Poštni urad 9020 Ceiovec Vertagspostamt 9020 Ktagenfurt izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Kiagenturt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LETN)KXXXiX. CELOVEC, PETEK, 1-JUNiJ 1984 ŠTEV. 22 (2177) Svarila in pozivi z Brionov Bivši državniki obravnavati probleme današnjega sveta Pod predsedstvom nekdanjega generalnega sekretarja OZN Kurta Waldheima so se prejšnji teden zbrali na Brionih člani Interakcijskega sveta, v katerem so združeni nekdanji voditelji vlad 26 držav. Ta svet je bil ustanovljen lani novembra ter združuje državnike, ki danes sicer nimajo več neposrednega vpliva na politiko posameznih držav, vendar pa s svojimi bogatimi izkušnjami lahko bistveno prispevajo k razreševanju problemov sodobnega sveta. In da je ta svet prepoln najrazličnejših protislovij, ki bremenijo odnose med narodi ter ogrožajo mir, je zelo prepričljivo pokazal tudi brionski posvet s svojimi svarili in pozivi. Brioni so postali zgodovinski pojem današnjega človeštva še za časa predsednika Tita. To je že na začetku posveta naglasil tudi Wa!d-heim, ko je dejal, da je ime Brionov tesno povezano z imenom predsednika Tita, ki je prav na tem otočju skupaj z Nehrujem in Naserjem podpisal tisto zgodovinsko listino, ki je označila začetek gibanja neuvrščenih. Obenem pa je izrazil prepričanje, da bo ime Brionov tudi v prihodnje povezano z resnimi in sistematičnimi prizadevanji v prid mednarodnemu sodelovanju. In prav v tem smislu je na zaključku srečanja tudi bivši predsednik jugoslovanske vlade Mitja Ribičič posredoval željo Jugoslavije, da bi Brioni, od koder so za življenja predsednika Tita odhajale v svet številne mirovne poslanice, ostali tudi poslej središče mednarodnih prizadevanj za krepitev miru in mednarodnih stikov. Na brionskem zasedanju je Interakcijski svet obravnaval vrsto aktualnih vprašanj: od perečih gospodarskih problemov, ki jih nevarno zaostruje čedalje večji prepad med razvitim in nerazvitim delom sveta, preko naraščajoče zadolženosti najbolj revnih, za katerih težave pa bogati ne kažejo potrebnega razumevanja, do širokega kroga vprašanj, ki so povezana z bojem za ohranitev miru v svetu, v katerem se ob nenehni oboroževalni tekmi ter zaostrenih odnosih med vzhodom in zahodom množijo žarišča oboroženih spopadov. Za ilustracijo tega in takšnega sveta so navedli tudi takšne podatke: samo lani so za oboroževanje po svetu porabili 850 milijard dolarjev, od tega 200 milijard v deželah v razvoju, ki pa so od bogatih držav dobile komaj 35 milijard dolarjev pomoči. Spričo takih in podobnih dejstev je brionsko zasedanje izzvenelo kot resno svarilo in kot poziv vsem tistim dejavnikom v svetu, ki nosijo glavno odgovornost za reševanje odprtih vprašanj. Sklenili so, da bodo poslali posebna odposlanstva v Moskvo in VVashington, da bi tamkajšnja vodstva seznanili s sklepi na Brionih ter jih opozoriti na to, da je stanje mednarodnih odnosov v veliki veri odvisno od odnsov med Sovjetsko zvezo in Ameriko. Prav tako pa bodo tudi bližnji londonski sestanek najbolj razvitih držav opozorili na splošno mednarodno gospodarsko problematiko ter na krivičnosti današnjega gospodarskega sistema, ki povzroča, da postajajo bogati čedalje bogatejši in revni čedalje revnejši. Nova slovenska vlada pod predsedstvom Dušana Šinigoja Ker je z razrešitvijo dosedanjega predsednika izvršnega sveta SR Siovenije Janeza Zemijariča, ki je bii imenovan za podpredsednika zveznega izvršnega sveta, v smisiu tozadevnih predpisov odstopi! ce-!otni izvršni svet, so zbori siovenske skupščine v sredo prejšnji teden izvoiiti novo repubiiško v!ado. Za novega predsednika izvršnega sveta SR Siovenije je bi) izvo-tjen dosedanji podpredsednik Dušan Šinigoj. Na njegov prediog je skupščina potem potrdita dosedanje čiane izvršnega sveta ter jim do-detiia resorje; na nekatera izpraznjena mesta — ker so dosedanji funkcionarji odšii na druge stužbene poiožaje - pa bo skupščina izvo-!i!a nove čiane na prihodnjem zasedanju. Novi predsednik repubiiškega izvršnega sveta Šinigoj se je v svoji nastopni izjavi zavzet za kontinuirano deio ter posebej zagotovi), da bo izvršni svet odtočno vztrajat na uresničevanju skupno dogovorjenih sta-bitizacijskih natog. Novemu predsedniku izvršnega sveta SR Siovenije je ob izvotitvi posredovata čestitke tudi Zveza stovenskih organizacij na Koroškem. V okviru tetošnjega „teta matih voiitev" v Jugosiaviji je prišto do števitnih zamenjav na voditnih poiožajih tudi v drugih repubiikah ter na zvezni ravni. Novi predsednik predsedstva SFRJ je postat Vesetin Dju-ranovič, predsednik skupščine SFRj Dušan Atimpič in predsednik predsedstva CK ZKJ Dragostav Markovič, medtem ko je na čeiu zveznega izvršnega sveta ostata Mitka Pianine. Šolska akademija: proti getoizaciji Mo nedetjski akademiji Zvezne gimnazije za Stovence v Celovcu :o se dijaki samozavestno izpovedati proti vsem poskusom rpravtjati Stovence v geto. Ptedvsem z vzgojo k mirnemu reievanju konftiktov vidi tola :voj prlspe-vek. Nastop zbora ..Cantiamo", ki ga tvorijo nemikogovoreči cetoviki dijaki, potrjuje, da gimnazija ne živi v getu, zbor ..Edinost" iz Ptiberka pa je pričat o povezanosti s podežetjem [gtej tudi stran 8!) Delegacija šolnikov iz Slovenije na Koroškem Ma uradnem obi:ku na Koroškem je bita prejšnji teden tO-čtanska delegacija iotskih strokovnjakov iz Stovenije, ki jo je vodit podpredsednik repubtiške-ga komiteja za vzgojo in izobrazbo Jože Miktavc. S tem je Stovenija vrnita Koroški obi:k, raj je koroška delegacija obiskata teto! Prekmurje in tani Primorsko in :i ogtedata tamkajšnjo dvojezično šoirtvo. Koroško detegacio je vodit predsednik dežeinega šoirkega sveta Kart Kircher, go:te pa :o spremtjati tudi vodja manjšinskega šotrkega sveta dr. Vatentin tnzko, dežetni šotski nadzornik za dvojezično šotrtvo Franz Wiegete ter deietni Sotski nadzornik za po-kticne šote dr. Huber. Delegacija iz Slovenije je v četrtek prisostvovala pouku dvojezičnega kolega (prot Brežjak) in pouku slovenščine (prot. Magdalena Inzko) na celovški trgovinski akademiji in obiskala višjo tehnično šolo v Beljaku. V petek pa je imela možnost videti dvojezično predšolsko stopnjo v Železni Kapli, ter šolski poizkus na pliberški glavni šoti, kjer so prisostvovali pouku s težiščem na slovenščino. Delegacija iz Slovenije se je zanimala za razvoj pouka za pripadnike slovenske narodne skupnosti oz. za pouk slovenščine, prav tako pa se je zanimala za razvoj celotnega avstrijskega šolskega sistema. Obe strani sta ugotovili, da je prišlo v okviru obiska do odkritega razgovora o vseh odprtih vprašanjih. Dr. Inzko je ocenil, da je bil obisk za obe strani koristen, in v smislu utrjevanja medsebojnih stikov na šolski ravni. Dejal pa je tudi, da je imel občutek, da je slovenska delegacija zelo iskreno izrazila željo po izgraditvi dvojezičnega šolskega sistema na Koroškem v duhu sožitja. Vodja delegacije iz Slovenije Jože Miklavc je izrazil zadovoljstvo nad gostoljubnostjo in nad tem, da se je raz- vila odkrita diskusija o učbenikih ter o drugih pogojih pouka za pripadnike manjšine. V razgovorih so gostje ugotovili, da želijo, da bi dvojezično šolstvo sledilo vsem spremembam, ki jih doživlja sistem. Izrazili pa so tudi prepričanje, je v pogovoru s Slovenskim vestnikom povedal Jože Miklavc, da je zavrnitev poskusov ločevanja šolarjev pomembna osnova za to, da odgovorni pri nadaljnjem razvoju šolstva upoštevajo potrebe pripadnikov slovenske narodne skupnosti, tako pri predšolski vzgoji, kot tudi pri razširjevanju možnosti za višje poklicno šolanje. Dogovorili so se tudi o bodočem tesnejšem sodelovanju strokovnjakov obeh dežel. e Razveseljivo je, da se razvija strokovna diskusija šolnikov Koroške in Stovenije. Seveda je takšna diskusija o dvojezičnem pouku lahko zelo plodna, predvsem ob šolskih modelih in poskusih. Neseriozno pa je pisati zgolj o zadovoljstvu delegacije nad šolskimi poskusi in izpuščati ostale probleme dvojezičnega pouka. Zato samo en predlog: Kaj, če bi naslednja delegacija lahko že obiskala dvojezično predšolsko vzgojo na Bistrici v Rožu in dvojezično osnovno šolo v Celovcu?! PREBERITE na Hrani 2 Enoletna bilanca koalicijske vlade SPO-FPO 2 Pesnik Erich Fried ogorčen nad protislovenskim vzdušjem 3 Pevski zbor „Rož" slavi desetletnico 4 Sto let Koroškega deželnega muzeja v Celovcu 5 Prva geološka transverzala v Evropi 7 Pesmi Ericha Frieda v podporo koroškim Slovencem 8 Diskusija zastopnikov avstrijskih mladinskih organizacij „Poprava krivic" južnim Tirolcem pri zasedbi delovnih mest v državni službi Ko sta se pred dobrim tednom v Benetkah srečata zunanja ministra Avstrije in Itatije Lane in Andreotti, je v prvi vrsti š)o za obravnavanje tistih vprašanj, v katerih v zadnjem obdobju ni prišto do vidnih premikov. Do pred nedavnim je med te probte-me sodito tudi južnotirotsko vprašanje, se pravi vprašanje dostedne uresničitve še preostatih dotočit sporazuma o avtonomiji Južne Tirotske, torej tako imenovanega „paketa , Na srečanju v Benetkah pa je Lane izrazit zadoščenje, da je bit prav v zadnjem času narejen važen korak naprej; torej je računati s tem, da bo v dogtednem času prišto do dokončne poravnave tega starega „spora" med Avstrijo in Itatijo. Južnim Tirotcem se tudi sicer jasnijo obzorja. Medtem ko na primer južna Koroška sodi med območja z najvišjo brezposetnostjo (v vetikovškem okraju je znašata kar okoti 20 odstotkov!), dosega na Južnem Tirot-skem v tej primerjavi res borih 4,2 "/c. !n južnim Tirotcem bodo sedaj popraviti tudi krivico, ki se jim je godita gtede zapostitve v državnih služ- bah: V prihodnjih tednih bo na njihovem ozemtju razpisanih okoti 1000 detovnih mest, predvsem pri železnici, pošti, carini in podobnih ustanovah. Po veljavnem narodnostnem proporcu bodo od skupnih 972 de-tovnih mest dobiti južni Tirotci 850 in Ladinci 50 takih stužb, medtem ko je ostatih 72 detovnih mest predvidenih za Itatijane. Takšna ..poprava krivic" pri zasedbi detovnih mest v državni stužbi ima svoje zgodovinsko ozadje. Po prihodu fašizma so vse državne potožaje zasedli italijanski prisetjenci, ki so izpodriniti domačine južne Tirotce; vendar pa te-ti tudi po vojni niso kazati posebnega zanimanja za te stuž-be, ker se jim je zasebno gospodarstvo zdeto mnogo botj privtačno in donosno. Šete zdaj, v času gospodarskega postabšanja, so odkriti možnosti in ugodnosti, ki so jim odprte na področju državne stužbe. ZUNANJI MINISTER LANC: ,,Južna Koroška je prastaro etnično nasetitveno območje Slovencev V nekem intervjuju, ki ga je pred tedni dai za iist „Die Siidtiroier Hiustrierte", se je zunanji minister Erwin Lane bavii tudi z vprašanjem primerjave poiožaja manjšin v Avstriji in itaiiji. Pri tem je zastopa) med avstrijskimi poiitiki spiošno uveijavijeno in vedno spet uporabijeno tezo, da vsaka taka primerjava šepa. V „dokaz" je navajat, da je južna Koroška pri Avstriji ostaia na podiagi svobodne odločitve prebivalstva, medtem ko je biia Južna Tiroiska brez vprašanja in torej proti svoji voiji odcepijena od Tiroiske in priključena Itaiiji. Kot edino podobnost z Južno Tiroisko pa je minister Lane nagiasii, da gre v primeru siovenske manjšine na južnem Koroškem za ..prastaro etnično naselitveno območje Slovencev". To je vsekakor ugotovitev, s katero se prav gotovo ne bo priijubii pri vseh tistih, ki koroške Siovence z znanstvenimi razpravami in poiitičnimi akcijami obravnavajo kot ..tujce v domovini". Haiderjev proporc Na Južnem Tirolskem velja določilo, po katerem morajo kit! delovna mesta v državni!? služba!? zajedena na podlagi etničnega proporca. Tud! na južnem Korošcem 1?! določen! krog! želel! takšno ureditev !n se je predsednik koroške FPO Haider prav te dn! zavzel za etnični proporc pr! zasedi?! učiteljski!? mest. Ta je pr! tem čustvena razlika.' Na Južnem Tirolskem kodo s tem poprav!!! krivico, k! je kila povzročena nemški narodnostni skupnost! za časa Jašlzma, ko so vse državne sinčke na njenem ozemlju zasedi! priseljen! Italijan!, k! so izpodrinil! domačine. Na južnem Koroškem pa kočejo s takšnim proporcem doseč! ravno okraten učinek — domačim prlpadnl-kom slovenske anrodnostne skupnost! omajat! še zadnje položaje ter j!k na domač! zemlji, na svojem ^prastarem etničnem naselitvenem okmočjn" povsem podredit! oklast! dmgorodnlk priseljencev. Vsaj v tem praktičnem primem Im^on^pmvtAt^k!^^^, ^im možna primerjava med Južno Tirolsko in južno Koroško. Revna enotetna bilanca koalicijske vladavine SPD in FPO V teh dneh je obhajata vtada Sinowatz-Steger svojo prvo obtetnico. To je bito vsekakor vzroka dovotj, da se je javnost vprašata, kaj se je v tem tetu potitično zgodito, kakšno oceno zastuži vtada, ki se sama imenuje „sociatno-tiberatnoNajbotjši odgovor na to vprašanje je verjetno dejstvo, da ta vtada sptoh še obstaja. To ji je v bistvu tudi edina tegitimacija, kajti odgovorov na obstoječa vprašanja ni data, nobenega probtema ni rešita in od votitev do votitev sta vtadajči stranki doživtjati občutne poraze, tn prav za svoj prvi ..rojstni dan" je ta vtada ponovno dokazaia nezmožnost pri reševanju gospodarskih vprašanj: davčno reformo, ki jo je ob svojem nastopu obtjubita v prid nižjih stojev, je kanc-ter Sinowatz kratkomato umaknit z dnevnega reda. Ob svojem bivanju v Cetovcu se je svetovno znani pesnik, pisatelj in humanist Erich Fried sestat z zastopniki obeh osrednjih slovenskih organizacij (srečanje je posredoval pisatelj Janko Ferk). Že od podiranja tabel in od šovinističnih izpadov proti bivšemu zveznemu kanclerju Kreiskemu v Celovcu, se židovski pesnik Erich Fried redno zanima za položaj Slovencev na Koroškem. Kot je povedal na prijateljskem pogovoru, se je že leta 1943 bavil s slovenskim vprašanjem, ko je v Londonu lektoriral pesem prijatelja Teodor Kramer, ki je bila posvečena odporniškemu gibanju Slovencev. V imenu ZSO in NSKS sta Ericha Frieda izčrpno informirala o trenutnem narodnostnem položaju dr. Marjan Sturm in dr. Matevž Grilc. Erich Fried se je jasno izrekel proti ločevanju šolarjev po narodnosti, in izrazil svojo potrtost nad reakcionarnim, velikoavstrijskim in Slovencem nenaklonjenim vzdušjem. Situacija pa ni neizgledna in treba je ostati aktiven, ..drugače čas ni na naši strani" je dejal. Tudi v svojem umetniškem pesniškem delovanju bo še naprej upošteval slovensko problematiko. SREČANJE ALPE-JADRAN: Ženske treh dežel terjajo ENAKOPRAVNOST V POKLICNEM ŽIVLJENJU S tem korakom pa je bil pravzaprav izzvan tudi že začetek vladne krize. Finančni minister Salcher, ki je pripravljal davčno reformo, je bil s tem dezavuiran, se pravi postavljen na laž in prevladuje v javnosti mnenje, da je njegov odstop le še vprašanje časa. Vendar ne samo pred gospodarskimi težavami je sedanja vlada očitno kapitulirala. V zadevah ekologije, zlasti atomske elektrarne Zwentendorf in hidroelektrane Hainburg se zvija na najbolj nemogoče načine: odklonilno stališče FPO glede atomske energije v tem vprašanju razdvaja koalicijo, medtem ko zadeva Hainburg vlado le Karavanški predor KONČNO PRED ZAČETKOM GRADNJE? Že v eni zadnjih številk našega lista smo poročali, da je Evropska investicijska banka, ki opravlja finančne posle Evropske gospodarske skupnosti, zagotovila Jugoslaviji poseben kredit, ki naj bi bil med drugim porabljen za gradnjo novega cestnega predora skozi Karavanke. Medtem so bila pogajanja med predstavniki omenjene banke ter jugoslovansko delegacijo zaključena z rezultatom, da je EGS odobrila Jugoslaviji dodaten kredit v višini 65 milijonov evropskih valutnih enot (to je okrog 53 milijonov dolarjev). Posojilo bo namenjeno financiranju gradnje odsekov magistralne avtoceste skozi Jugoslavijo, in sicer v Sloveniji, na Hrvaškem, v Vojvodini in v Srbiji. V tem okviru bo del sredstev — kakor poroča ljubljansko Delo — namenjen za gradnjo karavanškega predora. Tako se bo veliki načrt o novi, sodobnim potrebam ustrezajoči povezavi med Avstrijo in Jugoslavijo po večletnem čakanju končno le premaknil za korak bliže svoji uresničitvi. še bolj odtujuje predvsem pri mladini. V obrambni politiki, ki jo vodi svobodnjaški Frischenschlager, je poskrbljeno vsaj za dnevni smeh: enkrat hoče kupiti stare tanke iz skandinavskih dežel; drugič spet predlaga, da bi avstrijska letalska družba AUA kupila vojaška letala in ih podarila vojski; sam pa se pusti med vojaškimi vajami snemati za televizijo skuaj z vojaki v šotoru. Pravna politika je po ministru-veli-kanu Brodi sedaj v rokah desno usmerjenega svobodnjaka Ofnerja, pri katerem se nehote vsiljuje vprašanje, kako dolgo se bo zavedal svojih meja. V zunanji politiki je vlada s po- Zamejski maturanti SEZNANJENI Z MOŽNOSTMI ŠTUDIRANJA V SLOVENIJI Tudi letos so slovenski maturanti iz zamejstva obiskali visokošolske ustanove v Ljubljani, kjer so jih seznanili z možnostmi in pogoji tamkajšnjega študiranjia. Že osmič je tako srečanje organizirala fakulteta za strojništvo, sodelovali pa so profesorji in študentje raznih fakultet ljubljanske univerze ter predstavniki republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter izobraževalne skupnosti Slovenije. Skupino 67 maturantov slovenske gimnazije v Celovcu in slovenskih srednjih šol v Trstu so gostitelji seznanili z možnostmi in pogoji študija in bivanja v Ljubljani. Tolmačili so jiim tudi možnosti štipendiranja ter določila meddržavnih dogovorov o medsebojnem priznavanju diplom, kar je seveda velikega pomena za študente, ko se odločajo za smer in kraj visokošolskega študija. Obisk, ki je bil v četrtek prejšnji teden, je bil po ogledu življenja in dela na posameznih fakultetah zaključen s skupnim kosilom — saj je srečanje veljalo predvsem tudi navezavi stikov med matično Slovenijo ter mladimi pripadniki slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu. močjo Sinovvtza trenutno na tem, da zaigra vso tehtnost in prijateljske stike z državami v razvoju, ki jih je spletel Kreisky. Obisk predsednika južnoafriške diktature, ki je napovedan za prihodnji teden, kancler sicer skuša zagovarjati, češ, „treba je govoriti z vsemi", toda ne bi se smel čuditi, če potem marsikateri državnik iz Afrike ne bi več hotel govoriti z njim. In manjšinska politika? Na tem področju v zadnjem letu sploh ni prišlo do nobenega napredka. Minister Zilk je tehtnim pomislekom Slovencev navkljub imenoval novega nadzornika za dvojezično šolstvo in s tem na novo dokazal aroganco avstrijskih oblasti nasproti manjšini. Predvsem pa smatra vlada vstop v sosvete kot konditio sine qua non za nadaljnje enakopravne razgovore. Tako je torej vlada na vseh področjih dovol jasno pokazala, da ni kos problemom, ki tarejo Avstrijo. Prazne fraze o „vzponu" ne postajajo resnične, pa če jih še tolikokrat ponavljajo. Na novo nezmožnost reagira vlada z reakcionarnimi ukrepi. Pri socialistih si vedno bolj utirajo pot ..desničarji", kot npr. Sep Wille, ki je sploh mnenja, da kapitalizma ni več („Wo ein Wille ist, gehort er weg," se glasi njegovo geslo, kadar nastopa med mladimi socialisti). Sicer pa se v javnosti širi prepričanje, da so tej vladi dnevi že šteti: po anketah raznih inštitutov bi OVP v tej situaciji pri volitvah dobila absolutno večino, in sicer iz preprostega vzroka, da FPO sploh ne bi prišla v parlament, ker v nobeni zvezni deželi ne bi dobila osnovnega mandata. Morda bo kdaj v zgodovini obveljalo kot zasluga Sinowtzeve vlade to, da je s koalicijsko vlado dokazal, da za FPO, pa naj se še tako liberalno maskira, v Avstriji ni prostora. In če se potem SPO po štiriletni samovladi OVP spet regenerira v opoziciji, ji je pot v bodočnost z reformami in napredkom morda le še odprta. Čim prej, tem bolje. Kajti sicer bodo avstrijski socialdemokrati doživeli podobno usodo kot svobodnjaki. Da gre tudi drugače, dokazujejo socialdemokrati v ZR Nemčiji; ta pot bi bita tudi za SPO najboljša. Jru-tcr. Na podlagi sklepa, ki so ga sprejeli na zasedanju predstavnikov sindikalnih organizacij Furlanije-Julij-ske krajine, Koroške in Slovenije lani oktobra v Ljubljani, je bil prejšnji petek v Celovcu sestanek žensk-sindikalnih delavk treh dežel. Udeleženke so razpravljale o položaju in vlogi zaposlenih žensk ter o sindikalnem delu žensk v posameznih Za hitrejši promet Na dvodnevnem zasedanju predsednikov trgovinskih in gospodarskih zbornic delovne skupnosti Alpe-Jadran, ki jie bilo v Gradcu, so se zavzeli za hitrejšo odpravo blaga na mejah in v tej zvezi dali tudi pobudo za poenotenje carinskih formularjev lin drugih dokumentov pri prevozu blaga. Med drugim so se dogovorili, da bodo z!a vse dežele članice (na zasedanju v Gradcu so bile zastopane štajerska, Koroška in Zgornja Avstrija, Slovenija in Hrvaška ter Beneška, Furlanija-Julijska krajina in Južna Tirolska) izdali skupno turistično karto. Z zanimanjem pa so sprejeli tudi prvo številko štirijezič-nega biltena (v slovenščini, srbohrvaščini, nemščini in italijanščini), ki ga je tokrat pripravila gospodarska zbornica Slovenije, medtem ko ga bo v prihodnje prispevala tista zbornica, ki bo organizator srečanja. deželah, osrednja tema pa je bila enakopravnost žensk v poklicnem življenju in na delovnem mestu. Razprava je pokazala, da imajo v posameznih deželah sicer različne družbene ureditve, da pa so problemi, s katerimi se srečavajo ženske v poklicnem življenju in delovnem procesu, kljub temu povsod enaki. Kritično so tudi ugotovile, da se veliko govori o vsestranski enakopravnosti žensk, toda kljub doseženim uspehom pri uveljavljanju v družbenem dogajanju predvsem na delovnem mestu še zdaleč ni mogoče govoriti o takšni enakopravnosti. Na podlagi poročil in diskusije so udeleženke celovškega posveta izoblikovale svoje zahteve, ki se nanašajo zlasti na neomejeno pravico žensk do dela navkljub novim tehnologijam in recesiji, enakih izhodiščnih pogojev pri poklicnem izobraževanju in napredovanju v poklicu ter enakega plačila za enako delo. V skupni resoluciji so poudarile, da boj proti konservativnim tendencam, ki imajo za cilj zapostavljanje žensk, ne more biti zgolj naloga sindikatov, marveč mora biti obveznost vseh družbenih ustanov. Avstrijska visokošolska zveza in študentske organizacije so proglasile teden med 21. in 26. majem za akcijski teden proti brezposelnosti akademikov. Upanje absoiventov avstrijskih visokih šol na zaposlitev se je spremenilo v obup: vsako leto se veča število tistih, ki ne dobijo zaposlitve. V državah OECD (mednarodna organizacija za gospodarstvo zahodnih držav — op. ured.) je trenutno brez dela 35 milijonov ljudi. Da tudi Avstrija že dolgo ni več „otok blaženih", dokazuje ne nazadnje naraščanje množične brezposelnosti. Za leto 1984 so statistiki napovedali porast brezposelnih na okroglih 150.000. Skokoma je naraslo tudi število nezaposlenih akademikov. V letu 1983 jih je bilo 1311. To je skoraj za 50 "/a več kakor v letu 1982. Toliko je registriranih pri delovnih uradih. Dejanskega števila nihče ne ve, saj za brezposelnega štejejo let tistega, ki je že kdaj delal. Novi absolventi visokih šol torej sploh niso všteti. no inskribtramh študentov mcdtcinc. Razen tega je vse premalo pedagoških delavcev, psihologov ter strokovnjakov za varstvo okolja. Zakaj torej brezposelnost? Brezposelnosti pri akademikih vsekakor ni kriva nekakšna ..poplava akademikov", kakor to hočejo nekateri ljudstvu dopovedati. Res je, da se število izobražencev veča — ravno tako se je stalno večalo število delavcev, toda nihče brezposelnosti pri de- do večjih profitov na račun delovnih ljudi. Politika sedanje vlade nič ni izboljšala. Obratno. Sklenila je dodatne obremenitve (predvsem davke), ki bremenijo predvsem nižje sloje. Krajšanje izdatkov za socialne zadeve, predvsem pri zdravstvu, izobrazbi in kulturi, je imelo za posledico naraščanje števila brezposelnih pri akademikih. Rešitev tega probtema prav gotovo ne bo „delo ob priložnosti" (Zilk) ali pa zaposlitev pod kvalifikacijo (Fischer). Žene posebno prizadete V času krize se še bolj pogosto pojavlja mnenje, da je moški tisti, ki Podvojitev brezposelnosti pri Premalo izobražencev? Avstrija leži s številom svojih zaposlenih akademikov daleč pod povprečjem evropskih držav. Razne raziskave dokazujejo, da na nekaterih področjih celo primanjkujejo delovne sile z višjo kvalifikacijo. Iz neke študije ministrstva za zdravstvo je razvidno, da bo potrebnih do leta 1990 več novih zdravnikov, kot je trenut- lavcih ni razlagal s ..poplavo delavcev". Brezposelnost pri delavcih, ravno tako pa tudi pri akademikih, je posledica krize kapitalističnega gospodarstva. Da bi kljub temu stopnjevali dobiček, mednarodni monopoli zdaj pospešeno uvajajo avtomatizacijo dela v produkciji in upravi — roboti nadomeščajo delavce v tovarnah, mikroelektronski računalniki pa izpodrivajo akademske delovne sile. Racionalizacija podjetij naj privede dobiva glavni dohodek, žena pa le stranskega. Posledica tega je, da ženi kot prvi odrekajo pravico do dela, češ. saj tako mož zasluži; toda nismo več daleč od tega, da bodo pravico do dela spremenili v loterijo. Konservativci danes že napihujejo podobo žene, ki stoji zopet za štedilnikom, skrbi za moža in otroke. Reakcionarni napadi na pravico do splava (Aktion Leben, Geborene fur Unge-borene) dokazujejo, da bi nekateri ženo zabetonirali kot steber hiše in družine že najraje danes, ne šele jutri. Spričo takih teženj bo tudi žena z akademsko izobrazbo v bodoče težje dobila zaposlitev. Za izboljšanje izobrazbe! Stalno nam skušajo dopovedati, da je že preveč učiteljev in pedagogov. Ko bi ministrstvo za pouk in umetnost resno mislilo izboljšati način pouka ter izvesti že zdavnaj potrebne šol-skoorganizatorične inovacije, bi jih bilo verjetno premalo. Namesto tega je ministrstvo za znanost poslabšalo situacijo študentov pedagogike. Absolventi pedagogike v bodoče ne bodo imeli več poskusnega leta za poučevanje. To leto se je do sedaj štelo kot akademikih delovno leto. Če po tem poskusnem letu niso dobili zaposlitve, so bili vsaj registrirani kot nezaposleni ter imeli socialno varnost. Po načrtih ministe-rija od zdaj naprej ne bodo imeli več praktične poklicne izobrazbe, pa tudi ne garancije za delo. Jasno, da se prizadeti branijo. Organizirali so že nekaj vseavstrijskih stavk in drugih protestnih akcij. Tako tudi manifestirajo v okviru akcijskega tedna pred ministrstvom za znanost. Skrajšanje delovnega časa edini izhod Študentje so v akcijskem tednu proti brezposelnosti akademikov predstavili svoje predloge za odstranitev brezposelnosti. Med drugim zahtevajo izgradnjo državnih ustanov za izobrazbo, zdravstvo, socialno varstvo in varstvo okolja, več investicij v državno industrijo, odpravo privilegijev, pravično porazdelitev družbenega imetja od zgoraj navzdol ipd. Kot načelno strategijo proti brezposelnosti pa študentje odobravajo 35-urni delovni teden ob isti plači. Ta zahteva že nekaj časa povzroča preplah v gre-mijih avstrijskega socialnega partnerstva. Partner Kapital se brani, partner Sindikat se zvija v kompromisih (35 ur samo ob zmanjšani plači!), čeprav je učinkovitost takega ukrepa neospo-ravana. Gre torej za to, da se uveljavijo interesi družbe (odstranitev brezposelnosti) napram interesom posameznih monopolov. Le-ti so v letih med 198! in 1984 po podatkih Centralnega statističnega urada povečali svoje dobičke za 50 "/o. Težnja po stopnjevanju profita je jasno razvidna in prav nič narobe ni, če domnevamo, da se bodo Krejci in kompa-njoni na vse kriplje trudili ohraniti tako stanje. Z uveljavitvijo 35-urne-ga delovnega tedna ob isti plači bi monopoli izgubili del svoje družbene oblasti. !n res je, da se česa takega dejansko bojijo ... 7. 5c/!. Koroška vigred -četrti festival a vstrijske literature Breze 1984 - 13. mednarodno pisateljsko srečanje Danes zvečer se bo v Fresachu - Brezah na zgornjem Koroškem pričelo 13. mednarodno pisateljsko srečanje, ki ga prireja Karntner Schriftstellerverband - Zveza koroških pisateljev. Srečanje, na katerem pričakujejo 60 pisateljev, bo trajalo do prihodnje nedelje. Srečanje je, kot je predstavnikom tiska in drugih javnih občil povedal predsednik VValther Nowotny, v prvi vrsti namenjeno dialogu besednih ustvarjalcev iz vzhoda in zahoda. V nasprotju z dosedanjimi srečanji v Brezah bodo letos referenti obravnavali več tem, udeleženci pa v diskusijah zavzemali svoja stališča. Predvsem pa gre za to, da v tem času udeleženci navežejo trajnejše prijateljske vezi. Nowotny je dejal, da taka srečanja že rodijo sadove, saj je prav na osnovi le-tega že prišlo do izdaj knjig, ki so jih udeleženci iz tuje književnosti prevedli v jezik svojega naroda. Tako bodo letos v Brezah predstavili antologijo slovenske koroške poezije, ki jo je v angleščino prevedel Herbert Kuhner, souredil pa Feliks J. Bister. V Brezah letos pričakujej pisatelje iz Zvezne republike Nemčije, Nemške demokratične republike, Švice, Romunije, Madžarske, Jugoslavije, Luxemburga, Francije, Poljske, Češke in iz Avstrije. Med udeleženci sta tudi slovenski koroški pesnik Valentin Polanšek in Feliks J. Bister, iz Slovenije pa so napovedani Anja Uršič, Jaro Dolar, France Filipič in Žarko Petan. Tajnik Presien je povedal, da se je dosedanjih srečanj udeležilo skupno 420 pesnikov, pisateljev in esejistov iz vzhodnih oz. zahodnih evropskih držav. Zanimivo je tudi to, da srečanje krijejo do polovice iz deželnih in državnih sredstev, drugi del pa prispevajo zasebna podjetja in ustanove. Karntner Friihting — Koroška vigred, festival avstrijske literature je četrtič zaprl svoja vrata. Kot znano, se je odvijal pretekli teden v celovški Mestni hiši, ki je v tem času nosila naziv Dorf der poeten — vas pesnikov. Glavnemu organizatorju te literarne prireditve Del Vedernjaku je tudi tokrat uspelo v Celovcu zbrati vrsto avstrijskih pesnikov in pisateljev ter drugih kulturnih delavcev, ki so nastopali v okviru literarnega festivala z branjem iz svojih del ali z razpravami o raznih perečih vprašanjih, zlasti avstrijske kulturne scene. Da so ob tako široko zasnovani prireditvi možne tudi napake ali spodrsljaji, je razumljivo. Ker pri tem gre večinoma za mlade literate in splošno uveljavitev njihovega položaja v družbi, so neizogibne tudi manjše ali večje zamere posebno, kadar gre za delitev sredstev oz. plačilo honorarjev. Mladi književniki tudi ne prikrivajo svojih misli in vsakemu povedo, kar mu gre. To, in še marsikaj, prireditvi daje veliko razgibanost, buri duhove javnosti. Temu primerna je tudi odzivnost javnih občil, ki prav z letošnjo Koroško vigredjo ne ravnajo v rokavicah. Toda kakorkoli že, Del Vedernjak, glavni organizator festivala, se zna braniti, kakor tudi organizirati denar iz javnih sredstev. Prav okoli tega je spet prišlo do glasnih nasprotij. A Vedernjak zna stvari vrteti tako, da se o njem in njegovi prireditvi mnogo piše, da javnost o zadevi govori. To pa je za današnji čas že mnogo, toliko, da zbuja celo zavist — in tudi občudovanje. Vse je zgrajeno na senzacionalnosti, kar je žal edina možnost, namreč v tem prostoru in času opozoriti nase — na pesnike in pisatelje. Del Vedernjak Koroško pomlad vedno povezuje tudi s koroško stvarnostjo, vanjo vključuje tudi slovenske koroške pesnike in pisatelje. Tako je bilo tudi letos, ko je enega izmed večerov posvetil koroški slovenski književnosti. Nekateri izmed obiskovalcev Koroške vigredi so zatrjevali, da je to bil najbolj soliden in konstruktiven večer festivala. Vsekakor drži, da je večer bil dobro obiskan, da so udeleženci za koroško slovensko književnost pokazali veliko zanimanja. Vedernjaku je treba priznati, da mu je letos uspelo k sodelovanju pridobiti najvidnejše slovenske pesnike in pisatelje, ki so nastopili na literarnem večeru, pritegnil pa je še Drabosnjakove komedijante s Kostanj in postregel tudi s filmsko dokumentacijo o velikonočnih šegah in navadah v Globasnici, delom amaterja HanzijaElbeja. Slovenski večer je po kvaliteti bil na višini. Drabosnjakovi komedijanti so s svojo značilno šaljivo pantomi- mo, pa tudi z besedo opozorili na pereča vprašanja manjšinske politike, pri čemer so se ponorčevali iz siljenja predstavnikov v ta, od manjšine odklonjeni gremij. Drugi del so komedijanti oblikovali s senčno igro. Igralsko tehnično je bila zelo dovr- šena, medtem ko vsebinsko ni docela uspelo povedati tistega, v čemer je moč senčne igre. Toda to je bil prvi nastop te vrste igre Drabosnjakovih komedijantov, ki bodo tudi v tej zvrsti gotovo kmalu našli svojo smer. Gustav Januš, Valentin Polanšek, Florjan Lipuš in Janko Ferk so se šte- vilnemu občinstvu predstavili z branjem svojih del. Januš in Lipuš sta brala v izvirnikih, medtem ko sta Polanšek in Ferk dodajala še nemške prevode. Zelo razgibana je bila sledeča diskusija, ki je spet enkrat razgrnila po- ložaj slovenskega pisatelja v koroški oz. avstrijski družbi. S strani avstrijskih pisateljev so slovenski kolegi bili deležni vse podpore. Tu je prišlo do izraza tudi dejstvo, kakšne privilegije imajo južni Tirolci — pa se njihovi skrajni desničarji veseno zavzemajo za odcepitev Južne Tirolske k Avstriji. Koroški pisci pa imajo velike težave za uveljavitev v Avstriji (razen če bi, kot je povedal Polanšek, vsak imel kakšnega Flandkeja). Lojze Wieser je zbranim obrazložil položaj založnika v okviru manjšine ter težave, s katerimi se srečuje ob dejstvu, da je mali slovenski narod vrhu vsega še razdeljen s štirimi državnimi mejami, kar povzroča še dodatne težave, zato, je menil Wieser, je naloga založbe Drava tudi v tem, da slovenske avtorje potom prevodov posreduje nemškemu kulturnemu prostoru. To in še marsikaj je bilo povedanega na četrtkovem čeveru. Upamo, da bo slovenska književnost na Koroškem potom Koroške pomladi deležna večjega zanimanja, saj končno gre za del avstrijske kulturne produkcije. S tega vidika je Vedernjakovo vključitev slovenske književnosti v Karntner Friihling - Koroško pomlad treba videti kot nekaj pozitivnega - tudi s tega zornega kota, ker se ob tej priložnosti tudi nemško pišoči avtorji v svojih prispevkih ukvarjajo z našo problematiko in s tem koroški slovenski literaturi izražajo svojo solidarnost. „Vigred" in nevihte Z Kff/j4f(j