št. 10 SŽZ.
Tukaj zapušča osem otrok: Mrs. Christine Long, Mrs. Frances Volkman, Mrs. Mary Ma-her, Mrs. Janet Bobich, Mathew, John, Mrs. Josephine Gelin in Mrs. Rosemary Dermotta, 10 vnukov ter veliko sorodnikov tukaj in v stari domovini. Mož ji je umrl leta 1933. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8:45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 uri in nato na pokopališče Calvary.
Naborni uradi bodo zopet delovali, če ne bo dovolj prostovoljcev za armado
WASHINGTON, 7. julija—Iz glavnega stana nabornih uradov so danes poslali navodila vsem lokalnim nabornim uradom, naj se pripravijo za možno novačenje mladeničev med 19 in 26 let starosti.
Ukrep je v zvezi z vojno naj---—-
Koreji. V armado pa se ne bo
vpoklicalo mladeniče, če se bo v določenem roku prijavilo za službo v armado, letalske sile in mornarico zadostno število prostovoljcev.
Nujnostna seja v glavnem uradu za naborno službo se je vršila istočasno, ko je Obrambe-ni oddelek vlade naznanil, da potrebuje več vojakov.
Polkovnik Doniel O. Omer, ki je direktor glavnega urada za novačenje, je v svojih navodilih direktorjem lokalnih nabornih uradov rekel, da se mora zvišati število plačanega osobja na raven iz leta 1948. To pomeni, da se število osobja v nabornih uradih lahko zviša od 2,000 na 6,100. Poleg teh plačanih uradnikov pa je še 37,000 prostovoljcev, ki so delali ves čas.
Čeprav so registrirani tudi mladeniči stari 18 let, se jih ne more vpoklicati v armadno službo, predno niso dopolnili 19. leto. V deželi je sedaj registriranih 9,790,000 mladeničev med 19 in 26 letom starosti, od katerih je 1,440,000 v kategoriji 1-A, kar pomeni, da se jih lahko takoj vpokliče v armadno službo.
Koliko mladeničev bo vpoklicanih v armado, če ne bo dovolj prostovoljcev, ni bilo naznanjeno, ker to spada med vojaške tajne. Sedaj je v vseh treh vejah oboroženih sil okrog 1,370,-000 rnož.
V	naznanilu Obrambnega oddelka pa je rečeno, da so bili sprejeti ukrepi vsled položaja na Koreji.
*
Armada in mornarica potrebujeta prostovoljce
WASHINGTON, 8. julija — Armada in mornarica sta danes naslovili formalni poziv na rezerviste, naj prostovoljno podaljšajo svoje službe.
V	Washingtonu pa medtem pričakujejo sporočilo gen. Mac-Arthurja o številu vojakov, ki jih potrebuje za vojno na Koreji. Od gen. MacArthurjeve zahteve bo odvisno, če se bo vpoklicalo v armadno službo mladeniče med 19 in 26 let starosti.
Armada potrebuje le rezerviste, ki naj bi se prostovoljno prijavili za eno leto službe. Mornarica pa potrebuje tako častnike, kot navadne marince. Posebno so potrebni rezervni medicinski častniki in strokovnjaki.
Tudi letalske sile potrebujejo prostovoljce, kakor je bilo naznanjeno že zadnji teden.
ZNANA AMERIČANKA USTRELJENA V ITALIJI
FIRENCE, Italija, 7. julija. — Šef policije Bordiero je danes naznanil, da je v nekem hotelu bila najdena ustreljena 41 let stara Američanka Mrs. Eleanor Pettinos Blow, ki je bila zelo znana v krogih "višje" družbe. V isti sobi njenega stanovanja je bil najden mrtev tudi 25 let star mladenič Cesare de Vera. Truplo žene je bilo najdeno v postelji, mladenič pa je ležal poleg postelje na podu. V rokah je imel revolver, s katerim je ustrelil Američanko, nato pa izvršil samomor. Mladenič je v dveh pismih pojasnil, da je nameraval storiti samomor. Policija ni hotela razkriti motive dvojnega umora.
ANGLEŽ PRAVI, DA SO ŽENE ZAPELJIVKE
LONDON, 10. julija—Anglež Alfred Acherman je leta in leta pripravljal knjigo, v kateri je razbil na tisoče bajk, v katere ljudje še vedno verujejo.
Tako v svoji knjigi omenja, da se moške smatra za zapeljivke žensk, kar je ena od zmot. Po tolmačenju 82 let starega Acher-mana prav za prav ženske "preganjajo moške." To trditev je podprl za dokazi. Omenil je eno od poročil, na osnovi katerega je 60 odstotkov moških srednjega staleža izjavilo, da so jih zapeljale ženske. Odstotek moških, ki so zapeljali ženske, je znatno nižji.
Acherman je omenil tudi druga zmotna prepričanja. Med ostalim;
Rimski cesar Neron, ki je za-žgal Rim in po splošnem verovanju igral na violino, ko je večno mesto gorelo, ni mogel igrati na violini, ker je bila pronajde-na šele v 16. stoletju. Znano kitajsko jed "chop suey" Kitajci sploh ne jedo. Kralj John ni mogel podpisati Magno Charto, ker je bil nepismen.
Poljski begunec prostovoljec za vojno na Koreji
Poljski begunec, 19 let star Kazimir Szczepanik, se je včeraj priglasil za prostvoljca v ameriške zračne sile, čeprav še ni ameriški državljan.
V rekrutacijskih uradih v clevelandskem Federal Build-irgu je mladi Poljak potrpežljivo čakal, da ga vpišejo. Imel je težave zaradi nezadostnega znanja angleščine, toda končno je prestal prvo preizkušnjo in bo verjetno že danes v letalskih silah.
Begunca je spravila v Zedinje-ne države katoliška organizacija, ki posluje v clevelandski škofiji, pred kakšnimi sedmimi meseci.
Za begunca pravijo, da se je v drugi svetovni vojni boril proti Nemcem v okupirani Poljski. Takrat je bil star okrog 13 let. V nabornem uradu je s precej težav pojasnil, da nima "rad komunistov" in ker je "Poljska zasužnjena," bi se hotel boriti "proti rdečim na Koreji."
LWtti
OTROK ROJEN V CELICI ZOPORA
ANNISTON, Ala., 9. julija— Neka umobolna žena je danes v celici tukajšnjega zapora rodila^ otroka, ne da bi ji poslali zdravnika ali pa vsaj babico. Ženo so spravili v zapor, ker so vse ala-bamske umobolnice prenatrpane 7. bolniki.
Vaje zbora "Slovan"
Jutri, v torek zvečer ob 7.30 uri se Vršijo vaje zbora Slovan v AJC, Recher Ave. Prosi se vse pevce, da se gotovo udeleže, ker se bo pripravilo za nastop v nedeljo popoldne.
ARETACIJE KOMUNISTOV V BIRMINGIIAMU
BIRMINGHAM, Ala., 8. julija—Policijski komisar Eugene Connor je danes naznanil, da sta bila aretirana dva komunista, ki sta delila letake, s katerimi se je obsojalo ameriško intervencijo na Koreji.
Aretiran je bil najprej Sam Hali, predsednik komunistične stranke v Alabami, zatem pa 23 let star Paul Thomas Rose, ki je delil letake. Po izjavi komisarja, se bo kmalu polovilo in spravilo v- zapor vse "znane komuniste."
Moskovski časopis napadel Trygve Lia
MOSKVA, 8. julija — Litera^ turnaja gazeta je danes objavila viharen napad na glavnega tajnika Združenih narodov Trygve Lia, za katerega pravi, da je strahopetnež, desničarski socialist in lutka Wajl Streeta.
Napad na Trygve Lia je v zvezi z vojno na Koreji. Med ostalim je v članku rečeno:
"Še nedavno, ko si je nadel krinko nepristranskega posredovalca, je Trygve Lie potoval v evropske prestolnice v zvezi z 'mirovno misijo.' Časopisi so dosti pisali o tej 'hvalevredni inici ativi.' Kaj pa velja takšna 'mi rovna misija,' ko je Trygve Lie izstopil proti miru in v obrambo agresivne vojne? Očitno je, da ta 'hvalevredna iniciativa' ni bilo nič drugega, kot manever, da se odvrne pozornost od vojnih činov, ki so jih Američkni pripravljali na Daljnem vzhodu."
mTTIMORE SVETUJE NAČRT ZA AZIJO
SOUTH HADLEY, Mass., 7. julija. — Svetovalec Državnega oddelka Owen Lattimore, za katerega republikanski senator McCarthy trdi, da je "vodilni sovjetski vohun v Zedinjenih državah," je danes priporočil, naj se sprejme Marsha.llov načrt za Korejo in ostale ne-ko-munistične azijske države, kot sredstvo, da se jih požene v borbo proti komunizmu.
Lattimore je rekel, da bi se azijska ljudstva borila, če bi imela nekaj, za kar je vredno boriti se. Na ta način bi se v Aziji čete iz Evrope in Amerike ne trebale boriti proti komunizmu.
Svetovalec državnega oddelka je pojasnil, da je ameriško stališče na Koreji podobno stališču, ki so ga Zedin jene države zavzele v Grčiji in Turčiji.
OROŽJE POSLANO ZA INDOKITAJSKO
WASHINGTON, 7. junija. — Obrambni oddelek je danes naznanil, da bo iz San Francisca odplula ladja natovorjena z orožjem za francoske čete na Indokitajskem. Največ bo poslano vojaških trokov. Zadnji teden so Zedin jene države poslale v Indokitajsko osem velikih transportnih letal, ki bodo prevažala čete v borbi proti In-dokitajcem.
ČEŠKI ČASOPIS NAPADEL TRUMANA
PRAGA, 7. julija, češki mladinski komunistični časopis "Mlada Fronta" je danes ostro napadel predsednika Trumana. Med ostalim pravi, da "bivši kramar koraka po stopinjah Hitlerja."
"Narodi Daljnega vzhoda so začeli korakati. Truman je brez moči in brezpomemben v senci tega ogromnega gibanja. Ameriški generali, in atomski izsiljevalci so izgubljeni v mogočnem grmenju tega pohoda."
TRI IN POL MILIJARDE ZA ZAPADNO EVROPO
WASHINGTON, 6. julija—Zedin j ene države so v okviru Mar-shallovega načrta za fiskalno leto, ki se je končalo 30. junija, potrošile $3,592,090,000 za 17 držav zapadne Evrope. Največ pomoči so dobile Anglija, zapadna Nemčija in Francija.
Izgubljeni ameriški bataljon se je prebil skozi sovražne vrste
Domače vesti
Umor radi 20 centov
Zadnjo .soboto zvečer je na 1401 Woodland Ave. neki neznani moški v prepiru umoril nekega Louisa T. Connersa. Slednji je zahteval od neznanca 20 centov, ki mu jih je posodil. Moški pa je po krajšem prepiru potegnil nož in ga zabodel Connersu v srce.
Zločini mladoletnikov
Clevelandska policija išče dva mladoletnika, enega starega okrog 16 let, drugega pa okrog 13, ki sta zadnji petek oborožena z revolverjem napadla Mrs. Ruth Reifinger v njenem domu na 623 E. 127 St. in ji odvzela $10.50.
Dobila tekmo
Dobro poznana Mr. in Mrs. Frank Segulin iz Arbor Ave., ki sta se udeležila tekme na "Polka Party" televizijskem programu, katerega vodi Johnny Pecon pod pokroviteljstvom Perme's Home Equipment Co., sta odnesla zmago, ko sta prejela na postaji največje število glasov kot par, ki je najlepše zaplesal polko. Kot nagrado sta v soboto prejela od Permetove trgovine s pohištvom krasno novo ledenico. Ker je Mrs. Segulin ravno na ta dan obhajala svoj rojstni dan, je bila še toliko bolj vesela, ko je dobila tako lepo darilo. Čestitamo!—Mrs. Segulin pa kličemo: še na mnoga leta! Na obisku
Pri družini Mr. in Mrs. Herman Sluga, 21150 Tracy Ave., so se mudili na obisku njen stric Mr. John Urbas, s katerim se niso videli že nad 20 let, in njegova dva sinova, ter njih stari prijatelj Louis Prelaz, s katerim so se snidli po 30 letih. Prišli so iz Ridgewood, W. Va. Cleveland se jim je zelo dopa-del in niso se mogli načuditi, da je tu toliko Slovencev. Zabavali so se imenitno in gotovo so odnesli od tu najlepše spomine na metropolo.
Iz bolnišnice
Iz bolnišnice se je vrnila na svoj dom Mrs. Anna Budnar, 16224 Huntmere Ave., kjer jo prijateljice sedaj lahko obiščejo. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice in kartice, ki jih je prejela, kakor tudi vsem, ki so bili v pomoč v tem času. Odhod v domovino
Mr. Mike Zupančič iz 6026 St. Clair Ave. se je v soboto podal v Luzerne in Forest City, Pa., na obisk k svojima sinovoma Frank in Edward ter hčerkam Mrs. Mary Bernardick in Dorothy, in k mnogim svojim prijateljem. V tej okolici je živel 27 let, dokler se ni pred nekaj leti preselil v Cleveland. Od tam pa bo odpotoval v New York, kjer se 15 julija vkrca na ladjo, s katero bo odšel na obisk v rojstni kraj Prižgajnija pri Litiji. Obiskal bo svojo mater, ki je težko bolna že tri leta, ter brata in sestro v Ljubljani, s katerim se niso videli že nad 41 let. Želimo mu srečno pot in srečen povratek!
TOKIO, 10. julija—Iz glavnega stana gen. Mac-Arthur j a so danes naznanili, da se je "izgubljeni" bataljon ameriške pehote, ki je bil izoliran nekje na področju Co-nana, prebil skozi sovražne čete in se pridružil ameriškim četam na bojni liniji.
V poročilu je rečeno, da je bataljon bil zajet in obkrožen, toda je kljub temu v pogumnih operacijah razbil obroč daleč močnejšega sovražnika.
O "izgubljenem bataljonu" ni bilo pred tem časom poročano.
Toda današnji komunikej pravi,
da je bataljon bil izoliran od svojega regimenta v teku celo-nočne bitke v noči med 8. in 9.
julijem.
Medtem pa o splošnih vojaških operacijah poročilo gen.
MacArthurja pravi, da so ameriške zračne sile s silovitim bombardiranjem vsaj začasno ustavile napredovanje severno-ko-lejskih sil. Korejske sile se sedaj nahajajo le kakšnih 15 milj severno od reke Kum.
Poročila o vojnem položaju na Koreji še vedno niso zanesljiva,
ker se sploh ne omenja področij, kjer se vršijo glavne bitke.
V teku 8. julija so sile Severne Koreje skušale razbiti ameriško obrambo pri Čonanu, toda so soglasno s poročili s fronte izgubile 40 tankov. Kljub izgubam,
pa ofenziva sovražnikov ni izgubila na svoji silovitosti.
Angleška križarka poškodovana
TOKIO, 9. julija—Obrežne sile severne Koreje so danes stre-Ijaje na angleško križarko "Ja-maico" v teku mornariških operacij nekje v bližini severne obale Koreje. Križarka je bila lažje poškodovana.
(V Londonu pa je bilo uradno naznanjeno, da so obrežne baterije sovražnika ubile štiri do pet angleških vojakov, ki so se iz nepojasnjenega vzroka nahajali na križarki. Domneva se, da so angleški vojaki sodelovali z marinci pri napadih na korejsko obrežje).
Delegatinja Indije priporoča sporazum
NEW YORK, 9. julija—Indijska delegatinja pri Združenih narodih Madame Pandit je danes priporočila posredovanje, da Sf- konča vojno na Koreji.
Indijska delegatinja je svoje mnenje izrazila na diskusijah, ki jih za radio prireja chicaška univerza. Med ostalim je rekla, da je bolj popolno sodelovanje Sovjetske zveze pri vseh zadevah Združenih narodov potrebno. Po njenem mnenju bi se tudi moralo priznati kitajske komuniste.
Na istem programu je govoril tudi lebanonski delegat dr. Charles Malik, ki je podprl mnenje Madame Pandit. Oba verujeta, da so spremembe na Vzhodu potrebne in da bi se moralo storiti vse, kar je mogoče, da "se začhemo pogajati s Sovjetsko zvezo."
RAZPOROKA IGRALKE OD ŠESTEGA MOŽA
NEW YORK, 9. julija—Igral-kaka Arline Judge je danes naznanila, da bo zahtevala razpo-rokb od svojega šestega moža.
NAČRT ZA POMOČ BOMBARDIRANIM MESTOM
DENVER, 8. julija — Ameriška občinska zveza je danes sprejela resolucijo, na osnovi katere se bo priskočilo na pomoč vsakemu ameriškemu me stu, ki bi postalo tarča bombnih napadov.
Iz življenja naših ljudi po Ameriki
Virden, 111. — Dne 22. juni-nija je v bolnišnici v Spring-fieldu umrla za sladkorno boleznijo Katarina Goričan (po prvem možu Pikel), stara 68 let, doma iz Zagorja ob Savi, v Ameriki 35 let, članica SNPJ. Zapušča moža Florijana, sina Franka Pikel in pet poročenih hčera — Frances Goršek v Springfieldu, Mary Kavičič v Virdenu, Fiello Beham v Kansas Cityju, Mo., Marge O'Brien V Thayer ju, 111., Kristino DePi-ro V Springfieldu.
La Salle, 111. — Dne 20. junija je v bolnišnici umrl Frank Frank Zupančič, samski, star 60 let, rojen v Vavtavasi, v Ameriki 32 let, član Moosa. Tukaj zapušča sestro Mary Struno.
—	Pri družini A. R. Mahnich, tajniku društva št. 2 SNPJ, se je rodil sinček. — Dne 15. t. m., so Franka Jakliča našli nezavestnega v njegovem stanovanju. Ležal je čez peč in bil hudo Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer je 18. junija umrl. Bil je vdovec, star 74 let, član SNPJ. Truplo je bilo prepeljano v Detroit, kjer zapušča dve hčeri in tri sinove.
—	Iz bolnišnice se je vrnil Henry Radey, ki se zdaj zdravi doma. — Frank Ravnikar se je po dolgi bolezni vrnil na delo.
Duluth^ Minn. — V bolnišnici St. Mary se zdravijo; Peter Kerže in Anton Gregorich, oba iz Eveletha, ter Frank Krama-rich iz Gilberta, Minn.
Milwaukee. — Jane Perko, hči družine Frank in Jennie Perko, se nahaja v bolnišnici St. Michael, kjer se je morala podvreči operaciji.
SPORAZUM MED IN PAKISTANOM
POLJSKO
LONDON, 7. julija. — Sovjetska časnikarska agencija Tass je danes naznanila, da je med Poljsko in Pakistanom bil sklenjen enoletni trgovinski sporazum. Pakistan bo Poljski pošiljal riž, juto in čaj, v zameno pa dobil poljski premog, kemikalije in blago.
JAPONSKA POLICIJA BO ŠTELA 200,000 MOŽ
TOKIO, 8. julija. — G«n. MacArthur je danes dovolil japonski vladi, da zviša sedanje število policajev za 75,000 mož, to je na vkupno 200,000 mož. Policijska sila Japonske bo zvišana z ustanovitvijo tako zvane "državne policijske rezerve." Sklep je bil odobren, da se zavaruje Japonsko pred nemiri in revoltami.
BANČNI URADNIK BO POMILOŠCEN
NEW YORK, 8. julija—Bančni uradnik Richard H. Crowe, ki je ukradel iz banke $883,000, bo izpuščen iz zapora 7. avgusta. Crowe se je nahajal v zaporu 13 mesecev, obsojen pa je bil na tri leta zapora. Pomilostitev je priporočil predsednik federalnega I odbora za pomilostitev.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 5T. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTIOM RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Tear—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto)_________________
For Six Months—(Za šest mesecev)__
For Three Months—(Za tri meseae)____
.$10.00 - 6.00 - 3.50
Wintered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
ZMEDA NA KOREJI
(Clevelandski dnevnik. Plain Dealer je zadnjo soboto v ured-niškem članku podal zanimiv komentar v zvezi s poročili s Koreje in splošnim razvojem vojaškega položaja. Uredniški članek poda-jemo na tem mestu v prevodu.—Op. ured.)
Ameriško ljudstvo ni krivo, če je zbegano vsled nasprotujočih si poročil, ki jih čita v svojih časopisih ali pa posluša na radio v zvezi z razvojem borb na Koreji. Enkrat se umikamo. Takoj v drugi izdaji napredujemo. Prav ko slišimo, da se naša obrambena črta drži, nam je naznanjeno, da se je ena komunističnih kolon pojavila 10 ali pa 15 milj južno od te črte. Približno istočasno gen. Mac-Arthur obvešča Washington, da se ni treba vznemirjati. Zatem Severni Korejčani poročajo, da so zajeli dva ame riška poročevalca in mi mislimo, da je v tem poročilu nekaj resnice, ker se nista nekaj časa oglašala. Toda par ur pozneje se pojavita poročevalca s svojimi poročili direktno z bojišča.
Nekatera protislovij a pojasnujejo pogoji, pod katerimi se zbira novice na Koreji in jih razpošilja ,po celem svetu.
Predvsem med Južno Korejo in Zedinjenimi državami ni nobenih direktnih zvez. Vsa poročila se mora tele-fonično sporočiti v Tokio, med glavnim stanom na bojišču na Južni Koreji in Japonsko pa je le ena telefonska linija. Vojaško osebje ima prednost pri tej liniji, toda ko ni v rabi za vojaške zadeve, se lahko z njo koristijo poročevalci. Poročevalci so očividno ustanovili tako zvani rotacijski sistem, po kateremu so vsakemu poročevalcu pogovori omejeni na tri minute.
Posledica tega sistema je, da iste informacije, ki so dostopne vsem poročevalcem časopisov in radio postaj istočasno na bojišču, lahljo v njihove urade v Toki ju prihajajo v različnih časih, kar pomeni, da časnikarska in radio poročila, ki prihajajo v Zedinjene države, imajo isto zamudo.
Poleg gornjega na Koreji ni formalne cenzure. Po formuli, ki jo je sugeriral gen. MacArthur, poročevalci lahko svobodno pošiljajo kakršna koli poročila, ki jih želijo, pod pogojem, da ne razkrivajo identitete vojaških enot, njihovo moč ali mesto, kjer se nahajajo. S tem imajo poročevalci večjo svobodo, toda zmeda je večja, ker se ne more reči, če nasprotujoča si poročila govorijo o akcijah na istih ali pa zelo oddaljenih področjih.
Dalje, poleg "jig saw puzzle" podobnim poročilom s fronte, prihajajo dnevni komunikeji iz glavnega stana gen. Mac Arthur j a v poslopju Dai Ichi v Tokiju. Ta poročila pripravljajo na podlagi poročil iz bojišča, toda so večkrat za 6 do 24 ur prepozna. To pristavlja k splošni zmedi, ko fronta ni stabilizirana, ali pa "fluidna," kot se to pravi z vojaškim izrazom. Ce bi uradni komunikej bil vedno prepozen, bi se ga lahko pravilno ocenilo v zvezi s poročili direktno s fronte. Toda večkrat vsled preobremenitve telefonske linije podaja novice, še predno pridejo poročila.
Končno, obstoja tudi zmeda v času. Koreja je 15 ur pred vzhodnim dnevnim časom, kaf pomeni, da ko je v Clevelandu sobota 3. popoldne, je to na Koreji nedelja 6. zjutraj. Tako, ko čitate, da se je včeraj nekaj zgodilo na Koreji, se je lahko zgodilo d&nes ali pa jutri. Zdaj vam je menda vse jasno.
JUŽNO-KOREJSKA ARMADA V RAZSULU
Kot je bilo za pričakovati, bodo ameriške vojaške sile morale sprejeti vse breme vojna na Koreji na svoja lastna pleča. 2e po prvih poročilih s fronte je bilo jasno, da južno-korejska armada ne bo od velike koristi Američanom. Vojaki južne Koreje sploh niso šli v bitke, pač pa so se panično umikali na jug, ko so se pojavili prvi tanki severnokorejskih sil. Sami poveljniki so odklanjali nasvete ameriških vojaških strokovnjakov in izdajali povelja za umik.
Toda v teku petih let so ameriški vojaški strokovnjaki vložili ogromno naporov, da bi izvežbali moderno, zanesljivo in zmožno armado. Zadnji teden je na zasliševanjih pred senatnim finančnim odborom bilo razkrito, na kakšen način je kongres sprejel zmotno domnevo ameriških vojaških voditeljev, da bo armada južne Koreje kos svoji nalogi.
Pred kakšnimi tremi tedni je brigadni gen. William L. Roberts, kot bivši najvišji častnik ameriške vojaške svetovalne skupine na Koreji, izjavil pred časnikarji in kongresniki, da bo "Južna Koreja pripravljena na obram-
__VINUOX
Po 22 letih' na obisku v rojstni domovini
Milan Medvešek	I videti, dasiravno sva bila dol
74.
Kadar greš na obisk k svojim sorodnikom, katere nisi videl že dogo časa, navadno poskrbiš, da si postrižen in si morda kupiš novo kravato in srajco, morda tudi obleko.
Bilo je zadnje dni v mesecu decembru in pripravljal sem se na odhod v Ameriko. In kadar odhajaš, moraš prav tako iti k brivcu, kakor pred prihodom. In tako sem zavil k mojemu nekdanjemu brivcu Ferdu Bu-ku v Novem mestu. Mož se ni dosti spremenil.
V	brivnici je bilo lepo število "kandidatov" za ostrižen je las. Pozdravil sem in dejal: "Gospod Buk, stavim kolikor hočete, da me ne poznate." Mož me je nekaj časa gledal, nato pa dejal, naj nikar ne povem kdo sem, ker bo sam uganil. In res me je spoznal, dasiravno si nisem pri njemu strigel las že nad 22 let. "Vi ste Medveš-kov iz Žabje vasi in sem vas strigel, ko ste pohajali šolo." Čudil sem se njegovemu dobremu spominu.
Človeku je prijetno, ko sreča po tolikih letih ljudi, ki jih je nekoč dobro poznal, prav takč pa ti je neprijetno, ko stopaš po, svojem rodnem mestu ali vasi in srečavaš obraze, ki so ti popolnoma tuji, katerih nisi še nikdar videl, oni pa tebe ne in niti ne slutijo, da si nekoč bil ti del te vasi ali mesta, preživel v teh krajih svojo mladost.
Ker sem ravno pri brivcih, naj omenim, da si v Jugoslaviji ostrižeš lase za zelo majhen denar. Za striženje plačaš samo 10, največ 15 dinarjev, kar je približno 25 ameriških centov po uradnem kurzu dolarja, z ozirom na aktualno vrednost dolarja pa celo precej manj kot 25. To je vsekakor veliko manj kot v Ameriki, kjer plačaš za striženje od enega dolarja do enega in pol. Vzlic nizki ceni pa brivci dobro izhajajo, kajti briv-nice so kar naprej natrpane.
To sem omenil v prvi vrsti zato, da pokažem na kontradik-cijske cene. Nekatere stvari so izredno poceni, zopet druge pa imajo astronomske cene v primeru z našimi cenami. Na primer glavnik, ki bi tu stal neka j centov, bi v Jugoslaviji plačal zanj precej dinarjev. Nekemu mlademu častniku sem podaril plastični glavnik, ki me je stal le nekaj centov. On se je tako lepo zahvalil zanj, kakor da bi mu podaril bogve kaj. Sicer pa sem se znebil marsikatere osebne stvari. V Srbiji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Hrvatski sem srečaval izredno prijazne ljudi, ki so mi šli na roke v vseh ozirih in za njihovo bratsko naklonjenost sem temu dal srajco, drugemu nogavice, tretjemu kravato, tako da se je Kuhelj norčeval, da, bom že v Slovenijo prišel brez hlač.
Brivec Buk mi je pravil zanimive stvari iz časa okupacije. Bril je in pričele so padati bombe. Nekoga je prav napol obril in treba je bilo bežati na varno.
V	brivnici je bil tedaj tudi dr. Anton Furlan. "Ali poznate dr. Furlana?" je vprašal brivec Buk. Takoj sem se spomnil. Nekoč smo šli
trgovske šole na razstavo v Zagreb. Ko smo prišli tja, sta nas čakala sodnik stola sedmorice, ki je bilo najvišje sodišče v Jugoslaviji, dr. Furlan in njegov sin Tone, ki je tedaj v Zagrebu študiral medicino. Na postajo sta prišla zato, ker je bila z nami hčerka oziroma sestra Milena, ki je hodila z nami v šolo, sedaj pa je nekje v Sloveniji profesorica. Dr. Furlan se je takoj spomnil, ko sem mu povedal, da smo se videli pred mnogimi leti v Zagrebu. Pri vsem tem je zanimivo to, da mi je po povralku v Ameriko pisal Frank Dormish iz Rockwooda, Pa., in vprašal, če sem kaj videl njegovega bratranca dr. Furlana. Če bi tedaj vedel, da je dr-Furlan bratranec Franka Dor-misha, mu bi povedal, da Franka sicer osebno ne poznam, poznam pa ga po njegovih dopisih in tudi po osebni korespondenci. Ta svet je v resnici veliko manjši kot se človeku vidi!
Dne 29. decembra se je pripeljal iz Ljubljane v svojo rodno mesto znani slovenski skladatelj Marjan Kozina. Z njim je bil Mirko Kuhelj. Vsi trije smo se odpeljali na Trško goro, kjer ima Kozinova družina vinograd in zidanico. O Marjanu ne bom dosti pisal, ker sem ga omenil v tem spisu že večkrat. Naj ponovno omenim, da izhaja iz pristno novomeške buržoazne družine, toda ko je napočila najkritičnejša ura slovenskega naroda, je pobral šila in kopita in se podal v gozdove. On sicer ni metal bomb na na-cifašiste in domače izdajalce, pač pa je zlagal pesmi in z njimi navduševal partizane za boj proti kletemu sovražniku. Danes pa je eden prvih jugoslovanskih glasbenikov in njegova dela so poznana tudi v inozemstvu, zlasti v Angliji. Njegova žena Neda je moja sošolka, a je nisem imel prilike
videti, dasiravno §va bila dobra prijatelja. Sicer pa nisem videl mnogo prijateljev izza mladih letih, ker pač ni bilo časa, da bi jih obiskal.
Menda ni Dolenjca, da ne bi bil na Trški gori. Cerkvica še vedno stoji kot je stala, toda zvonik je malo okrušen, ker ga je zadela bomba. Marjan je Kuhlja in mene peljal na zviše-no točko, od kjer je bil krasen razgled po vsej Dolenjski tja do Kostanjevice. Bilo je v sredi zime, toda nič snega in sonce je prelivalo -svoje barve po Gorjancih, po vseh vaseh od Žabje vasi do Sent Jerneja in tja do Opatove gore nad Kostanjevico, kjer se nehajo Gorjanci, čudovita pokrajina, krasen razgled! Naša rojstna domovina je v resnici divna, toda v mnogih ozirih še tako zaostala! In ne samo zaostala, ampak tudi globoko ranjena! Teh ran, ki jih je prizadela zadnja vojna, naj-krutejša vojna v vsej zgodovini človeštva, ni mogoče zaceliti preko noči!
Marijan Kozina ima v svoji zidanici lepo verando in klavir. Tu je skomponiral svoji dve sloviti skladbi "Ilovo goro" in "Belo krajino".
Kozinova zidanica je blizu Bajnovškega gradu, kateri pa je porušen, kakor so porušeni mnogi slovenski gradovi. Današnjim gospodarjem Slovenije je sicer žal teh zgodovinskih gradov, toda v času borbe na življenje in smrt, ni kazalo drugega kot jih porušiti, kajti v te trdnjave so silili belogardisti in če so okupirali grad, so domi-
nirali kraje daleč na okrog.
*
(Gornje nadaljevanje Medveš-kovega potopisa bi moralo biti objavljeno v četrtek, predno je v petek bilo priobčeno nadaljevanje št. 75. Napaka je bila storjena vsled napačno označenega datuma na odtisu, ki smo ga prejeli iz Chicage. — Op. ured.)
(Dalje prihodnjič)
iBOŽENA KENDA IN NJENI "HČERKI"
Boženi Kenda, ženi državnega uradnika v Celju, usoda ni bila naklonjena, da bi postala mati. Zato se ji je zdelo, da se Ojeno veliko, zares materinsko srce ne bo imelo komu prav razdati. Tihe želje so postajale vedno glasnejše, dokler se vsa njena notranjost ni zvila v en sam krik; hočem imeti otroka, pa čeprav tujega.
Bo že na Kenda je takoj po osvoboditvi začela aktivno so delovati v organizaciji AFŽ. Leta 1947 so celjske žene obiskale Dom Vere Šlandrove na Polzeli. Otroci so jim pripravili lep sprejem s pestrim pevskim in plesnim programom, žene so bile navdušne nad prisrčnim sprejemom oskrbovancev brez staršev. Prav posebno pa je bila ganjena Božena, ki ob pogledu na vzradoščeno otročad ni mogla prikriti plemenite solze, ki ji je zasvetila v očeh. Tu so otroci brez staršev — si je mislila na tihem — tu pa je tudi mati brez otroka. (Božena se je kljub temu, da je bila v tem življenju ogoljufana za materinstvo, imela vedno za mater, kajti ljubila je otroke nad vse novomeške I na svetu.)
bo, če bi Severna Koreja s svojo najboljšo opremo sprožila invazijo." Gen. Roberts je pristavil, da je južno-korejska armada "s svetovnega standarda odlična," in da bi lahko odbila napad dvakrat ali pa trikrat številnejših sil.
Gen. Robertsa je podprl tudi senator Knowland, ki je rekel, da je bil na Koreji in da je delo gen. Robertsa na njega storilo "ogromen vtis."
Ob istem času je tudi namestnik direktorja ECA William C. Foster izjavil, da se je potom mogočnega programa zgradilo zelo "dobro disciplinirano armado od 100,000 vojakov, ki je pripravljena, da se zoperstavi vsakemu izzivanju S strani severno-korejskih sil."
Iz poročilih, ki dnevno prihajajo, je razvidno, da je ta armada bila zgrajena na pesku . . .
Njene vlažne oči so begale od otroka na otroka, opazovala jih je v igri in mimikj in skušala uganiti njihovo nrav. Skrita želja je dobila prav določeno obliko: posvojila bom enega teh otrok! Oko ji je obviselo na okroglem, rdečeličnem dekletcu. Hilda ji je bilo ime. Ves čas ga je opazovala in se tudi spustila v pogovor z nji. Ko je negovalki izrazila svojo željo in sklep, je ta malce v zadregi pripomnila, da je Hilda otrok pogrešanih kočevskih Nemcev. Toda otrok se je je že oklepal, kot bi instinktivno slutil v njej materinsko oporo. Božena, zavedna slovenske žena se je že borila in nihala v odločitvi. Hilda ni spustila njene tople roke — in Božena je v trenotku odločila: vzamem jo in jo vzgojim v slovenskem duhu!
Teden pozneje je Hilda že imela svoj dom in roditelje. Bo-ženin mož je sprva sicer nasprotoval ženini odločitvi, ko pa je zagledal otroka v hiši, je tudi njega premagalo čustvo in je Hildo takoj prvi dan peljal "na kupčijo" za sadjem in sladkarijami.
Kmalu sta zakonca Kenda uredila pri oblasteh tudi vse potrebno za posvojitev. Hildo sta prekrstila za svojo Lidijo . . .
Lidiji je bilo takrat devet let. Kmalu se je vživela v novo okolico. Ob dobrih posvojiteljih ji je kmalu obledel tožen spomin na zgubljene starše. Nekaj pa je Lidijo vendarle težilo tako, da ni nikoli prav kazala otroško razposajenega veselja v tem tihem domu brez otrok. Razklenila se je svoji dobri, novi materi in zajokala po svoji mlajši sestrici in bratcu. Nič ni vedela zanju, kje sta, pa je
prosila mater Boženo, naj ju poišče.
Božena seveda ni mogla odreči ganljivi prošnji "svojega" otroka. Začela je iskati še bratca in sestrico in ju tudi našla. Kar razumela je Lidijino tiho prošnjo, da bi rada imela pri sebi še brata in sestro. Začela je presojati svoje materialne pogoje in zmožnosti. Nak — ne bo šlo! Samo moževa plača je v hiši, ki.je sicer doslej zadostovala za dvočlansko družino — toda pet ljudi — in to tesno stanovanje . . .
Devetletni otrok pa takih težkoč seveda ni razumel in ni odnehal s svojimi prošnjami.
Ko je zvečer Lidija že sladko zaspala, je mati Božena sedela v pozno noč sključena pri og njišču in tuhtala za izhodom. Njene misli so se pletle v dolge samogovore:
Lidija — njen otrok — ne bo nikoli prav vesela, če ji ne ugo dim te prošnje. In kako rada bi jo razveselila — pa je ne mo rem! Stanovanje je tesno, • hrano je hudo — denarja ni in podpore za otroke so neznatne Bolje je, da vzgojim dobro enega otroka kot pa tri slabo! Ne — ne morem . . .
Stopila je k speči Lidiji in se ji opravičevala — rada bi, pa ne morem! Nekaj dni jo je mučilo to vprašanje in zdelo se ji je že, kot da ji otroške oči oči tajo. Pa je spet prebedevala noči, mislila in mislila in iskala rešitve. Nekega jutra pa je sproščeno objela svojo Lidijo in ji izjavila: "VzeU bomo še bratca in sestro, jaz pa bom šla v službo, da bodo laže živeli." Kdo bi mogel popisati veselje male Lidije! Kateri otrok je kdaj še iskreneje objel svojo krvno mater, kot je objela Lidija mater Boženo ob tej izjavi! Od veselja so se vse misli zmedle v otroški glavici, na smejočih ustih pa je še ovisela ganljiva obljuba; "Mamica — vse, vse ti bom,kupila, ko bom velika!"
Štiriinpetdesetletna Božena se je javila za službo v tovarni emajlirane posode — in vzela nočni "šiht". Kar zmagovala je vse te napore, saj je bila zdrava in materinsko močna. Potem se je napotila v Slivnico po Lidijino sedemletno sestro Anico. Našla jo je pri nekem kmetu zelo revno in zapuščeno. Ko je mati Božena potipala kmeta, kako misli z ubogo Anico, ji je odgovoril, da je ne bo posvojil. Slabotni otrok mu ni kaj prida hasnil, pa je kazalo, da se nje-kov skrbnik ne bo pritoževal, če se otroka usmili kdo drugi.
Tako je Božena pripeljala za veliko noč Lidiji sestrico. V drobnem otroškem srcu je bila samo še ena rana — ena želja: bratec. Božena je poiskala tudi njega, katerega pa je v tem času že posvojila druga družina v Celju. Ko je Božena videla, da je fant pri družini Erjavec dobro preskrbljen, je bila mirna in je tudi svojima hčerkama kmalu dopovedala, da je bolje tako in da spada bratec že k drugi družini. Ker družini stanujeta v istem okolišču, se otroci lahko pogosto sestanejo in poigrajo med seboj.
Božena se je oprijela vzgoje svojih hčera. Kot prvo vzgojiteljsko načelo jima je vcepila iskrenost in poslušnost. Samo za laž bom dvignila roko nad otroka — je sklenila sama pri sebi. Mož-oče pa je celo temu nasprotoval, češ, lepa beseda lepo mesto najde. In Boženi res ni bilo treba uporabljati telesne kazni. Kmalu so ji morali tudi sosedje priznati, da sta njeni hčerki dobri in zelo lepega vedenja.
In kako je tovarniška delavka Božena Kendova spremljala učenje svojih otrok! Utrujena tovarniškega in gospodinjskega dela je našla še vedno dovolj časa, da je pregledala naloge Lidici in Anici. Lidija ji ni delala preglavic — bila je dobra učenka. Anici pa je šlo bolj ki-| lavo — videti je bilo, da se vi
10. julija 1950
Slivnici njen oskrbnik ni dosti zmenil, kako otrok napreduje v šoli. Božena jo je izpraševala, jo preizkusila v pisami in računstvu. Po svoji vesti je sama v sporazumu z učiteljico pravilno odločila, da spada otrok nazaj v prvi razred, četudi bi ga morala vpisati že v drugega. Anica je bila v celjskem prvem razredu letos odlična učenka. Njena sestra Lidija pa je tudi končala I. razred gimnazije s prav dobrim uspehom.
"Lepo hočem vzgojiti svoji dekleti," pravi Božena — "da bosta imeli lep spomin na mene." Privošči pa jima tudi vse, kot more samo krvna mati privoščiti svojemu otroku. Sama dokaj skromno oblečena žrtvuje svoje in svojega moža točke za svoji dekleti. V omari visi vrsta lepih, pisanih dekliških obleck. Spodaj pa je poln predal zlikanega perila in Božena ponosna pripomni: "Vse to je od mojih deklet". Celo "mufe" jima je preskrbela lansko zimo, ker sta dekleti potožili, da ju rado zebe v roke.
Še mi je krožil pogled po sobi, po lepih snažnih posteljah srečnih deklet. Na omari sem še opazila jabolka. "Kaj, jabolka tudi še imate v tej pozni pomladi," sem pobarala mater.
"I, seveda — otroci morajo imeti sadje. Po "šihtu" sem v jeseni obirala jabolka pri kmetu, pa sem jih za Ion prinesla vsak* večer zvrhan nahrbtnik domov. Imamo jih vsaj še za en me%ec, potem pa bodo imeli otroci tako že drugega sadja dovolj."
Ko sem odhajala od te vzorne matere, mi je prišlo na misel, da bi morali v tem tednu, posvečenem materi in otroku izkazati posebno pozornost tudi požrtvovalni Boženi Kendo-vi. Morda si bila prezrta, Bo-žen^j Jaz pa sem ti z iskrenim občudovanjem napisala te besede ...	V. S.
Važno naznanilo
Sedaj, ko so ameriškim Slovencem vrata v Jugoslavijo na stežaj odprta, se bo vsekakor veliko naših ljudi iz Zedinjenih držav ameriških in od drugod odpravilo tjakaj gledat krasote slovenskih planin in vživati znano gostoljubnost slovenskega človeka.
Ker pa vemo, da je ob takih razmerah nujno potrebna organizacija, ki bo dajala našim obiskovalcem vsa potrebna pojasnila in morebitne napotke na podlagi popolne zanesljivosti, se je v hiši "Slovenskega poročevalca" ustanovila pisarna "Ameriški Slovenci"—Popotna pozve-dovalnica, Knafljeva ulica 5, Ljubljana, Slovenija, Jugoslavija.
Kdor koli potrebuje to ali ono pojasnilo z ozirom na svoje potovanje po Sloveniji in drugih krajih v Jugoslaviji, se lahko pismeno ali pa osebno obrne do te popotne pozvedovalnice na gornji naslov z zavestjo, da se lahko popolnoma zanese na dobljene podatke.
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. ŽUPNIK nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svpjem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE vogal East 62nd Street; vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Tel. ENdicott 1-5013
10. julija 1950
ENAKOPRAVNOST
" STRAN 3
Molokaj - otok smrti
Molokaj, otok smrti, gorja in solza, leži med Ameriko in Avstralijo, med havajskim otočjem. Na Molokaju žive najbed-nejši med bednimi — tu je domovina gobavcev.
Ameriški profesor Stoddart pripoveduje takole:
Ko sem prepotoval že pol sveta, sem si bolj in bolj želel obiskati havajsko otočje in od tu zloglasni Molokaj. Molokaj, otok solza, gorja in smrti. Veliko sem že slišal o njem, a kar sem videl na lastne oči, mi ostane v spominu vse dni.
Now you don't need
.pshhooks lining your pockets!
If you've always needed a sharp reminder not to squander your dough, borrow your wife's scissors right now.
You're not going to need fishhooks in your pockets any more after—
You sign up for U. S. Savings Bonds under your firm's Payroll Savings Plan or your bank's Bond-A-Month Plan.
Then, the temptation to blow a buck on something you don't need won't mean a thing. Your savings will be taken care of automatically and regularly.
And thanks to the magic of compound interest, every $3 you put into this investment grows into a whopping $4 in 10 years.
So start using those fishhooks for fishing and have yourself some fun. They're biting good!
Automatic saving is sure saving-US. Savings Bonds
ENAKOPRAVNOST
This is an official U. S. Treasury advertisement— prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council.
Prežihov V orane:
A s A s A
Gobavost je bolezen, ki razkraja kri in povzroča gnitje telesa. Še do današnjih dni niso našli pravega zdravila proti tej strašni bolezni. Postave pa so v ondotnih krajih take, da ta-kaj odpravijo vsakogar, ki je obolel na tej bolezni, na otok gobavcev, na Molokaj, ki je prav tako tih kakor samoten, prav tako lep, kakor sanjav.
Neko popoldne meseca oktobra smo se vkrcali na ladjo "Likelike", ki vozi dnevno med posameznimi havajskimi otoki. Proti polnoči smo se približali Molokaju in zavili V Kanuaka-kai, ki je glavno pristanišče Mo-lokaja.
V notranjosti tega otoka, kamor smo naslednjega dne potovali, nismo nekaj časa naleteli na prav nobeno hišo ali kočo. Še studenca ni bilo in ne zavetja pred pekočimi žarki tropskega sonca. Preko gorskih grebenov prihajajo vroči vetrovi in nas zavijajo v rdečkast oblak prahu. Ko pa dospemo končno na visoko planoto, pa se nenadoma razprostro pred nami veličastni gozdovi raznih tropskih dreves. Tujcu se prvi trenutek dozdeva, da je zašel v pravi raj — a kako se kmalu zave, da je zašel prav za prav le v pekel, kjer neizprosno gospodari smrt. Še tri, štiri ure hoda in že smo obstali pred obtesanim deblom, ki nam je v neki soteski zapiral pot. Prvo znamenje: Pozor bližate se gobavcem!
Nadaljevali smo pot, prepla-zili še nekaj gorskih grebenov in že opazili v ozki dolinici naselbino majhnih hiš in koč. Postalo nam je takoj jasno: to so domovi gobavcev! Brez pomisleka smo se podali navzdol in obstali pred vasico Kalavao,
Iz nizkih hišic so pridrvela začudena bitja, ljudje, ki so bili vsi izmaličeni, vsi razjedeni. Nekateri so z nagnitimi obrazi, drugi z gnilimi nogami in izbuljenimi očmi strmeli v nas. ■ "Pozdravljeni nesrečniki," smo dejali. Oni pa so pokleknili, se valjali ko blazni po prahu in zajokali. Njihove obleke so bile vse raztrgane, nekateri so bili oviti v same cunje in so nam kazali polovico nagnitih rok in nog, od katerim se je širil grozen smrad po gnijočem mesu. Nekateri so bili polni črnih lis, to so prav znamenja te strašne bolezni. Na takih mestih postane telo neobčutljivo. Kmalu pa začne meso od temi črnimi liegami gniti in razširjati smrad. V gnijočem mesu se za-rede črvi, ki lazijo nato sem in tja. Videl sem nesrečnike, ki so si sami s trskami strgali se-gnko meso in črve z nog. Gobavost posebno rada napada noge, roke in obraz. Nekaterim odpadajo s prstov členki drug za drugim in često jim ne ostane ,od rok drugega kakor napihnjeni konci dlani. Nekaterim se zaje bolezen v oči; ti oslepijo in namesto oči se gibljejo v očesnih jamah črvi. Drugi imajo obraz poln črvov in gnoja. Grozen pogled! Trpini se bojijo samega sebe, a vendar si ne-
izmerno želijo imeti pri sebi košček ogledala, v katerem bi se kar zmerom ogledovali. Pri nekaterih je obraz razširjen v širino ali v dolžino in naguban tako, da sliči veliki buči. Tisti-krat je bilo na Molokaju okrog 800 gobavcev. Edino, kar imajo ti nesrečniki, je skupno trplje nje in pa to, da bolezen prav za prav ne povzroča velikih bolečin. Obolela mesta so namreč otrpla, in nekateri bolniki si kar mimo režejo z nožem zgni-te noge in roke proč, kakor da bi bile iz lesa.
V nesreči in obupu pa, v katerem ti ljudje životarijo in čakajo smrti, se udajajo neki opojni pijači po imenu: "Ki". To si pripravljajo iz koreninic istoimenske rastline. In pijača "ki" ima grozne posledice. Kdor se napije te tekočine, prične blazneti, se krohota in izgubi vsak čut sramu in dostojnosti. Nesrečniki propadajo tako še hitreje, toda njihovo geslo se glasi: "Aoe kanavai ma keia vahi!" (Tukaj ni postave!) In to geslo skušajo vsakemu novemu gobavcu takoj vcepiti, čim ga pahnejo oblasti med nje, proč od sveta — na otok smrti in gorja.
Molokaj, kako daleč si od nas, brezmejni veliki ocean te obliva in lep si kakor samoten — a bolest, ki plava" nad teboj, bi zatemnila tudi sonce, tako je strašna, tako je velika . . .
Društveni koledar
JULIJA
15.	julija, sobota—Piknik farmskega odbora SNPJ
16.	julija, nedelja — Piknik društva "Utopians" št. 604 SNPJ na farmi SNPJ
16.	julija, nedelja. — Piknik Federacije ohijskih društev ABZ na prostorih AJC, Re-cher Ave.
23. julija, nedelja—Piknik društva "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ na farmi SNPJ
23. julija, nedelja — Piknik krožka št. 3 Prog. Slovenk na prostorih AJC, na Recher Ave.
30. julija, nedelja — Proslava štiridesetletnice društva Mir št. 142 SNPJ na farmi SNPJ AVGUSTA
6. avgusta, nedelja — Piknik društva "Naprej" št. 5 SNPJ na farmi SNPJ
13. avgusta, nedelja — Piknik krožka št. 1 Prog. Slov. na farmi SNPJ
20. avgusta, nedelja — Piknik pev. zbora Triglav na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
20. avgusta, nedelja — Piknik društva "Loyalites" št. 590 SNPJ na farmi SNPJ
27. avgusta, nedelja — Piknik Mlad pev. zbora SDD na farmi SNPJ
SEPTEMBRA
3. septembra, nedelja — Piknik Farmskega odbora SNPJ.
3. septembra, nedelja—Piknik Kluba društev AJC na lastnih prostorih na Recher Ave.
17.	septembra, nedelja—40-let-nica društva Brooklyn št. 135
SNPJ v Dorau zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 24. septembra, nedelja — Skupni koncert petih pevskih zborov pod vodstvom pevovodja F. Vauterja v SND, St. Clair Ave.
OKTOBRA 1. oktobra, nedelja — Ples društva "Washington" štev. 32 ZSZ v SDD, Waterloo Rd. 1. oktobra^ nedelja — Vinska trgatev v Domu zapadnih Slo-
vencev na 6818 Denison Ave.
1. oktobra, nedelja — Jesenski koncert pev. zbora "Zvon" v SND, E. 80 St.
1. oktobra, nedelja ?— Igra in ples Gospodinjskega odseka v AJC, Recher Ave.
8. oktobrA, nedelja — Ples društva Združene Slovenke št. 23 SDZ v SDD, Waterloo Rd.
15. oktobra, nedelja — Ples podružnice št. 41 SŽZ v SDD, Waterloo Rd.
15. oktobra, nedelja — Maške-radna veselica krožka št. 3 Prog. Slov. v AJC, Recher Ave.
22. oktobra, nedelja — Predstava dram. zbora "Anton Verovšek" v SDD, Waterloo Rd.
29. oktobra, nedelja — Prireditev krožka št. 1 Prog. Slov. v SDD, Waterloo Rd.
Ena najbolj modernih je
C R ANE
kopalnica
Mario Koiene Dajte, da vaiTi jo mi inštaliramo!
BTr
Louis Planine

Vse 3 pritikline spadajo k najboljšim izdelkom "The Crane Group." Lahko daste inštalirati vse tri in si prihranite denar; ali pa naročite posamezne. Cene so:
TOILET $39.95 UMIVALNIK $29.95 BANJA $87.50
Ako pa naročite vse tri naenkrat, plačate za vse tri
SAMO $147.45
in si prihi^anite lep denar.
Stroški za inštalacijo so posebej.

p:™™.;.!'.

! i m


mr

THE CRANE NEUDAY GROUP #
Ako naročite pri nas, vam naši izkušeni delavci vse točno in perfektno instalirajo. Delo je garantirano. Vse delo je lahko financirano tako,
da vam ni treba nobene gotovine takoj. — Plačate lahko v treh letih.	#
Vselej, kadar potrebujete kaj, kar spada v plumbersko stroko, bodisi za popravo starih
..	_____• _____• I.V..	v r.	....	r r

delov ali za inštaliranje novih, pokličite našo firmo, ki daje postrežbo meščanstvu v CIcve- %
landu že od 1907. Nobeno delo premajhno—nobeno delo preveliko . . . Proračun zastonj_ ^
brez vsake obligacije.
W. F. H ANN & SONS |
15505 Euclid Avenue	Telefon MU 1-4200

N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.	ME 1-7200
NICK POPOVIC. predsednik
(Nadaljevanje)
"Odslej smo bili bolj previdni, opustili pa uničevanja nasadov nismo. Bili so naši največji Sovražniki in napovedali smo jim boj, akoravno smo vedeli, da bitke ne bomo dobili. Nekega dne je oskrbnik nenadoma prignal našega Foltuha na dvorišče, držeč ga z eno roko za uho, v drugi pa šop izruvanih sadik. Foltuh je pasel nekje okoli nasadov, kjer ga je oskrbnik zalotil pri pipanju sadik.
"'Tako, Kramoh, zdaj sem Vas pa dobil, zdaj se ne boš več
izmotal iz mreže,' se je drl gozdar nad očetom.
"Oče je bil tiho, kaj pa je hotel reči? Čudno se mu je zdelo k; to, da je bil oskrbnik kljub vsemu tako zelo miren, čeprav je bil v takih zadevah jezast in nasilen. Oskrbnik je mirno nadaljeval :
" 'Kramoh, fanta mi boš tu pred očmi kaznoval. Kolikor je sadik, tolikokrat bo zapela palica. Ako ga ne boš ti, ga bom pa jaz.'
"To je bila za našega očeta nadvse kruta zadeva; sam nas
je sicer tepel, da je moral včasih zraven počivati, nikdar pa ni dopustil, da bi kdor koli položil kriv prst na nas. Stal sem blizu očeta in sem videl, kako ga spre-letavajo barve in kako si v zadregi grize ustne. Bal sem se, da bo zdaj zdaj počilo in da se bo postavil na Foltuhovo stran. Namesto tega je čez nekaj časa dejal s preudarnim glasom;
" 'Sam ga bom kaznoval!'
"Oskrbnik je bil iznenaden in je široko odprl svoje oči.
"'Koliko košev je?' je mirno vprašal oče.
" 'Devetnajst!' je dejal oskrbnik s pridržanim glasom.
" 'Moram zašteti' je menil oče, se sklonil za sadikami ter jih začel šteti. Vsako, katero je odštel, je zagnal na tla. 'Devetnajst!' ^e vzkliknil, ko je vrgel zadnjo od sebe.
'"Foltuh, kje si? Pojdi sem!' je zaklical, ne da bi se ozrl za otrokom.
Foltuh, ki je dotlej stal za očetom, je skočil preden j.
'"Tukaj sem!'
Oče je mimogrede izdrl iz sto-ga drv primerno habino, pripo-gnil Foltuha k sebi, mu zašepe-tal s pritajenim glasom: 'Vpij, kolikor hočeš—toda molči . . .!' nakar ga je začel biti s habino po zadnjici. Ni nameraval prehudo tepsti, toda pod njegovo težko roko so bili udarci že sami od sebe mastni in težki. Foltuh se je zvijal in kričal:
"O jej, o jej...!'
Oskrbnik je bledega obraza stal ob strani. Meni se je zdelo, da ^e komaj drži na nogah. Razen mene je gledala tudi mati z ostalimi otroki, toda nobeden ni strnil z očmi, edino kar se je
slišalo, je bilo žvižganje habine in bolestno Foltuhovo ječanje.
"'Devetnajst!' se je zadri oskrbnik, ki je štel udarce.
"'Dvajset—da boš pomnil!' se je s še močnejšim glasom zadri oče in od samega navdušenja, da se je Foltuh pred oskrbnikom tako dobro držal, še dvaj-setič zamahnil po vdajajoči se Foltuhovi zadnjici. Foltuh ni nikogar izdal.
Oskrbnik še ni bil na cesti, ko se je Foltuh zasm^al z razbitim glasom in s solzami v očeh;
" 'Oče, košev je bilo dvakrat toliko, pa sem ostale o pravem času skril . ..!'
"'O, ti kramoh, kramohasti!' se je zarezal oče, za njim smo se zasmejali vsi, kar nas je bilo na dvorišču. Potem je vzkliknil oče skoraj s prešernim glasom:
" 'Foltuh, ti junak, veš koliko si prislužil?'
"'Koliko pa?' je vprašal ta bahavo in še vedno solznih oči.
" 'Devetnajst kovačev ..
"Košnje med nasadi smo se bali kakor glavne spovedi, ko se morajo vsi grehi povedati. In res je bila prava muka; mahati nisva z očetom smela kakor pri navadni košnji, ampak tako rekoč s kosami žeti. Sadike so bile prerasle s travo in če je nisi hotel pokositi, si jo moral prej odkopati, pa še tedaj se je zgodilo, da si jo krenil. In vsaka sadika enega kovača . ..!
"Oče je zamahoval, enkrat, dvakrat... a ko je zamahnil četrtič, je z vročim glasom krik-nil;
"'As!'
"Kaj je bilo? Čeprav je prej natančno ugotovil, kje tiči prva
sadika, je vendar že prvo zadel s koso in ji končal življenje. Bilo mu je, kakor da bi sam sebe zadel s koso, toda djano je bilo djano.
"Oče je pobral pokošeno sadiko, pogledal naokoli, če bi izza kakega grma ne prežale oskrbnikove oči, in jo je nato hitro stisnil v žep. Spoznal je, da bo treba še pazljiveje kositi. In res je bil zdaj previdnejši. Spet je vzdihnil; 'A!' toda sadika to pot ni odletela, temveč ga je zabolelo v srcu, ker ji je s koso prišel preblizu.
"Za njim sem se zakadil nad travo jaz; hotcč biti modrejši od očeta, sem prvi koš obtrgal z golimi rokami. Toda pri tretji sadiki sem tudi jaz bolestno kriknil:
(Dalje prihodnjič)
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
10. julija 1950
Marko Kos
MATI IN SNAHA
Čim se je v toplih, kakor ka-miličin cvet zdravih poletnih jutrih dvignilo sonce nad štajerske gore, so njegovi žarki poljubili najprej gol griček, obrobljen s hrasti in smrekami, dočim je se bila vsa moravška kotlina zalita z meglo. Tam je še vse spalo, le petelini so se zapored oglašali. Tu na griču pa so se že svetlikali listi v soncu, hrasti so bili čisto zlati, in rosa je drsela po pecljih nalik lesketajočim se biserom. Izpod nizke trave so se motali metulji, na nj'ivi se je majala rž, v detelji pa je nepremično ždela črna mačka.
Na travnem robu kraj njiv je kosil sivolas starec, še vedno krepki šimen Cerar. S šopom trave je obrisal ostrino ' in jel klepati. Jutro je bilo nasičeno z duhovi po ogrevaj oči se zemlji in trpko dišeči vlagi, ki se je dvigala iz pokošenega zelenja. Starec je kosil skrbno, da ni spodsekal niti enega pšenič-nega stebelca — skrbnost in natančnost sta mu očitno tičali v značaju.
Te štiri njive so pripadale k njegovi bajti, ki je čepela kot sita vrana nad kolovozom. Bila je s slamo krita in od dežja sprana; med bezgovim grmovjem je bilo videti črnorjavi svinjak, hlev in kolnico. Pod hišo se je za vrbami svetlikala nepremična gladina bajerja; žabe so regljale, otročad je čofota-la po njem, in iz vasi so gonili napajat živino.
Pri hiši so rekli pri Sodčkar-ju; Šimnov ded je imel zidanico, kamor je z Dolenjska vozil vino in ga v sodčkih razprodaja!. Tako si je pomagal, kajti s tistimi njivicami mu je trda predla. Oče Šimen je iz vrbja plete! koše, a ni mu šlo spod rok, zato je bil vse bolj navezan na zemlju. Za njegovimi strmimi njivami je vrh griča padal v kamnolom, ki mu je povzroča! velike skrbi. Večkrat je stopil na rob in se zadri v brezno:
"Fantje, n e rijte preveč v hrib! Njive mi boste podsuli!"
Vselej mu je odgovoril robat smeh. "Dedek, nič se za zemljo ne boj! Še polna usta je boš^" imel ..." In v starcu je črv strahu za zemljo še huje glodal, kajti težko je visel na
njej, kot vsak revež, ki ima samo to, da si sladi življenje.
Mati je bila drobna, a čvrsta, mnogo mlajša od moža. Njeno dobroto so izkoriščali vsi berači, kar jih, je bilo ob prošče-nju vrh Limbarske gore. Bila je iz revne hiše, kakor vse neveste, ki so se priženile na Sod-čkovino. Rodila je petero otrok. Rasli so kakor koprive za plotom, odrasli — in šli za kruhom. Najstarejši France je odšel v mesto na delo, takisto Jože. "Ne sili za bogastvom, pokopalo te bo!" ga je opomnila mati ob odhodu. No, njen strah je bil zaman — Ffance se je ob tem spominu trpko nasmehnil. Tistikrat je še vekala, ko je oddajala v svet Jožeta in Toneta, pa nič več — še tako mehko srce sčasoma otrdi! Ostala sta ji samo Janez in najmlajši Vinko.
Janez je bil suhljat in gibčen, kodraste glave in živih, veselih oči. Bil je podjeten, a lah-komišljen. "Bo že kako," je dejal k vsaki težavi. Njegov brat Vinko je bil bolj plečat, toda tih in silno delaven, kot hrošč je venomer lezel od poda do hleva ali kaj bezal za bajto. Oče z njim ni mnogo govoril. Le z Janezom sta zbijala šale. Če pa je bilo govora o gospodarstvu, se je obrnil na Vinka. Bil je že siv, ustnice so se mu tresle, da je moral opirati vivček z roko, a še vedno ni nobenemu prepustil. Dober je bil in razumen možakar, zavoljo revščine i n pomanjkanja pa se je razvijala v njem huda skopost. Na vsak žebljiček je pazil, štel jajca, še v cerkev je jenjal hoditi,, ko je pregulil mašni klobuk.
"Sitnost ti takšna," se je mati dobrodušno obregala, "v grob lezejva, ti pa stikaš, kot bi uča-kal še sto let!"
Nekoč v predpustu' se je Janez odpravljal na veselico. Trd sneg je pokrival zmrznjeno zemljo. Oče se je mahoma domislil :
"Noge na ramo! Kdo bo pa podplate kupoval?"
"I, seveda!" je zinil Janez, se zasmejal, sezul čevlje in jo bos ucvrl po gazi v klanec. O, bil je veseljak! Če je pa prišel govoriti kaj o gospodarstvu, je starec povaljal svoj čik v ustih in ga je z udobrovoljeno jezo
Old-fashioned Pantry Becomes Youngsters' Playroom


"ii « ^
i*' Kav >
v •


^i* jL

Here's evidence that aichitects and designers practice what they preach, for this ingenious bit of modernization was recently undertaken in the home of a prominent mid-western architect. > Before remodeling, the old pantry was a hopeless catch-all. Then partitions were changed, back stairs eliminated, doors relocated — and presto! this practical, ofT-the-kitchen playroom was created.-The kiddies are crazy about the new arrangement for now they have a room all their own. Mother's enthusiastic because the children are within easy beck and call, and their activities can be supervised with minimum effort. ""W" ^ The "borrowed light" semi-par-tttion makes both the kitchen and playroom seem more spacious. Built-in toy shelves furnish a place for every precious possession. JThe combination blackboard
and pin-up board are also excellent juvenile advantages.
Pantry-to-playroom was just part of the modernization plan for this thirty year old home. According to the architect-owner, remodeling throughout was accomplished mainly by removing a few old partitions and installing new ones in logical locations to put seldom-used space on a full-time basis.	.
# This story was recently featured in "Popular Home" Inag-azine, published by the United States Gypsum Company, Chicago. It is the first of a series of seven similar articles about professional men in building who are building or remodeling to better their own living. The series is just one of the many different homemaker features of the magazine, and should present a multitude of ideas that can be adopted or adapted by others who are interested in building or modernizing.
ustavil "Nikar ne česnaj! Harmoniko vzemi, pa nam postre-zi z lepo vižo!"
Zavoljo tega Janez ni bil užaljen; samo po sebi se mu je zdelo razumljivo, da bo ostal Vinko pri bajti. Več pa ni mislil. Takisto tudi stari končne besede o tem ni maral izreči. Ko pa je jeseni Janez na rebri branal, je videl, kako se je v kamnolomu spodsula stena na delavce, popustil je žival in jo ucvrl, da si ogleda nesrečo; a konja sta ta čas poruvala za celo brazdo repe. To je starca tako pogrelo, da je zaroban-til:
"To bo za nič kmet, primoj-duš! Kam bo zapeljal bajto?!"
"Res, čas je že, dk se odločiš!" je mati takoj planila, a preden si je starec odčesnil nov založaj tobaka, ga je jeza minila. Mati je še večkrat skušala to pekočo zadevo razrešiti, a je vedno odlagala. Z rastočim nemirom je opazovala moževa bleda, kot sama kost suha lica in poslušala s težkim srcem njekovo piskajočo sapo.
. . . Nekaj dni po Vseh svetnikih je odgnal starec konja napajat k bojerju. Jutro je bilo hladno in megleno. Dim se je vlekel čez mahovnato streho v redko vejevje. Blato, Bi je kipelo iz tal, namočenih z jesenskim dežjem, je rahlo namrzni-lo. Tla so pod vračajočo se živino votlo zabobnela. Kravici sta se s teletom postavili k vratom, a starca od nikoder . . . Brata sta se spogledala, jo ucvrla k vodi: na steptani zemlji je ležal starec, negiben, modrikast v obraz takisto kot globoke, kalne vode. Konja sta mu ovo-havala noge. Rahlo je še dihal.
"O-če!" je zaječala mati in si zagrebna obraz v predpasnik "Pa ne, da bi mislil oditi? Le kaj mom sama, o Marija.?"
Janez je stekel po zdravnika — zamrznjene luže so mu hru-stale pod bežečimi koraki.
Mati je bila gologlava in smr-šena, z drhtečim glasom je rotila starca:
"Šimen! Razodeni svojo, voljo! Zgani se... vsaj malo . . . reci!"
Janez je zrl očetu v odprte steklene oči. Plešasti zdravnik je potihoma miril: "Molčite, mati! Tako ga ne boste obudili. Dobro ga zavijte, pa toplo ga odenite!"
A mati se ni pomirila. Brisala je s svojimi redkimi lasmi očetovo čelo in z jokavim gla-
LASTNIK PRODAJA
dve zidani hiši na eni loti, 50x420. Garaža za 4 avte, veliko sadnega drevja.
Za podrobnosti se poizve na 18700 SHAWNEE AVE. IV 1-3877
AKO JE TREBA POPRAVITI VAŠ DIMNIK ALI KAKO DRUGO
STVAR OKOLI VAŠE HIŠE, pokličite me in vam bom naredil dobro delo po zmerni ceni. Govorim slovensko. SAM K.. 552 EAST 140 ST. UL 1-1488
DELO DOBI
izučen mizar; "finishing" karpenter.
Stalno delo. Vprašajte pri
ED KOVAČ
960 E. 185 St., KE 1-5030
som vzdihovala; "Zakaj ni prej nikoli nič zinil! Kaj sem vendar zagrešila, o bog!" In že očitajoče je zastokala; "Zakaj mi puščaš to breme, oče? . . . Usmili se me ..."
Mrak je našel očeta že preoblečenega na parah.
Staro življenje se je po očetovem pogrebu spet pričelo. Mati je še bolj osivela, pozabljala svojo bol in jo utapljala v spominih. Kakor mnoge žene, ki se zgodaj poroče, ni imela dovolj samostojnosti, potrebne za dobrega gospodarja. Ko je bila sedaj brez moževega vodstva, so jo kakor vsakega, ki mu manjka odločnosti, silno mučile skrbi. Bolelo jo je srce ob misli na bodočnost. "Zdaj še gre," je mislila sama pri sebi, "za tri je dovolj kruha. A kaj še pride? Koga naj oženim, komu prepustim? šimen je dejal: Janez bo za nič. Torej . . . Da, prav ima, njemu ne morem prepustiti!" In je vzdihovala v težkem spanju: "Stari si je izvolil boljši del ... Jo j meni, revi ubogi!"
Prav tisto zimo je spoznal Janez deklo Ivano, mlado, a kot zgodnji teloh brhko in sveže dekle. Služila je pri bogatinu. Mirtiču; bila je sama na svetu, oče je bil pijanec, v breme občini nekje pri Kamniku. Bila je
HIŠA NAPRODAJ
^ Lastnik prodaja hišo za eno družino, 9 sob; fornez na plin, zimska okna, 2 kopalnici, ena garaža. V slovenski naselbini. Pokličite in dajte vašo ponudbo.
UT 1-2556 ali GL 1-1101
DELO DOBI
"Master Plumber" z licenco. Na starost se ne ozira, toda mora biti zmožen dela. Dobra plača in dobre delovne razmere pri splošno poznani družbi. Kdor se zanima, naj sporoči na Box 155, c/o Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, O.
S. N. P. J. FARM
PRIPRAVIMO FINE OBEDE ZA SKUPINE, PO NAROČILU. Pokličite v naprej. Tel.: Kirtland 6-3423 Jennie Gorjanc
pametna, oči so ji ziie v* svet nepričakovano miko in previdno, malone lokava je bila videti. Očitno se je paučila spoznavati grenkobi življenja že dokaj zgodaj . . .
Spoprijateljila sta se kar na mah, nobenih lepih pogledov, besed in zapeljevanj. Tako sta se zatrapala drug v drugega, tako divja je bila njuna ljubezen, da ni ostala nobenim očem prikrita. In ko je na drevju vzbrstelo popje, je tudi Ivana začutila poganjati v sebi plod te zgodnje-spomladanske ljubezni. Zaupala se je Janezu. Ta se je počobal za ušesi in se na-mrščil, a samo za hip. Kratko in trdno jo je potolažil:
"Nič se ne boj! Vzela se bova, z materjo se pomenim, ti se pa le pomiri!"
"Oh, vsa sem neumna!" je vzdihnila Ivana; fant je čutil, kako ji drhtenje stresa telo. "Prav nič ne morem. Tako slabo se počutim . . . Kam naj sama grem? Tvoja sem, ti naredi z mano, kar se ti zdi! Vse noči ne spim in se trapim, kaj bo, če me zapustiš? Sama — in z otrokom ... Od skrbi se bom posušila ..."
Njene obupane in preproste besede so zvenele Janezu v ušesih, ko je lezel domov — težko, kot bi se mu ves svet obesil na ramena. Nič ni omahoval, še tisti večer je razložil materi svo-
ODBOR DRUŠTVA SV. ANE ŠTEV. 4 S. D. Z.
Odbor za leto 1950 je sledeči: Predsednica Julija Brezovar, 1173 East 60 Street; podpredsednica Jennie Stanonik; tajnica Jennie Suvak, 1415 East 51 St., EN 1-8104; blagajničarka Josephine Orazem-Ambrožič; za-pisnikarica Angela Virant; nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn; redi-teljica Mary Pristov.
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu. Društveni zdravniki so 'vsi slovenski zdravniki.
IVanhoe 1-8288—James D. Stakich^—16305 Waterloo Road
STAKICH FURNITURE CO.
' . Qutflity at g Pyice .— Easy Terms
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 1-0718
A. Malnar
CEMENTNA DELA
1001 last 74th St.—EN 1-4371
THE COY SHOPPE
564 E. 200 ST.
nasproti Roosevelt šole Euclid 19, Ohio
Cenjeni javnosti sporočamo, da imamo lepo zalogo vsakovrstnih neokrašenih klobukov, cvetlice in pajčolane za obra-ske, ter vsakovrstno obleko znanih izdelkov za ženske, otroke in deco, po zmernih cenah.
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 1-2730
je skrbi., Prebledela je, se zgrabila z roko za srce in pomislila:
"Viš, stari moj, ušel si! Mene čaka ..." Boječe si je pogledala pod noge. Nič drugega ni rekla, samo previdno je zajec-I jala;
"No, spat pojdi! Ne poznam je. Pomeniva se še jutri."
Tako zjutraj, še pred svitom, pa je odhitela v cerkev, da povpraša sestrično, kdo je to dekle.
Vse mlade žene, kar so jih Cerar ji pripeljali na Sodčkovi-no, so bile revne. Vendar je v vsaki Cerarki brlela žarka misel, da oženi sina z bogatinko, gruntarko. Ta želja je bila prej podobna sklepu, trdno vsajena kot mejnik. In ko je mati vide-
la, kako si Janez ovija dekleta z lahkoto okrog mezinca, — si je že v svetlih sanjah predoče-vala bodočnost . . .
(Dalje prihodnjič)
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
Naprodaj je posestvo na Vrhniki, p. d.
Pikčevo.
Kogar zanima, naj piše za
podrobnosti na FRANK PREVIC 30 Gordon St., Girard, Ohio
ENO SOBO
SE ODDA V NAJEM. SI LAHKO TUDI KUHATE. Vpraša se na 958 E^ST 70th STREET
ČISTILNA RAZPRODAJA!
RAZNO BLAGO SE MORA PRODATI POD 1/2 CENO!
ŽENSKE OBLEKE, vredne $5.98—$8.98	.00
ŽENSKA KRILA, vredna $3.98 ___________________________________1.00
OTROŠKE OBLEKE, vredne $1.98 do $3.98..	] QQ
OTROŠKI OVERALLS, vred. do $1.98____________________J g
ŽENSKA SPODNJA KRILA, vred. do $2.98 _	| QQ
ŽENSKI BRASSIERES, vredni $1.19____________________________^49
MOŠKE VOLNENE KOPALNE HLAČE,
vred. $2.98______________________________________________ | QQ
A. BROFMAN DEPT. STORE
6806 ST. CLAIR AVE.
AUGUST KOLLANDER
6419 ST. CLAIR AVE- TeL HE 1-4148
CLEVELAND 3, OHIO
POŠILJAMO:
Denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaka pošiljate v je zajamčena.
PRODAJAMO:
Karte za prekomorske kraje hi nazaj po originalnih cenah. Imamo zastopstvo tudi za vse glavne avijonske družbe.
American Express travel čeke in denarne nakaznice za uporabo vjiaših džavah. Jugoslovanski denar in znamke.
Zaboje za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino. Če želite, nabavi tudi določeno blago za v pakete tvrdka sama.
PREVZEMAMO:
Zavitke od rojakov in jih točno odpremljamo na naslovnike.
SPREJEMAMO:
Naročila za moko in druge že pripravljene zavitke kakor tudi za streptomycin preko družb ADRIATIC, EXPRESS za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo. Nemčijo in druge države.
POMAGAMO:
Pri nabavi potniških dokumentov; nudimo pomoč potnikom.
SODELUJEMO;
Pri ureditvi raznih starokrajskih in tudi begunskih zadev. OPRAVLJAMO;
NOTARSKE posle.
Rojaki v Kanadi in drugih deželah lahko pošljejo denarna in druga naročila potom naše tvrdke.
Za nadaljna pojasnila PIŠITE, PRIDITE, KLIČITE zanesljivo in dobro znano trvdko
A. KOLLANDER
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti