Poštarina plačana.
Štev, 52»

CT)"^ ČJDO^VC
V
-mem prijavetj^m vvv pt^j^-te^ica^m „®omwwe"!
Ob Božiču 1926
Nič kaj zadovoljno ne gledamo nazaj na leto 1926. Nebo nam to leto ni bilo prijazno in je uničilo mnogo plodov ljudskega napora.
Tudi glede politike z letom 1926. nismo zadovoljni. To pa ne zavoljo tega, ker je bila naša stranka izven vlade in v hudih bojih. Mi smo kljub temu marsikaj izvojevali za tiste, ki so nas volili, in tudi za druge. Celokupni uspeh državne politike v minulem letu je nepovoljen, in to nas boli, četudi nismo odgovorni za to.
Julija 1925. so prišli radičevci v vlado. Izrinili so SDS. 2e lani za Božič smo jih vprašali: Kaj ste dosegli?
Pokažite samo trohico iq, mi jo Vam bomo priznali. Ali ste dosegli izenačenje ali znižanje davkov? Ali ste dosegli boljšo prodajo kmetijskih pridelkov?
Rekli so takrat: »Počakajte, ker nismo še dovolj časa v vladi; ko bo drugi Božič, bodo uspehi že tu.»
Ta Božič že imamo, a kje so obljubljeni uspehi? Žalostno, a resnično je, da tako usodne nezmožnosti, kakor radičevci, še ni v vladi pokazala nobena druga stranka. Ni bilo meseca v letu 1926. brez krize. Ropota je bilo mnogo, zrnja pa nič.
Danes v Beogradu vsakdo vidi, da z Radičem ne gre. Vsa politika radičevcev obstoji še vedno samo v sovraštvu proti Pribičeviču in v strahu pred njim. Prečani proti preča-noml Danes radičevci sami vidijo, da so samostojni demokrati v vladi z manjšim številom bolje znali braniti prečanske interese kakor oni. V malem vidimo v Sloveniji isto. Kaj počenja g. Pucelj? On misli, da je njegova glavna naloga preganjati SDS, podpirati vsakogar, ki je sovražnik SDS, in podirati vse, samo če pri tem kakšna trska pade tudi SDS na noge. S klerikalci se je združil, da SDS izrine iz Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Njegova stranka je strašno vesela nesreče zagrebške Slavenske banke, češ, morda se pa vendar da za kakšnega pristaša SDS dokazati, da je sokriv. Vsa radičevščina je na delu, da se škoda poveča. Kako majhen
je g. Ivan Pucelj v kratkovidnem sovraštvu!
Vse početje izvira samo iz zavesti onemoglosti.: SDS raste, a radičevstvo pada. Pada na Hrvatskem, pada tudi v Sloveniji. In prav je tako!
Ponovno poudarjam, da je proti SLS v Sloveniji mogoča le krepka napredna stranka, ki nas vse združuje. Bolj gotovo kakor amen v očenašu pa je, da ta stranka ne more biti radičevska. Polom radičevcev na vladi je bil morda potreben, da to uvidijo tudi tisti napredni kmetje, ki Še niso zapustili dolgočasnih zelenih generalov.
V Beogradu smo pretekli teden pokopali starega Pašiča. Na njegovo rakev smo po-
ložili venec priznanja in pravično smo ocenili velikega moža. Zdaj stojimo pred končnim razsulom njegove velike stranke, ki ni več kos upravi obsežne naše države. Leto 1927. bo prineslo velike premembe v naši notranji politiki. Imeli bomo skupščinske volitve, ki naj pometejo s staro šaro. Čim temeljiteje, tem bolje! Med to šaro, ki nas tlači iz prejšnjih časov, pa je šteti tudi SLS in radičevce.
Medtem je delovala in deluje SDS mirno naprej po začrtanem programu. Mnogo smo napredovali preteklo leto v naši organizaciji, mnogo se je storilo na polju ljudske izobrazbe in gospodarske samopomoči. Med drugim je krepko napredovala tudi naša «Domovina», ki je nesebičen glasnik želj in potreb našega delovnega ljudstva na kmetih, v obrti in industriji. Moč za naše delo nam daje ljubezen do ljudstva in veselje nad vsakim njegovim napredkom. Ta ljubezen nas tudi usposablja, da lahko odpuščamo tudi sovražnikom, ki nas obmetavajo s kamenjem in blatom.
Vsem čitateljem in prijateljem »Domovine* želim prijeten Božič!
Narodni poslanec dr. Gregor Žerjav.
Politični pregled
V krizi smo preživljali leto in v krizi ga bomo menda tudi zaključili. Od aprila dalje, ko sta bila prvaka obeh vladnih strank izključena iz vlade ter je Uzunovič stopil na krmilo, je vlada živela v neprestanih tresljajih. Na eni strani je bil Radič neugnan v svoji gostobesednosti, na drugi pa je Pašič naveza-val politično moč na svoj palec — in tako se je godilo, da vlada navzlic ogromni večini v Narodni skupščini ni prišla do resnega dela. Štirikrat je Uzunovič z vlado moral podati ostavko in je imel zdaj
petič mandat za sestavo nove vlade,
kar se .mu pa ni posrečilo in je zato mandat zopet odložil. Vsekakor pa so se navzlic brezplodnemu natezavanju obedveh vladnih strank dogodili nekateri važni dogodki, ki utegnejo za našo notranjo in zunanjo politiko imeti večje posledice.
Pašičeva smrt
je težko prizadela radikalsko stranko, ki že dolgo preživlja hude notranje boje in je le Pašičeva vplivnost čuvala njeno enotnost. Zaenkrat se radikali še v veliki pobitosti držijo čvrsto skupaj kakor vrabci v gnezdu, toda nasprotja bodo kmalu ostro stopila na dan. Dočim je prej cela radikalska stranka pod vplivom Pašičeve potrpežljivosti prenašala Radičeva natolcevanja, se zdaj že opaža, da nekateri radikali hočejo odločno nastopiti proti Radiču ter je baje sam Uzu-
novič dejal, da je z Radičem nemogoče delati in je torej njegovo stranko odpraviti iz vlade ali pa vsaj v vlado pritegniti še kako stranko. Uzunovič je doslej ponudil sodelovanje v vladi že vsem strankam.
Samostojni demokrati so ponudbo gladko odklonili.
ker smatrajo samo nove volitve v Narodno skupščino za rešitev iz večnih kriz. Narod naj izreče svojo sodbo in poveri svoje zaupanje novim možem! Davidovičevci so Uzunoviču stavili tako težke pogoje, da brez dolgih pogajam ni izgledov na njihov vstop v vlado. Klerikalci so seveda takoj pristali na vstop v vlado in so se na zvit način hotelK vanjo vriniti z avtonomijo vred. Ko je namreč Uzunovič zahteval, da se morajo klerikalci javno odreči avtonomiji, katero itak lahko postavijo v proso za strašilo vrabcem, se je dr. Korošec izvijal, da klerikalci zaenkrat itak ne naglašajo avtonomije in da sedaj želijo le gospodarsko delo. Toda radikali še nadalje vztrajajo pri pogoju, da se
klerikalci slovesno odrečejo avtonomistič-nemu vezanju otrobov,
in zatorej zaenkrat ni govora o vstopu SLS v vlado, dasi smo tej «sreči» bili že prav blizu. Medtem, ko to pišemo, še ni videti niti prvih obrisov, kako se bo rešila kriza. Kakor rečeno, za nas samostojne demokrate je to itak postranska stvar, ker se zavedamo, da
je vsako sestavljanje novih vlad pri današnjem razmerju strank in pri sedanjem razpoloženju volilcev itak le navadno krparenje, kateremu bodo napravile konec šele nove skupščinske volitve, ki bodo ustvarile čisto novo slika razpoloženja volilcev in številčne moči posameznih strank. Naj bo na vladi Peter ali Pavel, Pucelj ali dr. Korošec, ljudstvo bo vsakega takega veljaka pocukalo za škrice: prvega, ki ki je zastonj delal Radiču štafažo, drugega, ker s številnimi svojimi poslanci ni znal ščititi interesov Slovenije.
Oblastne volitve,
ki se bodo vršile 23. januarja 1927., bodo prva preizkušnja, prva bitka. SDS s čvrstim zaupanjem v svoje volilce razvija svoj prapor svobode, enakosti in bratstva, pod katerim bo vodila zavedne Jugoslovene v ofenzivo proti vsem nazadnjakom. Napredovanje naše SDS dokazujejo številna javna zborovanja, med katerimi je predvsem omeniti
velikanski zbor na Sušaku,
kjer je v nedeljo govoril Svetozar Pribičevič pred 6000 zborovalci.
^Radičevci so, že mesec dni prej hujskali proti Pribičeviču ter se penili od jeze, a vse zaman. Poskriti so se morali v mišje luknje, medtem ko je navdušena množica nosila Pri-bičevica na rokah, in medtem ko je Radič v Zagrebu, kjer je istotako v nedeljo priredil kar tri shode, moral požirati grenke vzklike:
«Kje Imaš republiko? Doli izdajalec U
J' Zelo važno vprašanje v današnji krizi vlade zanima ves, narod:
Kdo bo novi zunanji minister?
Dr. Ninčičeva politika klečeplazenja pred fašistovsko Italijo je dobila težak zahrbten udarec s tem, da je Italija potom «prijatelj-ske pogodbe® spravila Albanijo pod svoje noge ter nam tam spodaj ob albanski meji nastavila nož na hrbet. Zdaj je uvidel ves svet, da je naša država miroljubna. Dr. Nin-
čič je odstopil, toda s tem še stvar ni rešena. Treba je, kakor smo že zadnjič poudarili, iz-premeniti ves sistem naše zunanje politike. Navzlic temu, da stolica zunanjega ministra ni zasedena, se že vršijo izpremembe. Zamenjani so bili nekateri naši poslaniki v inozemskih državah, poglobili smo prijateljstvo s Francijo in javljajo se
prvi glasovi o zbližanju naše države s Turčijo in Rusijo!
Naravno, da do zveze ne bo prišlo preko
noči, a že sama napoved je zadostovala, da so v Italiji rajavkali, kar pomeni, da smo brenknili na pravo struno. Če pri tem še opazujemo vedno tesnejše zbliževanje Francije in Nemčije, tedaj naš položaj v mreži evropske politike ni tako brezupen, kakorce je zdelo na prvi mah po dr. Nihčičevi demi-siji.Potrebujemo za zunanjega ministra samozavestnega, preudarnega in odločnega moža. Ali se bo našel? To je drugo vprašanje...
Iz omenjenega si bralec približno lahko predstavlja, kakšno je danes politično razmerje v Evropi. Še par pripomb:
Francija, ki je do nedavnih časov preživljala obupno gospodarsko krizo in je menjala vlade kakor srajce, je zopet na konju. Vrednost franka je tekom zadnjih mesecev na-rastla za 100 odstotkov, kar sicer francoska industrija ne občuti povoljno, vendar pa jc dvig franka znak politične konsolidacije in finančnega ozdravljenja.
Nemčija, ki je bila septembra na slovesen način sprejeta v Društvo narodov, je zopet velesila in se naslanja na Francijo, ker uvi-deva, da so njuno medsebojno sovraštvo dru ge velesile samo izkoriščale.
Anglija nam ni posebno naklonjena, ker
se ne damo pleniti, a zanjo je prijatelj samo tisti, kjer ona kaj profitira. Podpira Italijo, zato pa bo tudi Anglija nekoč deležna sramote, da je stala na strani brezobzirnih izsiljevalcev in ogroževalcev evropskega miru.
Tudi Zedinjene države gojijo prijateljstvo samo tam, kjer je kaj dobiti. Zdaj, ko se je domala vse evropsko zlato steklo v Ameriko, lahko siromašna Evropa zopet uganja politiko kakor hoče. Mi se lahko med seboj vsi pokoljemo, a Amerika bo posegla vmes samo, če bo kaj plena.
Težko je govoriti o sovjetski Rusiji. Ona še vedno podtika dinamit in neti revolucije, kakor to dokazuje Kitajska. Vendar pa se z veseljem lahko ugotavlja, da glavni bolj-ševiški revolucijonarji stopajo v ozadje. Lje-mn je že dolgo mrtev, Trocki in Zinovjev sta bila letos odstranjena z oblasti in tako se poraja naida, da utegne tudi v Rusiji polagoma ■nastopiti nova doba demokracije. V to moramo verovati ter z ljubeznijo do Rusije, zibelke slovansi;va, iskati poti in možnosti za zopetno sprijateljčnje.
Ko (Se bližamo koncu leta, je zaključek C naši notranji in splošni zunanji politiki le malo razveseljiv: znotraj kriza, zunaj spletke in vedno sje porajajoča nasprotja med državami. Da bi nas Božič združil v enem mišljenju: «Mir ljudem na zemlji!«
Kaj pa med prazniki?
(Z dežele.)
Zopet prihajajo božičnf prazniki. Marsikdo se vpraša, kaj naj počne med tem prazničnim zimskim časom s tako, dolgimi večeri. Ej, prijatelji, bal letos nam nudijo božični prazniki pre-obilo stvari, o katerih se je treba razgovori« s sosedi in sovaseani ier določiti pota, po katerih nam bo hoditi, če hočemo zboljšati naše kmet-ske, obrtniške in delavske razmere na deželi.
Nič se torej ni treba bati, kam s časom med prazniki. Ko opravimo svoja vsakdanja dela ter zadostimo vsem božjim potrebam, tedaj pojdimo k sosedu ter ee razgovarjajmo o naših potrebah, kako odpraviti ali vsaj ublažiti naše nedostatke v gospodarstvu.
«Domovina> daje mnogokrat spodbudo k temu in bnemm razgovoru ter končnemu sklepu. Ni še
Ivan Albreht:
V objemu deroče groze
(Povest iz naših dni.)
^ (Dalje.)
■vt-5-V' IX.
Ker je Skalar uvidel, da z Janezom ni mogoče dosti govoriti, je peljal Metlarja po poslopjih na ogled.
«Zakaj si tak?« je dejala Minka Janeza, ko so ostali sami.
Janez si je z dlanjo zakril slepe oči.
«Minka, ti tega ne razumeš.«
:«Kaj?»
«Ne veš, kako je človeku, ki mora biti kakor jaz —»
«Bog mi je priča, Janez, da ti nisem nikoli želela hudega. To pa sam veš, da vekomaj ne morem ostati doma —».	« ^
«Jaz tudi ne.«
«Ti si moški. Zate je drugače.* ; f «Molčiva rajši,« je menil Janez. «Vsak po .svoje! Pokoro mora delati vsak sam, kadar je kaj narobe.
Francka ju je poslušala in nazadnje rekla:
« Vidiš, Minka, ti si mislila —»
Starejša sestra je hotela pikro odvrniti, pa se je premagala.
«Si mislila,« je nadaljevala Francka, «da ti jaz delam nasproti, pa ni res. Vzela bom Pergačevega, ki ga imam rada, pa ne bom ne tebi ne nikomur v nadlego.«
Zunaj je bolj in bolj naraščal vihar. Tako je lilo, da je sredi popoldneva zavladala v sobi trda tema.
♦Kakšne povodnji bodo nastale, če ne bo nehalo,? ie menila Minka
«Saj so že. Korenčevo in Podbrdnikovo je vse pod vodo,« je povedala Francka.
«Še pri nas zna biti kaj narobe,« je menil Janez.
Tedaj }e butnilo nekje kakor da se je od-rušil kos hriba s strmine.
«Hoj, hoooj,» je zategnilo. Bil je Skalarjev glas.
Francka je planila v vežo.
«Oče —»
Nič odgovora.
Dasi hiša ni stala daleč od hleva, vendar Skalar bržčas ni slišal hčerkinega glasu. Pre-rjulo ga je tulenje vetrov in viharja.
«Minka nažgi luč,« je kriknila Francka. Tam pri hlevu — se je zdelo — buta potok čez bregove. «Moj Bog,« je vzdihnila, «kako bi le skočila tja?!«
Minka je prinesla hlevsko svetilko in skušala priti do staje, toda komaj nekaj korakov od hiše je že zabredla v vodo.
«Oče —»
«Ali si ti,« se je hropeče oglasil Skalar. «Vse nam bo odneslo. Šupa je že šla!»
Minka je skušala dalje, pa ni mogla. Jo-kaje se je vrnila v hišo.
»Francka, Janez, šupo je izpodkopalo —»
«Križ božji,« je zaihtela Francka in tudi Janeza je pretreslo.
«Zdaj imamo to strašno deročo grozo, brez vojne in brez bojišča,* je pomislil in vprašal:
«Kje sta pa oče in metlar?« -..,"■■ ■ >
«V hlevu nekje,« je odvrnila Minka s komaj slišnim glasom, «pa ni mogoče več tja.«
«Za božjo voljo, jpojdimo po ljudi!» /SKod? Kam?«
»Zgoraj po ofcronkn, precej za hišo bi se še mogoče prišlo k Pergačevim.«
«Pojdem jaz,« se je odločila Francka. Iz vetra zunaj se je oglasilo: «Na pomoč! Na pomoč!« Bil je spet Skalarjev glas. Rjul je ko lev. «Ti ostani,« je zdajci spoznala Minka. «Jaz pojdem in pokličem.
«Da bi vsaj do biše ne prišlo,« je mezdela Fr^nckti
«Kaj bo z očetom!? Poskusiva še midva, morda se nama posreči!«
"Kakor na žerjavici je prosila Francka: «Janez, ne, ne, ostani tu —» «Francka!«
«Ostani! Sama planem venkaj in zavpijem, naj zlezejo oče na tisti rob za hlevom —»
«Pa Metlar?!« Ž: «On je še mlad in močan.«
Kakor veverica je smuknila venkaj, pograbila brinovko (cepinu -podobno orodje) in, se zagnala proti hlevu. Opogumila se je tako daleč, da jo je voda že objemala s svojimi umazanimi valovi. Krepko se je upirala z bri novko in prisluhnila. Potem je zaklicala: «Oče!»
C. «Kdo je?« se je oglasilo iz hleva. §E«Oče, bežite na rob za hlevom —» W «Bo vse odneslo,« je zatarnalo iz teme,
«Bežite, da še vas ne pokoplje. Minka k šla po ljudi! Kje je pa Metlar?«
«Bog ve, kara je izginil!« ' 7 Tedaj je vnovič prirohnelo z gore. Voču. ki jo je bilo više gori zajezilo porušeno drevje in odkopano skalovje, si je izvojevala pot in je z besno naglico grmela navzdol.
r	= »DOMOVINA«
dolgo, ko so izšle prve knjige Vodnikove družbe. V dolgih sedanjih večerih je to kaj lepo berilo z različno vsebino, ki mora zelo zanimati tudi kmeta, obrtnika in delavca. Ako nimate teh knjig, si jih izposodite, če le morete. Zdaj je najprimernejši čas za čitanje. Kdor bo enkrat bral te knjige, bo prihodnje leto že član Vodnikove družbe.
Nič manj, če ne še važnejši, so razgovori o predstoječih volitvah v oblastne skupščine. Od teh skupščin je odvisno, kako se bodo gradile potrebne ceste, pota, urejevale vode, pospeševalo kmetijstvo in sploh vsak gospodarski napredek. Zato je baš ta čas kot posebno prikladen za razpravljanje o tem, koga bomo volili. Na kmetih se nam pred vsemi drugimi vsiljuje Slovenska ljudska stranka. Kdor malo misli s svojo glavo in malo pogleda nazaj, vidi natančno, da pomeni SLS samo izgubo za slovensko ljudstvo. Če se SLS danes kaže vnela za kmeta, delavca, je to le prisiljeno pod pritiskom časovnih razmer.
če hočemo gospodarskega dela, je treba, da se trdno odločimo za stranko, ki hoče delati. Taka stranka pa je edino SDS. Klerikalci nas ne bodo nikdar rešili, prav tako tudi ne slovenski radičevci, bivša SKS, ki se preveč lovi zdaj za tem zdaj za onim. Za taka in podobna razmišljanja bo sedaj čas. Uverjeni smo, da bodo vsa temeljita iu preudarna razmišljanja dovedla vsaj do tega prepričanja, da zasluži naša delovna SDS vse zaupanje.
Ljudski glas
(Dopis z dežele.)
Bližajo se volitve in zopet bo grmelo s prižnic, po spovednicah in iz tako zvanih poštenih časopisov, da je vera v nevarnosti. To je sicer obrabljena lajna, vendar za številne duševne siromake še vedno privlačna. Še vedno je muogo neved-nežev, ki slepo verujejo, da hočejo naprednjaki zatreti vero, a nočejo razumeti, da boj med demokrati in klerikalci ni boj za vero ali proti njej, saj smo vsi za trdno prepričani, da je vera potrebna tudi zato, da človeštvo popolnoma ne po-
Št. 52 ===================^^
divja. Gotovo je, da mešanje politike in' vere jemlje poslednji ugled in seje sovraštvo tam, kjer bi morala kliti nesebična ljubezen. Ali je Kristus drugače delal kakor govoril? Pri njegovih namestnikih pa vidimo baš nasprotno.
Še se dobe pravi Kristusovi namestniki, a le malo jih je in še ti so od svojih sobratov zapostavljeni, zaničevani in preganjani. Prišli smo tako daleč, da zapuščajo duhovniki svoj stan in celo vero, ker se jim gabi zloraba vere po politi-kujoči duhovščini. Namesto da bi ta duhovščina skrbela za pošteno in nravno življenje ljudstva, vzbuja sovraštvo brata proti bratu, če ne trobi v njihov rog. Oni hočejo imeti vse dobrote že na tem svetu, drugim pa obljubljajo nebesa na onem svetu. Ko bi oni trdno verovali, bi se trudili samo za oni svet, a ne za posvetno čast in blagostanje. Edino zaradi tega smo tako zvani liberalci proti politizirajoči duhovščini, ne pa proti veri. Vera je za nas sveta stvar, ki jo po našem mnenju ne gre vlačiti v politično blato in v kupčije.
Če bi se vsa duhovščina držala Kristusovih naukov in oznanjala bolj ljubezen do bližnjega, bi bilo ljudstvo bolje vzgojeno, ne bilo bi toliko socijalnih krivic, prepirov, pobojev in podobnega. Če ni ljubezni, strpnosti, požrtvovalnosti in samo-zatajevanja pri duhovščini, tudi vsega tega ne more biti med ljudstvom. Danes si lahko največji grešnik, a če si klerikalec, se vse pokrije s plaščem svete vere.
Vsakdo, ki misli z lastno glavo, v6, da ,»ri vsej naši politiki ne gre za drugo kakor za ureditev države in našega gospodarstva. Glede .ega so naziranja različna. V strankah pa seveda niso merodajna samo naziranja, nego tudi sposobnost voditeljev. Naše ljudstvo t»i moralo že enkrat sprevideti, da klerikalna stranka v osmih let'h in s tako velikim številom poslancev ni dosegla prav ničesar dobrega za Slovenijo, pač pa ves čas samo hujskala brata proti bratu in Slovence pri bratih Srbih in Er\at:h osoviažila. Lajna o avtonomiji je bila samo hujskanje, saj nam vidov • danska ustava, katero so pomagali ustvariti tudi naši poslanci, daje več avtonomije, kakor smo
čan, pa vendar tako čisto brez moči, kakor je bil zdajle on, to je obupno.
«Oče,» je stisnil izmed ustnic, toda to že ni bil več klic, ampak samo plaha prošnja.
Spet se je zabliskalo in prestrašeni Francki se je zazdelo, da je odkrušen del hleva.
«Ježeš Marija,» je zavpila in se brez moči sesedla bratu k nogam.
Janez je zakrilil z rokami.
«Francka, sestra, slišiš —?!»
Tipal je in lovil kakor da hoče ohraniti nekaj, kar mu nameravajo ugrabiti nevidne, zlovešče sile.
«Francka, oče, Minka,» je klical kakor človek, ki samo še v čudežu upa najti pomoč.
«Janez,» si je opomogla mladenka. «kaj bo, kaj bo! Staja se že ruši.»
«Ruši —»
«Kaj bo z očetom!?»
«Oče,» je odmevalo iz Janeza Z obema rokama si je segel v lase in premišljeval, toda nobene rešilne misli ni bilo.
Tedaj se je spet oglasilo:
«Hooooj, hooooj —»
Bil je Skalarjev glas.
«Hvala Bogu,« je vzdihnila Francka. «Oče so se rešili.»
Medtem je nekoliko prenehalo deževati, le vihar ni hotel popustiti. Zavijal je tako besno, da je pokalo drevje po vrtu in se lomilo kakor suho bilje.
«Minka —» je kakor v snu poklical Janez.
«Da bi se ji le kaj ne zgodilo,® se je zbala Francka.
«Mislim. da proti Pergačevim še ni po-plavljeno.»
— Stran 3	=*
jo imeli v deželah pod Avstrijo Prej smo imeli samo deželne zbore, sedaj bomo imeli poieg oblastnih skupščin tudi sreske (okrajne) skupščine. Klerikalci so hoteli imeti samostojno Slovenijo, da bi lahko po svoje vladali in uničili vsak napredek.
Naše ljudstvo naj pomisli, kaj bi bilo iz male i Slovenije, če bi nas močni bratje zapustili. Kam bi oddajali previšek naših duševnih in ročnih delavcev? Kako bi prodajali naše industrijske in obrtne izdelke? Kako bi dobivali iz Vojvodine potrebno žito? Nada na osvoboditev naših zasužnjenih rojakov bi bila na ta način prav majhna.
Možje in mladeniči, žene in dekleta, kličem Vam: Idite do znancev in prijateljev ter jim odpirajte oči, da bo časten naš uspeh pri volitvah v oblastne skupščine, ki morajo biti gospodarske delavnice. Na delo vsi za našo milo Slovenijo, za močno in složno Jugoslavijo pod geslom: svoboda, enakost, bratstvo.
PRESERJE. Zadnjič smo oddali glasove klerikalcem in g. Puclju. Od tedaj sta minuli dve leti. Kaj so nam dosegli klerikalci? Kaj je dosegel g. Pucelj? G, da, g. Pucelj je dosegel, da je minister in da se vozi v salonskem vozu, mi pa gazimo blato. Najbolj se hudujejo itakitenci, ki so pri zadnjih volitvah dali skoro 100 glasov Korošcu, a Puclju in Prepeluhu okoli 40 in preklinjali dr. Žerjava. Kakšno hvalo so dobili za to? Ko je Radič kot minister prosvete v enem mesecu razmetal ves denar za nove šole, koliko je dal g. Pucelj za Rakitno in novo šolo? Slišimo, da je g. Pucelj dal podpore le za občino, kjer je doma. Že pravi 23. januarja 1927. se bomo videli!
VRHNIKA. SLS je pod vplivom našega župana dr. Marolta postavila v našem okraju za svojega kandidata v oblastno skupščino dobro znanega g. Josipa Brenčiča z Vrhnike. Pisec teh vrstic, ki je preprost kmet, nima namena agitirati za eno ali drugo stranko, temveč hoče le volilcem kmetskega stanu za božične praznike predočiti v
«Če je šla nad rebrijo zgoraj, je prišla —»
«Da bi ji le kje ne bilo spolzelo —»
«Hooooj, hoooj, ali ste še vsi?« se je oglasil Skalar.
Janez je v obliki trombe nastavil dlani na
usta:
«Tu sva s Francko. Minka je šla klicat tia pomooooč!»
Skalar, ki se je bil v zadnjem trenutku rešil na visok strminast skalnat greben za hlevom, si je oddahnil, ko je začul, da so njegovi še vsi živi.
«Kje je neki Metlar?» je mrmral sam zase in žalostno poslušal v noč, kako mu voda neusmiljeno jemlje in ruši imetje.	r
Z Metlarjem sta bila skupaj v hlevu, ko so jele pritiskati množine besneče vode. Kazal je tisto lepo ciko, ki se je bila pravkar otelila, češ, da bi ne bila napačna pri Minkini bali. Tedaj je zahrumelo zunaj pri šupi. Met-lar je skočil pogledat, pa ga ni bilo več. Pa ga menda vendar ni zajelo in odneslo? ...
V strahu za njegov usodo je parkrat zapored zaklical Skalar:
«MetIar. ali slišiš? Metlar ?!»•
«Hoj.» se je tedaj oglasil Mirikin snubec v njegovi bližini. «Kaj si tukaj? Jaz sem te pa tako iskal, da bi šla onim na pomoč.«
«Katerim?»
«Onim, kar jih je v hiši,» je odvrnil Metlar.
Skalar se je začudil:
«Saj tam vendar ni nevarnosti,« je menil Skslcir
' «Še boljše,» je potrdil Metlar in se zavil v svoj premočeni suknjič.
Da mu ni tega onemogočala tema, bi bil Skalar videl, kako je njegov bodoči zet bled in ves nrepaden od groze. Pri prvem navalu
«Beži, Francka, beži —»
«Oče, Janez!« je zmedeno kričalo dekle in se obupno borilo z valovi.
«Zdaj sem izgubljena,« se je prestrašila Francka. Kakor se je okrenila, ni mogla iz vode. Jelo ji je že izpodnašati noge. Sama ni več vedela, v katero smer naj gre. Nekje je pokalo tramovje in zidovje.
«Beži,» jo je zategnjeno posvaril očetov glas. ki je bil že ves raskav in pridušen.
«Hitro na rob, oče,» se je v smrtnem strahu odzvala Francka.
Tedaj je troje zaporednih bliskov razsvetlilo okolico. Francki se je zazdelo, da stoji pred hišo Janez.
«Janez —»
«Francka,» se ji je odzval. «Beži, beži, da te ne odnese! Kliči, da ti morem na pomoč!«
«Ne, ne,» se je branilo dekle. Trenutna svetloba ji je pomagala najti pravo smer in kmalu se je rešila toliko, da je bredla vodo samo še do kolen.
«Je že dobro,« je pravila. «Kar počakaj, bom takoj pri tebi —»
Ko je prišla do hiše, je zahrumelo. Divje mukanje živine, krik obupanega Skalarja in besno lajanje in zateglo cvilenje psa se je mešalo z besnenjem neurja, ki je vse hujše in besnejše razkazovalo svojo moč. Bliski so švigali po ozračju, vmes je treskalo in grmelo kakor na sodnji dan.
■«Bog ve, kaj je z Minko?«
Francka je vsa drgetala od groze in mraza.
Janez je molčal. Oprt na podboje vežnih vrat je stal kakor kip in le na obrazu je bilo začrtano vse ono strašno trpljenje, ki ga je 'n hm občutil v svoji duši. Biti zdrav in mo-
trezno premišljanje naslednja dejstva: Kmetje, zatopite se nazaj v grozote svetovne vojne, ki je povzročila marsikateri družini obilo gorja. Ali niste v. tem groznem času občutili tudi vojnih komisarjev, ki so vam rekvirirali seno in živino? Kmetje, kaj je bila posledica tega? Ali niste.bili primeram, če ste hiteli še nadalje obdelovati svoja t polja, kupiti drugo živino in drugo krmo, za kar-ste .za polovico več p'afali, kakor ste dobili za^tisto. kar so vam odvaeli gospodje komisarji. kislim, da nii.teeba imenovati imen teh komisarjev, saj so ohranjena še vsanemu kmetu v dobrem spominu. Kmetje voliloi, če se bo pokazal kateri teb nepozabljenih gg. komisarjev v vašo vas, mu pokažite hrbet, in to tudi v primeru, da ga bosta skušala zagovarjati župan dr. Marolt ali pa g. Torkar.
POLJANSKA DOLINA. Na sv. Štefana dan popoldne bo priredil naš Sokol v -domu -veseloigro «Babilon> s silnim smehom in ra^edritam. Po igri običajna prosta zabava. Naj nihče ne zamudi teh lepih trenutno* ter naj vsakdo pohiti ta dan v Sokolski dom. Druga prireditev b kratko igro in zabavo ter poslovitvijo starega in nastopom novega leta bo na Silvestrov večer. Tudi na ta večer ste vabljeni vsi prijatelji in prijateljice Sokola. Zadnji čas smo imeli \ našem domu več prav dobro obiskanih prireditev. 28. pr. m. so igrali naši sosedje Zirovci 7 dobrim uspehom «Miklovo Zalo* pri polni hiši, 1. t. m. smo obhajali pražnik ujedinjenja s prisego našega članstva, nagovorom in deklamacijami. Prireditve se je udeležil tudi komandir tukajšnje pogranične čete g. Potočnik z gospo soprogo in gospodom poročnikom. Na Miklavžev večer je bila dvorana nabito polna ter se je ves spored izvršil v največjo zadovoljnost malih in odraslih. Kakor vidite, ne spimo, če tudi sme bili letos v dolmi hudo prizadeti. Nesreča še ni zabrisana ter še sploh ne bo tako kmalu. Kakor se deluje tu, tako se z vso vztrajnostjo dela tudi na popravi škode, povzročene po strahoviti povcdnji. Cesta je kolikor toliko popravljeni ter se pride z manjšim vozom že tudi doZirov. Za avtomobile seveda še ni primerna. Tudi zasilni mostovi so povsod postavljeni. Trajni mostovi, ki bi kljubovali večjim
navalom, bodo motali .počakati pomoči od drugod, ker sami domačini •< vsega, »tega ime zmorejo. Te lepe jesenske in zimske dneve , so ljudje dobro izrabili s čedenjem zasutega polja, njiv, travnikov in vrtov. Seveda pri vsej marljivosti marsikje še do pomladi ne bo vse urejeno. Zatorej je čisto naravno in pravično, da se takim odpiše vsaj davek, če se že .drugače ne -mate pomagati. Seveda bi se morale opustiti tudi vse občinske in druge doklade, ki znašajo mnogo več kakor državni davek. To bi pa že težko šlo, ker so občine kot lake, posebno Poljanska, hudo prizadete ter v največjih .stiskah. Z vztrajnostjo in pridnostjo se bo, upajmo, tudi to gor^e. ki nas je letos zadelo, popravilo an pozabilo. Četudi za veČino v dolini.letos božični prazniki,.ne bodo veseli. vendar se otresimo vsaj te dni *seb teb ne-veselib misli V tem smislu želi tudi dopisnik vesele božične praznike rojakom v dolini.
RADOVLJICA. Za oblastne volitve je v radov-! ljiškem okraju precej zanimanja. Boj bo med na-' mi in cantantarji*. ki so postavili nekdanjega po-j verjenika iz Gorij g. Jana za kandidata. Pa niso v gorjah vsi zadovoljni z njim. saj je znano, kdo
stavili .tudi nekaki radikali. To so tisti,-ki menda hočejo beograjsko korupcijsko zio prevajati k nam. Gg., ali ni škoda truda? Mi radikalov ne maramo. Preveč ala Je storila ljudstvu. Prav taka nepotrebna lista je lista radičevcev, ki so za kandidata postavili dosedanjega .župana sodavičarja g. Vidica v Lescah. Tudi ti glasovi proč vrženi in samo v korist klerikalcem, kajti stranka, ki bo imeia glasov pod dve tretjini količnika, to je pri nas okoli 1300, sploh ne pride v poštev. Kasor so šli pri volitvah v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo skupaj, tako so radičevci tudi to pot zmenjeni z tantanlo*,'da se indraektno med seboj podpirajo. Toda napredni kmetje spregledujejo. Kdor m^klerikaiec. bo volil g. tAmbrožiča.
Htta%osa.),T7.1 m.-sme pokopali gospo Marijo Sepaherjevo, rojeno Ken-dovo, mater Antona Sepaberja, šolskega vodje v Kranju, in taščo g. Jožka Razpotnika, šolskega vodje na Strekljevcu. Pokojnica je bila napredna žena, dobra gospodinja in gostilničarka ter zaradi tega daleč na» krog znana kot dobra kuharica. Delovala je mnogo za gasilno društvo v Semiču ter bila prva, ki se je začela zanimati za
je najbolj izrabljal gorjanske voznike. Vsakdo ve, l društvene prireditve. Ni se sramovala z mladimi čigavo milijonarstvo se je iz njihovih žuljev na-j člani nastopati pri igrah. Pod njeno roko se je redilo Znano je tudi, da so kmetje za pašo naj-; začelo razvijati prosvetno delo. na Katero je lahko [več in edino takrat dosegli, ko je bil dr. Žerjav, j danes društvr ponosne. Pokojnica je iir ela dobro žal, samo osem mesecev v vladi. Klerikalcem v j besedo za vsakogar ter je bila darežljivih rok
našem okraju klenka. Imamo poslanca, ki ga je, žal. izvolil zadnjič naš okraj, znanega g. Serneca, pa nismo o njem drugega Čuli. kakor da je dobil [ visoko službo vseučiliškega profesorja v Ljub-j ljani. Glede elektrike ga imajo v spominu vse vasi okraja, ki bi danes mogle imeti napeljavo, 1 če bi bil mož na mestu. Naš kandidat g. Josip 1 Ambrožič je zelo priljubljen, on je domač in ga ! vsi poznamo. G. Ambrožič je delaven, in je zlasti
napram ubogim. Kako je bila v čislih, se je videlo ob pogrebu, kajti spremljala jo je na zadnji poti velikanska množica ljudi. Med drugimi sta se udeležila pogreba gasilno društvo m šolska mladina, kateri je bila pokojnica vedno naklonjena. Pokojnica nam ostane v nepozabnem spominu.
A. S.
TRNJE PRI BREŽICAH. (Smrtna kosa.) V sredo 15. t. m. je umrla ga Ivana Šetinčeva,
v davčnib zadevah okraja brez razlike vsem omožena Benkočeva, posestnica v Trnju. Pokoj-mnogo prmagal. Veselimo se. da so tudi Ambro-lnica, ki bi imela 19. t. m. izpolniti šele 23 let žičevi tovariši 'kandidati vrii doira^ini vseh sta- svoje star. sti, je bila splošno priljubljena zaradi nov. Zlasti je tudi delavstvo dobro zastopano, kar svoje izredne dbbrosrčnosti/To je pb!<Šzal zlasti je le dol az. da SDS vse stanove enakomerno njen pogreb, ki je bil kljub slabemu vremenu ceni. Ce bodo de'avci storili svojo dol?nost. bomo tako obiskan, kakoi se pri nas le malokdaj vidi. gotovo izvolili iz rašega okraja dva napredna Bila je nad tri meseca bolna na pljučih ter je poslanca. Poleg naših in klerikalcev so listo po- zlasti zadnje tedne mnogo trpela, vendar je pa
vode je smukni) iz hleva in se hitro rešil na strmino, ne da bi se bil zmenil za usodo svojega tasta in njegovega imetja. Tam je potrpežljivo čakal, kaj se bo zgodilo. Bil je trdno prepričan, da odplave Skalarja z živino vred valovi, vendar ga ni prav nič n ikalo na pomoč. Slišal je bil tudi Francko, ki ie bila prišla očeta svarit. «Sa.amensko je korajžna,» je pomislil tedaj m že v naprej iskal izgovora, ki bi se ž njim izmuznil, ako se Skalar srečno reši na rob. Ko je začul, da je Skalar res priplezal na vrh. se mu je tudi brž posvetilo, češ. da je treba iti na pomoč onim. ki so še ostali v hiši. Čim je SkalaT zatrdil, da tam ni nevarnosti, se je odrezal Metlar:
«Potem smo vsi rešeni, hvala Bogu.« In bolj zaupno je pripomnil:
«Jaz sem se bal za Minko. Preden bi se njej imelo zgoditi kaj žalega —»
Skalar ga je poslušal samo na pol. Voda pod njima je butala zdaj sem. zdaj tja. kakor da hoče na vsak način popolnoma odplaviti lepo Skalarjevo domačijo.
«Menda se je spet nekje zajezilo,» se je prestrašil Skalar.
Dež je čisto ponehal in tudi vihar se je za trenutek potolažil, le bliski so še vedno na gosto preprezali nebo.
«Joj, ali si videl?» se je zgrozil Skalar, ko se je spet zasvetilo.
«Res, zajezilo se je,» je menil Metlar. «Zdaj bo kopala voda proti hiši —» «Bo vseeno treba onim na pomoč,» je plaho pripomnil Metlar.
«Ne prideva več tja,» je skoro brezglasno dahnil Skalar.
Noč, voda, joj, to je bila groza, da si ni mogel misliti hujše. Kar stoji Zarečje, še ni
bilo tega. Skalarjev dom je vendar star več ko deset rodov, pa še ni bilo nikoli tega.
«Vse nas bo izpodžrlo,» je pripomnil iz svojih žalostnih mistfi.
Metlar je molčal in trepetal. «Kaj mi ie neki bilo treba hoditi sem. ko mi ni nobene sile. Dom imam. lepo imetje je moja last, pa bi bil že tudi ženo dobi!,» je premišjeval ves obupan in potrt.
Medtem je voda venomer naraščala. Segala je že od staje do hiše. Ker si še vedno ni mogla prekopati zadostnega odtoka, se je jela nabirati že pod bregom zadaj za hišo.
«Voda je že tukaj.» se je zgrozila Francka, a Janez jo je potolažil:
«Le,nikar se ne boj. Mene ne odnese tako izlalika.»
Cez nekaj časa je svetoval:
«Stopiva noter in v podstrešje. Skušala bova Minki z lučjo pokazati smer.»
Francka je ubogala. Zlezla sta v podstrešje in na oni strani proti Pergačevim odkrila del strehe. Francka se je vzpeia in visoko dvignila svetilko. Tedaj je zaklicalo iz teme:
«Janez., Franckaaa, hohooooj!»
«Že gredo,® je veselo povedala Francka bratu, ko je spoznala svojega dragega glas. Oba sta se odzvala:
«Hohooooj!»
Pergačevi z Minko so prišli blizu hiše.
«Kj? ste?» je vprašal Pergač.
«Na strehi,« je menila Francka.
Nato je bilo čuti samo živahno mrmranje. Voda je dvojico v podstrešju tako glušila, da nista razumela pogovorov rešiteljev v rebri.
»Francka,« je zaklical Pergačev Janez, «ali je pri hiši že kaj izpodjedeno?«
«Ne vem! Mislim, da ne. Saj je komaj šele kakih deset minut, kar teče voda za hišo.« «01oboka?» «Ne vem —i «Počakaj, kjer si!»
Pergačev je previdno stopal z lučjo po bregu navzdol. Ko je prišel do vode, je dvignil luč.
«Francka!» «Janez!»
«Ali imaš kakšno močno vrv?» Francka je kmalu našla vrv. «Imam.»
«Naveži na en konec kamen, drugega pa trdno kam priveži. Potem skušaj vreči navezani kamen proti meni!» je učil Janez.
Francka je šla v vežo in prinesla od tam doberšen kamen.
«liohooooj! Živino bo odneslo,« se je za-čulo rredtem sem z roba.
«Če odnese ves svet, samo da Francke ne,» je pomislil Pergačev in čakal, kako 1)0 dekletu uspelo. Skalarjev Janez je potrpežljivo čakal.
«Kmalu bomo rešeni,* ga je tolažila sestra.
Privezala sta>rv z enim koncem za močan prečiiik, na drugi konec pa je Francka navezala kamen.
«Janez, primi me malo. da ne omahnem!» je poprosila sestra in zlezla spet nazaj na streho.
Janez je s sestrino pomočjo podstavil staro skrinjo. Nanjo je stopila Francka, in se naslonila na brata, ki jo je, oprt na strešnik, z obema rokama objel okrog pasu.
«Zdaj si brez skrbi,» ji je dejal. «Samo glej, da boš dobro zavihtela!«
vso bol prenašala z izrednim potrpljenjem. Ohranimo blago pokojnico v najlepšem spominu! Njenim sorodnikom naše iskreno sožalje!
OB JUŽNI 2E£EZNTCr. Tu so se zbrali sami k'metskf in 9brtnišfti fantje, ki imajo fiidi lčpo jpeljji, ter''sklfenilt, da ustanovijo pevski zbor. K tfhigi vaji, ki so je vršila v nedeljo, jih je prišlo že dvajset, pa pravijo,, da jih bo še več. Nas Šišntjurčane pač veseli, da bomo imeli zopet zbor nam vsem v ponos, kakor je bil pred leti. O tem smo trdno prepričani, saj poznamo naše« fante iz Lokarij; Vrbnega in Nove vasi, pa tudi domače, ter vefno, da se ne ustrašijo dolgega, sl&bega pota, da se* ne bojijo dela, ki jih čaka, pa tudi' vztrajnosti jim ne manjka. Le pogumno naprej!' ' l s' J'
GK0BELNO. Na našem kolodvoru se blagajna včasih tako pozno ddpre, da nekateri potniki ne pridejo na vrsto m morajo brez voznih listkov na vlak. Prosimo, da se to nemudoma preuredi.
ŠMARJE PRI JELŠAH. Na zadnji odborovi seji srezke organizacije SDS v Šmarju se je sklenilo, da mora vsak dopisnik «Domovine* dati svoj dopis žigosati pri svoji krajevni organizaciji SDS. Če pa še katera krajevna organizacija SDS nima svoje štampiljke, mora dopis podpisati tamkajšnji predsednik ali tajnik. Gre za to, da se onemogočijo dopisi, odposlani za « Domovino* od ljudi, ki sploh niso naši pristaši in delajo našim ljudem krivico. Izvzeti so: dnevne novice, vesti o porokah, smrti, požarih, nesrečah itd. Na ta način se bo zaenkrat napravil red, da ne bo sitnosti. Tajništvo srezke organizacije SDS želi vsem članom krajevnih organizacij, zaupnikom in vsem prijateljem naše organizacije vesele božične praznike in srečno novo leto.
BUČE. Naša fara je prav zapuščena, ker nima niti enega naprednega društva. Imamo pri nas v pretežni večini klerikalce, toda kljub temu se glede morale ne moremo pohvaliti. Vse preveč imamo pri nas ljudi, ki se delajo v cerkvi svetnike, izven cerkve pa so vse kaj drugega. Naš g. župnik si mnogo prizadeva, da bi spravil take grešnike na pravo pot, a vse ne pomaga nič. Župniku g Turku moramo priznati, da se v politično življenje ne vmešava, ker ve. da to ni njegov
poklic. Ustanovil je Marijino družbo, ki jor pa strogo nadzoruje. Lepo pač ni za one, ki so bili nekdaj pristaši SDS, a so samo zaradi strahu pred g. župnikom prestopili k SLS. Ne verjamemo, da je g. župnik vesel takih nestanovitnih možakov. Še bolj obžalovanja vredno je, če je kdo postal pristaš SLS le zaradi tega, ker je dolžnik klerikalne posojilnice. Pričakujemo, da se bo na Bučah ustanovilo prosvetno društvo. C.. Va.. ; vnet za to stvar in je da! čelu p-.isv 1 , polago- Zdramite se, Bučenarji! Naj prisijt -.-ince j tudi k nam. Končno bi še opozorili druaje duhov-j nike, naj si vzamejo za vzgled g. Turka, potem ' se pa ne bo treba bati, da bi pešala vera. — R o -1 d o 1 j u b.
ŠMARTNO NA PAKI. Dne 25. julija letos smo tudi mi odkrili spomenik padlim žrtvam svetovne vojne. Spomenik je krasno delo g. Čamernika, kamnoseka v Celju. Podstavek je iz cementa, soha vojaka pa iz marmorja. Odkritje spomenika se je izvršila ob ogromni udeležbi naroda od blizu in daleč. Kaj takega pri nas. še ni bilo. Spomenik je res lep, a nekaj je, kar mu jemlje vrednost: postavljen je namreč na pokopališču, v kot, kamor nikakor ne spada. Pri odkritju so se ljudje naravnost zgražali nad tem, da se tak spomenik, ki naj bo viden znak naše pietete do naših pokojnih mučenikov, skrije v tak kot, tembolj, ko je bil že izbran prav primeren prostor sredi vasi pred cerkvijo. Seveda, prostor, kjer bi naj stal, je bil župnikov vrt. Čudimo se Odboru za postav-ljenje spomenika, da mu je tako hitro upadel pogum pred osebo, ki ni skusila, kaj je bila vojna, in ki ne ve, kaj se pravi biti oče treh padlih sinov. Ze prazgodovina tega spomenika je zelo burna Skoro pred štirimi leti v prejšnjem občinskem odboru je stavil neki odbornik predlog za postavitev takega spomenika. Kakor mi je pravil bivši odbornik, je bil dotični predlog sprejet z navdušenjem in v očeh marsikaterega odbornika so lesketale solze. Tudi je tedanji občinski odbor dovolil soglasno precejšnjo vsoto za spomenik Navzlic ginjenju in solzam v očeh takratnih občinskih očetov ni prišlo do izvedbe predloga. Zakaj? Ker tisti predlagatelj ni bil njihov klerikalec, temveč socijalist. Bil je sicer mož
poštenjak, ampak v njihov rog ni trobil. Na ta način je vse zaspalo. Šele čez nekaj let se je posrečilo nekemu odborniku, da je našel, v prejšnjih sejnih zapiskih dotični pozabljeni predlog ter si ga osvojil. Toliko resnici na ljubu. Ni moj namen, kogarkoli napadat. Vem, da dopis marsikomu ne bo ljub. Zato moram poudariti naslednje: Naprcdnjaki smo bili prvi, ki smo se spomnili na spomenik, ko je še pri mnogih klerikalcih prevladovalo mnenje, da zadostujejo tablice z napisom: «Vse za vero, dom, cesarja> pod zvonikom. Da smo naprednjaki bili za dostojen spomenik, kaže dejstvo, da smo ga hoteli imeti sredi vasi pred cerkvijo na najlepšem kraju, a odbor se je ustrašil enega samega človeka ter -kril tako lep spomenik v kot, kamor ne spada. Pa brez zamere!
SV. EMA-PRISTAVA. Dne 12. t. m. smo položili k večnemu počitku vzorno mater in gospodinjo Marijo Cverlinovo. Pokojna je bila iz ugledne rodbine Ogrizkove. Naslednji dan je pa po par urah težkih muk nenadoma umrl priden šolar Rok Popovič. Najbrže ga je zadela možganska kap. Sošolci, ki so ga spremljali na zadnji poti, so mii v slovo zapeli več ginljivih žalostink. Hudo prizadetima hišama iskreno sožalje! — Da naš kraj napreduje, nam je dokazala 12. t. m. igrana «Razvalina življenja*. Igra se bo na splošno željo ponovila 2. januarja. Vstopnina znižana. — Razveseljivo je; da se je v našem kraju tako razširilo napredno časopisje, posebno cDomovina*. Dolžnost naša pa je-, da bomo v naprej še delav-nejši. Časi zahtevajo ljudske omike. Nekdo, ki nas skuša ovirati pri tem delu, naj si zapomni, da je vse njegovo prizadevanje jalovo.
MALA NEDELJA. Za božične praznike se nam obetajo v Društvenem domu izredno zanimive kinematografske predstave potovalnega kina. Na Štefanovo točno ob 3. in ob pol 7. uri zvečer se predvaja izredno napet film tMehikan-ski razbojniki* in burka «Nap in Nelly». Na Silve-strovo 31. t. m. točno ob 7. uri zvečer in na Novega leta dan točno ob 3. uri popoldne se predvaja znamenit film «Quo vadis» izza časa Nero-novega preganjanja kristjanov (požar Rima, borbe gladijatorjev v amf i teatru itd.). Priporoča se
«Križ.božji,» se je odločila Francka in na vso moč zagnala kamen. Potem je prisluhnila.
«Je že dobro,* je veselo kriknil Pergačev. S pomočjo ostalih je navezal vrv na mogočno deblo, da je bila prav napeta.
«Zdaj poskusim,« je dejal, sezul čevlje In.vrhnjo obleko ter začel plezati po vrvi. Kmalu je bil pri Francki.
cSmrti že lahko pokažemo figo.* se je pošalil, ko je stopil na streho. Objel je dekle, krepko segel Janezu v roko in dejal:
«Zdaj se pa le podvizajmo. da nas ne prehiti! Ali bi vzdržal ti v plezanju?* «Bi,» je dejal Skalarjev. «Potem gremo lahko hkrati,* je menil Pergačev. Privezal si je Francko na hrbet, a z njenim bratom $ra ie sklepala kratka, a dovolj močna vrv, ki sta si jo vsak na enem koncu privezala okrog pasu.
«Da ne čofneš v vodo. če bi se ti kaj ponesrečilo,* je menil Pergačev.
Nato so se hitro zavihteli na vrv. Francka je ves čas trepetaje molila v svojem srcu za srečno rešitev in vsak trenutek se ii ie zdel kakor večnost.	(Konec prih )
NI mogel
Zdravnik: <Danes ste pa-zelo čili in čvrsti. Ali je zdravilo, ki sem ga včeraj predpisal, tako dobro učinkovalo?)
Bolnik: cA h. gospod zdravnik, saj ga nisem nitt zaužil;»
^dravnikrfdSo bi vendar morali storili, prer dt n ste "šli apatii	-
Bolnifc: cDa, da, toda jas sploh nisem šel spat.. .< J V
Anton Stražar:
Iz življenja škocijanskega mežnarja
(Dalje.)
Isto nedeljo, ko se je k Manici pripeljal bogati ženin, so se tudi prav dobro imeli na domu pri škocijanskem mežnarju Liparjev Tine, Petavar-jev Bernard in pa mežnar sam. Šele na večer so se razšli. Pri odhodu je dejal Tine:,
«Tomažek, če se nam to posreči, smo jo dobro izpeljali. Ti si pa res od samega, ziodja! Nič ne dene, če me ta nagajivast stane tudi 20 goldinarjev. Ta prevzetna Manica, si. bo to dobro zapomnila.*
»Tine, nič se ne boj! Taka ošabnica se bo že dala ukrotiti. Napeljal je Tomažek vso reč, jaz, jo pa bom dokončal pri Slaparju v Lukovici!* je dejal Bernard.
«0, vem, vem, da si tudi ti Bernard pravi ptiček. Saj ne boš zastonj!*
Mežnar je odšel počasi proti domači cerkvi, da bo zvonil «Ave Marijo*, ko staiodšja Bernard in Tine. Prav zadovoljen je bil in nenavadno dolgo je zvonil tisti večer, večerno molitev. Ko se je vračal nazaj proti domu. je videl spodaj pri cesti kočijo, s katero so iskri konji kar dirjali. Vedel ie, da se. pelje, Maničin snubec.
, . ....... . .,', ,./: ■.......<■..»:. Mv> . ., .
V tretjem tednu po tej-snubitvi, bila je sreda, je Rovtarjeva Manica naročila v Slaparjevi gostilni razkošen obed za štiri osebe. Na določani dan se je Manica oblekla: v lepo novo obleko, ki -si jcr je dala napraviti v Ljubljani po zadnji, modi. Tudi hlapcu Matiji jff kupila novo oblačilo ter mu' dala na pot deset, cigar. Maničine tovarišice so kar zelenele od: j)5Zft. ko so; jo videle, da se pelje
v gosposki obleki in v popolnoma novem'koleslju.
V Lukovici pri Slaparju sta se> ustavila in je Manica naročila hlapcu:
«Matija, pij, kolikor te je volja! Samo glej, da ne boš preveč pijan. Tudi lačen ti nI treba biti. Jaz grem cedaj na Brdo. Ko prideva nazaj, pa le glej, da se boš dobro zasukal, kajti on bo kmalu tvoj gospodar!*
«Manica. nič se ne boj, vse bo v redu. AH pride z ženinom Karlom tudi njegov prijatelj, tisti ki je bil orro nedeljo z njitn?»
»Kajpak! On bo danes za pričo pri pismih, na ženitovanju pa njegov drug. Jaz grem sedaj!*
Na kameniti klopi pred starodavnim brdskhn gradom je uboga Matrica sedela in sedela ter čakala Karla in njegovega tovariša. Ko se je naveličala sedenja, je nemirno hodila sem in tja. Ju d no se ji je videlo, zakai neki nI Karla. Za deseto uro dopoldne sta se dogovorila, a ura v bližnjem farnem zvoniku je odbila že enajst, a ženina še ni od nikoder. Revica je vsa obupana čakala še do dvanajstih. Baš je mislila oditi, ko ie zapazila prihajati nekega dečka. Deček se je ustavil pred nio, jo pozdravil in vprašal: «Ali ste vi Manica?* «Da, da, ali imaš kaj za mene;?* »Imam. Tukajle imate!* Dečko je izročil Manici pisemce. Dekle hitro odtrga ovoj in bere:
Preljuba Rovtarjeva Manica! Beri pismo od poštenega fanta Kranjca! Kar boš zdaj brala, ie čista resnica. Bila si zelo ošabna in ti doslej ni ugaja! nobeden Ženin. Zato te je sedaj eden zavrnjenih ženinov pošteno potegnil Zato nikar ne čakaj! Poboljša; sei Bod! pozdravljena! V Kurjem vrhu, na žalostno sredo.
vsako vas v Sloveniji. To jih boli. Mi pa potrdimo, da je «Domovina> res za nas, ker nam piše vse, kakor je v resnici. Pravijo, da je «Domovi-na> brezverska. Da bi le imel vsak pristaš SLS toliko vere, kakor jo imajo bralci <Domovine>, pa bi bilo dobro. Tisti, ki beremo <Domovino>, tudi hodimo v cerkev, ali predpisati si ne pustimo, kar bi se komu zljubilo, ker imamo sami j glavo na pravem mestu. Dr. Žerjav je naš, ker nam v «Domovini> vedno razlaga, kako iu kaj se ravna in ker nam pomaga. Zadnjič sta hodila dva klerikalna romarja po Beli Krajini. Zaneslo ju je tudi v adlešičko faro. V vsako hišo sta vtaknila svoj nos ter agitirala za cDomoljuba*. Kar jima je prišlo na misel, sta obljubovala. Takim praznim obljubam ne nasedamo več. Tudi v Bedenj sta priromala. Pravila sta, naj prodamo jajca in peteline, pa bo dovolj za naročnino za «Domoljuba>. še mene sta pol ure nadlegovala, da še na delo nisem mogel. Slednjič sta me pa kar zapisala med naročnike. V naši <Domovini> jim pa povem, da smo napredni in me niso vzeli na limanice kakor ostalih ne. Kar so po svoji volji zapisali, naj kar imajo. To povem vsem, da ne bodo mislili, da je kdo prestopil v njihovo stranko. Za «Domovino> bomo pa precej ob novem letu poslali celoletno naročnino za naslednje leto.
GOSPODARSTVO

Kmetijski pouk
ZRAČENJE KORENSKIH KLETI POZIMI.
Za krompir, peso, korenje itd. je treba dobrega spravila, je treba zdravih kleti in da skrbimo po teh prostorih za primerno toploto in za čisti zrak. V takih kleteh se nabira vlaga in toplota, kar oboje škoduje. Notri spravljeno korenstvo izhlapeva, vene in se suši, posebno če je klet suha. V nasprotnem slučaju, če je klet vlažna, je pa nevarnost, da nam začne korenstvo in gomolje gniti. V vlažnih prostorih se razvijajo in razmnožujejo
plesni in druge gnilobne glivice (bakterije), ki kvarijo krompir in drugo korenstvo. Presuha in premrzla klet je pa zopet škodljiva in slaba. Na vse to mora biti gospodar pozoren in mora paziti, da mu korenstvo in gomolje ne trpi škode. Največ škodujejo zatohle in vlažne kleti.
Naše korenske kleti z večine nimajo nobene ventilacije, nobenih naprav in priprav za redno zračenje. Zato jih moramo sami in po potrebi prezračevati. Tudi pozimi ob suhih dnevih dajmo okna za nekaj časa odpreti, da zamore izprijen zrak odhajati in sveži zrak od zunaj dohajati. Za tako prezračevanje je korenstvo in gomolje silno hvaležno, zlasti še po slabih, vlažnih in zaduhlih kleteh. Paziti pa je, da ne pozabimo odprtih oken zopet zapi* rati, kakor hitro se je klet zadostno prezračila. Toplota v korenski kleti naj znaša pozimi nekaj stopinj nad ničlo (2—4°). V mrazu in čez noč mora biti pa klet dobro zaprta, da nam korenstvo in gomolje ne ozebe ali pa celo zmrzne. V slabih pritlešnih kleteh je treba ob hudem mrazu korenstvo in zlasti krompir celo pokrivati, da nam ne trpi mraza in da nam ne zmrzne.
Najboljši zrak, da je korenska klet dobra, je to, če nam ostane korenstvo in gomolje tako zdravo in sveže, kakor je bilo takrat, j ko smo ga notri spravljali. Krompir ne sme | veneti, se ne sme sušiti, pa tudi plesniti in gniti ne. Posebno v mokrih letih, ko nam korenstvo rado gnije, je važno in potrebno, da zasledujemo z največjo pozornostjo, kako se nam korenstvo drži. V takih letih je še posebno važno, da skrbimo z odpiranjem in zračenjem kleti za to, da ostane klet dosti suha in zdrava.
NAVADIMO SE NA REDNO ČE JO ŽIVINE!
Živina naj se dobro počuti. Le take živali natn dajejo popoln užitek in nam povrnejo stroške za rejo. Poznamo jih po vsi vnanjosti, po bistrem in zdravem pogledu, po svetli in kratki dlaki, po rejenosti itd. Divje živali so zmeraj čiste in snažne. One skrbe same za
vsem, od blizu in daleč, da si ogledajo te predstave.
PRŠETINCI PRI SV. TOMAŽU. Tukaj je umrl mlad fant Anton Zmazek za zavratno boleznijo jetiko. Zaradi domačih prepirov, ker ima mačeho, je moral iskati si drugje kruha. Prehladil se je pri mlatvi, ker je moral zunaj prenočevati. Naj v miru počiva!
SREDIŠČE OB DRAVI. (Iz tajništva krajevne organizacije SDS.) Ze danes opozarjamo vse člane in somišljenike na veliki shod SDS, ki se bo vršil 2. januarja v Macincih in na katerega bo prišel tudi naš vodja g. Svetozar Pribičevič. Dolžnost naših somišljenikov iz Središča iu okolice je, da pohitijo ta dan vsi do zadnjega v sosednje Macince in se v najčastnejšem številu udeležijo velikega narodnega zbora, da čujejo moško besedo svojega vodje. Zbor v Macincih naj bo velika smotra naše stranke, kjer bomo dvignili glasen protest proti današnjemu neznosnemu političnemu in gospodarskemu stanju v državi. Pokažimo 2. januarja zopet svojo strankarsko zavest in disciplino. Podrobna navodila glede skupnega odhoda v Macince bodo izdana pravočasno. — Jože Veselko, tajnik krajevne organizacije SDS.
PRTOČA. Te dni smo spremili k večnemu počitku v Prtoči gospo Terezijo. Kolarčevo, upokojeno učiteljico in soprogo istotako upokojenega šolskega upravitelja v Prtoči. V družbi svojega soproga je učila in vzgojila celo sedanjo generacijo prtočkega šolskega okoliša. Bila je skrbna gospodinja, dobra žena in tovarišica ter plemenita in nad vse ljubeča mati. Zapušča žalujočega soproga, enega sina in eno hčerko. Bila je s soprogom vred naprednega mišljenja. Študirala je v sedaj češkoslovaških Košicah, služila potem večinoma v Prtoči pod madžarsko vlado in ob prevratu ostala s teritorijem vred pod našo vlado. Naj ji bo lahka jugoslovenska zemlja!
BEDENJ V BELI KRAJINI. Volitve se bližajo, zato razpošiljajo klerikalci na vse strani svoje agitatorje in duhovščina deluje že s polno paro. Kaj bo šele tik pred volitvami! Najhujše je za klerikalce, ker je zašla «Domovina> že v
Kaj takega pa še ne. Z obupno žalostjo je osramočena mladenka raztrgala pismo. Ozrla se je naokrog, a fantiča ni bilo nikjer več. Ko bi bil še tu, bi ga pograbila za ušesa in povedati bi ji moral, kje je dobil to pismo.
Kaj je hotela storiti? Sama ne gre za nobeno ceno k Slaparju. Šla je počasi po gozdni poti Lu-kovici navzdol. Kakor nalašč ji je prišel nasproti hlapec Matija. Kar ustrašil se je, ko je videl svojo gospodarico vso prepadlo in samo.
Manica mu je dala potrebni denar za naročeno kosilo in za ono, kar je sam potrošil, ter mu ukazala:
•Matija, to plačaj pri Slaparju! Jaz te bom čakala koncem Lukovice ob moravški cesti. Pa hitro zaprezi in pridi!»
V	dobrih desetih minutah sta se že odpeljala Manica in hlapec, pa prav hitro sta vozila!
Komaj se je odpeljal hlapec, je že prikorakal Bernard k Slaparju.
Šaljivi gostilničar mu je rekel: «Bernard, srečen dan si zadel. Pojdi v sobo, dobil boš jesti, kolikor boš hotel. Neka nevesta iz Moravč je vse plačala za tebe.»
«Bog daj srečo tej dobri nevesti! Baš potreben sem kosila.»
Več časa si osramočena Manica potem ni upala med ljudi, ki so o tem dogodku govorili, da ni bilo ne konca ne kraja.
V	Kovačevi gostilni v Krtini so Isto sredo, ko se je Manici prigodila sramota, posedavali škocijanski mežnar, Liparjev Tine in «ženin Karlo», ki pa ni bil Karlo, ampak France iz bližnjih Domžal.
Gostilničarju Kovaču se je videlo zelo čudno, 3a so neprestano govorili o neki Manici — ne-| vesti. Bil je radoveden, kako buko so ti ljudje naredili. Radovednost ga je tako mučila, da je
naskrivaj vprašal mežnarja: «Ti, Tomaž, povej no, povej, kakšnega zlodja imate ?»
Mežnar pa je položil pomenljivo prst na usta in samo odgovoril: «Vse boš počasi zvedel, vse. To si pa zapomni: če Je imel škocijanski mežnar
svoje prste vmes, potem to niso mačje solze ...» j*
Ta sramota, ki je bila zares huda za Manico, se je počasi pozabila. Tudi omožila se je Manica. Toda, kdor dolgo izbira, izbirek dobi! Tako se je zgodilo tudi ošabnici. V zakon je vzela popolnoma nepoznanega človeka iz obližja Kamnika, ki jo je nesramno zvodil. Na Brdu pri notarju mu je Manica zapisala vso kmetijo, češ, saj bo prinesel k hiši 2000 goldinarjev dote, ki jih ji je celo pokazal.
" Kmalu po možitvi pa je mož posekal najlepši del gozda ter z izkupičkom tega lesa plačal svoj dolg. Svojo doto v znesku 2000 goldinarjev si je bil namreč izposodil od nekega prijatelja.
Kaj je hotela Manica? Nekaj časa se je hudo-vala. Ko pa je videla, da se ji mnogi znanci škodoželjno smejijo, je utihnila.
Škocijanski mežnar pa je dostikrat temu ali onemu govoril:
«Jaz sem dal tej Manici že malo popra, a ta njen mož ji ga da še več! Toliko hudega ji pa vendarle ne privoščim, čeprav je bila ošabnica.»
Cenena vožnja Skopeevega Matije po železnici.
Daleč okoli ni bilo večjega skopuha, kakor je bil Skopčev Matija iz škocijanske soseske. Matija je podedoval po svojem stricu čedno kmetijo. Da bi se ženil, to pa nikakor ne, dasi bi mu bila dota žene prav všečna, saj Matija je bil grozno lakomen denarja. Brez vzroka niso govorili o njem: «Matija bi šel za šestico na vrh Kamniških •planin ali pa tudi v pekel! Tudi žena bi mu ugajala; samo to mu ni šlo v glavo, da bi moral ženo
hraniti in oblačiti ter skrbeti za otroke.
Zato je Matija ostal kar sam. Sam je delal, sam kuhal in redil dve kravi, nekaj zemlje pa je dal v najem. Razume se, da je hodil Matija zelo zamazan okrog. Srajco, ki jo je imel narejeno iz domačega platna, je nosil toliko čaša na sebi, da se je popolnoma raztrgala.
Kadar je Matija šel z doma po opravkih, je vse zaklenil; kravama je kar v jasli nametal krme za ves dan, v žleb pa jima dal vode. Kdor je slučajno zavil v Matijevo hišo, se je kar zgrozil: namesto lepo pobeljenih so se videle črne stene kakor v kovačifiei. V pozimskem času je ležal Matija kar v peči. No, potem si lahko mislite, da je bil tudi črn kakor zamorec.
Matija je zahajal v vas edinole k škocjanskemu mežnarju.
Pa je bil enkrat mežnar Tomažek v hudi denarni stiski in je prosil Matijo, naj mu posodi deset goldinarjev.
«Tomažek, tebi pa že posodim. Da mi le ob letu vrneš, pa je dobro. Za dobro delo mi boš dal en goldinar, za obresti pa boš prišel pet jutrov pomagat kosit.»
Kaj je hotel mežnar, vzel je denar, kajti tisto čase je bilo hudo zanj. Za te obresti pa se je h< K'i ob letu pošteno znesti.
To so se smejali Škocijanci,.ko jim je me? o pripovedoval, kako se mu je godilo, ko je 1 tistih pet jutrov za "obresti pri Skopčcvem M-Pravil je:
«Ljudje krščanski, kdor še ni delal pri Sk< čevem Matijčetu, naj gre enkrat poskusit. ! vsakdo vedel, kako izvrstna postrežba so čaka, poslušajte: Jaz sem prišel prav zgoda; košnjo; komaj se je dobro danilo, sem bil že njem. Pa je rekel Matijče: .Tomažek, počakaj m. malo pred hišo, veš, košnja jc huda, ti bom pri-
telesno snago. Ta snaga združena z redno telesno čejo pripomore veliko k boljšemu po-čutku. In to lahko razumemo. Koža je važen del telesa in njegove življenske preosnove. To ni le vnanja odeja, ki pokriva život in ga varuje pred vnanjimi vplivi in pred poškodovanjem, ona je tudi važen uravnalec (regulator) telesne preosnove. Če koža ne more s svojimi luknjicami pravilno delovati, če se ne more vršiti kožno hlapenje, potem se žival tudi dobro preživljati ne more. Dajmo zadelati te luknjice in zapreti, pa prestane tudi telesna preosnova in z njo zvezano življenje.
Ako bi poznali in uvaževali naši gospodarji, kako važno vlogo igra živalska koža v življenju sleherne živali, pa bi se tudi pri nas poprijeli vse bolj skrbnega snaženja posameznih živali, zlasti tistih domačih živali, katerim smo na en in drug način odvzeli možnost, da bi se same zadostno in redno čedile. Živinorejci naprednejših dežel so to že davno uvideli, zato je tam vsa čeja živine veliko bolj skrbna. Po teh krajih je živina bolj čista, dlaka bolj gladka in svetla in vsa reja tudi zaradi tega bolj dobičkanosna.
Tudi pri nas moramo priti tako daleč. Sicer se po mnogih hlevih živina redno snaži, v obče pa še premalo. Sedaj pozimi imamo lepo priliko, da živino redno vsak dan čedimo s česalom in ščetjo. Pri tem snaženju se ne gre samo za to, da odstranimo tisto nesnago in blato, ki se nabere in drži kože in dlake, ampak tudi za to, da se koža po vseh delih života odrgne in očedi tudi od prahu in kožnih luskin, da se koža s takim obdelovanjem bolj oživlja in vzdržuje v svojem delovanju. Redna in dobra čeia bo veliko pripomogla, da bo použita klaja živalim bolj teknila in da bo dajala živina vsled tega tudi več užitka.
slanih 178. 17 vinskih vzorcev ni pravočasno prispelo, pa jih zaradi tega niso mogli več vpoštevati.
Vsa pravočasno dospela vina so bila pred sejmom, oziroma razstavo, glede kakovosti ocenjena po posebni strokovni komisiji (gg. Kočevar, Zabavnik, Zupane). Večina vin je bila iz mešanih nasadov, po številu 92, sortnih vin pa 86. Zaradi količinsko jako slabe vinske letine 1926 manjši vinogradni posestniki niso vin sortirali, a ne zato, ker se jim to ne bi izplačalo, nego samo zato, ker je pridelek bil pač zelo skromen. Kljub temu so vina iz mešanih nasadov jako dobra, ker ti mešani nasadi obstoje iz samih dobrih vrst grozdja. Večji posestniki pa imajo večinoma sortirana vina.
Ocena vin je pokazala v splošnem povoljne uspehe. Ce vpoštevatno, da je komisija morala izločiti s sejma le dva vinska vzorca zaradi plesnobe. oziroma okusa po plesnivem sodu, to je vsega skupaj 11 odstotka, je to dokaz dovolj dobrega kietaren.ia tudi pri malem vinogradniku. Sumljivost mešanja vin žlahtnih trt z vinom samorodnih amerikank se je pojavila samo v dveh primerih, to je tudi samo 11 odstotka. To je znamenje, da so ljudje že spoznali neumestnost mešanja šmarnice z našim dobrim vinom kar je pripisovati ugodnemu vplivu tozadevnih odredb velikega župana v Mariboru ter delavnosti iavniii funkcionarjev v tej smeri. Slika ocene vin ie naslednja:
Vino	Letnik 6 5 4 3 2 1 0 Vkup
Mešan nasad . . . 1926 . 3 11 27 15 6 2 64 „ „ . . 1925 . 1 3 8 12 1 . 25 . . 1924 . . . . 1 . . 1 9»	• • 1923 . . , . 1 . . 1
Vinski sejem in razstava v Ivanjkovcih
Vinarska zadruga «Jeruzalemčan» v Ivanjkovcih je priredila 9. t. m. drugi vinski sejem in razstavo vin ormoško-ljutomerskega izvora. V naslednjem hočem navesti nekaj strokovno-tehničnih podatkov. 86 vinogradnikov je prijavilo za sejem in razstavo 195 vin letnikov 1921 do 1926. Vinskih vzorcev pa je bilo vpo-
. .	1921	.
Rumeni šipon . .	1926
...........1925	1
„ . .	1921	1
Laška graševlna	1C. i
-	1925	.
.	1924	.
Drobna graševina .	1^26	1
.	1925	2
.	1924	1
j Muškatni silvariec .	1926	4
.	1925	.
I Zeleni silvanec . .	1926
j ....	1925
I Beli bursnmdec . .	1926	1
. .	1925	.
„ • .	1924	1
Rulandec ...	1926	1
....	1925	.
Traminee ....	1926	.
...........1925	1
Rum. muškatelec .	1926
Muškatua varina .	1925
Neuburger . . . 1926	.
Portugalka . . ■	1926	.
1 2 10 5 1 .12 1.
4 0 7!! 13 1.. . 1 . . .
111 . 1 . 2 . . 1 . 1 2 3 1 4 1 .
1	1
1	1
.	1
1	.
1	.
1	.
.	1
1
19 5 1
14 5 1 1
2 1
" 7 1 2 2 7 5 1 1
• 2 2 2 1 1 1 2
Skupaj . .	14 25 37 59 38 8 2 178
Razstavljalcem, katerih vina so bila ocenjena s 6, 5 in 4, so se priznale diplome, in sicer so jih prejeli:
nesel malo podpore, da se ti ne bodo rebra preveč šibila.'
Jaz sem sedel na strohnelo klopico pred hišo, ki je bila tako stara, da je gledala že Francoze. Kmalu mi je prinesel Matijček v predpasniku trdih suhih hrušk, v latvici pa kislega mleka.
,Na, Toniažek, zajemi kislega mleka in dobre suhe hruške prigrizni zraven. Veš, tudi jaz imam rajši hruške kakor kruh.'
Ljudje božji, samo pogledal sem v tisto latvico, pa mi je bilo že dovolj. Matijče ni namreč nikoli pomil posode, ko je snedel mleko. Hruške pa so bile tako trde kakor kamenje na cesti. Sicer pa za kosca, ki mora pošteno delati, niso ne suhe hruške ne mleko.
Matijče je kar sam vlekel venkaj iz nesnage tisto kislo mleko in ga otepaval, poleg pa je hru-stal suhe hruške, da je pokalo, kakor bi zidar s kladivom razbijal kamenje.
.Tomažek, jaz imam najraje takole okrepčilo. Mogoče ti mleko ne diši, ker se posode drži še staro kislo mleko. Veš, to je zato dobro, ker se mleko raje kisa v nepomitl Iatviči. Hruške so pa prav dobre zoper grižo.'
,Lepo te prosim, Matijče, daj no, daj hitro po-žlampati tisto tvoje mleko, sicer se mi bo želodec preobrnil/
,Oh, ubogi Tomažek, ti si pa res mehkega želodca.'
Nato sva odšla kosit. Vsako jutro tistih petih dni sem kosil do enajste ure. No, hvala Bogu, da so ta jutra minula.
*
Tomažek je razmišljal in razmišljal, kako bi se znese! nad skopuhom. No, pa mu je priložnost
nudit sam Matijče.
Prišel je nekega dne Matijče k mežnarju s prav važnim vprašanjem.
«Tomažek, veš, kaj te vprašam. Ti si se že večkrat peljal po ,ajzelponu', zato veš, kako se mora človek tamkaj ravnati. Veš, jaz grem na sejem, pa bi se rad malo peljal. Ti, Tomažek, tebi je gotovo znano ali se mora iti na vlak kar na tistih postajah ali tudi kje vrnes.»
To vprašanje je bilo zelo všeč Tomažku, kajti sedaj je imel priložnost, da pošteno izplača skopuha.
»Seveda, tebi, Matijče, še ni znano, kako se je treba peljati na vlaku, jaz pa vse to dobro vem, ker sem se že večkrat peljal. Tiste postaje imajo največ zavoljo tega, da lahko tamkaj blago nalagajo ali pa izlagajo. Človek pa gre na ta voz lahko, kjer hoče. Vstopiti moreš kar sredi proge, ko vidiš, da bo proti tebi puhal vlak, pa mahati moraš sem in tja z rdečo ruto. Najbolje bo, če jo navežeš na palico, da se bo bolj videlo.*
cAli se bo mrcina tudi zares ustavil, če bom tako delal?*
«Si brez skrbi, Matijče! Toda to ti povem: Nikar drugim ne pripoveduj o tem. Saj veš, kako so ljudje nevoščljivi. Namesto, da vstopiš na Kresnicah, greš malo proti Litiji, pa boš na dobičku, kajti toliko pota ti ne bodo nfčtmali.*
«Prav lepa hvala, Tomažek, jittff se bom peljal na sejem v Zagorje.*
Matijče je odšel, mežnar pa si je mislil: «Le čakaj, ti skopuh grdi, dobro si boš zapomnil, kdai si ustavil vlak z rdečo rtrto!*
(Dalje prih.)
I.	Za izoorno Kvaliteto: 1.) Klota Bouvier, Gor«
nja Radgona, za izbrani rumeni šipon, letnik 1925, pridelan v Jerzalemu; 2.) Karolina Hintzejeva, Ptuj, za rulandca, letnika 1923 in 1926, pridelan v Jeruzalemu; 3.) Štefan Brod ar, Ormož, za beli bur-gundec, letnik 1925 iz Brebrovnika, za muškatni silvanec, letnik 1926 iz Gomile; 4.) Katika Rajhova« Mota pri Ljutomeru, za muškatni silvanec, letnik 1926, pridelan v Jeruzalemu; 5.) Franc Kočevar. Središče, za muškatni silvanec, letnik 1926, in rumeni šipon, letnik 1921, pridelana v Kajžaru; 6.) Otmar Dier-mayr, Ormož, za drobno graševino, letnika 1924 in
1925,	pridelano v Kajžaru; 7.) Štajerska hranilnica, Podlehnik, za dobro graševino in trarninca, letnika 1925 in 1926, ter beli burgundec, letnik 1926, pridelani v Podgorcih.
II.	Za prav dobro kvaliteto: 1.) Ivan Fischer-a u e r, Jeruzalem, za rumeni šipon in laško graševino, letnik 1926, pridelana v Jeruzalemu; 2.) Alfred S alfi n, Dunaj, za vino iz mešanega nasada, letnik 1926, pridelano v Vinskem vrhu; 3.) Lovro Pet o v ar, Ivanjkovci, za laško graševino in beli burgundec, letnik
1926,	pridelana v Jeruzalemu; 4.) Oskar Kalten-e g g e r, Pavlovski vrh, za vino iz mešanega nasada, letnik 1926, pridelano v Pavlovskein vrhu: 5.) Anton I. ešnik, Gradeč, za beli burgundec, letnik 1925, in za vino iz mešanega nasada, letnik 1926, pridelana v Cerovcu; 6.) Ivan Veselič, Ormož, za beli burgundec, letnika 1925 in 1926, pridelan v Jeruzalemu, od-nosno Litmerku; 7.) Rudolf Petere, Ormož, za ru-landec, letnik 1925, pridelan v Strezetini: 8.) Ludovik Kuhartč, Ormož, za zeleni silvanec, letnika 1925 in 1926, pridelan v Stanovčaku; 9.) Olga Beninger-j c v a, Svetinje, za muškatni silvanec, letnik 1926, pridelan pri Svetinjah; 10.) Adolf S t a m e n. Ormož, za beli burgundec in laško graševino, letnik 1925, pridelana v Litmerku.
III.	Za dobro kvaliteto: 1.) Jos'." J a ti že k, Ivanjkovci, za vino iz mešanega nasada, letnik 1926, pridelano v Brebrovniku; 2.) Robert W o 1 f, Ilovec, za muškatni silvanec, laško graševino in rumeni šipon, letnik 192o, pridelani v Ilovcu; 3.) Ivan Luk in a n, Krčevina, za vino iz mešanega nasada, letnik 1926, pridelano \ Kajžaru; 4.) Martin Reinisch. Gradec, za laško graševino, letnik 1926, pridelano v Pavlovskem vrhu; 5.) Mirko R a j h, Sarajevo, za vino iz mešanega
[ nasada, letnik 1926, pridelano v Slamnjaku; 6.) doktor E. S c Ii w a r z, Ljutomer, za vino iz mešanega nasada, letni';' 1126, pridelano v Gresovčaku; 7.) Avgust Vraz, Cerovec, za vino iz mešanega nasada, letnik 1926. pridelano v RadomcrSaku; 8.) Anton S e n č a r, Pušenci, i za traminee, ietnik 1926, pridelan v Strezetini ; 9.) Vinko j P o 1 a k, Ivanjkovci, za vino iz mešanega nasada, let-| tiik 1925 in 1926. pridelano v Ivanjkovčaku: tO.) Štefan IVogrin, Vukomerje, za vino iz mešanega nasada, letnik 1926, pridelano v Kožanjšakn; 11.) Mestna občina Ormož, za vino iz mešanega nasada, ietnik 1926, pridelano v Vinskem vrhu; 12.) Marija Rozmanova, Ilovec. za rulandec, letnik 1925. in laško graševino, letnik 1926, pridelana v Ilovcu; 13.) Ludovik S i g m u n d t, Svetinje, za beli burgundec in vino iz mešanega nasada, letnik 1926, pridelano pri Svetinjah; 14.) Dediči S i g m u n d t, Svetinje, za beli burgundec, letnik 1926, pridelan v Brebrovniku in 15.) Angela Gol ar jeva, Ljutomer, za vino iz mešanega nasada, letnik 1926, pridelano v Gresovčaku.
Vinska razstava in sejem v Ivanjkovcih imata beležiti, kakor vidimo, lep uspeh ne samo s stališča vinske trgovine, nego tudi v strokovnotehničnem oziru. Vinogradnik ima na takih prireditvah najlepšo priliko videti, kaj zahteva konzum in kaj najboljše plača in če je pameten, se pri svojem vinskem obratu po tem tudi ravna. Želeti je. da se vinogradniki povsod, kier so pogoji dani, organizirajo In skušajo posnemati kraje, kjer se že prirejajo vinski sejmi in razstave kakor V Ivanjkovcih, Središču, št. Ilju, Gornji Radgoni in Ljutomeru. Take prireditve so velikega pomena in bi morale biti zbirališča materijala. to je vina za prireditve, v večjem slogu kakor bo na primer oblastna vinska razstava od 15. do 17. januarja 1927. v Ptuju. Upati je, da se bodo vse prej omenjene organizacije v svojem lastnem interesu mnogobrojno udeležile razstave v Ptuju z dobrim blagom iz svojih okolišev. Uspeh ne bo Izostal, ker je vina malo, a kupcev bo dovolj.	/• Zabavnik.
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Razpoloženje na žitnih tržiščih doma in v inozemstvu je večinoma mlačno. Le povpraševanje po turščici je malo večje. Precej povprašujejo pO naši turščici tudi iz inozemstva. V Vojvodini gd bile zabeležene naslednje cene na debelo z« 100 kg: pšenica 285 do 290 Din, rž 190 do UtKT Din, ječmen, prvovrstni 190 do 200 Din, -krmilni 170 do 180 Din, oves 150 do 155 Din, tttrščica umetno sušena 147 50 do 150 Din, času primerno suha 135 do 140 Din, moka <0* 450 do 460 DfiJ; otrobi 105 do 110 Din.
ŽIVINA. Cene v Sloveniji ostajajo nespremenjene, dočim na Hrvatskem valujejo z majhnimi
razlikami. Na zadnjem ljubljanskem sejmu dne 16. t. m. so bile za kilogram žive teže naslednje povprečne cene: voli, prvovrstni 8 Din, drugovrstni 7 50, krave, debele 5 do 6 Din, krave klobasarice 3 do 4 Din, teleta 10 do 1150 Din. Prasei za rejo -o se prodajali po 150 do 250 Din, konji po 1000 do 6000 Din po kakovosti.
FIŽOL. Povpraševanje po fižolu je majhno, dasi ni mnogo pridelka. Po nekaterih finejših vrstah malo povprašuje Italija. V Vojvodini se prodaja beli fižol po 170 do 175, v Slavoniji pisani po 160 do 170 Din za 100 kg.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi se je dobilo 20. t. m. v devizah:
100 avstrijskih šilingov za 79850 do 80150 dinarjev;
100 nemških mark za 1348 do 1351 Din;
1000 madžarskih kror za okrog 79 par;
100 italijanskih lir za 25280 do 25480 Din;
1 dolar za 5656 do 5676 Din;
100 francoskih frankov za 226*50 do 228'50 dinarja;
100 češkoslovaških kron za 167 80 do 168 60 dinarja;
100 švicarskih frankov za 1094 do 1097 Din.
Kratke vesti
= Ljubljanski velesejem v letu 1927. Na zadnji seji upravnega odbora Ljubljanskega velesejma se je sklenilo, prirediti v prihodnjem letu VII. mednarodni vzorčni velesejem v času od 2. do 11. julija, pokrajinsko razstavo, ki bo nosila kmetijski značaj, pa od 10. do 19. septembra. Po dosedanjem zanimanju obeta biti VII. veleseiem eden najboljših, pokrajinski kmetijski razstavi pa je že v naprej zasiguran popoln moralen uspeh, saj bo to prireditev v proslavo 1601etnega obstoja Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani, ki bo napela vse moči, da bo razstava čim bolje uspela. Ker si je od letošnjih razstavljalcev že 75 odstotkov zasiguralo svoje stare razstavne prostore, ni več mnogo izbire. Zato naj se novi razstavijalci /.glasijo takoj v sejniskem uradu.
v- Iz delovanja okrajnega živinorejskega odbora v Laškem. Ponovna seja laškega okrajnega živinorejskega odbora pod vodstvom načelnika g. Alojzija Šmida iz Jurkloštra se je vršila 10. t. m. Pri tej priliki so se obravnavala vsa aktualna vprašanja glede povzdige živinoreje v okraju in se je predvsem razmotrivalo vprašanje preskrbe s potrebnimi plemenjaki, z bikci in mrjasci. Ugotovilo se je veliko in za našo rejo naravnost že nevarno pomanjkanje bikov v posameznih občinah. Zaradi tega se je sklenilo, da se čimprej izvrši nabava potrebnih plemenjakov. Posvetovalo se je tudi o nabavi plemenskih krav in telic. Razpravljalo se je potem še podrobno o potrebni celotni povzdigi živinoreje, in sicer na širši podlagi (nakup pašnika za mlado živino, ureditev mlekarn itd.). Tozadevna akcija je nujno potrebna, ker je tukajšnjim kmetovalcem živinoreja več ali manj edini vir dohodkov. Kmetijski referent g. \Vernig je poročal o pospeševanju živinoreje v mariborski oblasti, o radikalni, a povsem učinkoviti uporabi štajerskega deželnega zakonika iz leta 1896. glede preskrbe bikov v občinah mariborskega območja in o delovanju zasnovanih živinorejskih odborov v Slovenjgradcu in na Gorenjskem. Za povzdigo živinoreje v laškem okraju je sicer okrajni zastop dovolil znesek 50.000 dinarjev, vendar je ta vsota znatno prenizka za tozadevno pospeševalno akcijo. Radi tega je živinorejski odbor sklenil obrniti se z vsestransko utemeljeno prošnjo za podporo na kmetijski oddelek ljubljanske oblasti; odbor se nadeja, da bo oblast uvaževala gospodarsko zavednost okrajnega zastopa, ki je volil tolikšno vsoto v pospeševalne namene, in upa tudi, da bo kmetijski oddelek podprl nesebično gospodarsko stremljenje Živinorejskega odbora s primernim denarnim zneskom.
= Razpis kletarskih tečajev. Iz pisarne mariborskega velikega župana smo prejeli: Zaradi odredbe ministrstva za kmetijstvo in vode se bodo vršili v zmislu zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva kletarski tečaji za vinogradnike in viničarje ter njihove sinove; nadalje tudi za gostilničarje in njihove pomočnike v času od 24. do vštevši 27. januarja 1927., in sicer: 1. na državnem trtnem in sadnem nasadu v Pekrab (p. Limbuš pri Mariboru); 2. na državnem trtnem in sadnem nasadu v Kapeli (p. Sla-tina-Radenci). Delovni program za ta tečaja je: 1. čiščenje vinskih posod in kleti; 2. dolivanje sodov; 3. pretakanje vina; 4. pouk o raznih načinih. po katerih se vino umetno čisti; 5. o filtrih
in filtriranju vina; 6. o boleznih vina in o načinih, po katerih se odvračajo in zdravijo; 7. na-takanje vina v steklenice; 8. kuhanje in prekuba-vanje žganja in konjaka; 9. pokušavanje raznih vrst in tipov zdravih in bclnih vin; 10. merjenje alkohola v vinu z eboullioškopom kakor tudi kisline s kislomerom in drugimi pripravami. Na vsak tečaj se sprejema kvečjemu lo udeležencev. Priglasiti se je ustno ali pismeno čimprej, najkeš-neje pa do 15. januarja 1927. pri dotičneiri nasadu, na kar bo vsak priglašenec obveščen, ali je sprejet ali ne. Kmetski (vinogradniški) fantje kakor tudi viničarji, ki *se udeleže tečaja, dobe na nasadu prosto prenočišče in dnevno 10 Din kot prispevek za prehrano.
Za ^Pravico kladiva44 in za Vodnikovo družbo
n
Dopis z
Čitali smo, da se je nekdo v »Slovencu« raz-' hudil nad Vodnikovo družbo zaradi povesti o «Pravici kladiva«, češ, aa je pisatelj g. Vladimir Levstik storil krivico slovenski duhovščini, ker je po resnici popisal njeno delovanje pred vojno in med vojno. Mi, ki sme po deželi z velikim zanimanjem čitali to povest, nismo opazili nikake krivice, ampak smo se le čudili pisatelju, da je naše resnične razmere zadel tako dobro. Slišal sem resne in preudarne može, ki so menili: »Prav | tako je bilo.« Neka ženica je vzkliknila: «Zdaj: šele vem, zakaj sem podpisala deklaracijo!«
Ne vemo torej, zakaj se gospodje vznemirjajo, saj se ni- zgodila krivica njim, zgodila se je kovaču Andreju, ki je moral iti v smrt zato, ker je verjel v našo zmago. Resnica je hčerka božja in jo moramo priznati, četudi pokaže naše slabe, strani. Tega pa vendar ne bo nihče trdil, da je bila politika slovenske duhovščine pred vojno' prava. Če bi bila prava, bi se ne bili izpreobrnili. In kaj je župnik Vojska drugo kakor eden od mnogih, ki so delovali po načelih SLS za Avstrijo , in so se pozneje izpreobrnili. j Zato je storil pisatelj prav, da nam je pokazal t to dobo v povesti. Na ta način dobimo bolj vpogled v tedanje dogodke kakor s suhoparnim , naštevanjem dogodkov. Posebno preprost človek j ne more razumeti svetovnih dogodkov tako, kakor če jih vidi v življenju svoje domače vasi.
«Pravica kladiva« ima torej prav. Kovač je sicer padel, a njegova misel je zmagala — pri-' J nesla nam je osvobojenje. In «Pravica kladiva« naj zdaj kuje, naj mehča, kar je trdega, naj zrav- j na, kar je krivega, naj pokonča, kar je slabega.1 Mislimo, da je pisatelj nalašč tako nslovil svojo ! povest, da bi pokazal, da ima narodova pest J kovačevo kladivo, pravico še danes pokazati j J našim ljudem resnico in uničiti, kar je še napač-j nega med nami. Prav zato so se menda prizadeti gospodje oglasiil proti tej «pravici». Mi pa pravimo: le s premislekom berite to knjigo, Ie širite jo in pokažite jo ljudem, ki jim morda ni v roke prišla, da bodo spoznali resnico in bodo bolj razumeli pretekli In današiiji čas. Posebno člani Vodnikove družbe naj vidijo v nji svojo pravico in dolžnost, da se bore za dobro stvar.
Pravica je navadno na strani manjšine in zmaga prej ali slej. Zato bi bilo prav, da bi dobili še več takih povesti, ki bi nam pokazale našo preteklost in sedanjost v pravi luči. Zato je dolžnost nas vseh delati za Vodnikovo družbo.
Priznati moramo, da je bivša Mohorjeva družba poleg dobrih in koristnih knjig dala med narod tudi mnogo takega, kar ni bilo dobro z narodnega stališča. Saj je bila ona, ne da bi kdo od nje kaj takega zahteval, glavna propagatorka avstrijan-ščine. Vsako leto je prinesla kako proslavljanje Avstrije in se le malo ozirala po jugoslovenskem in slovanskem svetu. Vse to mora zdaj popraviti Vodnikova družba. Med nami živi še polno starih laži iz avstrijskih časov, malo poznamo svojo in srbsko zgodovino, Rusijo, Čehe in Poljake, torej naš domači in slovanski svet, s katerim se moramo seznaniti, če hočemo biti res slovanski narod.
Naša duhovščina naj se zgleduje na srbski
dežele.
duhovščini, kako je ta živela in trpela s svojim narodom, kako se je borila za svobodo in pravico! Koliko svečenikov je bilo pobitih in pomor-jenili! Kako je ta narodna duhovščina znala združiti vero in cerkev, narod in domovino v eno. Pri nas pa se protestira, ako se pošiljajo med narod knjige, ki naj služijo pravici in resnici ter nam kažejo naše narodno življenje v pravi luči. Vemo, da se bo te dni zopet mnogo agitiralo proti «brezverskemu» tisku, a naši ljudje niso več tako neumni. Še preden so vedeli, kaj bodo dobili, ie ime našega prvega pesnika Valentina Vodnika privabilo v diužbin krog nad 14.000 članov. Zdaj imamo knjige pred seboj in nikogar ni, ki bi ne priznal, da je to za 20 Din lep dar. Število članov se mora letos podvojiti. Zato je dolžan sodelovati vsak član. Čim več nas bo, lepše knjige bo lahko družba izdala. Danes svet hitro napreduje in mi ne smemo zaostati. Delo družbe je še ogromno. Najbolj bi ljudem ugajali dobri potopisi in popisi novih neznanih krajev. Takih krajev je še mnogo. Letos se gode velike stvari na Kitajskem, v Mandžuriji, Kontonu itd. Sibirija je nam še premalo znana. Vse to nam bo podala družba. Zgodovina Rusije, Poljske, jugoslovenskih pokrajin je nam še precej tuja. Seveda bi želeli dobrih in lepo ilustriranih knjig. Pri velikem številu članstva se morejo izdajati tudi taka velika dela. Namesto življenja svetnikov itd. bi lahko dobili življenje naših velikih lhož. Družba ima gotovo v tem oziru svoj program, izvršiti ga bo mogla le, če jo vsi podpiramo. Na ta način lahko vsaka slovenska hiša pride do svoje knjižnice, iz katere bodo črpali še otroci in vnuki. Zato delujmo vsi za idejo »Pravice kladiva«, to je za našo narodno svobodo in za Vodnikovo družbo, ki naj uresniči želje našega pesnika:
Išče te sreča, um ti je dan, našel jo bodeš, ak' nisi zaspan.
Povračilo
Nada: «Jaz sem mu dejala, da je nesramnež, in sem mu vrnila vsa njegova darila.* Zora: «In kaj je on napravil?> Nada: «Poslal mi je pol kilograma pudra kot nadomestilo za oni puder, ki ga je na svoji suknji odnašal s seboj^ kadar je odhajal od mene.>
Skupna napredna fronta SDS in NSS pri oblastnih volitvah
Vsak pravi naprednjak v Sloveniji bo volil samo skupne napredne kandidate
Kandidatske liste za ljubljansko oblast
Srez Brežice (2. skrinjica). Kandidati:
1.	Kari Cimperšek, trgovec in posest.,Sevnlca;
2.	Ivan Ogorevc, posest, in kovač, Vel. Obrež;
3.	Dr. Ljudevit Štiker, odvetnik, Brežice.
Namestniki:
1.	Ivan Pavlovič, posestnik in župan, Armeško;
2.	Blaž Jeriček, trgovec, Rajhenburg;
3.	Franc Kušlan, lesni trg. in posest, Brežice.
Srez Črnomelj (3. skrinjica). Kandidati:
1.	Julij Mazelle, posestnik, Gradac; • J -
2.	Karol Miiller, trgovec, Črnomelj.
Namestniki:	i '
1.	Anton Sever, trgovec, Semič;
2.	Ivan Malešič ml., trgovec, Metlika.
Srez Kamnik (1. skrinjica). Kandidati:
1.	Dr. Rihard Karba, župan in lekarn., Kamnik;
2.	Anton Skok, župan, posest, in trg., Domžale;
3.	Fr. Kokalj, posestnik in kovač, Vrhpolje.
Namestniki:
1.	Franc Ropret, tovarnar, Pristava;
2.	Franc Klopčič, pos., Sp. Loke, obč. Krašnja;
3.	Franc Ziherl, posestnik, Vodice.
Srez Kočevje (3. skrinjica). Kandidati:
1.	Ivan Rus, pos. in veletrgovec, Loški potok;
2.	Dr. Štefan Rajh, odvetnik in pos., Kočevje;
3.	Anton Plrkovič, posestnik, Velike Lašče;
4.	Filip Peterlln, posestnik in trgovec, Ribnica.
Namestniki:
1.	Josip Oberstar, posest. In trgovec, Ribnica;
2.	Alfonz Ličen, pom. kurjač drž. žel., Kočevje;
3.	Franjo Keržič, trgovec, Velike Lašče;
4.	Ferdo Wiegele, nadučitelj, Loški potok.
Srez Kranj (2. skrinjica). Kandidati: L Dr. Albert Kramer, novinar, Ljubljana;
2.	Ivan Lončar, župan in posestnik, Tržič;
3.	Anton Križnar, posest, in gost., Stražišče;
4.	Ivan Podlipnik, tkalski mojster, Kranj;
5.	Anton Štefen, čevljarski mojster, Kranj.
Namestniki: L Ciril Pire, župan in posestnik, Kranj;
2.	Avgust Primožič, mizarski mojster, Tržič;
3.	Ivo Šorli, pekovski mojstef, Gorenja vas;
4.	Anton Markelj, sedlar, Tržič;
5.	Dr. Fran Jerala, odvetnik, Škofja Loka.
Srez Krško (3. skrinjica). Kandidati:
1.	Alojzi} Šribar, posestnik, Ardro;
2.	Franc Hmelj, trg., gost. in posest., Radeče;
3.	Anton Činkole, posestnik, Dobruska vas;
4.	Josip Šnidaršič, pos., Studenec pri Krškem; 5 Anton Jug, gimnazijski ravnatelj, Ljubljana.
Namestniki:
1.	Ljudevit Slanšek, mizar in posest., Krško;
2.	Josip Kalin, posest, itd., Obrežje (Vel. Dol.);
3.	Josip Pečar, pos. itd., Grahovica 4 (Boštanj);
4.	Franc Lukek, pos. in čevljar, Št. Rupert SS;.
5.	Anton Kovačič, pos. in mlin.. Krška vas 36.
Srez Laško (3. skrinjica). Kandidati:
1.	Dr. Joža Bohinjec, ravn. OUZD, Ljubljana;
2.	Avgust Dolinšek, posest, in gost., Hrastnik;
3.	Jakob Restar, posest, in rudar, Praprotno.
* Namestniki:
1.	Konrad Elsbacher, trgovec in pos., Laško;
2.	Alojzij Baša, postajenačelnik, Zidani most;
3.	Anton Horjak, posest, Loke pri Zid. mostu;
Srez Litija (3. skrinjica). Kandidati:
1.	Franc Lajovic, trgovec, Litija;
2.	Mirko Weinberger, industrijec, Zagorje;
3.	Franc Mohorič, pos., Na šoli (obč. Žalna);
4.	Luka Bizjak, skladišč., Gradec (obč. Hotič).
Namestniki:
1.	Vinko Sedlar, rudniški delavec, Zagorje;
2.	Vojko Šribar, posestnik, Gradec pri Litiji;
3.	Ivan Bregar, posest, in gostilničar, Izlake;
4.	Jernej Peček.trg.z lesom in pos., Višnja gora.
Srez Ljubljana okolica (4. skrinjica). Kandidati:
1.	Fran Zebal, pos. in trg., Rudnik pri Ljubljani;
2.	Karel Mayer, pos. in v. pošt. of. v p., Vrhnika;
3.	Franc Švigelj, posestnik, Ig;
4.	Josip Matjan, posestnik, Vižmarje;
5.	Franjo Rupnlk, žel. strojevodja, Ljubljana;
6.	Pavel Paučič, tes. mojst., Fužine pri Hrušici;
7.	Ivan Hvastja, posestnik, Savlje pri Jezici.
Namestniki:
1.	Karel Perkon, delovodja, Vič;
2.	Anton Drašler, restavrater, Borovnica;
3.	Josip Javornik, posestnik itd., Studenec-lg;
4.	Franjo Zupan, vozni mojster, Novi Vodmat;
5.	Franc Šušteršič, posest., Svetje pri Medv.;
6.	Franc Šušteršič, posest, in gost., Zapuže;
7.	Ciril Požar, gostilničar in posestnik, Zalog.
Srez Logatec (2. skrinjica). Kandidati:
1.	Valentin Polianšek, posestnik, Dobračeva;
2.	Karel Kovač, lesni trgovec, Stari trg;
3.	Andrej Pire, posestnik, Rakek.
Namestniki:
1.	Anton Baje, posest, in del., Dol. Logatec;
2.	Leopold Turšič, mizar, Cerknica;
3.	Franc Ošaben, kovač, Martinjak.
Srez Novo mesto (3. skrinjica). Kandidati:
1.	Rudolf Faleskini, opekarnar, Dol. Straža;
2.	FHip Ogrič, zobotehnik, Novo mesto;
3.	Klement Belovsky, posestnik, Mirna;
4.	Karel Mervar, pek. mojster, Žužemberk;
5.	Anton Jarc, vinogradnik, Zagrad 9.
Namestniki:
1.	Anton Kolenc, tovarnar, Mirna;
2.	Ivan Rustja, trgovec, Dobindon (Uršnasela); . 3. Franc Može, trgovec i", posestnik, Dvor;
4.	Matija Slane, posestnik, Pleš;
5.	Janez Bon, posestnik, Zabrdje.
Srez Radovljica (3. skrinjica). Kandidati:
1.	Josip Ambrožič, posestnik, Ljubno:
2.	Alojzij Ferbežar, kovinar, Sava:
3.	Boris Černe, posestnik, Gorje.
Namestniki:
1.	Franc Rauhekar, gost. in pos., Boh. Bistrica;
2.	Leopold Zore, pos. in trg., Kranjska gora;
3.	Rado Lauseger, kovinar, Jesenice-Fužine.
Ljubljana mesto (2. skrinjica). Kandidati:
1.	Dr.Dinko Puc, odvetnik, Ljubljana;
2.	Ivan Tavčar, uradnik, Ljubljana;
3.	Ivan Mohorič, uradnik Trg.zb., Ljubljana;
4.	ing. Gvido Gulič, drž. uradnik, Ljubljana;
5.	Dr. Joža Bohinjec, ravnatelj, Ljubljana.
Namestniki:
1.	Dr. Tone Jamar, zdravnik, Ljubljana;
2.	Miroslav Urbas, trgovec in pos., Ljubljana;
3.	Anton Boh, poštni poduradnik, Ljubljana;
4.	Ivan Hiter, uradnik, Ljubljana;
5.	Geyer Rudolf, ključ, mojster, Ljubljana.
Kandidatske liste za mariborsko oblast
Mesto Maribor (4. skrinjica).'
Kandidati:	^
1.	Josip Mohorko, postajenačelnik, Maribor;
2.	Vilko Weixl, trgovec, Maribor;
3.	Jože Volčič, mizar, Maribor.
Namestniki:
1.	Ivan Kejžar, žel. uradnik v p., Maribor;
2.	Anton Grmek, paznik v pokoju, Maribor;
3.	Dr. Miloš Vauhnik, odv. kandidat, Maribor.
Mesto Celje (4. skrinjica). Kandidat: Dr. Anton Božič, odvetnik, Celje.
Namestnik: Ivan Rebek, ključavničar, Celje.
Srez Celje (5. skrinjica). Kandidati:
1.	Janko Lešničar, ravnatelj Zadr. Zv., Celje;
2.	Franio Šmid, geometer, Zavodna pri Celju;
3.	Franjo Derča, tov. mojst., Trnava-Gomflsko;
4.	Franc Klajušek, pos. in gost., Sv. Jurij o. 1. i.
5.	Ivan Okorn, pos. in stavb. Vodja, Škofja vas;
6.	Josip Omladič, kmet in župan, Braslovče.
Namestniki: L Matija Miklavžina, pos.,Preserje-BrasIov5e;
2.	Martin Kolšek, čevljar, Breg pri Celju;
3.	Ivan Srebotnjak, les. trg., Doberteša vas — Sv. Peter ob Savinji;
4.	Franc Pilih, ekon., Sv. Pavel pri Prebolda;
5.	dr. Edvard Šerko, zdravnik, Vransko; 6 Drago Zabkar, železničar v p., Celje.
Srez Dolenja Lendava (4. skrinjica).
Kandidati:
1.	Janez Preininger, nadučitelj, Dobrovnflč;
2.	Štefan Gyorkoš, posest, in poštar, Turnlšče;
3.	Anton Hajdinjak, kovač in posest., OdrancI:
4.	Jožef Vrečic, kmet v Petešovcih.
Namestniki:
1.	Anton Glavnik, trgovec, Beltinci;
2.	Ivan Marušič, kolonist, Benica;
3.	Jožef Maučeč ml., posestnik, Gančani;
4.	Marko Lebar, posestnik v Treh mlinih.
Srez Konjice (4. skrinjica). Kandidata:
1.	Ignac Kotnik, posest, in lesni trg., Vitanje;
2.	Franc Petelinšek, kolar, Oplotnica.
Namestnika:
1.	Vaclav Prorazil, lekarnar, Konjice;
2.	Franc Medved, trgovec, Oplotnica.
Srez Ljutomer (4. skrinjica). Kandidati:
1.	Dr. Ivan Stojan. notar in župan, Ljutomer;
2.	Jožef Ploj, kmet, Zbigovci;
3.	Alojzij Seršen, trgovec in posestnik, VeržeJ.
Namestnici:
1.	Janko Horvat, slikar, Ljutomer;
2.	Franc Lubi, kmet, Bunčani;
3.	dr. Marko Stajnko, odvetnik, Ljutomer.
Srn Maribor, desni brejs 14. skrinjica). Kandidati: J. Jože Fmžgar, kmečki sin, Sv. Marjeta na Dravskem polj«;
2.	Dolie Ogrizek, skupinovodja v delavnicah drž. žel., Maribor;
3.	Feliks Obreht, železničar. Maribor;
4.	Karol Podhraški, klepar, Slov. Bistrica;
5.	Karol Černel, posestnik, Fram.
Na in esinik i: i, Davorin Lesjak, učitelj v p. in pos., Ruše; t. »fafcob Veronek, kovač v del. d. ž., Maribor;
3.	Vinko Pliberšek, pos&Stpik, Pečke;
4.	Alojzij Faleš, kmet, Račje;
5.	SrefcfcDiHj^lsr.^jel.aradfi.fV puiiiipos., Sikola.
Srez Maribor, levi breg skrinjica). 'Kandidati:
1.	Matija VrtfČlf.Tcraetin župan, Senarska;
2.	Rudolf Smonlg, pekovski mojster, S večina;
3.	Ivan Kost.-jnšek, trgovec in pos., Sv. Martin pri Vnrberku;
4.	J van Krampi, kmet in župan, Sv. Duh na Ostrem vrhu;
5.	Jože Petrič, kmet, Zg. Voličina.
N-anre^trtiki:
1.	Jakob Rojs, veleposestnik, ©rongova;
2.	Josip Rože, trgovec in posest., Lajteršbcrg;
3.	Franc Caf, posestnik in Žagar,Sv. Benedikt;
4.	Matevž KrošI, pos. hr mizar, ZgCKungota;
5.	Ivan Jarcvposestaak, Zg. Kungota.
Srez Murska Sobota (4. skrinjica). Kandidati: I. Štefan Godi na, ev. župnik, Oornji Petrovci; & Franc Šiftar, posestnik, Strukovci;
3.	Avgust Kampl, posest, in trgovec, Nuskova;
4.	Janez Titan, posestnik, Cernelovci;
5.	Anten Koder, noiar, Murska Sobota.
Namestnik b
1.	Adam Breskoč, posestnik, Križovci;
2.	Mikloš Vratarič, posestnik, Prodanovci;
3.	Josip Kuhar, trgovec, Gornja Lendava;
4.	Stelan Perkič ml., trgovec, Gradišče;
5.	Franc Kregar, posestnik, Bakovci.
• ' vu Gornji srad (4. skrinjica). ' ;o^4idata:
1.	Dr. Jože Goričar, zdravnik, Mozirje;
2.	.Fflmc-Kpleac, p. d. Irman, vekpos., Jn vanje.
Namestnika: .,• - [ :: b . 1. Anton Zeheij, kmet in župan, Bočna; Ž. Dragotin K. rošec, stavb, podjetnik, Gorenje
—-Rcčk-i ob Paki.
Srez Prevalje (4. skriniica). Kandidati:
1.	Peter Mravljak, posestnik, Vuhred;
2.	Josip Leskovšek, rudar, Mežica;
3.	Josip Strableg. kmet in župan, Kapla. .
Namestniki:
1.	Josip Ziegler, krojač in posestnik, Vnzenlca;
2.	Matija Lčdinek, mizar, Ouštanj;
3.	Ivo Kuraš, nadučitelj, Dravograd.
Srez Ptuj (3. skrinjica). Kandidajti: 1. JLovro Petovar.- posestnik,, Ivanjkovci; . 2,.JarikoJKk&i, posestnik,.Prvenci; .
4.	rranc Šfteiflec, kmet',"l lčancr;
5.	Anton Preložnik, posest* in župan, Vurberk; ' 6. Josip Veselkb/kovačin rpose&tirik, Središče;
7. lTtJitjai JVbiršak. kmet in mlinar, Crmla.
Names t n i k I:
1.	Alojzij Vajda, posestnik, Stojnci;
2.	Jakob Tebias, viš. davč. npr. v p., Ptuj;
3.	Ferdo Korpar, kmet in gostiln.,, Osluševci;
4.	Ignac Vindiš, posestnik, Breg;
5.	Jurij Čnritt, posestnik in čevfjaT. Ormož;
6.	Anton šmrgoc, kmet, Vareja;
7.	Jakob Zadravec., pos. paromfma, SredSče.
Srez SloveuiKradec (4. skrinjica). . Kandidati:	J *
1.	Albert Puncer, trafikant, "Slovenjgradec;
2.	Valentin Glažar, posestnik in strojnfk, Stara vas pri Velenju;
3.	Ivan Mefnnšek, kmet, Družmirje.
Nam es tn ik h
1.	Davorin JBlažič, trgovec, Slovenigradec;
2.	Ivan Graižl, kurjač, Velenje;
3.	Ivan Buč, kovač, Slovenjgradec.
Srez Šmarje (4. skrinjica). , Kandidati:
1.	Anton Perkovlč, kmet in župan, Sv. Florijan pri. Rogatcu;
2.	Miha Skalo, posestnik, Maja Pristava;
3.	Martin Ulčnik, kmet, Žagaj;
4.	Ivan Cverlin, posest, in trgovec, Sv. Peter na Medvedjem selu;
5.	Ignac Jakopina, kmet, Sopote.
Namestniki:
1.	Janez Gajser, koJar m posestnik,-Rogatec;
2.	Franc Založnik, posest, in trgovec, Zibika;
3.	Anton Poharc, kmet, Sv. Florijan;
4.	Martin Stra-šek, kmet, Sv.'Štefan;
5.	Anton Malgaj, vmičar, Zibika.
DOMAČE NOVOSTI
NAŠA PRIHODNJA POVEST.
POLNA SMESNIH IN VESELIH ZAPLETLJAJEV.
Naše čitatelje in čitateljice opozarjamo, da začne «Domovina» v kratkem priobčevati novo povest
•Cucek in Bucek in kar je bilo vmes.»
Povest je napisal Ivan Albreht. Smešnih in veselih dogodivščin polna povest bo gotovo nudila vsem čitateljem «Domovine» obilo zabave. Zato opozorite nanjo tudi svoje prijatelje!
Glavna junaka, Cucek in Bucek, bosta s svojo okolico pomagala krajšati marsikak zimski večer. Zato vse naše prijatelje vljudno vabimo, da pravočasno obnove naročnino, da
lahko berejo to povest že prav od začetka. *
* Ne pozabite na nagrade za najmarljivejše nabiralcc naročnikov! Kdor bo nabral največ novih naročnikov <Domovine>, bo dot>il kot na-
grado 12 lepih knjig, naslednji ea prvim najmar-ljivejši nabiralei pa po 10, S, 6 in 4 knjige. Pogoj je, da nabiralec od vsakega pridobljenega naročnika dobi takoj po 20 Din naročnine. Naslove novih naročnikov je treba z naročnino vred poslati na upravo «Domovine> do 10. januarja 1927. Podrobnejše smo o tem že pisali. Na delo, dokler je čas!
* Proslava kraljevega rojstnega dne. Kraljev rojstni dan 17. t. m. se je proslavil svečano po vsej državi. Ljubljana je bila okrašena z državnimi in slovenskimi zastavami. Veliki župan dr. Baltič je priredil že na predvečer v palači velikega županstva slavnostni obed, katerega so se udeležili cerkveni, vojaški in civilni dostojanstveniki ter v Ljubljani se nahajajoči konzuli. V Unionu se je vršil v četrtek zvečer slavnostni koncert združenih srednješolskih zborov, ki se je v petek ponovil za šolsko mladino. Enako svečano so proslavili kraljev rojstni dan tudi v Mariboru, kjer se je na predvečer vršila slavnostna predstava v Narodnem gledališču. V petek na rojstni
dan je bil vesrMaribor odet v narodne in držav«*, zašita ve. > ' f *" --r r* i
*	Kraljiea Marija se je vrnila
Po večtedenski odsotnosti se je kraljica Marija te dni vrnila iz Bukarešte v Beograd.
*	Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo se je vršil v četrtek v Ljubljani ob navzočnosti zastopnikov 252 podružnic. Vseh podružnic je, kakor je znano, 363 s 17.250 člani. Pri dopolnilnih volitvah je bil izvoljen za predsednika gospod Sancin s 119 glasovi. Njegcv protikandidat Hauptman (SLS) je dobil samo 57 glasov. Nadalje so bili izvoljeni v odbor gg.: Ivan A^man, Anton XHobevnik in Lovro Petovar. Klerikalni kandidati Anton Umih, Jožef Mihalčič in Alojz
Hrastnik.
" Ustanovitev tfrafovnv ot itnmajt firfln-
eih. Pišejo aam: Pri nas v Grlincih, jiik ob avstrijski meji blizu Radgone,.se je vršil t. m. prvi sestanek somišljenikov ljube nam «Domovino v svrho ustanovitve krajevne orgaaizacije SDS. Pristopne izjave «mo podpisali v tolikem številu, da je v ta namen potaiebna le <še formalna ustanovitev krajevne organizacije po sreski organizaciji SDS. Iz tega se vidi, da so začeli tiidi pri nas misliti s svojo lastno glavo.
*	Vprašanje železniške zveze Slovenije i morjem. V prometnem ministrstvu v Beogradu se je vršila konferenca, ki je razpravljala o načrtu bodoče železniške mreže v Jugoslaviji. Za Slovenijo je bila, v jmčri soglasno sprejeta proga ŠL Janž —Sevnica ter Kočevje—Straža. Glede zveze Slovenije z morjem je bilo po daljši debati sprejeto naslednje: tZadnji načrt g. Zupneta se odkloni. Kočevje naj «e zveže z reško progo aa tisti točki med Vrbovskhn raBrod-Mora v ieanli, ki je iz tehničnih in finančnih ozirov za državo najpovolj-nejša.
*	Poroka. V Kreki v Bosni se je poročil naročnik našega lista g. Anton Beve t gospodično Katko Krešičevo. Bilo srečno.
*	SOIetniea prostovoljnega gasftaepi druitva Vuhred. Pišejo nam: Gasil do društvo Vuhred je bilo ustanovljeno leta 1876. Se istega leta je društvo dobilo ročno brizgalno, ki služi danes kot rezerva, ker je društvo nabavilo leta 1924. od tvrdke Smekal v Pragi, novo, moderno motorno gasilno orodje. Društvo šteje letos ob svoji Svetnici 52 izvršujočih in mnogo podpornih članov. Veliki dobrotniki, društva so bili že pokojni Janez Pahernik, Josip Widmoser in Marija Pahernikova. Častni člani društva so: župan g. ing. Franjo Pahernik, društveni načelnik g. Peter Mravljak in društveni poveljnik g. Mihael Ahej. Društvo ima v svoji sredini dva odlikovanca s srebrno kolajno za 251etno nepretrgano človekoljubno delo v gasilstvu, in sicer g. Aleksandra Praprotnfka ter g. Holdrijana Pongraca.
*	Iipreraeikbe v okrajnem zastopa v Slovenski Bistrici. -Mariborski veliki župan je razrešil dosedanjega gerenta slovenjebistriškega okrajnega zastopa ter imenoval na njegovo mesto Josipa Rajšpa, posestnika v Spodnji Poljskavi. Obenem je mesto dosedanjih sosvetnikov imenoval druge.
*	Ureditev zaposlenja tujih delavcev v naši državi. V ministrstvu za socijalno politiko so bile izvršene izpremembe v obstoječem pravilniku o zaposlenju tujih delavcev v naši državi Po tem načrtu se bodo mogli zaposliti pri nas le (mi inozemski delavci, o katerih posebna komisija ugotovi, da razpolagajo s tako strokovno usposobljenostjo, kakršne nimajo naši delavci.
*	Most pri Taenu zopet odprt. Most pri Taciiu je zopet delno popravljen ter odprt za osebni in vozni promet Samo tovorni avtomobili še ne smejo voziti preko njega. Vsa vozila morajo počasi voziti po mostu.
*	Okrožni agrarni urad v Mariboru se je preselil iz dosedanjih prostorov s Koroške ce.-:e V. v Strossmaye; jevo ulico št. 6.
*	Znižanje mesnih cen v Trbovljah. OkrAjno glavarstvo je po zaslišanju zastopnikov mesarske obrti in na podlagi uradnih ugotovitev določilo
naslednje znižane mesne cene: prvovrstno meso 15 Din, drugovrstno 12 Din, tretje vrstno 8 Din, teletina 17 Din, svinjina 18 do 20 Din za kilogram. Razen tega so znižane tudi cene drobovini. Vsak mesar mora imeti cenik nalepljen na vidnem mestu. Kdor se ne bo držal označenih cen, bo strogo kaznovan.
*	Najden elektrodinamo v shrambi pri policijski dirckciji v Ljubljani. Policijska direkcija v Ljubljani, oddelek za najdene predmete, ima že leto dni v shrambi najden elektrodinamo znamke «Bosch-Roi št. 1910-25/12 (R. B.)>, ki se je uporabljal za razsvetljavo avtomobila. Ker ni izključeno, da je bil dinamo ukraden, se oni, ki ga pogreša, ponovno vabi na ogled, sicer se bo izročil najditelju.
*	Zima v Beli Krajini. Pišejo nam iz Bele Krajine: Sneg, ki je padel pri nas, je kmalu skopnel, le v gori se ga še nekaj drži. Dne 16. t m. so prileteli ob inraku žerjavi, ki so pa zgrešili v gostem sneženem metežu smer proti Vinici, obletavali Talčji vrh vso noč z zateglim pivkanjem in šele, ko se je zdanilo, so se zopet oddaljili. V <:Nakelski zdenc> v Rodinski gori je prišel pogledat medved. Tudi divjih prašičev je precej. Eden jo je primahal celo v Sebastijansko, ki leži tik Črnomlja. Prišel je na želod in se zopet umaknil, da ne bi povzročil preveč strahu. 11. t. m. ponoči smo imeli prvi led.
*	Kap ga je zadela. Te dni je pripeljal v Celje grofico Nenhausovo kočijaž Matija Sentačnik, ki ima v Ivenci pri Vojniku majbno posestvo. V nekig ostilni je Sentačnik opazoval, kako so se trudili domačini s prenašanjem klavirja. Hotel je pomagati, toda preden je položil roke na klavir, je padel in izdihnil. Zadela ga je kap.
*	Nesreča pri luščenju bučnic. Te dni je sedela v hiši posestnika Šikarja pri Sv. Marjeti vesela družba pri luščenju bučnic. Med njimi je bil tudi 201etni posestnikov sin Jože Resnik. Okrog 7. ure zvečer je začel nenadoma nekdo streljati pred hišo. Resnik je šel pogledat, komaj pa je stopil preko praga, ga je zadela krogla skozi desno roko v pljuča Ranjenca so takoj pripeljali v mariborsko bolnico. Storilca so aretirali.
*	Smrtna nesreča. Iz Sejance pri Sv. Tomažu nam pišejo: Dne 26. junija t. 1. je odnesla povodenj brv čez precej širok in globok potok Sejan-ca. To je na javni poti Sv. Tomaž proti Sv. Lenartu in na železniško postajo Osluševci. O tem je bil obveščen občinski predstojnik občine Sv. Lenart, g. Konrad Prejac (SLS), veudar ni ukrenil vsega potrebnega. Nekdo je v sili čez potok položil jelševo drevo, da so ljudje v smrtni nevarnosti lezli po deblu na drugo stran potoka. Dne 12. t. m. je šla 261etna mladenka Julijana Bohinčeva k pozni maši k Sv. Lenartu. Ker je bilo jelševo drevo okroglo, je revica padla v vodo in utonila. Dne 17. t. m. je Medikov mlinar našel njeno molitveno knjigo, ki je priplavala po vodi, ter o tem obvestil njene starše, ki so pokojnico iskali že več dni. Z veliko težavo so proti večeru našli tudi njeno truplo. Prosimo merodajno obiastvo, naj glede ome .jene brvi ukrene potrebno. Sorodnikom pokojnice naše sožalje, njej pa večni mir in pokoj!
*	Požar v Šenčurju. Te dni je nastal požar ua veleposestvu g. Fraua Kuralta v Šenčurju. Zgoreli sta dve gospodarski poslopji. Gasilci iz Šenčurja, Kranja, Voklega, Ogelj. Visokega in Preddvora so z velikim trudom omejili ogenj in rešili poleg stoječo enonadstropno stanovanjsko hišo. Ogenj je bil gotovo podtaknjen.
*	Požar v Predosljah. Minuli teden je nastal \ Predosljah požar v hiši posestnice Krtove, po domače Kožeijeve. Hiša. ki je stala na samem izven vasi, je pogorela do tal. V Predosljah je bilo tekom zadnjih dveh mesecev že 6 požarov. Jasno je, da povzroča te pogoste požare zločinska roka. ki se na čudovit način skriva pred roko pravice.
*	Neprestani požari na Gorenjskem. Te dni je gorelo na Gorenjskem na več krajih. V Dobravi je zgorelo večje gospodarsko poslopje. Potem je bil požar pri malem posestniku po domače Zum-ru na Jesenicah. V obeh primerih je bil ogenj nedvomno podtaknjen. Značilno je, da dobivajo
v zadnjih dneh posestniki na Gorenjskem med vrati lističe z napovedjo bližajočega se ognja. Tak listič je dobil tudi posestnik Žumer. Kakor je podoba, se je eden teh skrivnostnih požigal-cev preselil z gorenjskega tudi v ljubljansko okolico. V Št. Vidu nad Ljubljano je začelo v četrtek zjutraj nenadoma goreti pri posestniku po domače Božiču. Ogenj so domači opazili šele, ko je že močno gorelo. Skedenj, v katerem je nastal ogenj, je pogorel do tal. Neznani požigalec, ki je ogenj zanetil, je očividno polil les z bencinom, po katerem je ob požaru močno smrdelo. Komaj so se ljudje malo pomirili zaradi požara pri Božiču, se je v Št Vidu že zopet pokazal rdeči petelin, in sicer na sosednji Klajbovi hiši. Kakor pravijo, je ob času požara hitel čez njive in cesto neznan moški, oblečen v črno suknjo in s kapo na glavi ter izginil v gozdu. Ogenj so gasilci s pomočjo domačinov le s težavo zadušili. Tudi v Št. Vidu so našli ljudje listke, na katerih neznani požigalec grozi, da bo v Št. Vidu požgal vsa s slamo krita poslopja. Veliko razburjenje med prebivalstvom po Gorenjskem in v ljubljanski okolici je razumljivo, saj nihče ne ve<kaj naj ukrene, da pride na sled zločincem.
*	Samomor starega moža. Te dni se je vrgel pod lokomotivo vlaka na progi Maribor-Limbuš 601etni Martin Lipovnik, tesar iz Studencev. Lokomotiva mu je zdrobila in odrezala glavo. Kaj je starega moža gnalo v smrt, ni znano.
*	Razbojnik Klemen ujet. Cim je bil razbojnik France Klemen v Postojni iz neznanega vzroka izpuščen na svobodo, je takoj krenil v Jugoslavijo in začel svoje vlomilske pohode. Prvi njegov večji vlom v ponovni svobodi je bil v Lenarči-
, čevo gostilno v Logu pri Brezovici, ua kar je po-| skusil in tudi izvršil še več vlomov in tatvin. | Toda že ga je zopet čakala usoda. V Logu pri Brezovici, kjer se je največ zadrževal, so ga te i dni vaščani spoznali in napravili nanj lov. Kle-! men je zbežal, toda njegovi preganjalci so ga do-I hiteli, obvladali in zvezali. O plebu je bilo takoj obveščeno orožništvo na Brezovici, ki je Klemena vklenilo ter ga odvedlo v ljubljanske zapore.
*	Vlom v vin«ko klet. Iz Št. Jurija ob južni železnici nam pišejo: V četrtek 15. t. m. so neznani tatovi vlomili v Krajučah v vinsko klet, last g. Ferleža iz Šibenika, ter mu odnesli ves letošnji vinski pridelek kakor tudi ves sadjevec. Drugega dne so si pa menda isti žejni prijatelji privoščili še vino iz kleti g. Novaka. Temu so vino odnesli, sodu pa, kjer je bil sadjevec, odbili čep. Nevarni zlikovci so najbrže domačini.
*	Predrzen vlom. V vilo g. Josipa Knafliča v Gornjih Gameljnah je bil te dni ponoči izvršen predrzen vlom. Neznan tat je odprl z vitrihom zadnja vrata, na kar je pretaknil vse spodnje prostore in pobral, kar se je dalo vzeti s seboj. Vrednost vseh ukradenih predmetov znaša preko 15.000 Din. Zlasti je tatu dišala lovska oprema. O vlomilcu ni nikakega sledu
*	Zaradi suma poneverbe aretiran. V Mariboru je bil aretirau višji revident Franc Jarh. vodja mariborskega materijalnega skladišča državne železnice, ker je revizija ugotovila (562.000 dinarjev primanjkljaja. Franc Jarh je bil svoječasno narodni socijalist, a leta 1924. je stopi) iz NSS ter se vpisal med radikale.
*	Sumljiv neznanec v cerkvi na Trati. Te dni se je pojavil na Trati v Poljanski dolini sumljiv tujec, ki je stopil v tamkajšnjo cerkev. Opazila ga je župnikova sestra, ki je nanj opozorila cerkovnika. Cerkovnik in njegova žena sta pregledala vso cerkev, a ga nista našla. Šele pozneje je cer-kovnikova žena ugotovila, da diši v cerkvi po tobaku in vinu. Končno se je odpravi) v cerkev tudi župnik, ki je našel sumljivega moža skritega v orgijah. Možaka so aretirali in izročili okrajnemu sodišču v Škofji Loki.
*	Posledice prepira. V Mariboru sta se sprla izvošček Franc Kranjc in njegov hlapec Peter Ka-lunder. Kaj je bilo povod prepira, ni znano, znan pa je izid te. bitke, v knteri sta se neusmiljeno obdelovala z lopatami, tako da so morali končno oba naložiti na voz in prepeljati v splošno bol-
nico, kjer ležita sedaj mirno v isti sobi z obvezanima glavama.
*	Lepo Marijino podobo, umetniško delo, na platno slikano v oljnatih barvah, proda ali zamenja za poljske pridelke siromašen invalid. — Vprašati je pod «Slika» na uredništvo ^Domovino.
*	Cenen užitek za vas je: umivajte se z Elza-rniti! Poznavalci pravijo: Feilerjeva Elza-mila so od vsega dobrega najboljša! Ta mila zdravja in lepote niso samo prijetno dišeča in močno se peneča toaletna mila, temveč imajo v sebi tudi še medicinsko preizkušene in dobro učinkujoče sestavine ter so torej koristna proti pegam, lišajem in različnim nečistostim kože. Ona store kožo mehko, ne/Jio in kljubujočo učinkom vode ter mrzlega zraka. Dobi se 6 vrst Elza-mil: Elza lilijino mlečno milo, Elza rumenjakovo milo, Elza glicerinsko milo, Elza boraksovo milo, Elza-milo za britje, Elza katransko ali šamponsko milo. Za preizkušnjo 5 kosov Elza-mila že obenem z zavojnino in poštnino za 52 Din proti v naprej poslanemu denarju. Po povzetju 10 Din več (za-poštnino). Naročila je nasloviti na lekarnarja Evgena V. Fellerja, Stubica Donja, Elsatrg 360, Hrvatska.
*	Pozor krojači in šivilje! Krojno učilišče, Stari trg 19, Ljubljana, bo začelo s svojim tečajem najnovejših modelov 3. januarja 1927. Krojaški mojstri kakor pomočniki se bodo poučevali o najnovejšem preizkušenem kroju, odlikovanem in priznanem na svetovni razstavi v Rimu. Obenem bo pouk o jugoslovenskih uniformah (zelo važno za vojne obveznike) in pouk za duhovniške obleke. Za šivilje in nešivilje krojenje, špecijalno modeliranje, to je praktično vežbanje rezanja po vseh merah in podobah. Pouk za abnormalne in poprava napak pri preizkušnjah (probah). Fazo-niranje reverjev za leto 1927. Predavanje o krojih, ki so bili razstavljeni po svetovnih tvrdkah v Rimu. Dame, ki želijo naučiti se za samouporabo in nimajo časa čez dan, dobijo pouk ob popoldan-
! skih in večernih urah. Za siromašne tečaj cenejši. : Zunanji učenci imajo zvezo z vlaki. Zunanjim učencem se preskrbita hrana in stanovanje. Vsak učenec, ki je obiskoval tečaj, dobi potom vodstva po želji službo, krojači kot krojitelji po vsej Jugoslaviji, istotako šivilje mesta za salonske ali hišne šivilje. Potem ime priliko, ceneje dobiti šivalni stroj in vsako leto brezplačno ponoviti osem dni tečaj o spremembi mode. Onim, ki se tečaja ne morejo udeležiti, krojni pouk po pošti. Izdelovanje krojev po meri. Kroj je lahko razumljiv, da se ga vsak učenec, tudi slab računar, tekom tečaja privadi. Vpisuje in informacije daje vodstvo.	217
Božični pozdravi naših fantov vojakov
*	Vsem bralcem in bralkam «Domovine> želimo vesele božične praznike in srečno novo leto
Slovenci avijatičarji, služeči pri prvem zrakoplov-nem polku v Novem Sadu: kapiarji: Julij Skobe, Valentin Vidmar (Hrastnik), Janko Ladinek (Maribor), Franc Zmazek (Pršetinci pri Ormožu); redim: Valentin Kukovica (Ptuj), Vlado Vertol (Rimeč pri Ormožu). Janez Hanžel, Frauc Peršak (Mala nedelja). Jože Plohi (Sv. Tomaž pri Ormožu), Ivan Lažnik (Hrastnik), Ignac Mežan (Trebnje), Franc Korenč (Ziberše pri Logatcu), Franc Piltaver (Krško), Bogomir. Mauri (Vrhnika), Jože Grame (Brežice), Franc Osterman (Ljubljana), Josko Tome (Vič), Maks Kompoš (Ljubljana), Ivan Pintar (Zagorje), Janez IJrekar (Brežice), Joškn Bukovec, Frane Trkaj, Janez Prašiček. Janez Lah. Leopold Hodnik. Jože Mauc, Ivan Andolšek, Ivan Pire (Ljubljana), Franc Zupančič, Janez Novak (Novo mesto), Rudolf Tkal-čič, Adolf Smode (Maribor), Franc Celarek (Celje). Jakob Letič (Ptuj). Otmar Gebauer (S\. Jernej).
*	Vesele božične praznike iu -rečno novo leto žele vsem čitateljem in čitateljicam Domovine* slovenski fantje pri radiotelegrafskem oddelenju v Zemunu: podnarednik A. Kranjc (Vojnik),
skega okraja. Na svidenje, ko odslužimo kralja in domovino!'1 ' '
podnarednil M. Kodela (Maribor), podnarednik F. Mamilovif i L tija). kapiar V. Klembas (Zidani mest), J. Oset (Domžale). P. Stare (S' aru?na).
F. Rmaldo (Trbovlje), H. Požar (Marihor), obalske komande y Kuniboru (Boka Kotorska).
A. \vukšinii (Metlika).
* Slovenski fantje mornarji III. pomorske nboru (Roka Kotorska).
pošiljajo mnogo pozdravov ter obenem voščijo
* Slovenski fantje v Zemunu želijo vsem slo- j vesele božične praznike in srečne novo leto vsem venskim fantom in dekletom, posebno majšper- j čitateljem ter znancem, posebno pa brhkim slo skinjL vesele božične praznike in sre?n novo venskimjdek>elom. katerim željjo obilo sreče tudi
jnc Plein- v prihodnjem predciistu: Rudolf Zupane (Toplice
pri Novem mestu). An trn Bednarš (TrebČa vas
leto: Jakob Geiser. Ad Jf Purg, Vincenc šek, Br^ič. Alojz Leskova r.
* Vesele božične praznike želimo vsem na Prl Žužemberku). J sip Pauko (Karfovina pri šim sorodnikom, prijateljem in prijateljicam slo- Pliliu)» Avguštin Lesnik (Sv. MarHn pri Vur-venski fantje, ki služimo pri pešadijskem polku hergu), Vekoslav Bavdek (Ljubljana). «Kr»lja Milana> (Valjevo, Srbija): kaplarji: Zle^
bič Rudolf (Brežice), Ivan Sekirnik (Maribor), Adolf Pajtler (Sv. Lovrenc pri Mariboru), Mihael Gerdan, Ivan Garvas (Loke); redovi: Jože Str-leka,, Janez Slapničar (Zagorica, Dolenjsko), An-
Noč v peklu
(Dogodbica.)
Srnek in Bambič sta si bila smrtna nasprotnik.'
ton Iiar. Karel Kovačič <Z.ubina. 4)oienjskq), An-. Nj"no sovraštvo se je začelo že v mladih letih ton Zupančič (Pristavica). Milan Prii^elj (Rakov- Srnek si Je izbral nevesto, katero je Bambič pre-nik). Milan Marušič <Bučka pri Krškem). Spaner Sovoril t*r jo vzel za ženo. S tem si je iztesal težak Rupert (Selnica, pri Mariboru). Franc Snmle (2u- zakonski jarem, ki ga je žulil v pozno starost, bina. Dolenjsko). Franc Lamherger (Litija), Ka- Liza ?a Je U(''ila kozjih molitvic, niti ganiti se ul rel Kovačič (Zubina, Dolenjsko).'	j smel Pod r'.ienim oblastvom.
* Vsem čitateljem in čitateljicam cDomovino, I Xsel^ kadf > vif! Sn,ka v zla1i prartosd. zlasti fantom in dekletom želimo vesele božične m" je..hce	Dd >eze Privo^iJ mu Je vs*
praznike, in srečno novo leto slovenski lantje. ki	1,1 v(*n,lai Je,*»> srečnejši od njega, inv k
služijo pri I. pionirskem bataljonu v Šabcu i,a za	aknte muke ter ga je srečava!
(Srbija): iz 1. čete: kaplarji: Ivan Šeriee (\idem i z mrz,,J° ?a obrazu"
. ..	.	.. . " ..	.	arSčrrra?! rrif» r.o m
pri Krškem), Ivan Roje (Celje), Anton Jenčar (Kresniee), Ivan Reher (Petrovce), Fridolin Rajšp
»Sovraži me. pa nima povoda.* ga je graji! P°mbič. ko je moral nekoč bežati pred hudo ženo
(Vič): redovi: Anton Stermecki (Kapele), Jožef 'Tobl ,m.e geJe	ako bi hil na m,^em raestu!
Polovič (Dobova), Ervin Srojf (Cerkle). Jožef1 °.rlej,}e Pfenilžlial in ug'l,al- kak^ bi mu na-Kernc (Smarjeta), Albin Uhan (St. Rupert na Prav? nekaJ" kar hi opravičilo njegovo zamero. Dolenjskem), Ivan Bizjak (Litija). Ivan Fajdiga ,Kmalu ee mu Je nudila P^^-st. Sešia sta s- ne (Hrastnik), Franc Zavratnik (Stara Cesta). Franc kegf ve*era v }rost,!ni Pri isti mizi Sede'rt -Roškar, Jožef Lešer (Ptuj). Janez Krat er (Treb-,vsak na dru?em korK'»- ^odee se s srpimi pogledi, nc); posebno Vas,pozdravlja naš bataljonski tru-1 Bambič je bil pri vinu živahen ter se mu je bač Josip Klanjšek (Radeče pri Zidanem mostu); , p( £asi hl,žatL *Zaka^ bi se sovražila,* je iz 2. čete: kaplarji: Anton Podlesnik (Svibno pri, rftkt.L «P".>at.elJa hodiva!» Radečah), Anton Majcen (Št. Rupert na Dolenj-! Srnefe se omaJal in trčil na zdravie ob nieSov Skem), Franc Kuhelj (St. Vid pri Stični). Aloiz kozar^- V Prvi zadre?! ni vedel> kaJ bi mu od Goran (Št. Jernej). Martin Zupane Jurij ob,gr V0"L
južni železnici), Janez Klopčič (Zagorje). Alojz' _ <Pozabl kar Je bi,° radi ženitve-» mu Razlak (Mala nedelja); redovi Jožef Zupančič Bamblč P0Dudil ?Pravo- <Siromak h> ,,ri Liz' Leskovec pri Krškem), Jožef Slepec (Kapele), ilahko mi veriameš. Po smrti ti jo bora itak prepu-Jožef Bizjak (Trbovlje). Bogdan Gr znik (Šmart-i8tl1 T Peke' boš imel z ni°
_ ._____ ______ _	I	.Al. m«<-. 15 X O _ Tu .3;
no pri Litiji), Jožef Hebar (Sv. Tomaž pri Ormožu), Dominik Arih (Sv. Lovrenc na Pohorju), Janez Korošec (Sv. Jurij ob Ščavnici).
* Vesele božične praznike in srečno novo leto želijo vsem bralcem in bralkam «Domovine> slovenski fantje pri II. pontonirskem bataljonu v Brčki (Bosna): Ignacij Mekmda. Alojzij Šraj. Franjo Zakošek, Alojzij Berčič, Metod Mandeljs, Ivan Bohinc, Ivan Petrič, Ivan Krašovec, Matija Vdovič, Vinko Balantič.
«Ali misliš?* Tudi Srnek je bil že. vinjen; v takem položaju je bil silno redk« beseden.
«Res bo. res. prijatelj. V peklu bo?ta skupaj.» «Beži. t»eži!>	—
cBoš videl. Pij!»
Trčila sta in pila: Bambič v redkih in plitvih pržirkih. dočim je Srnek duškoma praznil kozarec za kozarcem ter se je kmalu upijanil.
Nekake okrog enajste ure sta zapustila go til no. Srnka niso več držale mpre. Za božjo voljo j
Razkačeni ženi ni bil po volji mržev molk. !o-tela se je prepirati, za kar pa morata hiti dva, da se zavračata in pobijata. Ker ni migla do veljave z jezikom, je poslala v boj svoje okovane čevlje, s katerimi ga je brcala, kamor je dosegla. Z vsakim sunkom ga je neke like odrinila od sebe proti odprtemu vhodu v _klet in končno je možak zdrknil r ivzdol po stopnicah.
»Vrgli so me v strašno temo. kjer je jok in škripanje . . je javkal svetopisemske besede. »Pomagajte — v peklu sem — z Lizo — na večno čase . „ ..»
»Čakaj, ti bom že pogasila peklenski ogenj.» je pihala raztogotena. Pogralila je škaf vode ter jo je zviškoma izlila na pogublj.-uca. Zatulil je ka-kar -blazen, meneč, da ga zaliva peklenska povodenj.
Hladen poliv ga je mahoma iztresj.il: postavil se je na nr ge in gledal, kako bi se rešil iz čudnega položaja.
Lizi se je pričelo dozdevati, da je zajadrala v napačno srer. Popolnoma drugačni kakor stokanje njenega moža so bili ti -glasovi, kadar je siromaka obdelovala s polenom. Prižgala je svetiljko in spoznala Srnka. ki je lezel navzgor po stopnicah. V »s se je tresel Srnek od mraza in voda mu je curljala o-1 obleke.
»Da bi te vrag! Ali si ti?» je vzkliknila presenečena. »Pa sem mislila, da mlatim po svojem snopu ...»
Srnek si je pokril obraz s komolcem, tipal ;e po zidu. iščoč izhoda. Liza mu je odprla vrata tor ga izpustila v temno noč Tedaj jo je iznmadiio glasno krohotanje- v podstrešju se ji je r.ogal mož, čigar šala se je imenitno obnesla.
Soteščan.
nem zavodu v Petrovaradinu (III. četa) želimo vsem bralkam in bralcem «Domovine*, zlasti dekletom in fantom, vesel božič in srečno novo leto
, 01 .. . .. . ,	, , prosil tovariša, naj mu pomaga dom« v. Bambič
Slovenski fantje pr. zrakoplovnem tehnič- ga je na]ožil na samokf,!nico kjer je možie?U
»i »nvnHn « Ua^ba**nA<l.n.. / TIT	_-. .	'	•	•
kmalu sladko zazmrčal.
Zdaj ga je imel popolnoma v oblasti, pa tudi
. , M ., ,T,	„ nr" je bil že pripravljen, ki mu je kar sam po
Anton Stanha (Dragomlja vas pri Metl.ki . Ru- sebi prigel v mož pelja, ^ uaravuost\
dolf Bilovec (Koroška Bela) Josip Derzaj (Ra- svoj dom: tiho je od l vrata. hbtresel ga je v vežo
?ritea),A»ran/	Kokot ter j0 zopet jVTl 4t0 se je la2il pjodstrfežje
(Celje), Alfred Kralj (Maribor). Friderik Ster- in napeto poslušal.
w Gabrovšek (Dravlje), Franc Liza je sedela na telji z debelo moi;tveno
Lenko (Trbovlje), Franc Leveč (Tržič).	knjigo, zraven nje je slonelo poleno. Tako je ča-
* Slovenski fantje vojaki t Zagrebu žele ve- kala vedno svojega moža. kadar se je predolg >
sele božične praznike in srečno novo leto vsem zamudil v gostilni. Včasih je šla tudi pogledat iz
prijateljem in prijateljicam tednika cDomovino: hire in je stopila za drevo, rastoče ob poti, od-
kaplar Franjo Stres (Pristava), Franjo Jereb,1 koder je bila vajena naskočiti ubogo žrtev.
Anton Šepec (Lož). Milan Janežič (Stari trg). I Ko je čula tisto noč odpiranje vrat in ropo-
Janez Ponuda (Pudob), Franjo Strohsak (Ra- j tanje, je vedela, da je prišel mož. ki se ne upa v
kek), Valentin Klemente (Kamnik), Andrej sobo. Togota ji je zagomezela po udih: kar dvig-
Drobtina (Žiri), Gustav Vidic, Anton Slovnik nilo jo je nekaj in hipoma je bila v veži. kjer je
(Ljubljana), Viki Krevselj (Gomilsko), Franc in Anton Žigon (Logatec), Alojz Nabergoj (Misli-nje).
♦ Slovenski fantje 24. p. p. v Kosovski Mitro-viei na Kosovem polju voščijo vsem slovenskim
v temi zadela ob človeka, ležečpga na tleh,
»Aha, tukaj si, mrcina!» je vzkipela ter ga je sunila z nogo. »Fej te bodi. zopet si se nažrl!»
Tik pred prvo brco se je Srnku sanjalo, da je umrl in prišel v pekel, kjer ga je sprejela Liza s
fantom in dekletom vesel božič in srečno novo trdimi rokami. Zbudil se je, ko je začutil sunek v leto: Stanko Jerman. Jože Štalcer, Filip Celešnik, {rebra in slišal glas svoje'nekdanje izvoljenke. Mu-Anton Škof, Jože Režek, Franjo Geršič, Josip koma je nekaj zamrmral; zavest, da je pogubljen, Šaur, Janko Pezdirc. Miko Jurejevčič, Jakob Gra- ga je davila ih tiščala na prsi s tako silo, da ni hek, Alojz Derganc, Jože Babič, vsi iz Črnomelj- mogel govoriti
Kaznovana zapel ivka
(Dogodbica.)
Južnarjev Slavko se je iz malega dečka razvil v krepkega mladeniča. Za klobuk si je nadel pero poguma; njegove neči so bih polne skrivnih potov, vodečih pod okno izvoljenke. Srmo on in Prosnikova Pavla — tako je bilo ime dekletu — sta vedela o teh sestankih.
Pavla je preevetela takrat dvajset pomladi. Oči so ji izražale ljubeznivost, vendar ni bila stalna njena ljubezen. Hitro je vsplamtela in zapla-pc!r'a, a je prav tako naglo ponehala in ugasriia.
Tudi Slavko je dvomil, da je sam v njeni solnčni bližini. Obšla ga je tesna ljubosumnost. Svojega sumničenja ji ni hotel takoj izdati: vedfl je, da bi mu utajila. Spretno je skrival nejevoljo in vohal za tekmovalcem. Njemu sicer ni obetal maščevanja, toda Pavij <ra je prisegel.
Med sosedi mu je bil Rožančev Srečko najljubši tovariš, čeprav ga je na tihem 3olz.il tekmovanja. Našel ga je neke nedeije zvečer v gostilni pri »Vrčku*, globoko potrtega. 2aradi česar se je u knil '-užl i k mizi v prazno sobo.
»No, kaj se držiš tako kislo, kakor bi se bil jesiha napil?» ga je nagovoril in sedel zraven njega.
»Imam posebne težave . . .» Srečko se je uprl s komolci na mizo in naslonil glavo v dlani. »Veš, danes zjutraj sem bil pri izpovedi . . .•»
»Zaradi tega ti ni treba biti slabe volje.s
»Ne veš. koliko sem jih požrl. Še vedno nisem za nobeno rabo, tako je grmelo in vršalo . .
»Radi česa?»
»I, no, radi vasovanja. Samo tebi kot prijatelju povem; zaradi Prosnikove Pavle . . .»
«Hm. hm, zaradi Pavle, praviš . . .» Slavku so se gornji zrbje* zarili v spodnjo ustnico. »Glej no, kdo bi si mislili*
»Ali se čutiš prizadetega?*
»I, seveda. S Pavlo se poznava že pet mesecev.*
»Midva pa tadi!» je Srečko poskočil razočaran.
»Vlekla je naju, ta hinavka . . .-»
»Ta zapeljivka! Ni vredna, da jo zemlja no«i in da ji solnce sije. Radi nje «e ne pustim obupovati v spovednici.*
»Zasluži, da ji pošteno navijeva ušesa. Dajva se maščevati.*
NaroČila sta liter »boljšega* ter ga udušila. Tako umetntf ojunačena- sta1 se; podata k Prosniku pod Pavlino okno. Srečko se je stoik za bližnji grm; dočiita je Slavko potrkal na šipo;
»Ali si ti; Slavko?* se je navihanka oglasila in pogledala sko-i okno.
cjaz,» je odgovoril ter ji obenem priložil krepko zaušnico. Kar zablkkalo se- ji je pred o&r-i in zašumelo po. ušesih. Vendar se je potajila in mirno prenesla bolečine.
Po kratkem odmoru je stopil k oknu Srečko in zakašijal .po svoji navadi, kakor sta bila dogovorjena.
«Sračko,alL nisi, nikogar srcčal?» ga je doUe strahoma vprašalo ia odpulo okno.
V odgovor jp je zadela zaušnica, pred očmi so ji zamigijale iskre^ kake* bi ja bil udaril % gc čim polenom.	t
»Aha, vidva sta, se dogovorila,* se je pošalila, da zabriše vtis udarca. .Prenesla., ju je v zavesti, da je prejela zasluženo plačilo.	' )<
Se bolj kakor zaušnici j® je' bolela peaem, ki sta jo fanta zapete v slove pred odhodom. Več kakor desetkrat sta glasno ponovila: »Obračati na dva oči, tb dobro ni, to zdravo; ni. iz: tega se gorje rodi ... A glava Phvlico boli ' in Pavlo glavica boli. .» Pavla je v&tala zjutraj z zateklim obrazom. Pred starši je zvalila krivdo na zobobol. S fanti se odslej ni več igrala.	Sotefičan.
Sredstvo zoper umrljivost
(Dogodbica.)
našemu hlapcu v hlev, a jutri gresta dalje. To vesta, da ponoči ni kdo ve kaj varno ho-riti, in to še tem manj po samoti. Razen tega i e danes še kvatrni petek. V tem tednu, zlasti Stari Zlobec* je bil trden kakor nihče drugi ia petek, rado straši. Posebno skozi gozd. ki v okolici. Vzlic svoji starosti — osemdeset e pred mestom Kamnikom, bi jaz ne šel po- le^t je že imel na hrbtu — je bil zdrav ko riba, noči za noben denar, kajti tamkaj so videli že zraven pa tudi živahen In šegav. Njegovo razne prikazni, tam ie bil pred več leti ubit največje veselje je bilo. koga potegniti, neki kramar, ki hodi sedaj z onega sveta na- j S skopuhom Olivarjem se nista mogla že zaj iskat pomoči, posebno v kvatrnih nočeh.« od mladih nog. Šlo je radi nekega denarja, Mlajši brat Blaže je nato opozorilo menil ki si ga je Zlobec od njega izposodil, a mu ga
napram Janezu:
«Tf . ^staniva tukaj!« «Ka; t/ova tu ostajala, kar pojdiva naprej!«
je moral dvakrat vrniti. Skopuh ie prisegel, da ni prejel vračila, česar mu sosed ni mogel
___... _____________________ dokazati, ker tri imet priče. Skopuh je od
Ker Blaže ni maral, da bi ga brat imel za takrat bolehal, kar so smatrati za dokaz, da bojazljivca, sta se odločila za nadaljevanje ie po krivem prisegel, poti.	j Starost ju je sicer pomirila, ni pa iztrebila
V gostilni sta se brata zamudila do enajste starega sovraštva Sešla sta se neke nedelje ure. nakar sta se poslovila in odšla dalje. | na poti iz cerkve, Zlobec ga je dohitel vsega
Jasna noč je bila, ko sta korakala proti zasoplega. Kamniku. Bila je polna luna in ob luninem «Slab sil slab.« ga je nagovoril. »Takšen
svitu sta lahko hodita kakor podnevi.
Tako sta prišla po okrajni cesti do tistega samotnega gozda, skozi" katerega ie držala ta cesta iiro katerem jima je- pripovedoval gostilničar.
Ko sta brata nastopila pot skozi gozd. sta
si kakor sedem lačnih let v egiptovskih časih. Naduha te bo spravila od kruha.« «Ali misliš?« se je prestrašil dedec. «Da, da, črvi se bodo kmalu gostili s tvojim telesom. Kadar človek dobi tako barvo in prične tako hoditi, naj kar pusti opravke in
I\U »ta ui dlet iictaiuftia pui anuii	-Ji« |ji iv-nv kuiu uuu.u, ""J	-------- —
prav krepko stisnila v rokah svoji okovani moli kesanje. Mene poglej! Osemdeset let
• •	m	«••	« It	< 1« __t * ^ 1 ____ ■_______ _ _ _____K A lr/\M Art _
Zadnja pot dveh bratov na kvatrni petek
V dolgih jesenskih in zimskih večerih je bilo pri nas- kaj živahno. Moj pokojni oče so namreč šivali čevlje in skoro sleherni večer so prišli k nam v vas še sedaj živeči Flajšmanov oče. Dokler bom živel, mi bodo ostali v spominu ti večeri. Zgovorni Flajšmanov očka so pripovedovali razne svoje doživljaje, poleg tega pa tudi nebroj drugih zanimivih zgodbic.
Nekaj let pred svetovno vojno je bilo, v kvatrnemu tednu pred božičnimi prazniki.
»Tone. že pred par dnevi sem ti obljubil, da ti bom povedal zgodbo zadnje poti dveh bratov na kvatrni petek. Poslušaj torej!«
Očka so kakor običajno vselej, preden so začeli kaj pripovedovati, še nabasali tobak v mali vivček, nato pa začeli pripovedovati. Kot šestnajstletnemu fantinu so se mi lasje ježili. ko sem poslušal to pripovedko.
Pripovedovali so očka takole:
«-V Tuhinjski dolini sta pred kakimi osemdesetimi leti (sedaj iih bo že več) živela dva neoženjena brata. Bila sta obadva zidarja. Njuna sestra je gospodinjila sama doma in obdelovala majhen kos njive, redila po enega prašiča in imela dve kozi. Kadar je mraz nastopil. pa sta prišla brata, ki sta hodila okrog za delom, domov, se malo odpočila, a na pomlad znova šla na delo.
Neko leto je bila izredno topla jesen in se ]e sezona zidanja zategnila v pozno jesen, čeprav se je bližal že Božič. Ta dva brata sta takrat zidala v Ljubljani v družbi italijanskih zidarjev.
Toda v kvatrnem tednu se ie vreme na-nagloma sprevrglo, nastopil je oster mraz in zidanje se je ustavilo.
Na kvatrni petek opoldne sta brata dobila plačo, nakupila še raznih stvari in io po kratkem okrepčilu sredi popoldneva mahnila proti domu.
Ob nastopu noči sta dospela v trg Mengeš. Ker je bila še dolga pot do doma. sta zavila v bližnjo gostilno na okrepčilo.
Gostilničar ju je dobro poznal, ker sta pri njem že zidala, ter jima je govorih
«Vesta kaj, Blaže in Janez, ne hodita nocoj domov! Ko se okrepčata, pojdita spat k
palici in pazljivo gledala, pa tudi poslušala na vse'strani'. Tudi govoriti sta prenehala, kajti polaščati se-ju je začela neznana groza.
Tako sta napravila kakih dvesto korakov, kar je potihoma izpregovoril Blaže:
»Janez, jaz pa nekaj vidim. Kaj je to pred nama?'*
Brata se za hip ustavita, pa tudi ista prikazen pred njim je pridržala korake. Ob mesečini nista mogla natanko razločiti, kaj je bilo.
Še z večjo grozo sta nadaljevala pot. Proti njima se je počasi pomikal čuden mrtvaški sprevod. Čuti hi bilo nikake hoje teh strahotnih postav. Pred sprevodom ie stopala po-stava.ki je nosila namesto križa velik okrvavljen drog. ki je bil videti kakor tleči kol
Brata sta se vsa tresoča umaknila vsak na drugo stran ceste in čisto ob kraju nadalje vala grozno pot. Videla sta še dalje, kako so štiri velike prikazni nosile neko bitje na no silnici. Vsi so grozno ječali in vzdihovali.
Sama nista vedela, kdaj in kako sta prišla venkaj iz gozda. Ko sta si nekoliko opomogla od strahu, sta se podala kar v tek in diriala proti mestu. Pritekla sta do prvega kozolca, hitro zlezla po latah v shrambo za krmo in se zavila v seno.
Naslednje jutro., ko je domači hlapec prišel na kozolec s košem po seno. je začul neko stokanje v krmi. Hitel je po gospodarja in kmalu sta se obadva vrnila nazaj ter prav oprezno začela preiskovati, kakšen nepokli-canec s^ je priklatil na kozolec.
Kmalu sta odkrila strašen prizor: Mlajši obeh bratov, ki sta ju tudi dobro poznala, je bil že mrtev, a starejši Janez je samo ječal in stokal.
V pretrganih stavkih so zvedeli liudie od Janeza, kaj sta vse groznega doživela uboga brata.
še dopoldne istega, dne je umrl tudi Janez. O skupnem pogrebu obeh bratov so ljudje potem še dolgo časa govorili.*
Flajšmanov oče so skončali pripovedko takole-:
»Veš, Tone. v kvatrnih nočeh, se brez potrebe nihče nikamor ne podaja, kaiti kvatme noči imajo svoje čudne moči. ki jih ni treba nikoumur poskušati ampak je bolje verjeti starim in skušenim ljudjeml*
Tako vsaj mislijo oče, ki so hiteli zatrjevati, da je pripovedka resnična. Grozna* je res, grozna, glede resničnosti pa bi se dalo
še kaj «zg-lihati».	,
Anton Straža*.
imam. pa me Še dolgo ne bo konec.«
»Ti si kakor pomladno jutro,* ga je zavidal. «Mene pa res tako prijema, da komaj diham. Veš kaj. sosed, pozahiva, kar je bilo med nama...»
«Eh, kaj tisto! Kdaj sem že pozabil* Samo da sem zdrav, to je poglavitno.*
«Res je čudno, da te nič ne zadene. No, pat nekoč te bo že prijelo.* «Mene? Nikdar, sosed!* «K sodnemu dnevu ne boš trobil. Večno ne boš na svetu.* •Dokler bom hotel.*
»Ne bodi smešen,* ga je zavrnil v rahlem dvomu.
»Kakor hočeš.« Zjgbee si je nabasal vivček tet je pričel kaditi.
»Nekoč boš kar na hitro obolel,* ga le po-strašil po kratkem molku.
«Jaz sploh ne morem oboletl.« »Čudno. Zakai ne. sosed?* «Tega ti ne morem povedati.* »Ali imaš na sebi kaj- posebnega? Kako svetinjico ali škapulir... Morda celo Kolo-manov blagoslov ...?»
»Nič takega nimam, Olivar.* »Nekaj moraš imeti...» »Imam, seveda, to se pravi, ne — ne smem povedati...»
«Povej, Zlobec, saj te ne mislim izdati.* «Kdo ve, kaj ti še kdaj pride na misel...?» »Prisežem na svoje zdravje...» «Pa naj bo. Prvi si. kateremu bom zaupal. Poslušaj! Sarrio tisti doseže visoko starost, komur se duša v sivih letih počez obrne. Tako se vedno zatika in ne more iz telesa po okroglih izhodih. To pa dosežemo s posebnim sredstvom, z neko čudovito tekočino ...» JejhatEi če bi jo imel! Ali mi jo moreS
priskrbeti?*	,	,
»Ne vem. Ti bi. jo najbrž tudi ne maral
piti. ker ima zopern okus.«
«Vse sem pripravljen storiti. Saj gre za
življenje.«	, ...... *
«Dobro. Pa pridi ponjo. do jutri ti jo pripravim.«
Obljubi* je hotel Zlobec častno izpolniti. Pokazal se ie iznajdljivega, pa tudi vrednega dvojega- imena. Napolnit je* lonec z raznimi odpadki, ogljem, s konci tobaka, s suhimi parklji. smok). papriko, kislim mlekom, starim usnjem in kolomazom. Vse to je žalil z gnojnico in s petrolejem, postavil k ognju, da je dobro prevrelo in pustii. da se ie ohladilo. Zatem je odlil tekočino v steklenico, na katero Je napisal: «Sredstv» zoper umrljivost.*
Točno kot sta se dogovorila, je prišel (jlivar po zdrav ilo. Dal mu je steklenico z naročilom, naj izpije polovico, na kar naj se zažene v divji beg.	*
«Zakaj?» ie vprašal skopuh.
«Zato, da bo zdravilo hitreje učinkovalo. Duša se bo prej obrnila in ko bo legla počez, je nobena stvar ne spravi v prejšnje stanje.»
Mož je vzel steklenico in hitel domov. Zaprl se je v sobo, odstranil zamašek in duhal tekočino. Bila je črna in gosta, zelo ostudno je dišala. Skoro se mu je obrnil želodec za-, radi ogabnega okusa. Ljubezen do življenja in sovraštvo do smrti pa sta mu stala ob strani kot zvesta pomočnika, da je izpraznil steklenico do polovice.
Kakor besen je planil iz sobe in drvel v dolino. Držal se je za trebuh, kričal in molel jezik iz ust. Na vprašanje, kaj mu je, je odgovarjal, da ga bo razneslo. Pričel se je zvijati, in valjati po tleh, učinek pijače je bil strahovit. Končno so ga prijeli orožniki ter ga zaprli zaradi pijanosti na javnem kraju.
Tudi Zlobca bi bila zadela enaka kazen, da ga ni ščitila visoka starost. Skopuhu pa je sredstvo utrdilo upanje v dolgo življenje, ker ni podlegel njegovemu učinku.
Soteščan.
UGANKARSKI KOTIČEK
\IZ POPOTNIKOVE TORBE
Zlogovnice
Iz zlogov a, ca, ca, ca, ce, da, de, dri, gra, i, ja, ja, li, ma, ma, na, ni, o, o, ra, sm, ti, va, ▼1 sestavi osem trozložnih besed naslednjega pomena: 1.) roka, 2.) del pohištva, 3.) vladarica čebel, 4.) druga beseda za plot, 5.) jedilno orodj«, 6.) rudnik za živo srebro, 7.) druga beseda za običaj in 8.) žensko krstno ime. Ako ste uganko pravilno rešili, dado vse prve črke od zgoraj navzdol naslov najboljšega slovenskega tednika.
Posetnica
li Črk imena in priimka sestavi stan tega moža.
* 'i Kvadrat
A	A	A	A
A	A	B	D
D	K	M	0
0	S	S	V
Črke v kvadratu uredi tako, da dobiš štiri besede, ki se enako berejo v vodoravnih in navpičnih vrstah ter pomenijo: 1.) kmetsko orodje, 2.) žuželko, 3.) slovensko reko, 4.) prvega človeka.
Računska uganka
Mož in žena sta stara skupaj 65 let. Mož reče ženi: Čez 15 let bom jaz še enkrat starejši, kakor si bila ti pred petimi leti. Koliko je star mož, koliko žena?	.,„,,..
*	s ni fj^i
Imena vseh onih, ki bodo vse uganke pravilno rešili in nam to javili z dopisnico, bomo objavili v prvi številki po Novem letu.
GOSPODARSKE NOVICE.
Središče ob Dravi, v decembru.
fCljub težkim gospodarskim razmeram, ki so se v našib krajih še poostrile zaradi izredno slabe letošnje letine in trgatve, moremo zabeležiti v našem trgu precejšen gospodarski napredek. Dela na elektrifikaciji uaše občine se približujejo svojemu koncu in ako ne bo nepredvidenih zaprek, lahko računamo, da bo z novim letom za-žarela pri nas električna luč.
Tudi industrija se v našem trgu razvija. V neposredni bližini kolodvora je zgradil g. Fr. Kočevar moderno žago, ki je te dni začela obratovati. G. Karel Vargazon pa ureja pri svojem mlinskem podjetju veliko, z najmodernejšimi stroji opremljeno tovarno bučnega olja. Obema podjetjima želimo uspeh in razvoj. Na ta način bo v sedanjih časih velike brezposelnosti prišlo zopet lepo število naših ljudi do sigurnega in stalnega zaslužka.
Naš občinski odbor, ki si je že z elektrifikacijo trga pridobil priznanje naše javnosti, je storil v zadnjem času zopet nove važne sklepe, katere bodo pozdravili sigurno vsi naši občani brez razlike strank. Na svoji zadnji seji je namreč sklenil, prodati na javni dražbi žrebčarno, ki je občinska last, ki pa je bila zadnja leta, odkar žrebci niso več v državno-vojaški upravi, neuporabljena in zaradi tega za občino brez prave vrednosti. Za izkupiček te prodaje se bosta zgradila dva mosta, eden v Steničjaku in eden na Strasu; ta dva mosta sta za naš trg nujna potreba. Za občino pomenja gradba teh dveh mostov sicer veliko žrtev; potrebna denarna sredstva upa dobiti in jih je tudi stavila v proračun, iz prodaje raznih zemljišč in kakor omenjeno iz prodaje žrebčarne. .Da pa stroški zgradbe teh dveh mostov ne bodo previsoki, so se zavezali tr-žani k prostovoljnemu <kuluku». Tudi ves «ku-luk», določen v prihodnjem letu za popravo cest, bo šel na račun zgradbe omenjenih dveh mostov. Pozdravljamo ta važen sklep občinskega odbora, ki je s tem pokazal, da se zaveda dejstva, da so dobre cestne zveze najboljše znamenje dobrega občinskega gospodarstva ter da so občani dolžni že iz lastnega nagiba storiti vse, kar je v njihovi moči, da se čim bolj olajša cestni promet in s tem pripomore k splošnemu napredku in blagostanju občine.
Za zgradbo mostov se je najbolj zavzemal in se najbolj trudi občinski svetovalec gosp. Jakob Jurjaševič; od srca mu želimo, da izvede za-početo delo do kraja.
Tudi v kulturnem oziru bomo v našem trgu zaznamovali v najkrajšem času lepo novo pri-dobitev. Sokolsko društvo je dobilo koncesijo za kino, ki jo bo izvrševal v Sokolskem domu kot najemnik privatni konzorcij pod vodstvom g. Fr. Robiča. Kinomatografske predstave bodo poleg gledaliških in drugih prireditev važen činitelj v izvrševanju sokolskega prosvetnega programa. Nudile bodo našemu ljudstvu ob dolgih zimskih .večerih mnogo pouka in zabave. Prepričani smo, da bo kinematografski konzorcij izpolnil pričakovanje, ki ga vanj stavi naše občinstvo. V.
BOŽIČNICA ZA UBOGO OBMEJNO DECO.
Sv. Duh na Ostrem vrhu, v decembru.
Odkar smo se rešili suženjskih spon in je tudi naša najsevernejša meja izletna točka Sv. Duh v svobodni Jugoslaviji, se prireja na tukajšnji šoli vsako leto božičnica z obdarovanjem uboge obmejne dece. Isto se namerava storiti tudi letos. Kakor je mnogim rodoljubom, ki so že večkrat posetili naš gorati kraj, znano, živijo več kakor tri četrtine tukajšnjega prebivalstva v veliki siro-maščini. Staršem primanjkujejo za nabavo obleke, obuvala in šolskih potrebščin potrebna sredstva, zaradi česar njihovi otroci ne morejo redno obiskovati šole.	- - i <
Kolike važnosti pa je za tukajšnje otroke reden pouk, posebno kar se tiče narodne vzgoje, o
tem ni potrebno razpravljati. Naj se omeni samo to, da leži naš kraj tik ob avstrijski meji in da ima tukajšnja šola tekmovalko v sto korakov oddaljeni nemški šoli, katero podpirajo z znatnimi sredstvi razna vsenemška društva.
Da bo mogoče preprečevati uspehe delovanja nam nenaklonjenih nemških sosedov in da bo do danes neomajna narodna trdnjava Sv. Duh mogla tudi v bodoče kljubovati vsem sovražnim navalom, si moramo privzgojiti narodno zavedno posadko! Kdo bo ta posadka? To bo naša mladina, katero je treba za to pridobiti in vzgojiti. Razne prireditve, h katerim spada tudi nameravana božičnica, so mogočno sredstvo v dosego omenjenega smotra. Ker pa primanjkuje v to svrho potrebnih gmotnih sredstev, se prosijo rodoljubna in narodno čuteča srca za prispevke, ki naj se pošljejo na šolsko upraviteljstvo Sv. Duh na Ostrem vrhu, pošta Selnica ob Dravi. Vsak, tudi najmanjši dar je dobro došel. Nedolžna otroška srčeca vam bodo hvaležna za vse, karkoli jim darujete. Vse darovalce bo pa spremljala prijetna zavest, da so s svojo požrtvovalnostjo doprinesli mnogo k vzgoji naših bodočih graničarjev.
Darovi se sprejemajo do 16. januarja 1927. (zaradi snežnih žametov se prireditev ne more prej vršiti). Imena cenjenih darovalcev se bodo objavila v našem listu «Domovina>.
VESTFALSKO PISMO.
G1 a d b e c k, sredi decembra.
Dovolite, gospod urednik, da se tudi Slovenci iz Gladbecka oglasimo včasih v Vašem listu. Tu nas je precejšnje število in smo prav zadovoljni z <Domovino», iz katere izvemo, kaj se dogaja po naših slovenskih krajih in kako se godi našim sotrpinom rudarjem tam v mili naši domovini. Pri nas imamo tudi slovenski list po imenu «Naš zvon>, ki prinaša le malo novic, zato pa tem bolj zabavlja. Tega zabavljanja je toliko, da so se ga do grla nasitili celo že številni člani Kalanovega Društva sv. Barbare.
«Naš zvon>, ki ga vodi duhovnik g. Kalan, poziva, naj se mu pove resnica. Če jo že hoče imeti, evo:	A
tNaš zvon> po Porurju zvoni, . t Slovence narazen podi. Čim bolj naš Kalan se razgreva, tem bolj <Domovina> uspeva. 1
Pa še nisem povedal vsega. Resnica je nadalje tudi: čim bolj «Naš zvon» zvoni, tem več članov dobiva naše Jugoslovensko podporno društvo. Zgodilo se bo, da bodo počasi vsi člani Društva sv. Barbare prišli k nam. Do tega bo prišlo, ko si bodo zaslepljenci izkopali iz oči pesek, ki ga imajo nasutega v njih. Zaenkrat pa samo rečemo, da nam je ljubše 100 dobrih članov kakor 150 slabih.
Za one pobožne ovčice, ki so nad našimi člani upile, da so komunisti in nejeverniki, je «Naš zvon^ seveda zelo zanimiv časopis, ki jim prinese še mnogo preveč novic. G. Kalan pravi, da je «Domovina> pregrešna in pohujšljiva; mi, ki mislimo z lastno glavo, pa vsega tega ne vidimo in zato «Domovino> priporočamo vsakemu Slovencu kot najboljši list. Prav tako tudi lahko z mirno vestjo vsakemu tukajšnjemu rojaku svetujemo vstop v naše Jugoslovensko podporno društvo, katerega voditelj je neumorni g. Pavel Bolha, ki se neprestano trudi in dela za vestfalske Slovence.
G. Kalanu bi priporočali, naj ostane rajši pri svojih verskih stvareh, v drugo pa naj se ne vtika. Res, srečne so slovenske duše: domači duhovniki s svojo politiko gredo za njimi kakor senca za človekom. Živel sem že med pripadniki številnih narodov, kakor med Angleži, Američani, Poljaki, Slovaki in drugimi, pa nisem videl ne slišal, da bi njihovi duhovniki tako tiščali /a njimi kakor naši za nami Slovenci. Bil sem tu i i v Zedinjenih državah, kjer med našimi roj:.!.s zdaleka ne vladajo take razmere kakor med Slovenci tu v Porurju.
Svetonočno plačilo
(Legenda.)
V	skromnem betlehemskem hlevcu se je rodilo Dete. Nebo se je v temni polnočni uri olepšalo z divno zarjo, da proslavi Njegovo rojstvo; poslalo je zato najkrasnejše angele oznanit zemlji Njegov prihod. Pastirsko kočo na bctlehemski poljani jo napolnila čudežna svetloba v čast Njemu, ki leži v lesenih jaslih.
Tudi priroda je ugibala, kako bi ga dostojno pozdravila. Vzravnale so se vitke jelke in smreke ter raširile gole veje; zaželele so si zelenja ter s d nenadoma ozelenele. Ista želja so je rodila tudi brinju in bršljanu, ki sta enako dobilo zeleno obleko. Celo mah ni hotel zaostati. Kakor hitro se ga je dotaknila angelova stopinja, je dobil zeleno barvo.
«Kako si lepa v zeleni opravi!» je pohvalil jelko starodavni hrast.
Lepo ti pristoja zeleno nakitje, prijateljica,» je povzdigovala smreko košata bukev.
«Pod& se ti zelena barva,» je leskovina šepetala brinju in zavidala bršljan, razmrežen po gozd-nili tleh.
«Celo mah se ponaša s praznično opravo!» se je užalilo suhi cvetlici.
»Proslavljamo Njega, ki ga pošiljajo nebesa!« so odgovarjale rastline.
»Kaj želite za plačilo?» jih je vprašal angel, plavajoč nad gbzdom.
«Da bi vedno ostale zelene,® so zaprosile.
«Vaša prošnja je uslišana,« jih je zagotovil in odplaval v višavo.
V	tistem hipu je začutila jelka na svojih vejah ostro iglovje; isto tudi smreka in brinjev grm. Bršljan se je vzpel na visoka drevesa, da ga nc doseže zlobna roka. Tudi skromni mah je dobil svoje stalno zeleno barvo.
Njihovega zelenja še danes ne uniči niti najhujša zima; ljudje ga nabirajo za jaslice in božična
drevesca.
Živo jabolko
(Zabavno igračkanje.)
nt-
<?o
Napravi v jabolko malo luknjo, v katero deni
■<oliko živega srebra, nato luknjo skrbno za-
laj, a jabolko položi na toplo peč. Ko se jabolko
reje, se začne veselo premikati po peči, kakor
bilo živo.'® ' ""V*- *• v •
Pri jaslicah
Po biserih sneženih se lunin svit leskeče in v srcih naših malili gorijo lučke Sreče.
Pri jaslicah pastirji strmijo v čudo božje, celo vojak odložil nocoj je vse orožje.
Pred jaslicami svečke Bogu na čast gorijo, po sobi pesme svete se pozno v noč glasijo.
In dedek na zapečku o starih časih pravi, o hudih turških bojih in o krščanski slavi.
Pri jaslicah pastirji poslušajo ga zvesto, ko spremlja jih z besedo tja v betlehemsko mesto
ln z njimi staro, mlado pri jaslicah vasuje in lilevec in družinico izvoljeno blagruje ...
Po biserih srebrnih se lunin svit leskeče. iz jaslic v srca naša gorijo lučke sreče ...
Ivan Albreht.
Božične pripovedke
POLNOČNICA MRTVIH.
Bolj kakor drugikrat se človeku primeri, da zadremlje pri polnočnici v božični noči. Orglanje in lepo petje ga nehote uspavata, iz telesa vstane drug človek in pohiti na krilih čarobnih sanj nekam daleč v neznanost...
Nekaj takega se je pripetilo Vrškovemu Poldetu iz Podoreha. Sedel je v klopi pod korom, kjer ga je proti koncu polnočnice zazibal spanec. Ljudje so hiteli iz cerkve; nihče se ni ozrl v mračen kot ter ga predramil. Mežnar je pogasil luči in zaprl vrata.
Ko se je Polde čez nekaj časa prebudil, je bila cerkev bajno razsvetljena. Slovesno je zvenelo izpred oltarja petje božičnih psal-mov iz grl duhovnikov, katerih ni mogel poznati ne po glasu ne po obrazu. Cerkev je bila napolnjena do zadnjega kotička, nikakega premikanja, kašljanja in šumenja ni bilo čuti v božjem hramu.
V klopi blizu njega je sedel neznanec, zatopljen v molitev. Polde ga je zvedavo ogledoval, nakar ga je potihoma nagovoril. Možu se je zresnilo lice; pritisnil je na usta kazalec v znamenje, da mora mo!čati.
Na stopnici ob stranskem oltarju sta klečali postarni ženici tako, da sta gledali druga drugo, kakor bi si radi nekaj povedali. Z roko pa sta si tiščali usta ter si onemogočali govorjenje.
Nedaleč od njega je stala visoka ženska z zavezanimi očmi. Zvedavo se je ozirala okrog sebe, toda zaveza ji je branila pasti radovednost. Kljub prizadevanju je ni mogla strgati z obraza.
Začela se je maša. Slovesno so zabučale orgle in zadonele vesele božične pesmi. Ljudstvo je spremljalo vsako mašnikovo kretnjo: radovalo se je ob gloriji, verno je ustalo pri evangeliju in ob povzdigovanju se je ponižno trkalo na prsi.
Po končani slovesnosti je mašnik blagoslovil vernike, ki so začeli odhajati Iz cerkve. Častitljiv cerkveni dostojanstvenik je stopil
pred vrata z velikim kosom mesa, ponujajoč ga vsakemu odhajalcu, toda nihče ga ni hotel sprejeti, vsak je s studom odklonil njegovo ponudbo.
Ko so se razšli, je tudi Polde hotel oditi. Pritisnil je na kljuko glavnih vrat, a je strahotna odskočil, kajti vrata so bila zaklenjena. Isto se mu je godilo pri stranskih vratih, nikjer ni mogel iz cerkve. Preplašen je bežal v zakristijo in odprl omreženo okno, najbližje župnišču. Župnik je hodil po motno razsvetljeni sobi, v levici je držal molitvenik In v desnici svetel križec, duhovno orožje proti nočnim prikaznim. Z duhovi je imel gospod dokaj opraviti; vaščani so ga opazovali v poznih urah, kako je kropil okrog sebe in nekoga odganjal.
Nocoj pa Poldeta ni zanimalo njegovo po-čenjanje, zavpil je na vse grlo, naj mu odpre. Glas je razodeval obup in grozo. Župnik je zaslutil, da se je nekaj prigodilo. Brez pomišljanja je odprl nizka vrata zakristije.
«Ali si ti, Polde?» ga je spoznal v odsevu luči iz župnišča.
Povedal mu je, da je zadremal pri polnočnici in ostal v cerkvi, ko je mežnar zaklepal vrata. Glas se mu je tresel, trepetal je po vsem telesu.
«Ali si kaj videl ali slišal ?» ga je vprašal duhovnik.
Polde mu je razložil vse po vrsti od prizora do prizora. Župnik ga je verno poslušal.
«Bil si pri polnočnici mrtvih,» je rekel pomenljivo. «Tisti, ki se niso prav udeleževali polnočnic v življenju, hodijo nazaj iz večnosti, popravljat svojo malomarnost. Mož, ki je ob tvojem nagovoru položil prst na usta, se je v življenju v cerkvi razgovarjal in sedaj opravlja pokoro s strogim molčanjem. Slično sta se postarni klepetulji shajali ob nedeljah' pri maši, kjer sta opravljali in obrekovali. Zdaj si morata tiščati usta in molčati. Ženska z zavezanimi očmi je pasla v cerkvi radovednost; za'kazen ji je pravičnost zakrila pogled z neprozorno zavezo.s
«Kaj pa duhovnik z mesom?« ga je Polde prekinil.
Župnik se je zamislil. «To je tisti duhovnik, ki je prvi jedel v petek meso,» mu je pojasnil po kratkem poudarku in odšel v žup-nišče.
REŠENA UGANKA.
Naši starodavni predniki so pobožno posvečevali zapovedane praznike. Za greh so smatrali potresti drevo na veliki šmaren, češ, da pade kača z drevesa. Njihove misli so bile osredotočene v spominu na verske skrivnosti tako ob veliki'noči, ob binkoštih in ob božiča.
Bile so pa med njimi tudi izjeme. Fantje iz Pšeničja so uhajali na stranske poti staršem. ki so jih zaradi tega resno svarili. Na sveti večer so se podali k Pletarju na domačo zabavo. Postavljali so jaslice, peli vesele pesmi, kvartali in uganjali nedolžne šale.. Praviti so si povesti, stavili uganke ter jih reševali.
Nejevoljno je gledala mati Pletarica s peči na živahno družbo. «Tiako kratkočasenje ni za sveti večer,« jih je opozorila.
»Kaj pa naj delamo?* je menil starejši sin.
Materin odgovor je zadušila nova uganka, ki jo je postavil fant iz Slivja. «Kateri svetnik je v cerkvi najbolj živ?»
«Tisti, ki ima največ črvov,* jo je pogodil Urbanov Luka.
«Kdo je pa večji kakor Bog?» je vprašal Rmanov Štefan.
«Nebeškn. vrata, drugače bi ne mogel ven,» je uganil Količev Peter.
«Kdaj je v peklu najbolj vroče?* je Gorjancev Pavel pokazal svojo iznajdljivost.
«Kadar najbolj zakurijo,* je dobil odgovor.
«Kateri vrag je najbolj črn?»
«Tisti, ki ometa peklenske dimnike.*
Pletarica je skoraj omedlela, tako pregrešno se ji je zdelo to ugibanje. «Kazen vas bo zadela,» jim je zapretila.
Komaj je to izrekla, so se odprla vrata in grda pošast se je privalila na sredo sobe. «Kdo sem pa jaz?» je zagrmela. «Uganite!»
Fantje so prebledeli od groze, nobeden se ni upal ganiti ne z rokami ne z jezikom. Tedaj je vstala ob materi na peči njena triletna
Dolgoletmi^jo, prizanašala usoda. Nekega božičnega večera pa, ko so prižgali luč; se ga je oklenila desetletna hčerka. cA tek nimajo glave,* je zaplakala, kažoč na steni.
hčerka, ki je jedva jecljala prve besede. «Ti si peklenšček, ki iščeš, koga bi požrl,* je pravilno rešila stavljeno uganko.
Kakor v mukah se je skrčila pošast, za-rjula je in zbežala. Vrata so se ji sama odprla ter se po njenem odhodu zopet zaprla. Otrokov odgovor ji je stri moč. s katero je hotela obvladati razigrano mladino.
Deklica pa, ki se dolgo ni mogla privaditi govorjenju, je od takrat pravilno govorila.
SENCA BREZ GLAVE.
Kajenje s kadilom na sveti večer je starodavna slovenska navada. Gospodar ali gospodinja niuujp v lonec žerjavice in natrese nanjo kadila, čigar vonj mora priti v- vsako shrambo, pa tudi v hlev ia svinjak. Po končanem obhodu postavi lonec v hišo in vpihne luč na dišeči žerjavici. Vsa družina se postavi okrog lonca in kogar Esenca je v prvim svitu božične luči brez glave, tisti umrje tekom. leta.
Cvržek, skrben družinski oče, je posvečal te mu pojavu vsako teto vso pozornost. Trepetal it v bojazni, da bi ne zapazil usodne aence, ko jf obliznil plamenček trsko, ki jo je vtaknil v žer iavico. Globoko si je; oddahnil, kadar je vid«3' glavo na senci Blednjega družinskega člana — znamenje, da tisto leto ne bo smrti v njegovi hiši.
«Saj jo imajo,* so trdili drugi, videč pravilno senco.
cOb prvem svitu je ni bilo... O, umrli bodo naš dobri atek *
Otroci so obstopili očeta,. božali so ga in objemali. Dolgo se ni mogel iztrgati nežnim ročicam.
Napoved bližnje smrti ga je resno zaskrbela. Kdo bo gojil nedorasle otroke, ako bo odpoklican iz življenja? Kakor Čreda bodo ostali brez pastirja, izpostavljeni nevarnostim ... j Ob misli na smrt mu je dozorel sklep, da ji mora ubežati. Neka tajna sila ga je gnala na t Goro k sivolasemu župniku, slovečemu po svojih čudežih. Prosil ga je razodetja, kakšna smrt mu je odločena in kako bi se ji izoglil.
Duhovnik s častitljivo sivo brado je pokleknil pred zaprto omarico, imenovano sedež skrivnosti. Trkal se je na prsiv govoreč nerazumljive besede. Ko se je s čelom dotaknil omarice, ga je obsijalo razsvetljenje.
«Strela vas bo zadela,* mu je razodel, preroško navdahnjen. <Bodite pripravljeni, ker ne veste ne dneva ne ure.. .*
Kakor obsojenec pred smrtno kaznijo, tako je Cvržek drgetal od strahu ob tem razkritju. cAli res ne morem uiti?* je jecljal in čakal modrega nasveta.
| <Dam vam tale križec, blagoslovljen proti nezgodam,* ga je potolažil s svetlo kovino. cNosite ga vedno pri sebil*
Kljub zaupanju v križec pa se Cvržek nI mogel pooplnoma pomiriti. Nekaj mu je šepetalo, da mora podvzeti zanesljivejše korake v osebno varnost Spomnil se je podzemeljske kleti pod hrir bom ne daleč od hiše. Dal jo je obzidati z močnim zidom in s tremi oboki; tukaj naj bi bilo njegovo varno zavetje ob neurju.
Soparnega poletnega popoldne s* je pripravljalo k nevihti. Takoj ob prvem gromu se je zaprl v obokano skrivališče; obšla, ga je ledena zona, zakaj okrog vratu si je pozabil obesiti križec.	,
Planil je med silnim hroščem nevihte iz kleti in tekel pod okrilje blagoslovljene 9vetinje. Komaj je zapusti) obzidje, se je vžgalo nad njim v oblaku in zasmrdelo po ognju. Strela je udarila v zidovje ter ga zrušila v razvaline.
Tako je Cvržek ob pravem času ubežal usodnemu trenutku.
Soteščan.
Za igro lov
Angel, bangel, frkuči; čiči, biči. kompsmi: više,, kišfc. a m od h iše tika,
n :.. n
van izlili i: i!
rešil kraljično ie rok razbojnikov
(Pripovedka.)
Svojis* dni je žwela vdova, katera je imela edinega sina, ki je služil pri ktaUu v velikem mestu, daleč od svojega rojstnega kraja. Nekoč ja dobil dovoljenje, das sme obiskat svojo drago mater, ki je že dolgo ni videl.
Pot ga je.< vQdila.skozi velik temen, gozd, v katerem ga je: dohitela' nož. Dolgo bega po njpm, ne da bi mogel najti izhodi
2e misli leči ves truden in otožen pod drevo, da bi prespal temno noč, ko naenkrat opazi v neposredni hližim. nekega moškega, ki ga spozna za lovca.
Mladenič ga nagovori in lovec mu pove, da je tudi on zgrešil pot v t^mpem gozdu in da se že več dni potika po njem. Pove mir tudi, da., služi na krahevem dvoru.
Mladenič spleza^ na visoke jelko, da- bi videl kje 1UČ. In res; tam v daljavi je nekaj opazil. Nato kreneta oba. proti lutH In stooro dospeta do velikega poslopja, podobnega- gradu,
V pritličju gradu gork luč in pri peči dremlje starka, ki izprva niti ne čuje njiju, trkanja. Šele, ko stopi lovec k oknu in krepke potrka,, se zbudi ženica pri peči in pride odpirat.
«Ali je to gostilna alr kaj?» vpraša mladenič. Starka prikima in ju povabi v sobo.
«Not če je gostilna,»• reče mladenič, »ptinesl nama pijače in jedi.»
Starka gre v klet in jima postreže. Mladeniču vse dobro tekne, lovcu pa se ne ljubi ne jesti ne piti; zamišljen sedi za mizo. Mladenič mu prigovarja, a ko vidi, da besede nič ne izdajo, Izpije sam prvi bokal, vina in nato pokliče drugega.
Starka, prinese drugi bokal vina, nakar gre spat.
Mladeniču se začne poslopje dozdevati zelo čudno. Ko zapazi na steni venec zvezanih ključev, gre ponje ter odpre vrata. Nato stopi v sobo, v kateri je polno raznovrstne obleke. Odpre druga vrata in pride v sobo, v kateri je samo orožje: meči, sablje, sekire, sulice, samokresi in podobno. V tretji sobi. ki jo je odprl, vidi vsakovrstno zlatnino, srebrnino, čaše, monštrance in druge dragocenosti.
Ze si hoče napolniti žepe, a si ne upa dolgo ostati v sobi. Gre dalje in pride v sobo, v kateri stoji velik bakren kotel, po tleh pa leže deli človeškega telesa. Takoj spozna, da je prišel s tovarišem v razbojniško hišo. Ali pogum mu ne upade. Stopa še skozi več sob. v katerih so postelje. V eni teh sob je še luč in ko se ozira okrog, ugleda spečo deklico. Vzdraml jo In ona ga začudeno pogleda.
«Za Boga, mladenič,* ga nagovori deklica, Kaj pa je tebe prineslo semkaj?*
«E^kaj nekl^» odgovori on, »zdrave In čvrste i ge ter pogumno srce.*
Deklica mu pove, da biva tu dvanajst ra^boi-\ovr ki so sedaj vsi z doma kakor navad o . sak večer, po polnoči pa da se vrnejo domov.
Ko jo mladenič vpraša, kdo je ona in kako je prišla semkaj, mu pove, da je kraljeva hči in da
so jo zajeli razbojniki, ko se je peljala na izpre-bcd. Spremljevalce njene sc pobili do zadnjega nje- pa privedli semkaj, kjer biva že pet let.
Ko ga deklica opozori, nai odide, ker bode razbojniki vsak trenutek'doma/jc mladenič stuša in se vrne k tovarišu, ki že trdno spi za mizo Mladenič ga vzbudi in mu pripoveduje, kaj je videl v tej,-hiši. Reče mu, da morata pobegniti. Pove mu tudi, da je govoril z ujeto kraljičino.
Ko čuje lovec vest o :tej deklici. mu zažarijo lica, oči .«e.. mu zaiskre in takoj .je boljše volje; uverien je. da je to njegova hči. ki mu je izginila pted petimi leti. Bil je namreč ta lovec kralj one dežele.
.Ko vidi mladenič lovca nekoliko vesele išega. vzame prazni bokal z mize in gre sam v klet po vino.
Naenkrat se zasliši ropot pred hišo in skoro se vrata adpro. V sobo jjrihrumi tolpa, razbojnikov. j , , , , ,
«OIej, gospodje so že tukaj,* pravi mladenič, ki ,se vrača z bokalom vina. »sedaj se mi ne drži več tako kislo. Dober večer, gospodje!*
»Le sebi žeii dober večer,* mu odgovori prvi, ki je vstopil, »mi smo ga že imeli!*
Ko zaklenejo duri, korakajo v drugo sobo, kjer sedejo k večerji. »Halo, brate c pojdi, da greva k onim in jim želiva dober tek. morda imajo tudi kaj za najina usta! Le pogum!* pravi mladenič tovarišu, ga prime za roko ter potegne za seboj.
»Kakor se vidi, ste naju popolnoma pozabili,» nagovori mladenič razbojnike. «A to ne gre tako!* Rekši prime enega razbojnika, ga vrže s Stola in sam sede nanj; poleg sebe pa oakaže prosto: svojemu' tovarišu.
*l..akšna bratca pa sta vidva.* reče poglavar razbojnikov, «da sta tako predrzna?* Pogumni mkrdenič mu odgovori: «Midva sva taka dva bratca, da bi rada kaj kupila brez denarja, če nama daste *
«Samo napijta se in si dobro postrežita z Jedjo,* pravi glavar in odide. Šel je naročit starki, naj zakuri pod kotlom in ga napolni z oljem. Ko se poglavar vrne., pravi enima dvema, ki sta medtem pridne segala po jedi in pijači: «No. gospoda. ki sta tako pogumna, da se kar sama povabita k naši mizi, gotovo bosta nočevala pri nas*
»Ako ste toliko prijazni, da naju prenočite,* pravi mladenič, »srčno vam bodeva hvaležna; noč je in nerada greva dalje *
«Le pogum, bratec!* dregne tovariša, ko stopajo iz sobe v sobo.
Naposled pridejo v sabo,-v kateri je kotel z razbeljenim oljem.
Razbojniki stopijo okrog kotla, njihov glavar pa veli enemu razbojnikov, naj prinese škaf :o kozarec.
Ko se to zgodi, veli glavar mladeniču, naj napclni škaf z oljem. Razbojniki si jih namreč msc upali takoj prijeti in vreči v kotel, zakaj zdela sta se Jim premočna; nameravali so ju tako pehniti v olje, da se ne bi nadejala.
Mladenič prime kozarec, zajame olje in ga vlije v škaf, drugič pa polije razbojnike, da počet a o drug za drugim vsi opečeni po obrazih na tla.
Lovec v tem hipu pobegne, da bi se skril za zalogo drv pred hišo. Mladenič pa steče v sobo, kjer je prej videl toliko raznovrstnega orožja, po sabljo in neusmiljeno udriha po razbojnikih.
Ko jih vse potolče. gre v sobo, v kateri spi kraljičina in ji radostno naznani, da je rešena in da ni nobenega razbojnika več živega.
^edaj šele zapazi mladenič, da mu je izginil tovariš.
Ko ga brezuspešno išče po hiši, gre na dvorišče in ga kliče, dokler se lovec ne oglasi izza kupa drv.
< Strahopetec, ti,* mu veli mladenič, »pojdi v lilev, saj za drugo rabo itak nisi, in naprezi, da se odpeljemo.!*
.Lovec se razveseli, ko vidi, da ni nobene nevarnosti več in gre urno v hlev napregat. Mladenič pa se poda po kraljično, češ, da se takoj
odpeljejo Hotel je pobrati dragocenosti, katere so imeli razbojniki, toda ona ga zavrne da mu ;ih ne bo treba, saj dobi od njenega očeta kralja bogato darilo, da bo lahko živel brez skrbi.
Ko privede mladenič kraljično, spozna lovec-kralj takoj svojo hčerko; ona pa njega ne spozna Sedejo na voz; mladenič k krabični. lovec pa mora voditi konje Lovca odnosno kralja ni malo jezilo, da se mu ie mladenič tako rogal; premišljal je, kako bi ga izplačal.
Ko se vozijo nekaj ča«a pravi lovec1. ,da se ie konju odpel komat in v£li hiladenfču naj ga gre popraviti. Toliko, da ^tOpI mladenič iz voza. po-
»No, ali si še vedno tistih misli?* ga vpraša kralj.
»Kakor sem rekel.* odgovori mladenič; »kjer ga dobim, na kosce ga taztrgam.*
•Dobro! Pridi danes popoldne zopet k meni, morda ga vendar dobimo.*
Popoldne obleče kralj vrhu svoje kraljeve oprave še ono lovsko obleko, katero je imel takrat v gozdu; potem skliče svoje lovce in stopi med nje.
Skoro spozna mladenič svojega tovariša in že ga hoče udariti, toda v tem hipu ga zgrabijo drugi lovci Kralj pa sleče lovsko opravo in mladenič vidi. da oni lovec ni bil nihče drugi nego sam kralj.
Zdajci poklekne mladenič predenj ter ga prosi odpuščanja in milosti.
«V'se ti odpuščam,* govori kralj. »Plačati sem te hotel varno za besede, s katerimi si me psoval.* »Zato pa, ker si rešil hčerko in mene iz rok razbojnikov, te čaka bogato darilo. Sicer te ne morem dovolj poplačati, ali zadovoljen bodi s tem. da ti dam hčer za ženo.«
Nekaj dni potem se je obhajata velika slavnost •a kraljevem dvoru: praznovala se je poroka vega kralja s kraljevo hčerjo.
žene lovec konje v dir in oddriira mladeniču iz-preo cči. To pa je storil zato. ker je dobro vedel, da se bo mladenič oglasil ?ri njem. ker mu je rekel, da je lovec na kraljevem dvoru.
M adenič ne ugiblje dolgo, kaj bi storil, marveč sklene iti peš v mesto in stopiti pred kralja samega.
Kc se pripeljeta lovec in kraljična v mesto, pelje lovec mimo kraljeve palače. Kraljična mu vtli, naj ustavi, ona nato skoči naglo po stopnicah v grad. V tem zapelje Icvec v hlev, potem pa se gre urno preobleči v kraljevsko opravo.
Ugleda v ši očeta svojega, mu pade kraljična v naročaj in ga poljubuje. Veliko veselje ie bilo na kralievem dvoru, ko se je zvedelo, da se je našla kraljeva hči.
Ker je kralj vedel, da se bo mladenič oglasi' pri n.iem, je izdal .povelje, da se mu izkaže kra Ijev-ka čast. kadar se pojavi na njegovem dvoru
Že drugega dne se zglasi mladenič v kraljev: pisarni, češ. da želi govoriti s kraljem.
Ko stopi pred kralia. se mu pokloni in mu pove. da je on rešil kral'ično iz razbojniških rok in kako ga je prevari] eden njegovih lovcev Zahteva torej, da se dotičnik ostro kaznuje. Kralj mu odgovori, da bo sklical vse svoje lovce in on mu bo pokazal dotičnika.
»Ali ste zelo jezni nanj?» ga vpraša kralj.
»Vaša svetlost,* odgovori mladenič, «jezen pa tako. da bi ga zdrrbil na kosce *
Kralj sk'iče lovce in pravi mladeniču, naj mu pokaže tistega, ki je tako nepošteno ravna! ž njim.
Mladenič ogleduje lovce, ali pravega ne more najti.
Kralj se navidezno razsrdi, češ, da se šali 2 njmvter mu zapreti, da ga bo dal obesiti, ako mu ne pokaže pravega lovca.
•Ker mladenič ne more ustreči kralju, ga vei" ta odvesti v zapor, drugi dan pa obesiti.
Naslednjega dne so odvedli mladeniča k ve-šalom, kjer je že stal krvnik. Kralj ga vpraša, ali je še tak-ih misli, da bi namreč raztrgal lovca, če bi ga dobil v pest.
«Vaša kraljevska milost!* pravi mladenič, «še sedaj bi ga zmlel, ko bi ga dobil.*
Kralj zapove krvniku, da zvrši svoje delo; prej pa mu je na tihem rekel, naj ne stori mladeniču ničecar žalega.
Krvnik mu priveze vrv okrog vratu in migne hlapcem, naj ga potegnejo kvišku; takoj pa prereže vrv in mladenič pade na tla, ne da bi se mu bilo kaj zgodilo.
Belokranjske zagonetke
Več ko sto dog — eden obroč, a brez nog.
(Sod.)
Če uzmeš, je više, če dodaš, je manje.
(Jama.)
Šuplina pri šuplini; če iz srede eno vzameš. ti ostaneta dva konca.
(Veriera)
V zraku ni je, na zemlji ni je, v vodi ni je, v trebuhu prenaša, na nje se nanaša.
(Čoln •
Kada gre v peč, vavek muči, kada iz peči, onda cvrči.
(Mast.)
Ves gre v štalčico. le rogi ne morejo.
(Sveder.)
Doge — deske, iz katerih je sestavljen sod; uzmej = — vzameš; više = več; šuplina= votlina: ni je = il; kada = kadar; vavek = vedno; onda = potem;
rog: — rogovi.
Albia Cebular.
Jurčkov obisk
Mati: «Jurček, ali nisi bil nadležen stricu in teti?»
Jurček: «Ne, ko sem prišel k njima, je dejala teta: ,Baš ti si nam še manjkal!'»
Romarica z Blejskega jezera
i-	(Starodavna pripovedka.)
Jasen pomladanski dan je krasil čarovito blejsko okolico. Po jezeru so se zibali čolnički s številnimi romarji in plavali proti otoku. Pobožne romarske pesmi so donele med pljuskanjem vesel orjaških čolnarjev.
Po sredi jezera je plul največji čoln, ki se je nenadoma začel potapljati. Čolnar se je trudil, da prepreči nesrečo, ljudstvo je preplašeno klicalo na pomoč.
^Pomagaj, Kraljica na otoku!>
Možak je omagal ob okornem veslu, voda je zalivala čolniček ter ga je hotela pogoltniti.
«Kaj takega še nisem doživel,* je pravil razburjen. <Samo petnajst nas je v čolnu, dočim sem jih vozil že po dvajset in več, pa se ni nič zgodilo. Vsekakor je med nami grešnik, ki ima nekaj posebnega na vesti.>
«Kaj naj storimo?* so trepetali romarji.
«Kdor se zaveda krivde, naj skoči v jezero,> je dejal z vso resnobo. cBoljše je, da pogine eden namesto vseh.>
Kakor žareča oglja so se medvedu zasvetile oči. Postavil se je na zadnji nogi in naskočil napadalca. Dolgo sta se borila in premetavala, dočim je tujec smrčal mirno v globokem spanju. r -	,
Gozdnemu velikanu so pešale moči. Uvi-del je, da ni kos zverini ter je sramotno pobegnil. Medved pa je zmagovito sedel na prejšnje mesto.
Odslej ni bilo divjega moža več k Podobniku na prenočišče. Hodil je sedet na skalo ob gozdu, odkoder je klical ponoči z votlim glasom: «Podobnik, ali imaš še tisto hudo
niuco?»
S ol e š č a n.
Takoj po teh besedah se je dvignila mlada žena ter se spustila v vodo. Togotno so jo objeli valovi ter jo potegnili v globočino.
Kakor riba je švignil čolniček na gladino in 1 drča! proti otoku. Nevarnost je bila minula. Romarji so molili in peli zahvalne pesmi
Na stopnicah na otoku jih je pričakovala j žena-grešnica, ki jih je prej rešila s svojim živ-j ljenjen;. Z obraza ji je sevala blaženost, njena obleka je bila bela kot sneg.
«Rešena sem... Bila sem pri Kraljici ua otoku,s je spregovorila in izginila.
Šoteščan.
Divji mož
(Pripovedka.)
V hribih na prostorni planoti stoji prijazna hišica, v kateri je bival pred davnimi leti bogat posestnik. Rekli so mu Podobnik, ker je v mladosti prodajal podobe, s čimer si je opomogel in kupil posestvo. Mož je napredoval s čudovito naglico; kar je vsejal ali vsa-dil. je bujno raslo in bogato obrodilo.
K sreči in blagostanju mu je pripomogel divji mož, ki je prebival v njegovem gozdu. Našel ga je nekoč v hudi zimi sedečega na skali, silen mraz ga je napotil v njegovo bližino. Prijazno ga je nagovoril in povabil k topli peči. Od takrat je prišel vsako noč na večerjo in prenočišče. V zahvalo mu je povedal, kdai naj orje in seje. da bo njegov trud obilno poplačan.
Nekega poznega večera je Podobnika iz-nenadil popotnik z medvedom, ki zaradi teme ni mogel naprej, ter ga je prosil, naj ga prenoči.
«Ne branim se vzeti te pod streho,» mu je odgovoril. «Povem ti pa, da se ne prestrašiš: tukaj prenočuje divji mož, ki ne mara nikogar razen mene.»
«Tega se ne bojim,» je odvrnil tujec in pokazal na varuha. Utrujen je legel na klop, medved pa je sedel zraven njega in čuval svojega gospodarja.
Okrog enajstih je prišel divjak z debelo gorjačo ter je sovražno pogledal spečega popotnika. Srdito se mu je napel poraščeni obraz, visoko pod strop je dvignil grčavo palico in hotel zamahniti.
Iz Bele Krajine
KADA DOJDE BOŽIČ ...
Kada dojde Božič,
tega
je svega na mizi: za dečico leskovih kitic prostih i kvasnih poviti«. petehov. orehov
i novih bregeš! A deca iz kutninca se mrzli zimi smeje, na pečici se greje.
TEPEŽNICA.
Reš'te se, reš'te. zdravi, veseli, tusti, debeli, da bi živeli, v večji obilnosti. vedno veseli klasje si želi, da bi imeli polne kašče zrnja, polne dime mesa. polne hrame vina. polna krme hesa, da vas ne bo zima!
Kada = kadar; dojde = pride; svega = vsega; kitic = palic; povitica = potica; kvasna = s kva-sem; prosta = brez kvasa; petehov = petelinov: bregeš = hlač; kumen = zapeček.
Tust = tolsti, debeli; zrnje = žito; hes = senik, lesena hišica, ki stoji na košenici kje v gori, kamor spravljajo seno.
Albin čebular.
Skopuhov denar
(Pripovedka.)
Živel je skopuh, ki si ie pridobil mnogo denarja. Zavitega v cunje je skril v blazinico med pleva in naročil, da mu morajo blazino dati ob smrti v krsto pod glavo. Domači so mu izpolnili željo.
Žena ie morala plačati pogreb in poravnati druge stroške, toda denarja ni bilo nikjer. Tedaj se je spomnila vzglavnika, katerega je imel mož vedno pri sebi na postelji in so mu ga dali v rakev. kakor je zapovedal. Vsa obupana je hitela k župniku ter mu povedala. kaj se je zgodilo. Prosila ga je, naj dovoli odkopati mrliča ter mu vzeti denar.
Moder duhovnik je našel pameten odgovor. «Odkopali ga borno,® je dovolil po kratkem preudarku. «Ako bo denar nedotaknien v blazinici tako, kakor ste blazinico položili, vam ga botri izročil in ga boste lahko rabili po svoji volji. Drugače pa ga bomo morali pustiti...»
Odkop se je izvršil v župnikovi navzočnosti. Grobar je odkopal krsto in odkril mrliča. Nudil se jim je grozen prizor. Mrtvec je ležal na ustih, zarit v blazino, ki je bila vsa razgrizena in razrita. Bankovci so mu lezli v usta, v oči, v nos in v ušesa.
«Zaprite krsto in zasujte grobi® je ukazal župnik. «Denar, ki ga je lakomnik vzel s seboj v grob, je v oblastvu hudobnega duha, ker ga je rajši prepustil trohnobi, kakor bi ga bil privoščil svojim ljudem.»
~	S o t e šč a n.
Duh in beračica
(Narodna pripovedka.)
Vse bujnejše kakor danes je cvetela nekdaj ljudska domišlj ja. Skoro nobena pot ni bila varna pred strahovi; zbirali so se osobito na križ-potih, ob znamenjih, po gozdih, ob cerkvah in na pokopališčih. Duša, ki je odhitela iz časnosti, obtežena s kako pregreho, se je morala vračati ua zemljo tako dolgo, dokler ni napravila po-' kore. Sama si ni mogla pomagati, lahko pa ji je : koristil rešitelj s kakim dobrim delom in olajšal odmerjeno kazen. Ljudska domišljija pripoveduje nastopno dogodbico:
Šetalka iz Gobovja ni bila prijateljica siroma-j kov. Vsakega, ki je prestopil prag njene hiše, je jnahrulila s postopačem ter mu odrekla milodar. : Domači reveži so se je ogibali, le še kak tujec ' je zašel pod njeno streho.
Takrat je razsajala po okolici strašna nalezljiva bolezen. Podlegla ji je med drugimi tudi trdosrčna gosopdinja, odšla je neprevidena v neskončnost.
Po mnenju pobožnih sosedov žena ni bila pripravljena za tako potovanje. Namigavali so si, da bi znala hoditi «nazaj», in res so kmalu začeli pripovedovati, da pri šetalcu straši. Kavsarjeva Jera je videla ponoči črno ženo, slonečo na plotu za hlevom. Ko je prišla mimo, je prikazen stegnila roke, kakor da ji je nekaj ponudila, česar pa si seveda ni upala vzeti. Tudi drugi so čuli vzdihovanje okrog sosedovega doma — glasove mrtve gospodinje, čije duh išče siromakov ter jim , ponuja milodare. Ako bi se kdo opogumil in sprejel ponudeno darilo, bi ga nedvomno rešil posmrtnega trpljenja. Toda vsak se je ogibal priti v njegovo bližino.
Prebivalstvo na Golo v ju je bilo zbegano zaradi takih govoric. Storili so vse, kar jim je kdo svetoval, a strahu niso mogli prepoditi. Nehali pa niso upati in tako jim je srečen primer prinesel zaželjeno rešitev.
Pozno nekega večera je prilezla na Golovje sključena tuja beračica, ustavila se je pri Šetalcu in prosila za prenočišče. Sprejeli so jo postrež-Ijivo ter ji odkazali sobo. v kateri je umrla gospodinja. Ko so se domači odpravili k počitku, je ženica še dolgo rožljata z rožnim vencem, dokler ni končno rahlo zadremala.
Prebudili so jo trdi koraki. Delavno opremljena žena je vstopila z belim predpasnikom, pri-
žgala je luč ter se je začela pripravljati, da za-mesi kruh. Odkrila je metergo (posoda za mešanje kruha), prilila vode in testo je bilo gotovo.
Videč, da ima gospodinja mnogo opravila, je beračica vstala s postelje ter se je ponudila, da ji pomaga.
sStorite mi veliko uslugo,> je na kratko sprejela njeno ponudbo, cSicer bova naglo opravili...*;
Potrpežljiva beračica se ji je dala popolnoma na razpolago. Prinesla ji je vode, pripravila peharje za testo, sploh ji je bila vedno za petami. Začetkoma jo je nadlegovala s svojo zgovornostjo, pozneje pa je molčala, ker ji gospodinja ni odgovarjala.
Molčeči gospodinji je šlo delo bliskoma od rok. Hitro je smešila, napravila testo in ^ razdelila na peharje. Znosila ga je v peč, sirota ji je svetila.
Iz žareče peči je nenadoma zadišalo. Kruh je bil pečen in čudna žena ga je pričela izlagati i loparjem. Peka je izborno uspela; kruh j« lepo
namsel in porutnenel, prvi hlebček je podarila beračiti.
cTisočkrat vam Bog povrnib se ji je zahvalila za darilo. <Poplaža naj vam na tem in na onem svetu !>
<Zdaj si me rešila,» je izpregovorila gospodinja, ki se je ob teh besedah vsa spremenila. Beseda p je bila slovesna, obraz ji je žarel rajsko poveličan.
«Usmiljenje, dobra žena!> je trepetala bera-?ica. <Prizanesite, če sem se kaj pregrešilal>
cNe boj se, nič zalega ti ne bom storila. Veliko sem trpela na onem svetu zavoljo trdosrč-nosti napram siromakom, ber jim nisem izkazala nobene dobrote. Vsako noč sem se morala pre-mleti med devetimi mlinskimi kamni in priti nazaj zaradi pomanjkanja dobrih del. Tvoje pobožne ^želfe so mi izprosile-rešitev —-prav tolHco mi je šeamartjka!oWfcVe!ifania. Blagor"da nisi vedela, komu si se zahvalila. Za plačilo ti bom naklonila VeHko milost.* — To terekši je izginila v neskončnost.
Ko se je beračica zavedla po prestani grozi, ■o preplavljali dolino žarki tt trajajočega sOlncaJ Iskala je kruh od ponočne peke, a ni ga mOgla najti. Kakor v sanjth se ji je zdel ves dogodek, dokaz resničnosti pa je bilo. ker se pokojna Še-talka odslej ni več prikazovala.
Nekaj dni po tem dogodka je prejela bera-fiea	vsoto ^denarja, obljub-
ljeno milost za njeno rešitev.
Soteščan.
■• '	iyl	" "T?	Srio rni* '-f ' i"
Muca je zbolela
Muca naša je~zboIela, zobček jo Jjjudo boli. Bratci. hitTO pomagajmo, v mehko posteljco jo dajmo da se revica naspi! Ko bo njen najslajši sen, striček naš odpre ji gobček, "Vija. vaja, vija, ven — s kleščami izdere zobček.
Stric prihaja, grdo gleda. «Kaj vam pravim, ljubčki moji; ta, ki milo tu mijavka, je hinavka!
Vso nam smetano in mleko v shrambi davi je popila. Da po šapicah tatinskih ne bi mrha jih dobila, se domisli zvita buča in se bolna naredi... Ali jaz ji že pokažem! Kje je, ljubčki moji, šiba? Z njo par toplih ji primažem, pa bo zdrava spet ko riba!»
Mirko Kunčič.
O Vrbskem jezeru
(Koroška.)
Pri nekem kmetu na Vrbi, ki je imel svojo bajto nedaleč od jezera, je nekoč služilo ljubko dekletce za pastirico. Dan za dnem je paslo živino po travnikih ob jezeru. Posedalo je na bregu, gledalo v valove in prisluškovalo skrivnostnemu zvonjenju, ki je zvenelo iz jezerskih globin. Nekega večera ob solnčnem zahodu, ko je pastirica hotela gnati živino domov, zagleda v vodi čisto gri bregu tri velike in nenavadno lepe ribe. Živali so bile deklici všeč. Zdelo se ji je, da jo pogledujejo tako prijazno, kakor da bi ji hotele nekaj reči Zate je stopila proti njim, da bi jih ogledala bolj natančno. V svoje veliko začudenje opazi, da ima vsaka riba na glavi lepo krono.
Ko je prignala živino domov, je jela pripovedovati, kaj je videla. Zato so radovedneži večer za< večerom prihajali k jezeru, da bi videli čudo, toda brez uspeha. Samo pasti-rici so se ribe prikazovale. Ko je zvečer spet sedela tamkaj;->so priplavale ribe. Največja dvigne glavo in pravi s človeškim glasom: «Jutri ob tem času bomo spet tukaj, toda jaz ne bom riba, ampak velika kača. Jaz bom imela v ustih zlat ključ.rče boš imela toliko poguma, da ga mi iztrgaš, smo vse tri rešene.®
Riba je bila mati ostalih dveh. Povedala je strmeči deklici, da je s hčerama vred zakleta in da mora že sto in sto let trpeti v jezeru. Ko je deklica potrdila, da sprejme ribino ponudbo, so ribe naenkrat izginile v globini. Deklica je še nekaj časa posedela na bregu, poterirpa 'je odgnala »žiV1ntD:domov in legla k počitku, ne da bi bila komu kaj omenila.
Naslednjega večera se je res zgodilo vse tako, kakor je napovedala riba. Dve lepi ribici sta bili pri bregu, proti pastirici pa se je pri-, plazila ostudna kača. Deklica seže po ključu, itoda kača blas*tie in pastirica umakne roko! Kača zajoka in prosi, naj pastirica nikar ne izgubi poguma. Pastirica se ojunači in ponovi svoj poskus, toda kača spet hlastne in dekle prestrašeno umakne roko. Še tretjič se ponovi isto in dekletce v smrtnem strahu pobegne domov. Kača se zdajci spet izpremeni v ribo in bridko jokaje izgine v valovih.
Tri večere, ko so se deklici prikazovale skrivnostne ribe, je bilo jezero čisto mirno. Zdaj pa se je naenkrat razpenilo in obupni klici so doneli iz jezerskih globin.
Pastirica je prestrašena obstala in se ozrla, a iz jezera začqje glas: «Ti bi nas bila lahko rešila* in bi bila še sama srečna z nami vred. Zdaj pa moramo čakati spet sedemsto ! let, da zraste kostanj, ki bo dal les za zibelko, j V tej zibelki bo ležalo dete neke beračice, prav take, kakršno sem jaz nekoč pognala s praga svojega gradu. To dete bo spet imelo tnw5č, da nas bo lahko rešilo.*
'•Nato je vse utihnilo. Odslej ni čuti več zvonjerija iz jezera.
Pastirica je od strahu zbolela, jela hirati ! in kmalu po tem dogodku umrla.
Ivan Albreht.
molili, je vzel klobuk iu za vriskal, da je odmevalo po vasi.
<Fant, tiho!> ga je opozoril oče. «Nocoj je kvaterni petek.»
<Petek ali svetek, meni je vseeno,> mu je odvrnil in šel na fantovanje.
Domov se je vračal med enajsto in dvanajsto uro. Prišedši v gozdič pod vasjo, ga je obšla nenavadna groza Tako nekam čudno je vršalo po drevju in padalo na tla. Vrhovi dreves so ječali v različnih glasovih med pretresajočim ekovi-kanjem sov, čijih oči so žarele z vejevja.
Premočen od strahu je prišel iz gozda na planoto. Ura v bližnjem zvoniku je udarila pol-dvanajst, takoj nato pa se je oglasil veliki zvon, ki je v kratkem odstavku naznanil obhajilo.
<Nekdo je moral nenadoma.zboleti, ali pa se je zgodila nesreča,> si je mislil, uverjen, da nese duhovnik zadnjo popotnico. Kmalu nato je v daljavi zapazil lučko in slišal zvonček, čigar glasovi so postajali vedno močnejši. Ugotovil je, da se mu bližata duhovnik in spremljevalec.
<Videl bom, kam pojdeta,> se je veselil v svoji radovednosti. Spomnil pa se je, da se mora izogniti duhovniku, ki je hud na ponočnjake. Legel je za bližnji grm in gledal na cesto.
Vedno glasneje je postajalo cingljanje zvonca in duhovnikova molitev, spremljevalec mu je slovesno odgovarjal. Ko sta dospela vštric grma, se je Nace ozrl na cesto, brž pa se je prestrašea pomaknil nazaj za gosto leševje. V obraz mu je
puhnil ostuden mrtvaški duh — oba, duhovnik in spremljevalec sta bila brez glave.
Pobral se je *es «a*eden in tekel čez ttjive in travnike. Vso noč je begal okrog, a nobena pot ga ni hotela privesti domov. Šele zjutraj, ko se je zdanilo, se je zavedel daleč od domače vasi.
Od takrat se je Nace skrbno izogibal polnočne ure, ob kvaternih večerih pa se sploh ni upal izpod strehe.
Soteščan.
Dobra vzgoja
Mama: -cFrancek, kaj boš rekel, ker ti je teta dala •sladkorvke?» < Francek: «Prosim, še!»
Noč kvaternega petka
(Ljudska pripovedka.)
Kdor bi mislil, da v oboževanih starih časih ni bilo razposajencev. bi se silno motil. Bolj kot danes je bilo takrat razvito ponočevanjei, o čimer so ohranjene zanimive dogodbice do današnjega • časa.
Osemdesetletni Levar je bil v svojem času živahen mladenič. Vasoyanje mu je bila edina zabava. Noben veoer ni mogel ostati doma. Celo v petkih je hodil po prepovedanih potih, dokler je ni v noči kvaternega petka pošteno izkupil.
Nace — tako je bilo Levarju ime — je dremal pri dolgi večerni molitvi, toda ko so od-
Bebasti hudič
(Koroška.)
Uboga šivilja, ki se je komaj .preživljala z delom svojih rok, je poklicala irogatca in ga pozvala, naj ji preskrbi denarja. Zlodej ji je obljubil pod pogojem, da mu zapiše svojo dušo. Šivilja to stori, a stavi tudi sama svoj pogoj, češ: Oba morata napraviti po ene hlače. Kdor jih prej izgotovi, tisti dobi stavo.
Hudič je-bil s šiviljinim predlogom zadovoljen. Zato vzameta vsak po ene že prikrojene hlače in začneta šivati. Zlodej je tako hitel, da je vdel nit, ne da bi jo bil pr« j odtrgal. Zato je moral pri vsakem šivu leteti okrog hiše, da je na ta način odvil ves sukanec (cvirn) s klopčiča. Mislil je, da bo šiViljo z delom prehitel, ako se ne bo vednc mudil z vdevanjem. Šivilja pa je seve šivala po svoje. Jemala je kratke niti, kakor navadno, in je bila s svojim delom prva gotova. Hudič je tedaj moral preskrbeti šivilji obljubljeni denar, njene duše pa le še ni dobil, ker je tako pametno šival hlače.
Iva n A-lbr ebt.
Zvitež
Blažek: «Prosim, gospod učitelj, ali bi vi nabili dečka za nekaj, česar ni napravil ?>
Učitelj: «Naravno, da ne. To bi vendar bila krivica.>
Blažek: <Seveda! Jaz nisem napravil domače naloge.. •>
Svetonočni čudež
(Sličica v enem dejanju.)
Osebe:
R e v S e k, bolehen kočar. L i z a, njegova žena. Jakec,
Franck Tončka.

otroci.
(Godi se na božični večer v preteklem času.)
I. prizor.
(Siromašna sobica s preprosto opravo. Otroci postavljajo jaslice na desko, ki leži na mizi, obložcia z mahom. Oče in mati sedita pri peči v medsebo, nem razgovoru.)
Revšek (pokašljuje): Božič je praznik ve selja, človek je pa tako nesrečen . . . Daleč nas je privedla revščina in bolezenl
Liza: Jutri je sveti dan, pa ne vem, kaj bom skuhalo za kozilo.
Revšek: S sosedom seveda nisi govorila. Gotovo ga ne omaje nobena prošnja . . .
Liza: Ozmerjal me je in zapodil. Po božiču nam bo prodal hišico, ako mu ne vrneva posojila,
Revšek (obupno): Kaj bo z otroci? Kdo se jih bo usmilil?
Liza: Dala jih bova dobrim ljudem. Jaz poj dem služit, ti pa ... Oh, kako se mi smiliš!
Revšek: Prijetno mi je bilo deio, dokler sem mogel delati. Rad sem šel lačen spat, samo da so imeli otroci svoj košček kruha.'
Liza: Brata prosi, naj te vzame pod streho. Posestvo ima in odpravil te je z majhno doto. Uvi-del bo, saj je razumen.
Revšek: že ob misli na ta korak se mi šibe kolena. Potem bomo ločeni za vedno . . .
Liza: Zame ne skrbi. Toda otroci, ti ubogi črvički! (Si otirata solze.)
H. prizor.
Francka (priteče k materi): Mamica, kdo je
Črviček?
Mati (jokaje): Ti in sestrica, pa Jakec, vi vsi ste ubogi črvički.
Tončka: Zakaj crvicki, mamica?
Mati: Zato, ker ste majhni in si ne morete sami pomagati.
Tončka: Pastirček tudi crvicek? (Kaže iz-Btriženo podobo bettehemskega pastirja.)
Mati: Ni. Pastir je velik; saj vidiš, da ima palico in brado.
Francka; Močan je, ovcico nese na rami.
Tončka: Kam nese ovcico, mamica?
Mati: V hlevček Detetu, ki leži na slami.
Francka: Ali mu angelci tudi kaj nssejo, mamica?
M a t i: Prepevajo mu in proslavljajo njegovo rojstvo. Tudi ti znaš tisto pesmico, ki sem te jo naučila.
Francka: Pa Jakec jo zna tudi in Tončka bo tudi pomagala. Samo jaslice moramo prej napraviti.
m. prizor.
Revšek (ob pogledu na otroke): Mladost ne pozna skrbi, ki tarejo odrasle . . .
Liza: Kljub uboštvu so živahni in krepko raz viti. Oh, in čez nekaj tednov bodo pregnani iz rodne hiše ...
Revšek (obrnjen proti jaslicam): Ti, ki si v prvi mladosti okusil revščino in trpljenje, varuj nas te nezgode!
Liza: Tesno sem navezana na to preprosto kočo. Trhle so njene stene in razdrapana js streha, pod katero sem preživela mlada leta. Moje matere oče je bil grajski hlapec in je graščaka nekoč otel nevarnosti. Za plačilo mu je podaril hišico in nekaj Vrta.
r Revšek: Tukaj je grajska gospoda skrivala denar pred roparji in tatovi. Mnogo premoženja je bilo nekdaj nakopičenega v teh prostorih. Danes pa zeva beraštvo iz slednjega kota.
Liza: Gospod bo storil čudež ob dnevu stiske. Pogled na jaslice me prešinja z novim npom. On,
ki je imel hlevček in jasli, ne bo dopustil, da bi
nedolžni otroci ostali brez rodnega doma.
IV.	prizor.
Jakec (stopi pred mater): Ali smo siromaki, mamica?
Mati: Da, Jakec. Kmalu bomo podobni siroti v Gregorčičevi pesmici »Siromak*, ki jo znaš na pamet.
Jakec: V šoli sem se jo naučil.
Mati: O Bog, vsaj s tem nam prizanesi. (Bridko zajoka.)
Francka: Zakaj jokate, mamica?
Mati (proti jaslicam): O, Ti, ki si vsemogočen ohrani nam ljubo domačo streho!
Oče: Prosite, otroci, vaše prošnje bodo uslišane. (Otroci obstopijo jaslice, sklonijo glave in sklenejo ročice.)
V.	prizor.
Jakec (pride k očetu): Atek, jaslice so narejene; pastirci in ovčice gledajo proti hlevcu ln angeli plavajo nad njegovo streho.
O č e: V kot jih bom postavil nad mizo.
Jakec: V kotu je tema, atek, Postavite jih nad okno na polico.
Francka (proseča): Na polico jih denite, atek!
Mati (posredujoče): Pusti jim veselje, Lovrenc.
O 5 e: Pa napravimo izjemo. (Postavi jaslice na polico.)
Mati: Saj res ni bila napačna misel.
Oče: Polica se maje, pritrditi jo moram na steno. Jakec, prinesi kladivo in žeblje!
Jakec (prinese kladivo in žeblje ter opazuje očeta).
Oče (nastavi žebelj na steno in udari s kladivom. V steni nastane luknja, kjer zapazi malo skrinjico. Vzame jo iz odprtine ter jo postavi ni mizo. Odpre jo in osupne): Denar, otroci, denar! Sami tolarji in cekini!
M a t i (presenečena); Zgodil se je svetonočni čndež. Pokleknite, otroci, zahvalimo se za izredno milost.
Otroci pokleknejo okrog jaslic in zapojo »Sveta noč, blažena noč*.
_ Soteščan.
Cincilin in Tambulan
(Otroška igra v Beli Krajini.)
Pri tej igri nastopi več otrok, ki izvolijo vodnika. Vodnik odbere dva dečka; enega nazove Cincilin a, drugega pa Tambulana ter ju pošlje na oddaljenejši prostor, in sicer morata stopiti narazen. Ostalo deco razvrsti v čelno vrsto in jim veli sesti, malokaterikrat stoje. Nato gre voditelj od enega do drugega in vsak mu pove svoje ime, ki je navadno ime kake živali ali reči, na pr.: labolko, zlato, srebro itd. Po zaznamenovanju si pa mora voditelj ta imena dobro zapomniti, da ne pozabi katerega ob kesnejšem naštevanju.
Igra se prične: Voditelj stopi en korak pred krajnega levega dečka, Tambulan tri korake pred desnega krajnika, Cincilin pa med voditelja in Tambulana enako tri korake od vrste. Čelo proti čelu je vrsta proti Cincilinu in Tambulanu, a vodnik se postavi tako, da ima razgled na vse. Cincilin zakliče sebe: »Cincilin!* Vodnik: «Kje si, možek?» Cincilin: «Kraj stezin.* Vodnik: «Kad si došel?* Cincilin,- «Zajtra v dan.» Vodnik: «Kaj češ imeti?» Cincilin: »Lepo skrinjo.« Vodnik: «Tega nimam.® Cincilin: »Pa pinjo.* Vodnik; «Kdo je to?»
Cincilin pokaže enega, kateri se mu zdi izmed sedečih, da ima to ime. Ako ugane, ga odpelje na svoj prostor, potem pride na vrsto Tambulan. Tambulan zakliče sebe: »Tambulan!* Vodnik: »Po kaj si prišel ?» Tambulan: »Noga me boli.» Vodnik: »Kam ideš?»
Tambulan: »Dež bo šepračil, dež!» Vodnik: »Kaj so ti duma naročili?* Tambulan: »Čemer je več zatršuljen.» Vodnik: « Tambulan, si gladen?* Tambulan: »Kaj vuk.* Vodnik: «Kaj češ?* Tambulan: »Kaj imaš?* Vodnik našteva. Nadaljnji potok igre je enak kakor pri Cincilinu.
Ko sta Cincilin in Tambulan vse sedeče otroke že pobrala, se sprimejo vsi cincilinovci za zapestja v verigo, enako tambulanovci. Vodnik mora pristopiti vrsti, kjer je manjšina. Kjer se držita četo-vodji Cincilin in Tambulan, se položi med njima na tla palica v prečni smeri; palica tvori mejo. Potem potegne vrsta, vsaka druga od druge tako, kakor bi hotela razdružiti četovodji. Kateri četo-vodja prestopi na tleh ležečo palico prvi trikrat, pa ni treba baš zaporedoma, dotični zgubi — ali pa, kateri četovodja prestopi polico, od tiste vrste mora iti zadnji k drugi vrsti. To se vrši toliko časa, dokler ni popolna zmaga (do zadnjega) na eni strani.
Pripomba: Veli = reče; stezina — kraji, kjer gonijo živino past, posebno v steljnikih imajo to-li' stez ob poti, katere so naredile krave, da ima že skoro vsaka krava svojo; kad so došel = kdaj si prišel; zajtra v dan = zjutraj za dana; ideš = greš; šepračil = močno padal, kakor bi lomil Še-prakc (dračje); čemer = usnjen prsin pas; vuk = volk (kaj vuk = kakor volk).
Lev in lisica
(Basen.)
Neki lev je od starosti tako onemogel, da ni mogel več hoditi na lov. Da bi pa vendarle na kak način dobivat hrano, si je izmislil naslednjo zvijačo: Napravil se je bolnega ter se popolnoma odtegnil svetu. Ves dan se je skrival v svojem ležišču na mahu. Druge gozdne zveri so prihajale* ker niso več videle starega leva in slišale njegovega glasu, obiskavat njega v ležišče, a on jih je drugo za drugo ubil ter požrl.
Nekega dne ga je obiskala tudi lisica, ki pa ni hotela stopiti v njegovo skrivališče, temveč je ostala pri vhodu, odkoder je spraševala leva, ali se njegova bolezen že obrača na bolje.
<Zelo, zelo sem slab,> je dejal lev in zastokaj czakaj pa ne prideš k meni?*
Pretkana lisica pa mu je odgovorila: <ZatOg ker vidim sledove nog onih, ki so k tebi pri-hajali, a ne vidim nikakih sledov, ki bi zopet vodili iz tvojega skrivališča.*
V Soli
Učitelj: cPovej mi, sinko, kdo te je ustvaril?*" Učenec: «Ljubi Bog, toda samo tako velikega (je pokazal velikost malega otroka), ostalo sem potem sam zrasel.*
Nocoj je sveta noč • • .
Zemljani te pozdravljajo, slavjjo te pojoč; ob jaslicah ponavljajo: «Nocoj je sveta noč.»
Na nebu je zapisana skrivnost božičnih dni in v zvezde si zarisana najlepša vseh noči.
Nocoj se srca tajajo, ki prej so bila led, pred jaslice prihajajo božično pesem pet.
Zatrta je sovražna moč. odkrit ljubezni vir. Nocoj je tista sveta noč, ^ ki je rodila mir.
Soteščan.
„In mir ljudem na zemlji!"
Hitela je domov z darovi z svojega edinčka, malega Stanka. Imela je d( ma še mnogo dela, drevesce je stalo še skrito na podstrešju. Imela pa nj nikogar, ki bi ji pomagal pri tem prijetnem opravilu. Njeni starši so živeli v drugem mestu daleč proč od nje, a njen mož je spal v hladni zemlji na pokopališču. Letos praznuje prvi božič brez njega.
Svečke na drevescu so gorele, Stanko je skakal in vriskal od samega veselja nad svojimi darovi in ni zapazil, da njegova mamica sama sloni ob oknu s čudovito izpremenjenim obrazom. Njene velike sive oči so sanjavo gledale v padajoče snežinke. Da, tri leta so potekla od časa, ko je praznovala z njim prvič v svojem novem, majhnem domu božič. Tesno objeta sta stala pri drevescu, oči so govorile o sreči, a usta so molčala. In lani? S koliko ljubeznijo je zbiral darove za svojega sinčka, kako ji je bral vsako željo iz oči, kako sta oba uživala srečo nad začudenimi pogledi Stanka, ko je zagledal božično drevo! Letos je sama. Niso se izpolnile njene sanje. On leži pokrit od snega in nič ne sluti, kaj trpi njena duša v tej samoti, kako ji je vsak pogled njenega otroka meč v srce, kako hrepeni po njem, kako ga pogreša, pogreša na sveti večer še bolj kakor druge dni.
Stanko je spal s srečnim smehljajem na ustnicah, medtem ko je klečala njegova mati z zbeganim srcem v cerkvi pri polnočnicah. Hotela je moliti, pa ni mogla, hotela je jokati, toda njena bol je bila prevelika in ni našla solz. Da bi vsaj imela koga, ki bi jo tolažil! Ali ne bi bilo najboljše, da bi umrla še ona in dete, da bi se umirilo končno njeno srce in da bi bila zopet združena z njim?... Glas ji je šepetal: «Ali ne veš, da mati nima pravice misliti na smrt, da mora živeti in trpeti za dete.> Joj, da bi vsaj našla »olze, da bi mogla na glas zajokati. Ni mogla več; srce se ji je trgalo od bolesti. Ustala je in šla proti cerkvenim vratom. Naenkrat obstane kakor okamenela. Zvonovi so zapeli, orgle so zadonele po cerkvi in ko je to utihnilo, se je začul glas svečenika: cln mir ljudem na zemlji!> Takrat se ji je zazdelo, da ji je nekdo položil hladno roko na njeno vroče Celo in da ji nekdo še-peče sladke, tolažilne besede in da je našlo nekaj j>ot v njeno dnšo, nekaj, kar ji je bilo dobro zna-
no iz prejšnjih, srečnih časov — upanje. In glej, po njenih licih so po dolgem času zopet tekle solze in v njeno dušo je legel mir, hrepenenje po mrtvem je izginilo, saj je bil doma njegov naslednik, ki je dajal in zahteval ljubezen.
Stanko je preplašen skočil pokonci iz sna Njegova mati pa ga je čvrsto vzela v svoje roke, ga obsipala s poljubi in šepetala: <Moj edini, moj ljubi, moje življenje je tvoje v žalosti in veselju.> Odzunaj pa so zvonovi peli: cln mir ljudem na z e m 1 j i...»
Franka Lavrenčičeva.
Prošnja
Vsaka hiša je svetišče, vsako srce živ oltar, mir ljubezni in pravice je na njem nebeški dar.
In iz jasli blagoslavlja Človek-Bog nocoj ljudi, v vsaki skromni gorski koči žarek upanja gori.
Težki dnevi, mrki dnevi, mnogo je bilo nadlog, daj, v bodoče prizanesi nam trpečim, dobri Bog!
Glej, ne moremo ti dati ne kadila ne zlata, le trpeče srce svoje vsak za rojstni dar ti da.
Daj, da ta uboga srca krenejo na pravo pot, reši nas nesloge, sporov, reši vseh nadlog in zmot!
Širom lepe zemlje naše ena misel naj vzkali: «Bratje, zvesti domovini bomo v Bogu bratje vsi...«
Ivan Albreht.
Božična luč
(Dogodbica.)
Bilo je pred božičem v času svetovne vojne. Ljudje, kar jih je bilo doma, so se s krvavečimi srci pripravljali na praznike; trla jih je misel na svojce, ki bodo obhajali praznike na bojišču v morilnem sekanju krogel in granat. Tu pa tam se je med vzdihi in obupom pojavil^ .grenka radost, izzvana po kratkem poročilu,' da pride kdo izmed dragih na dopust. Šteli so ure in dneve v nemirnem pričakovanju.
Tudj; mlada Grlinka je prejela veselo obvestil Mož ji je pisal iz bolnice, da se mu je rana zacelila; radi oslabelosti po krvavitvi in pr^Jiiajenju pa so mu dovolili daljši dopust. Pismo je bilo zaključeno s klicem: Na svi-derijd dbma' pri jaslicah v božični noči!«
Otožno so peli svetonočni zyonovi v znamenju časa, oskrunjenega s sovraštvom in prelivanjem nedolžne krvi. Plakali so po izgubljenem miru in klicali za usmiljenje in prizanesljivost. Potrti so hodili k polnočnici prebivalci iz molčečih vasi; njih duše so b"*
daleč tam v blatnih strelnih jarkih pri svojih očetih, bratih in sinovih ...
Proti cerkvi v Zapolju se je pomikala gruča vaščanov. Vodila sta jo upognjena starca Stopar in Grlinec, okrog njiju so čebljale zgovorne ženice in nedorasla mladina. Okolica je bila čarobno posejana z drobnimi lučicami: pri vsakem križu in znamenju je gorela svetiljka na čast Rešeniku, čigar prihod je razbil verige suženstva.
•Sosedov Zdravko je prišel na dopust,« je prekinila Kraguljka dolgočasno molčanje. •Zdelan je, da smo ga komaj spoznali.«
•Naš Ivan pa ni prišel. Do trde noči smo ga pričakovali,« je vzdihnil Orlinec. «Skrbi me, da se mu je poslabšalo...«
•Našega Petra ne bo več,« je Stopar bolestno zajokal. «Moj edinec je podlegel težkim ranam...«
•Škoda je Petra, škoda,« je sočuvstvo-vala Koviška. «Vsi smo ga radi imeli...»
Kraguljka je hotela nekaj dostaviti, a ji je beseda obstala na jeziku. Na Planoti nad gozdom pod vrhom griča je opazila drobno lučko. «Ali jo vidite?« je vzkliknila. «Kdo neki hodi tam gor:, v tem mrazu? Cez Planoto ne vodi nobena pot in tudi znamenja ni, kjer bi gorela lučka...»
•Vešče blodijo po Planjavi,« je uganil Stopar.
«Pa ne nocoj na sveti večer,« ga je zavrnil Grlinec.
«Nekdo je zašel in išče poti v dolino,« je vedela Koviška.
«Luč stoji vedno na istem mestu,« je trdila Kraguljka.
•Zaklad gori,« se je spomnil iznajdljivi Stopar. «Nocoj se rade pojavljajo take prikazni ...»
Nekam težko je postalo pri srcu skrbnemu , Grlincu. Pospešil je korake proti vasi, šel je k sosedu, kateremu je pokazal luč na Planoti.
•Pojdiva pogledat,« se je odločil sosed, vzlic svoji starosti še vedno trden možiček. •Morebiti ne pojdeva zastonj...»
Vzela sta svetiljko ^!|co ter odšla proti gozdu. O?1-	pot ju je po
enourni hoji p:	. ,to. Nedaleč od
njiju je gorela iucivu, Kamor sta usmerila korake. Pod hrastom na zmrzlih tleh je sedel vojak, naslonjen na deblo. Komaj slišno je sopel. Grlinec mu je posvetil v obraz, spoznal je svojega sina...
«Ivan, Ivan!« ga je klical in tresel za rame.
Vojak je pogledal in spregovoril. Spravila sta ga pokoncu in peljala v dolino. Hoja mu je polagoma ogrela otrple ude. Povedal jima je, da je pozno zvečer dospel z vlakom na postajo. Tam si je izposodil svetiljko ter jo je mahnil peš čez hrib proti domu. Zgrešil je pot in zašel na Planoto. Obšla ga je utrujenost, sedel je pod hrast in postavil svetiljko zraven sebe. Kakor v omotici je čutil, kako se ga polašča otrplost, a ni imel moči, da bi se bil razgibal. Pogrezal se je v smrtno spanje.
Prizadevanje skrbnega očeta ga je otelo smrti. Luč ga je rešila.
Soteščan.
Molitev za neodrešene brate
O, Človek-Bog, če si bil rojen tudi zfc nas,
poslušaj nocoj naš drhteči glas in daj nain vere, silne ko naše gore, in daj nam moči v te žulja ve ktnetske pesti!
Iz ljubezni za ljubezen na svet si prišel, da celil bi rane, tolažil zavržene in jih otel in nosil si vsega, oj vsega človeštva gorje... A zdaj, poglej, poglej na Kras, zaradi sebe usmili se nas!...
Razbičan naš rod je in v sužnjost teptam Primorje in Istra in naš Korotan. O, jagnje nebeško, kaj vidiš solze, nedolžno prelivano kri	y
nedolžnih naših ljudi?!
Med nami ne more razrasti se palma miru, dokler bo naš rod moral v takem peklu zaklepati v kamen svoje gorke prošnje... Sin božji, dobrotnik vsega Sveta, o, daj nam moči iz neba!
Vsevečni glasnik najsvetejše resnice, otmi nas Herodov in reši krivice, da združeni z brati s svobodne zemlje pridružimo lahko se klicu miru: »Mir bitjem na zemlji in slava Bogu!»
Ivan Albreht.
Dri njem, ker nag
.redke. Baš na ta
Otroci lino bilf pripovedo/kl ra
zapečku, kakor sedim Jaz, je sedel op fcred so ga imeli skoro ves večer v mislih, več kakor petdesetimi leti in tudi na sveti Oče Gornik je med drugim pripovedoval
Spomini dveh svetih večerov
Bralci in bralke «Domovine», kakor druga leta Vam hočem tudi za letošnji sveti večer napisati prlpovest.
*
Mrzla zimska megla se je na večer še bolj zgostila; po cerkvah je zazvonilo »Zdravo Marijo», nastopil je sveti večer!
Kakor drugod so tudi Oornikovi Iz Za -hriba opravili starodavni krščanski sveto-večerski običaj: da so med molitvijo šil okrog vsega hišnega poslopja In kadili ter kropili z blagoslovljeno vodo.
Po tem običaju so se vrnili v toplo zakur jena hišo. sedli za belo javorjevo mizo ia večerjali običajno mrzlo večerjo kuhano suho sadie.
V kotu za mizo so bile ljubke jaslice.
Brhka osemnajstletna hči Zalka je pred jaslicami prižgala lučko: ko je to storila, pa se je oglasil ded izza toplega zapečka:
•Jaka, aH nas boš res zapustil In odšel v Ameriko? To ti rečem: Nikoli več ne bomo vsi skupaj obhajali svetega večera.*
Zelo neljube so bile te besede za postavnega štiriindvajsetletnega vnuka. Sestra njegova je zajokala, materi so prišle solze v oči, a oče Gornik je menil:
»Jaka, pa ne hodi tako daleč! Se borap že kako preživeli!«	I
«Saj veste, oče. kako je. Mlad in močan sem. Doma boste ta čas že kako delali. Dolg moramo poravnati in zato bo dobro, ako kaj
zaslužim..
Nekaj časa so vsi molčali spričo resničnosti teh besed.
Ded si je na toplem zapečku zažgal tobak v vivčku. Ko mu je tobak dobro gorel, se je znova oglasil in začel pripovedovati:
K Knr vidim, ima Jaka resno voljo, da ;x	, Bog zna, ali bomo še
večer ali ne. Jaka, Ua se o	■ "'m Ameriki spomnil
na svojega Ueua in ua nc bomo govorili samo žalostne stvari, poslušajte, bom jaz povedal, kako se je prigodilo pred davnimi leti Končni-kovemu Gregi na sveti večer.
Tega Grego sem jaz še dobro poznal; na stara leta je pletel koše, sejavnice in izdelaval razne lesene predmete. Prav dobro se mu je trodilo, vam pravim!
večer je bilo. Pa je nam pripovedoval:
,Še sedaj se rad spominjam na svoja mlada leta; močan sem bil, uren kot veverica in tudi dekleta so rada z menoj govorila. No, potem že veste, da nisem bil baš puščoba.
Pa sem se zagledal v Godeževo Francko. Oh, ves zateleban sem bil vanjo, pa tudi ona me je rada videla.
V	tistih letih je^v naši sosednji podgriški vasi živel znani Žumrov stric. Ljudje so splošno govorili o njem, da ima Kolomanove bukve.
Pa sem jaz enkrat povedal temu Žumro-vemu stricu, da se imava rada z Godeževo Francko, pa tudi prosil sem ga, naj mi svetuje, ali naj jo vzamem ali ne.
Stric se je popraskal za ušesi kakor vselej, kadar je kaj važnega povedal, in dejal:
Fant, ali znaš molčati?
Tisto pa, tisto, stric!
Naj bo! Toda, kar ti povem, tudi svojemu dekletu ne smeš zaupati! Ali mi to obljubiš?
Obljubim!
Torej, Grega, zadnjih devet dni pred svetim večerom si iz devetih raznih grmov dobodi palic; iz njih naredi majhen stol. Na sveti večer nesi ta stolček s seboj v cerkev in pri polnočni sv. maši ob povzdigovanju poklekni nanj, pa boš videl vse čarovnice Iz devetih far pri oltarju. Samo nikomur ne smeš o tem črhniti besede!
Tudi svojemu dekletu ne?
Bog ne daj! Ako se ne boš tega držal, ne boš ničesar videl!
Prav težko sem čakal svetega večera, a še težje sem molčal o vsem tem. Tisti stolec sem seveda delal čisto naskrivaj.
Ko sem šel z drugimi vred k polnočnici, sem ta stolček imel stisnjen v kožuhovem žepu in ves čas sem ga skrbno stiskal z roko.
Povzdigovanje; je bilo. Jaz sem klečal za vratmi na nesrečnem stolčku, ne da bi kdo to opazil. Naenkrat se mi, zazdi, kakor bi se nad župnikovo glavo prikazal še en svet; videl sem -samo zeleno ravan in pa grde babe v belih srajcah, gologlave z razmršenimi lasmi. Jezdile so na brezovih metlah. Nekaj sem jih takoj spoznal. Toda, groza, tudi moje dekle, Godeževa Francka, je bila med njimi. Ko sem njo zagledal, sem izgubil zavest...
Več fantov me je prijelo in spravili so me k mežnarju v hišo.
V	zmedenosti sem tamkaj vse povedal in še tisto noč so ljudje daleč naokrog vse vedeli, kaj sem počenjal v cerkvi.
Seveda je bilo potem z najinim prijateljstvom s Francko pri kraju. Ženske so se mi tako zamerile, da sem ostal kar stric.
Pa te ženske so se tudi maščevale nad menpj. Dokler je katera izmed teh čarovnic ŽIVeta, se nisem smel ponoči sam prikazati zunaj.' Če sem kdaj kam šel ponoči, takoj se mi je vse zmešalo v glavi, pa nisem nikamor več znal. Blodil sem čisto po znanih krajih po več ur, ne da bi mogel priti do cilja.'
Ded v zapečku je koftčal svojo pripovedko.
*
Pet let pozneje.
Znova so pri Gornikovih praznovali sveti večer.
Jaka se je srečno že v jeseni povrnil domov iz Amerike, pa tudi oženil se je že.
Pri Gornikovih so bili kaj veseli in dobre volje.
Brhka Zalka je vsa srečna sedela poleg svojega ljubega fanta Priprtnikovega Tomaža. Kaj bi ne bila vesela, saj se bosta vzela še ta predpust in na dobro kmetijo bo prišla Zalka, kajti brat Jaka ji je dal. ko se 5e povrnil iz Amerike, toliko denarja, da nobena druga ne bo imela večje dote v vsej fari
Le zgovornega deda ni bilo več v zapečku; umrl je že pred tremi leti. a vendar!
tudi ono pripovedko o Žumrovem stricu, Kon-čnikovem Gregi in Godeževi Francki.
Veseli in šaljivi ženin Zalkin Je ob konc« te pripovedke govoril dekletu:
«Le boj se me, Zalka, tudi jaz imam stolček od deveterih lesov in bom nocoj klečal na njem!»
Dekle mu je z nasmehom odgovorila:
«Veš, ti Tomaž, saj jaz sem še hujša od Francke, jaz sem ti že sedaj zmešala vsa tvoja pota, pa tako, da so vsa k meni vodila!«
Tako se zabavajo fn praznujejo naši ljudje svete večere.
AntonStražar. Stotnik snedel mačko
(Zgodba iz preteklih časov.)
Moj pokojni oče so znali povedati iz svoje vojaške službe mnogo resničnega in smešnega. Nekoč so mi pripovedovali, kako je neki stotnik pojedel pečeno, mačko. Pripovedoval so mi takole:
«Ko je prišel naš polk na Ogrsko, je bil tam razdeljen po vaseh in mestih, prišel je bil moj oddelek postavljen v neko vas. Pri tem oddelku sta bila dva kuharja, ki sta bila velika prijatelja pečenih mačk. Po vasi sta v kratkem času po-lovila vse mijavkajoče stvore in jih pojedla.
Jaz sem bil takrat že četovodja in sem bil pri našem stotniku prav dobro zapisan. Moral sem ga vselej spremljati, kadar je pregledoval naš oddelek.
V času, ko se je zgodila ta zgodbica, je nekega dne pregledoval našo kuhinjo. Pregledal je vsak lonec in sploh vse, kar mu je prišlo na oči.
Kuharja sta ujela prejšnji večer menda poslednjo mačko v vasi in si jo baš pekla, ko je vstopil stotnik v kuhinjo. Jaz sem moral biti vedno v bližini stotnika in pregledovati vsako stvar kakor on. Ker je bil ta stotnikov obisk nepričakovan, kuharja nista utegnila odstaviti in skriti pečenko. Zelo lepo je dišala. Stotnik je naglo pogledal v ponev in vprašal:
«Kaj pa imata tukaj?« •
«Zajca,» je odgovoril eden kuharjev, «včeraj sva ga kupila, gospod stotnik, in danes si ga pečeva. Ali želite imeti košček in ga pokusiti?»
Stotnik je bil velik sladkosnedež in je takoj sprejel ponudbo. Eden kuharjev je vzel krožnik in mu nadeval več koscev, ki jih je stotnik s prav dobrim tekom pospravil pod streho.
•Dober je bil,» je pripomnil in se jima prav lepo zahvalil.
Stotnik je mislil po tej južini prav naglo oditi iz kuhinje. Pa že je čakala nesreča. A v kotu je bil kupček smeti in v ta kupček je dregnil stotnik s palčico, ki jo je vedno nosil s seboj. Naenkrat se je pokazala mačja glava, potem koža in rep.
«Kaj pa je to? Hudiči peklenski! Ali mačke žrete? Še mene ste nakrmili z njo!»
Stotnik je začel bljuvati in skakati po kuhinji kakor majhen otrok, ko ga piči sršen. Prav hitro sem moral vzeti ponev z mačko vred In jo nesti naravnost na gnoj ter vse skupaj pokopati. Oba kuharja pa je potem dal stotnik zapreti, vreči iz kuhinje in prestaviti k drugi stotnijl.
Stotnik je po tej mastni južini tako sovražil mačke, da jih ni smel več videti. Rekel je nekoč: «Ko bi mogel, bi pokonča! slednjo mačko na svetu.» Meni pa je zabičal, naj si obdržim to zgodbo zase radi tega, ker bi ga bilo sram pred drugimi časniki, če bi ti zvedeli, da se je mastll z mačjim mesom. To zgodbo sem tndi pridržal zase,» j^ zaključil moj oče svoje pripovedovanje, «irr jo povem, sedaj tebi le zato. ker je dotični stotnik že dffVrro umrl.
Matija Belec Bolfanski.
Pokora srakoperja
(Ptičja povest)
Gotovo vsakdo pozna srakoperja. Ta hudoba v ptičji podobi brezsrčno mori mladiče nedolžnih ptičic. Z vrha kakega grma pazi njegovo bistro oko na vse, kar se godi naokoli, in kakor hitro zagleda žrtev, plane nanjo jo pograbi z dolgimi ostrimi kremplji ter zbeži v grmovje. Navado ima tudi, da se pomeša med ptice pevke, nato pa jih zavratno napade ob ugodnih prilikah. Tudi jih mnogo privabi v bližino, ker ume izvrstno oponašati petje raznih ptic.
Ptice pevke so sklenile, da se pritožijo zaradi tega siroveža pri ptičjem kralju orlu.
Nekega lepega junijskega dne so se zbrali v gozdu v ogromnih množinah ptice pevke na drevju pred prestolom orlovega pooblaščenca čuka. Navzoči so bili škrjančki, ščinkavci, pasti-ričice, senice, liščki, slavčki, palčki, lastavke.
Ko je dal modri čuk besedo obtožiteljem, se jih je hkrati oglasilo na stotine. Vpitje, pritožbe, jok in stok so odmevali po gozdu.
Po dolgem trudu se je le posrečilo čuku pomiriti razjarjeno množico. Kolikor jih je bilo zbranih, vsak je vedel kaj slabega o srakoperju. Nadvse pa ga je obtoževala uboga mati senica, kateri je popolnoma praznil gnezdo in ji pobral kar štiri mladiče v najlepši mladosti. Bridko je plakala osamljena mati. Vsa njena sreča je skopnela v želodcu srakoperja. Navzoči so bili globoko ginjeni in začulo se je v zboru soglasno: «Osveta krvoloku!*
Ko so bili po večini že vsi obtožitelji zaslišani, se je oglasil modri čuk in rekel: «Privedite obtoženca, naj se zagovarja!®
Nalogo, da moriica privedeta pred sodnika, sta imeli dve vrani, ki sta takoj odleteli na pot.
Medtem, ko se je vse to godilo v gozdu, ni nihče opazil, da čepita na visoki smreki v neposredni bližini srakoper in njegova žena srako-perka ter pazno poslušata obtožbe, leteče na njuno kožo. Mladiče svoje, ki še niso bili zmožni za polet, sta pustila v gnezdu.
Dolgo so čakali.
Končno sta se le vrnili vrani, toda brez ujetnika. Pripovedovali sta, da so se nahajali v gnezdu samo mladiči, stara dva pa sta bržkone pobegnila.
Resno je povzel čuk besedo: «Danes ga ne moremo soditi, ker ga ni. Ukažem pa, da se ima srakoper, čim se izve za njegovo bivališče, takoj prijeti in pod stražo zapreti v škorčevo valilnico, ki je sedaj baš prazna, čim ga imate enkrat zaprtega, obvestite mene, da skličem na novo zbor.*
Srakoperja sta še počakala v skrivališču. Ko sta videla, da so že vsi odleteli, sta zamišljeno pobrala pete ter se vrnila na dom.
V skritem trnjevem grmu je domoval naš zloglasni ropar, od vseh ptičic obtoženi srakoper. Imel je tako skrito gnezdo, da ga je bilo prav težko opaziti.
Mladi Marjan, sin lastnika ličnega posestva, kjer je domoval srakoper, je dobil za Božič podarjeno puško in prav pridno preganjal srakoperja. Neprestano je iskal njegovo gnezdo, ki ga ni mogel zlepa najti, ker zviti srakoper ni priletel naravnost v grmovje, temveč se vedno po ovinkih in zelo previdno priplazil do gnezda. Istotako je ravnal, če je odletel od doma.
Luna je že sijala na nebu, zvezde so veselo svetlikale, ko sta prispela oče in mati srakoper domov. Toda, strah in groza, gnezdo je bilo prazno. Mladičev nikjer.
Mati je otožno jokala, oče pa preklinjal Marjana. Vedel je, da mu je ta umoril deco. In res, mladiči so čakali lačni na hrano, in zato glasno vpili. Slučajno je ta čas zoper obhodil s puško na rami naš Marjan mejo in na glasno vpitje lačnih srakoperčkov iztaknil njihovo gnezdo ter jih kot škodljivce ugonobil.
Drugega dne sta našla zapuščena starca svoje mladiče na smetišču mrtve. Žalostno sta ogledovala zemske ostanke svojih dragih. V tej neiz-
merni žalosti nista opazila previdno se bližajo čega Marjana. Prišel je prav blizu in nameril s puško. Ta hip ga pa je že zapazil oče srekoper, se od strahu zvrnil nazaj in za vpil: «Reši se, mama, smrt je tu!» Nato je zbežal.
Preden pa se je mama srakoperka zavedla, kaj se godi, je že počil strel in smrtno ranjena je zbrala zadnje moči ter poletela v mejo. Na prvi vejici je obsedela in težko dihala. Kri ji je curljala na zemljo. S solzami v očeh je gledal srakoper z drevesa na svojo umirajočo zvesto družico, a si ni upal blizu, ker je vedel, kaj ga čaka. Zopet je počil strel, mati srakoperka je padla na zemljo in izdihnila.
Stari srakoper je zbežal ves obupan proti gozdu. Sedel je na brinjevo vejo in premišljeval: «Kaj mi je sedaj storiti? Sočutja nimam od nikogar pričakovati.*
Bridko je jokal, ko je zaslišal glas: «Po nalogu našega sodnika čuka moraš z nami v ječo, da zadostiš pravici!*
Obrnil se je in videl dve vrani, ki sta ga močno prijeli. Izdal ga je vranam ščinkavček. Pol ure nato je sedel ujetnik v škorčevi valilnici, zastražen od ene obeh vran, druga je pa hitela, da javi sodniku aretacijo zločinca.
Takoj je bil sklican nov pitčji zbor. V težkih verigah vklenjen stoji pred sodnikom zloglasni morilec.
Sodnik ga je nagovoril: »Obtožen si številnih grehov. Sam veš, koliko gorja in žalosti si napravil v neštevilnih rodbinah. Dana ti je beseda zagovora. Sedaj govori!*
Srakoper je mirno poslušal sodnika ter hlinil ginjenost in začel: «PosIušaj besede osamelega, od vseh zaničevanega očeta, vdovca. Vem, da si milostljiv in pravičen. Ne najdem pravih besed, da tvojo pravičnost primerno počastim. Priznam, da sem umoril več mladičev, vem, da sem s tem kruto zadel njihove starše, priznam vse in nočem zatajiti ničesar, toda povedati moram tebi kakor vsem navzočim, naj se vsak domisli na svojo preteklost, koliko živih bitij je že spravil s sveta. Med nami ni niti enega, ki bi nam mogel z mirno vestjo reči, da se še ni dotaknil mesa. Poglej senico, ki me najbolj obtožuje, koliko muh in žuželk je ona že umorila in požrla. Koliko tisoč osamelih muh, žuželk, hroščev in metuljev plaka za umrlimi svojci, ki so postali žrtve teh krvo-Iokov, ki danes mene obtožujejo!*
Sodnik čuk in ostali so ob teh besedah ob-strmeli in nihče ni mogel ugovarjati, ker je zviti srakoper govoril resnico.
Obdolženec je svoj zagovor nadaljeval in gin-Ijivo opisal usodo svoje družine, ki je končala tako žalostno. Znal je tako lepo govoriti, da se je vsem zasmilil. Zaključil je svoj zagovor z besedami: «Sedaj, ko sem Vam vsem povedal žalostno in resnično preteklost svojo kakor vašo. prosim za pravično sodbo!*
Ginjen je povzel sodnik besedo: «Žalostno in resnično si govoril. Smiliš se nam vsem, zato ti za enkrat prizanesem in te samo svarim. Odslej se hrani le z žuželkami in zrnjem, ptice pa moraš pustiti v miru, sicer te doleti smrtna kazen. Obljubi nam to svečano, potem pa pojdi!»
Vse se je zadovoljno razšlo in hvalilo modrost čuka.
Osameli srakoper si je kaj hitro našel drugo družico in uredil nov dom, toda ne več v onem nesrečnem grmu.
Živel je spočetka vzorno življenje in se hranil le z žuželkami in drugim mrčesom. Roparska narava njegova mu pa vendar ni dala miru. Nekega dne se je oglasil zopet na stanovanju gospe senice, ji pobral dva mladiča in ju s slastjo požrl.
Seveda je ta pregrešek izzval nove pritožbe v ptičjem raju. Nekega večera sta se oče in nova mati srakoperka prav hudo sprla radi plena. Novi zakon namreč takoj spočetka ni bil nič kaj preveč srečen. Prejšnja žena mu je bila bolj poslušna, ta ga je pa hotela obvladati. Ko sta se imenovanega popoldneva tako prepirala, je užaloščeni srakoper zapustil svoj novi dom. Proti večeru je sedel na vršiček bližnje smreke in utrujen zaspal.
Slučaj je nanesel, da je mladi Marjan prišel pc vrtu ter ogledoval grmovje in smreke. Na smreki je opazil na vršičku nekaj debelega. Ker se mu je zdela- stvar sumljiva, je skočil hitro po puško. Srakoper je trdno spal in ga ni opazil.
Ko se je Marjan vrnil, je nameril puško in sprožil. Dobro je pogodil. Kakor kamen je padci z drevesa ubiti srakoper. Krogla mu je prebila srce.
V isti smreki med vejevjem je prenočeval tudi škrjanček. Ko je puška počila, se je zelo ustrašil, pogledal je in videl pod smreko mrtvega roparja.
Drugi dan je o tej novici doznal ves ptičji narod, ki je veselo prepeval in hvalil Marjana, zaščitnika pevcev. Naselilo se je mnogo ptic pevk v mejo onega malega posestva, ker so se tamkaj čutili varni nedolžni pevci, saj so vedeli, da imajo zvestega branitelja, in so iz hvaležnosti prepevali, na vrtu od zore do mraka.
„	Marjan JamJek
Božični spomini
Pred jaslice v domači kraj v zeleni mahovini — nazaj, nazaj v mladostni raj nocoj me vodijo spomini...
S pastirci sem na straži sta! vso sveto noč pri čredi. Življenja nisem senc poznal pred Detetom, rojenim v bedi
Ob jaslih sem ovčice štel na betlehemski trati in z angeli sem slavo pel krožečimi v višini zlati.
Nazaj v minulost zrem nocoj Pastirci moji so pospalf... Ni mičnih jaslic pred menoi, samo spomini so ostali...
Soteščan.
'rsa žena zadostuje
Ožbovt: «Zakaj je Mohamed zabranil piti vino, dovolil pa več žen?>
Gašper: «Ker je mislil, da treznemu človeku zadostuje samo ena žena.»
Listnica uredništva
Novi kot. Dopis je zelo nevaren zaradi novega tiskovnega zakona in ga v Vašem interesu ne priobčimo. Pravilo je, da se dopisi, ki so razumljivi samo maloštevilnim ljudem, ne priobčujejo.
Sv. Lenart pri Osluševeih. Prosimo za natančnejše pojasnilo, ker je dopis v sedanji obliki zelo protiven tiskovnemu zakonu.
Hrastnik-Dol. Obvestilo smo, žal, prejeli prepozno.	■
Zabotih pri Vinici. Ne verjamemo, da se Vam bo kaj takega posrečilo. Obrnite se na koga, ki se bavi s podobnimi preiskavami.
Zibika-Tinsko. Vse, kar smo prejeli, je bilo priobčeno. Kaj pa so obravnavali dotični članki? Prosimo oagovora.
Vrholje. Zal, smo iz neznanega vzroka Vale pismo prejeli šele sedaj, ko je dopis že zastarel, Prosimo, da nam še poročate.
s Sokolsko društvo v Sernici ob Sari šteje danes osem rednih članov. Mnogo nade polagamo zlasti na naš obrtni naraščaj. Meseca januarja, ko bomo imeli telovadno akademijo, bomo telovadci1 zopet enkrat pokazali, kaj znamo. Načelnik na-' šega Sokola brat Rudolf Preitz je v zadnjem času prevzel tudi obrtni naraščaj. Če bi imeli v Sevnici več takih delovnih oseb, bi bil lahko naš Sokol že kepkeje razvit in bi danes že imeli svoj prapor. Zganimo se in darujmo tudi za stavbeni fond Sokola.
Hud udarec pa je zadobilo rudarstvo za zlata zrnca in še danes nam daje Kalifornija po-časa preseljevanja narodov, ko jedila'v tisoči'ilovico zlata iz vse Amerike, letjih ustvarjena kultura skoro namah uni-J! Za Ameriko sta Avstralija in Afrika na zlatu čena Šele pozni srednji vek'je vsaj1 deloma najbogatejši deželi.,,V. Avstraliji so odkrili :lato popravil, kar so bili uničili nemirni časi pre- L 1841. Da pa se nahaja zlato tudi v Afriki, smo seljevanja narodov.	zvedeli-šele k. 1866.
I	. -v,	... - ,. . .. .„ Zadnja večjannahajališča zlata* so odkrili na
Tu moramo omeniti Še neki pojav ki je , Alasti vSeverni Ameriki;, tu, so, začeli, pridobi-moeno vplival na"razvoj rudarstva. V Sred- vati zlato j.
2SSiri?ifrfifj^mE^d^ve^S t V naravi se nahaja zlata skoro vedno v čistem dado umetnO ri^^	stanju in le^malo zlates sfl nahaja zvezanega z
*tnWii trpiainra dnba v kateri so liudie mi- drugimu prvinami, v prvi vrsta s- telurjem. V čl-■ KaS^netfsnov^ako zvani kLi sten, zlatu pa se vendar nahaja,še druge ko-modrih, s katerim se bo posrečilo spremenili vme.zlast, srebro. Ce se.nahaja zl^o pomešano nežlah-tne kovine v žlahtne. Pozneje so med kamenjem, ga imenujemo, rudniško zlato. Ka
Ljudsko vseučilišče
O razvoju rudarstva
Nemogoče nam je zasledovati zgodovino rudarstva do njega prvih začetkov. Kratek preudarek pa nas pouči, da je moralo obstojati neke vrste rudarstvo, preden je človek poznal kovine. Tudi si lahko mislimo, katere so bile one rudnine, ki iih je človek najprej iskal v okrilju matere zemlje. V boju s pri-rodo mu niso zadostovale njegove naravne moči; zato je začel kmalu razmišljati, kako bi si napravil orožje in orodje, s katerim bi se mogel uspešno boriti proti svojim sovražnikom in si pridobivati potrebno hrano. Tako si je gotovo iskal najprej onih snovi, iz katerih si je izdeloval prvo orožje in orodje. Razen iz kosti in lesa je človek v davno minuli dobi izdeloval svoje preprosto orodje iz kamena, v prvi vrsti iz kresilnega kamena. Kresilni kamen spada torej gotovo k onim rudninam, ki jih je človek iskal med drugim kamenjem. Moral je kmalu zapaziti, da se da s kresilnim kamenom delati ogenj. Tako mu je bila ta rudnina v dvojno korist.
Poleg kresilnega kamena smemo prištevati k prvim rudninam, ki so se pridobivale z najenostavnejšim rudarstvom, še celo vrsto drugih, kakor na primer lahko gnetljivo giino. iz katere so izdelovali posodo, dalje sol. ki se nahaja na mnogih krajih v zemlji, kredo, okro in druge za slikanje in barvanje pripravne rudnine ter slednjič vse one snovi, ki so služile za okras.
Med kovinami je iskal človek brez dvoma najprej take, ki se nahajajo v naravi v čistem stanju, torej zlato, srebro, morda tudi baker, ki se da s topljenjem prav lahko izločiti iz drugih primesi.
Katera izmed omenjenih kovin je bila najprej znana, ne vemo. Stari pesniki nam sicer pripovedujejo o zlatem, srebrnem, bronastem in železnem veku. ki iih je po starogrški veri bog Cevz ustvaril drugega za drugim: vse to pa je le plod pesniške domišljije. Niti ne moremo trditi, da je človek spoznaval kovine v naštetem redu. čeprav govore nekatere okol-nosti za to. v prvi vrsti okoliščina, da se na-nahajata zlato in srebro prosta in čista v naravi, medtem ko moramo pridobivati druee kovine na težavnejši način, ria primer železo s topljenjem železne rude. Da sta bili torej zlato in srebro znani pred bronom irr železom', smemo smatrati- za gotovo« dejstvo. Kako pa ie bito z ostalimi kovinami; ne moremo vedeti ničesar gotovega.
Start Indijci sor morali hnetr že dolgo pred Kristusom dobro razvito industrijo železa, ker sa se nekateri izdelki-ohranili do dandanašnjega dne. Tudi stari Egipčani so poznali železo. Že mnogo; višje pa je bila raz-* vita ta Industrija pri Rimljanih in. OrkUw Posamezni grški rudniki, sa zaposlovali do-§esl-desettisoč sužnjev, katerih življenje je moralo biti. jako žalostno.
S. povečanjem rimskega cesarstva se je pospešil tudi nadaljnji razvoj rudarstva hrnev katerl rudniki iz one dobe obstojajo še danes.
pripisovali temu namišljenemu kamenu modrih še druge lastnosti: mislili so. da ozdrav-lja bolezni, podaljša življenje, da ie mogoče z njim doseči celo nesmrtno življenje. V ne-
to kamenje prepereva, padajo iz njega zlata zrnca,- ki. jih.potenj voda odplavlja. Večje kepe zlata najdemo zelo. redko in že kosi, ki tehtajo 5:ali 6 kilogramov,.so silno redki. .Največja doslej
štetih	■ jft »g ******	* ie
mešali najrazličneiše snovi. Skoro ni bilo- .tehtaIa ld5U
kneza ali kakega bogatega človeka, pri katerem bi ne bil delal eden ali še več alkimistov. «Kamna modrih® sicer niso našli, a ori tisoč in tisoč poskusih so odkrili marsikako lastnost
Zlato pridobivajo na najrazličnejše načine. Poleg modernih načinov pa uporabljajo tudi še najenostavnejše. Nekoliko zboljšana je metoda pranja zlata. Ker je zlato težje, kakor so njegove
kovr naš^so" načine!"k^ T pridni f/imesi, se usede v vodi najprej na_ dno. -
V, " JtTn lii, Netiti 7 mp5aniVm Fran e obsto i v tem, da pridamo- pesku, v ka-kovine iz rud, kako jih čistit . Z mešanjem	lWlatn vfwte fpr ntl^mo. da se oesek in
najrazličnejših snovi so odkrili nove kovinske spojine z dotlej neznanimi lastnostmi.
Tako je alkimija jako plodonoSno učinkovala na razvoj rudarstva in plavžarstva.
terem jr zlato, vode ter pustimo, da se pesek in zlato ločeno usedeta na dno. Obstoje pa seveda tudi druge modernejše metode, ki jih pa tu ne bomo opisovali, ker bi to zavzelo preveč prostora.
Cisto zlato je premehko, da bi mogli iz njega kovati denar,, delati, okraske, in drugo. Zato ga zlivamo navadno z bakrom. Za denar uporabljamo zltno, ki mu pridamo 10 odstotkov bakra. ,	nokni Množina*. zlata Pri zlatnlnah se računa v tisočin-
, . J tstarodavm	1 kah. Ce stoji, na primer na uri število SOO, pomeni
turni narodi poznali zlato; v starih pripovedkah, da se nahaja y im ^ tega z]ata 800 delov
pa naj izvirajo še od tako davnih časov, črtani® ga zJata ,n 200 deJov bakra Večkrat slišimo
0 zlatu-	| tudi izraz karat. To je stara označba, ki pomenja
Zlato so pridobivali stari Egipčani in za kralja ;j del zlata v 24 delih kovinske mešanice. Cisto Ramzesa II. je znašala vrednost v egiptovskih zlato je torej 24karatno. Na pr. izraz 14karaten
pomeni, da pride na 24 delov 14 delov čistega zlata.
Zlato spada med tako zvane žlahtne kovine,
Pridobivanje zlata
Zlato je kralj med kovinami. Vse kaže na to, da so že starodavni nekul-
rudnikih pridobljenega zlata na desetine milijard našega denarja.
Le o enem narodu so trdili, da nI poznal zlata, CI4lu	-—- —--------------
in sicer o starih Germanih. Tako vsaj trdi rimski to se pravi: med one kovine, ki jim kisline ali zgodovinar Tacit. Da pa to ni res, nam pričajo druge snovi prav nič ali jako malo škodu^jo.
............Zlato se odlikuje zlasti po svoji razteznosti. Ta
razteznost je tako. velika, da ga moremo v svrho pozlačevanja stolči v lističe, ki so tako tenki, da prepuščajo svetlobo z zeleno barvo. To se vršf na naslednji način: Tenke liste zlata vložijo med kožice, ki so izdelane iz govejega slepiča, nato pa tolčejo po njih toliko časa, da se lističi stanšajo na milijonski del milimetra.
Govorili smo že o alkimistih, ki so hoteli delati zlato na umeten način. Tudi v novejšem času čitamo večkrat, da se je temu ali onemu učenjaku
stare germanske pripovedke, ki poznajo zlato Poleg tega nam priča zgod ivina, da je prav zlato zvabilo stare Rimljane, da so si hoteli osvojiti te dežele.
Za časa rimskega imperija so cveteli zlati rudniki po Srednji Evropi. Zastoj v pridobivanju te žlahtne kovine pomeni, tridesetletna vojna (1618—1648), ki je tudi sicer uničila gospodarsko blagostanje Srednje Evrope.
Z odkritjem Amerike je nastala tudi za zlato nova doba. Saj je baš blesk zlata zvabil toliko
in toliko Evropcev v novi svet. Pa tudi v Ame-j posrečilo iznajti način pridobivanja zlata irdrugih
riki niso pridobivali« vedno, enake množine zlata. Tako je sredi 19. stoletja pridobivala Rusija več zlata kakor Amerika; L. 1848. pa so odkrili v pesku reke Sakramentoi v Kaliforniji (Amerika)
kovin. Ogromni koraki, s katerimi napreduje človeška učenost, nas navdajajo z upanjem, da se bo to res zgodilo. Ali pa bo to kdaj tudi praktičnega pomena, bo pokazala bodočnost.
Božič v pravljicah in običajih
Naše pravljice in pripovedke so vezane na po-sfibere.krajali čas. Največjih kroži okrog božične noči.
Božična noč nas spominja skrivnosti Odrešen nikovega rojstva v betlehemskem hlevcu, kamor sta pribežflla Jožef »» Marija* ker-so jima Judje odrekli tprenočišče; Njuneap uboštvase spornima ljudstvo z mrzlo večerjo, kruhom in kuhanim sadjem namesto tople jedi. Tudi na siromaštvo pastirjem namiguje ta navada.
Skoro povsod je še v rabi kajenje s kadilom okrog hiš in gospodarskih poslopij. Izvrši ga go« spodar z loncem in spremljevalec nosi posodo z
blagoslovljeno vod®. Slednjo shrambo mora to noč prepojiti: vonj po kadilu in zadeti vsako stvarco kapljica božičnega blagoslova.
Sveta noč je noč miru. Izostati mora vsako razgrajanje, tem živahnejše pa je. v hišah, kjer se ljudje zabavaj® a nedolžnimi šalami in ugibajo prihodnost. Vsaka vas. ima za to posebne pripomočke. Ponekod; se poslužujejo beljakovine, katero vlivajo v kozarec, blagoslovljene vode. Snov se v vodi razobličt v razne podobe; ki jih je treba pravilno razložiti. Ako nastane oblika, sličia mrtvaški glavi, pomeni smrt v družim tekom !e-Tudfc pogled nazaj čez ramo v prvem svitu b -žične luči splavat v bodočnost. Tako je nekdo pogledal preko rame to videl svojo lastno rakev.
Sveta noč je edina v letu, ki je prosta polnočne groze. Angeli stražijo ob oglih človeških bivališč, zato mora vso noč goreti na mizi luč, pa tudi pri križih in v-znamenjih na Tazpotjih. Neki kmet je nekoč opustil stcP navado ter se je podal k počitku. V spanju ga je nekdo potresel sa ramo in ga pozval, naj vstane ter prižge svetiljko, ker ga bo sicer zadela huda nesreča.
Tudi našim davnim prednikom je bila božična polnOČna ura prosta strahov; namesto njih pa so se jim prikazovali dobri duhovi. Vraževerni ljudje hodijo v ris na križpotia, kamor ne sega glas zvona. Tam se jim odpirajo ■zakladi, dobi pa jih le tisti, ki prestane težko preizkušnjo. Številne pripovedke pričajo, kako je ta in oni podlegel izkušnjavi.
Na sveti večer se pogovarjajo drevesa in živali. čuje in razume pa jih le tisti, ki nosi prapro-
Ije s sedanjim nemškim oaemljem, potrjujejo številne zanimive najdbe na dnu tamkajšnjega . ,	_	,,mc rja. FreiskiK^ so teto niog e ugotoviti iflise&
in šuSteme ima svoj posebni pomen. Svetonočni nekdanje zemske vezi med Nemčijo in Skandi-veter .napoveduje viharno leto, tema oznanjuje
tovo seme in ne ve, da ga ima pri sebi. To noč dihajo skrivnosti iz slednjega grma. vsaka sapica
286
Splošno priljubljen
kavni nadomestek
rjtlkusen i cenen.
IžGlitva se v v se; t}
dobro asorfiranlO Icoionljalnii) trgovina
bogato letino, dočim pomeni mesečina svetle ne-obložene svisli in kozolce.
Praznoverje, pripovedke in običaji pa v luči sedanjega časa vedno bolj ginevajo.
Rastline se starafo
Jesensko umiranje v kraljestvu rastlinstva ne pomenja vedno smrti, temve? v um gib primerih samo mirovanje tekom katerega se zbirajo moči za prihodnjo pcmltd Neko? seveda nastopi prava smrt za vsako rastlino. Toda kako velikanske so razlike v starostnih dotah, ki jih dožhijc posamezne rastine! Nekatere rastline živijo samo nekoliko meseeev: med temi je na primer solm nica, ki tekom svojega kratkega življenja d* seže višino štirih metrov, po svojih par mesecih življenja pa popolnoma umre.
Najdalje od vseh rastlin žive drevesa. Jelke postanejo stare do 800 let, smreke do 400, gorski javor do 600 in žlahtni kostanji do 700 let. Toda to še niso Metuzalemi med dievesi. Hrast doživi do 15G0 let in rumena vrba do 300o let: sveto drevo v Teneriii, ki ga je v letu 1868. prev rgel silen vihar, je doseglo, kakor se ceni 6000 let.
Takšne starosti ne more doseči nobena žival. Eden vzrokov za to je po mnenju učenjakov v tem. da žival po got vem času popolnoma dorasle in se ne more več dalje razvijati Nasprotno pa raste rasti.na stalno vse svoje življenje. Tudi najstarejše drevo ima v koncih svojih korenin in vej vedno mlade elemente, ki so ona tvorna sila, ki neprestano povečava drevo. Zato naletimo na najve.ja vseh živih bitij baš med drevesi. Nobena žival ne more postati staia preko tisoč let in ne moie doseči višine 100 metrov. Med drevesi pa so nekateia, ki dosežejo ogromno velikost, na primer kalifornijsko mamutno drevo zraste do 140 metrov visoko.
Toda kakor pri človeku in živali se dogaja tudi pri rastlinah. Končno ostarijo tudi te. V drevesu, kateremu se smrt počasi bliža, umirajo polagoma stanice, najstarejša snov skorje se po
navijo.
Do tega odkritja so prišli raziskovalci prav slučajno. Neki riliči so namreč našli v gib m i 25 do 27 metrov v Vzhodnem morju nedaleč od Kaaseberge nebfoj starih drevesnih štorov. Doktor Isberg iz Kalmara je začel na podlagi te najdbe s preiskavami in ie ugotovil, da izvirajo štori od dreves, ki so morala biti takrat, ko so se pogreznila. slara kakih 130 let. ir sicer so bili to mecesni. ki so rasli v oddaljenosti okrog 12 km od sedanjega iužno-vzhodnega švedskega obrežja.
Znanstvene preiskave, ki so se vršile v minulem poletju, so na vsak način ugotovile, da je zemska vez v oni dobi, v kateri je bilo Vzhodno morje notranje morje, vezala Švedsko. Dansko m Nemčijo. Velik del skandinavskega živalstva in rastlinstva je moral pot. vati iz Srednje Evrope preko le ozke zemske proge.
Ako si misl mo tla Vzhodnega morja dvignjena na dotičnem mestu za kakšnih 40 metrov, bi stal stan gozd, ki je sedaj na morskem dnu preko morske površine. Tako visok dvig morskega dna bi pcmenil, da bi se Vzhodno morje med Nemčijo in Skandinavijo spremenilo v majhno notranje morje; otok Bornholm bi bil ločen samo starost potom prav ozkega p. e'i'a Švedske.
Nadalje se lahko zanesljivo sklepa, da je poteklo že kakšnih 9000 let o<j onega časi, ko so bili na omenjeni način zvezani otok Seeland, Šonska in Nemčija.
X Tudi vnda ima redilne snovi. Običajno se predmeti, ki nič ne stanejo, zelo omalova njejo. Med te predmete spada tudi voda. Kako važna pa je voda za živalsko in človeš o telo, pokazu-jejo naslednji primeri: Z zauživanjem vo<*e vzdrži človek 20 dni brez vsake hrane; konj lahko strada 25 dni, ako ima le dovolj pijačče. brez vode pa pogine v 17 dneti; tudi mačke, vzdržijo do 20 dni brez hrane ako imajo dovolj vode: pes lahko strada ob vodi celih 30 dni, brez vode pa pogine že v 8 dneh. Velik siromaček v žhalckem svetu je vrabec, kajti njemu zrd stujeta samo
dva dneva brez hrane in že ga to stradanje sp;a-suši"in tudi v korenman"se pričenjajo "kopičiti vi na dru8i svet- dofim lahko želva vzdrži dve do mrtve stanice. Pri mnogih rastlinah se pokazuje tn leta brez vsake hrane-
proces staranja tudi v listih, kajti listi starega drevesa se zelo razlikujejo od listov mladih tovarišev. Posebno razločno se vidi to pri ameriški trti, katere listi so zelo zanesljivo znamenje za 6tarost rastline.
Pri opazovanju staranja v rastlinstvu se je ugotovil poseben pojav. Staranje rasfine se namreč lahko v .mnogih primerih ovira. Pravijo, da se bo na podlagi teh ugotovitev moglo življenje dreves znatno podaljšati.
Večtisočletni gozd na dnu morja
Naziranje, da je bil skandinavski polotok pred levov ugriznil osla"v"vrat, da bi mu izšesafkri] vec tisočletji zvezan potom ozke proge suhe zem- [ se siromak ni več ganil. Neki angleški oficir je
X Kako visoko lete ptice selivke. Male ptice, kakor lastavke, potujejo na jug in se od tam vračajo v višini pod 1000 metrov. Divje race letijo samo 300 do 500 metrov visoko. Škrjanci potujejo v višini 200 metrov, dočim dosežejo, kadar pojejo, višino do 1400 metrov. Letalci na aerop a-nih ugotavljajo, da pride v višino preko 1500 metrov zelo malo ptic in da se višina poleta ptic selilk ceni navadno previsoko.
X Preveč žalosti in veselja usmrti tudi žival. Da tudi žival lahko ugonobi premočen občutek veselja ali žalosti, nam pokazujeta naslednja dva primera: V Maroku je vrgel neki krotilec levom živega osla. V tistem trenutku, ko je ubogi sivec zagledal zver, je padel mrtev na tla. Ko je eden
odpotoval v Ameriko in moral pustiti svojega psa v Angliji. Tekom gospodarjeve ods tnosti je žival neprestano žalovala in hujšala. Nenega dne pa se je oficir nenadoma vrnil domov. Pes, ki je ležal pred vrati, je takoj spoznal svojega gospodarja, skočil pokonci, veselo zalajal in padel mrtev k nogam svojega gospodarja. | X Najvišji ognjenik v Evropi je Etna na Siciliji. 200 ugaslih žrel obdaja veliko žrelo, ki se v obliki piramide dviga visoko v nebo. Prvi izbruh. za katerega vemo iz zgodovine, je bil leta 476. pred Kristusovim rojstvom. Od tistega časa so izbruhi Ltne več kakor stokrat umčili vso okolico. Leta 1693. ie bil izbruh ognjenika zvezan s potresom, ki je uničil okrog 40 mest in usmrtil preko 100.000 ljuui.
X Žival, ki pije skozi kožo, torej ne gasi žeje S pomočjo ust ali gobca, je polž. Polž spada med one živali, ki najbolj drže vodo in ne brez namena je priioda tako uredila, da more polž vsrkavati vodo tudi skozi zunanjo siuznico. Zaradi tega vidite polže največkrat zjutraj ali pa po de/ju plaziti se po mokri travi in mokrih potih. Kapijice rose ali dežja obvisi jo v številnin kožnih gubah in jib sluzne žleze počasi vsrkavajo. Poizkusi so pokazali, da je polž. katerega so več dni imeli na suhem, z močenjem kože tekom ene ure pridobil na teži za 29 odstotkov, tekom dveh ur za 41 odstotkov; po šestih urah je znašala pridobitev na teži 49 odstotkov in šele potem je začel polž lezti dalje.
X Pretkani kačji lovci. V Indiji je kačja nadloga tako strašna, da umre na kačjem piku vsako leto na tisoče ljudi. Oblastva so zaradi tega razpisala velike nagrade za lov na kače. No. in res so se kmalu dobili številni kačji lovci, ki so navlekli skupaj tako ogromne množine ubitih kač, kakor da bi bila vsa Indija en sam ogromen kačji raj. Zaradi tega so začela oblastva sumiti, da tu nekaj ni v redu, in so uvedla preiskave, ki so odkrile zanimive stvari. Zaradi dobička-nosnosti kačjega lova so si namreč domačini priredili cela vzgojevališča, v katerih so umetno gojili kače, da so jih potem ubijali in prinašali oblastvom za nagrade.
X Majhen otok izginil v morju. Nedavno se je pogreznil v morje blizu portugalske kolonije Angola otočič, širok 600 in dolg 1000 metrov. Domneva se. da je bil vzrok te katastrofe podmorski potres. Človešk o življenj katastrofa ni zahtevala.
X Kokoš, ki se je spremenila v petelina. Zelo zanimivo opazovanje je zabeležil neki angleški učenjak, ki se bavi s proučavanjem ptičjega življenja. Jetika je uničila neki kokoši jajč-njak. Posledica tega je bila, da so se razvila v kokoši moška spolovila, ki se nahajajo v nerazvitem stanju v vsaki kokoši. Tekom dveh let je nastal iz kokoši petelin, ki se ni prav nič razlikoval od svojih tovarišev. Kikirikal je, pokazo-val vse petelinje znake in bil popolnoma sposoben za oplemenjevanje.
X Najhladnejše mesto na svetu. Kakor pravijo, je najhladnejše mesto na svetu Verhojansk v Sibiriji, ki je 7abeležil pred nekaj leti 53 stopinj pod ničlo in ki je imel v juliju največ 13 stopinj nad ničlo. Trdi se, da je mraz v tem mestu pred mnogimi leti dosegel celo že 697 stopinje Celzija.
NE JEJ, KADAR SI UTRUJEN!
ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI IN RAZKUŽEVANJE.
Zdravilska veda je dognala, da so provzroči-telji nalezljivih bolezni bakteriji, prostemu očesu nevidna živa bitja, ki se naglo razmnožujejo. Nahajamo jih v bolnikovi krvi, v njegovih odpadkih, v gnoju, v izpljunkih ter izcedkih iz ust? in nosa. Bolnik je gnezdišče strupenih bacilov, odkoder prihajajo pri nezadostni pažnji na zdrave ljudi.
Poleg bolnika so v njegovi okolici okuženi tudi predmeti, po katerih" se raznaša bolezen, čim bliže sr> bolnkiu, tem večja je nevarnost, okužitve. Tako V okužena bolnikova obleka, perilo in posteljnina, jv.fiilito orodje, kozarci, brisače, obveze, nočna posoda in pljuvalniki. Okužen je tudi prah v bolnikovi sobi s pljunki in z drobnimi kapljicami, nastajajočimi pri kašljanju. kihanju in Govorjenju.
Okužitev pa ni le mogoča po dotiku bolnika, marveč tudi po prijemanju in rabi njegovih predmetov. Tako nosijo ponekod nerazkuženo obleko in nalezejo' bolezen. Pijejo iz neumitih kozarcev, rabijo neočiščeno jedilno orodje, uživajo bolnikove Ostanke jedil celo pri težkih nalezljivih boleznih. Z heosnaženimi rokami odpirajo in zapirajo vrata, puščajoč bacile na kljukah, za katere prijemajo. Isto se dogaja pri molži in pripravljanju jedil. Grd;) je razvada otipovati kruh, sadje in pecivO pri nakupovanju ter pokušati pijačo. Otroci se v številnih primerih okužijo z igračami pa tudi, ako jih odrasli božajo in poljubljajo. Neprevidne matere jim žvečijo jedila ter jih hladijo z neumestnim pihanjem. Koliko bolezenskih kali prenesejo na i.a način.' na zdrave otroke!
.Po siueteb in odpadkih se zbirajo muhe. pogin-vitm raznašalke nalezljivih bolezni. Nabrauo ne snago odlagajo, sedajoČ na jedila, kamor obenem spuščajo tudi vsrkane strupe. Raziiašalci strupenih bakterij so nadalje ščurki, uši, bolhe, stenice, miši in podgane, — sploh ves mrčes in golazen, ki lazi po nesnagi in pride v dotiko z "živilir
Vhod bacilom v telo so usta. rane in sluznica. Branimo se jih z vestnim čiščenjem telesa in z razkuževanjem, Poznamo umetna razkuževalna sredstva: sodo, formalin, sanitol. sublimat, lizol, hipe'--manganokisli kalij itd. Vsa ta sredstva pogubno vplivajo na baketrije ter jih uničijo po kratkem delovanju. Pravilno razredčena z vodo rabimo ta sredstva za umivanje rok po dotiku bolnika, za nam; kanje perila, obdrgujenje pohištva, za polivanje odpadkov, pa tudi za zatiranje mrčesa i« gola zni. Poleg teh nam je priroda priskrbela cenej ša :razkužila, dala nam je solnce, zrak in toploto.
Važno zdravstveno načelo se glasi: «Ne jej, kadar si utrujen ali razburjenb Zlasti se mora uvaževati to načelo ob vročini, ki sama po sebi utruja, a se mora upoštevati tudi pozimi, kadar delaš, n. pr. pri spravljanju drv. Ako delaš telesno, se prebavila utrudijo in postanejo nesposobna za svoje opravilo. Spričo velike važnosti zdravega delovanja želodci se moraš po delu vedno malo spočiti, preden zaužiješ jed ali pijačo.
Posebno škodljivo je, ako po težkem delu takoj piješ mrzlo pijačo. Ce si zelo žejen, napravi samo dva ali tri požirke ali pa pij prav počasi v posameznih požirkih. S tem se pijača v ustih sproti nekoliko segreje. Ugasitev žeje ni mogoče odvisno od množine pijače, temveč od načina, kako zaužiješ pijačo: počasi, previdno in v posameznih požirkih. čim več piješ, tem bolj se potiš ter vedno znova postajaš žejen.
Ako hočeš po težkem delu zaužiti pijačo, ki ugasi žejo in je obenem redilna, vzemi predvsem kislo ali navadno mleko. Tudi sadni soki so prav primerni.
z Zboljšanje zraka v sobi. Ako so v gostilniških sobah na deželi ob priliki kakšne prireditve stene okrašene z jelovimi ali smrekovimi vejami, se to ne zgodi samo zaradi olepšan ja sobe, nego tudi zato, ker gostilničar dobro ve, da ostane zrak zaradi zelenjave čistejši in bolj svež. Ako postavljamo v stanovanja razne listnate rastline, storimo to gotovo tudi iz podzaved-nega občutka, da ostane zaradi zelenjave zrak v sobi čistejši. Zrak v zaprtih prostorih se kvari,
Za kuhinjo
Janeževo pecivo za božično drevo, 6 deka-gramov zdrobljenega sladkorja raztepeš z dvema rumenjakoma v pene, primešaš 15 dekagramov bele moke in trd sneg. Potem deneš to snov v enakomerni plasti na pločevino, namazano z mastjo, potrosiš z zdrobljenim janežem in pečeš pri zmerni vročini kakšno četrtino ure. Ko se pecivo shladi, ga razrežeš v podolgaste, za palec široke kose.
Čajni kruh. Vzemi 20 dkg sladkorja, 40 dkg moke in 2 dkg kvasa! Polovico tega kvasa raz-moči v hladnem mleku, primešaj polovico prej imenovanega (to je 10 dkg sladkorja, 20 dkg moke in 1 dkg kvasa) in pusti čez noč. Drugega jutra primešaj še ostalo in pa štiri rumenjake ter mlačno mleko, da postane ne preveč trdo testo, iz katerega napraviš več manjših štruc. Te se dado na pločevino in na topel kraj, da kipnejo (vzhajajo). Kadar so že prav mehke, postavi pločevino na hladen kraj, pomaži štruce z rumenjakom in napravi v vsako štruco po dolgem zarezo ter jih daj v peč. .
Makova potica. Vzemi dobro kipnjeno testo, ki ga napraviš iz 7 decilitrov moke, 2 rumenjakov, 7 dekagramov masti, 3 dekagramov kvasa in približno 2 do 3 decilitrov mleka. Testo prav tenko razvleci, pomaži ga s sirovim maslom in makovim nadevom, napravi potico, daj jo v namazan model, pusti jo še enkrat kipniti, speci in potrosi pečeno s sladkorjem. Makov nadev se napravi na primer takole: Stoici ali zmelji v

Sobice jo največji razkuževalni aparat.
Clff.'l1'
žarki uničijo vse škodljive bakterije. Radi tega solneimo perilo, obleko in posteljnino ter zračimo stanovanje. Hud pokončevaleč bakterij je ogenj, zato sežioaino okužene predmete, ki nimajo vrednosti. Ako prekuhamo perilo in posteljnino ter v ojačenjc. dodamo nekaj sode, smo' provzročitelje bolezni zaneslijvo pokončali. Z vrelim lugom razkužimo navadna lesena tla. pa tudi druge predmete. katerim toplota ne škoduje. Razkužite v boljše 1 leke izvedemo z likanjem, jedila, kakor mle-ko. iu juho. pre.vremo .in prepečemo kruh. ako je okužen'.	';-
Tudi naše domače apno je sovražnik bakterij. Beljenje olepša stanovanje in zatre bakterije In golazen. Z apneno vodo polivamo greznice, stranišča in gnojišča, s čimer zabranimo dostop muham in ostudnim mrčesom.
Važno .je dejstvo, da je največ primerov nalezljive bolezni tam. kjer je okolica zanemarjena, dočim so kraji z vzorno urejenimi vodnjaki, greznicami in odvodi gnojnice" zavarovani pred kužno boleznijo. V to smer je obrnjeno delovanje naše zdravstvene nrosvetp.'	i
ker človek izdihava ogljenčevo kislino. Rastline v sobi vsrkavajo ogljenčevo kislino in izdihavajo Javnem mlinu" 4 decilitre maka,'ki ga zmešaš z kisik, tako da se vrši izmenjevalni proces, ki je:vrelo smetano v srednjegosto mešanico, na kar v korist obeli delov, človeka in rastline.	| prideneg ge inalo strdi (medu), cimeta in drobno
z Vnetje vratu je eno najbolj razširjenih ob o-, yrezanih Iimonovih iupink, leuj. V splosnem so takšna vnetja navadno lah-1 kega značaja. Kljub temu pa se ne smejo podcenjevati, ker tiči za njimi pogostokrat kakšna j	Praktični nasveti druga bolezen, na primer škrlatica. difterija itd.
Po vnetju vratu sledijo zelo radi vnetje ledvic, revmatizem v členkih in celo zastrupljenje krvi. Kdor je zbolel na vnetju vratu, mora na vsak način v posteljo ter mora marljivo grgrati limonado ali ajbežev čaj ali razstopino hipernlan-ganokislega kalija (hipermangana). To je prva pomoč. Nadaljnje mere mora odrediti zdravnik, ki naj se pokliče pri vsakem vnetju vratu.
z Zdravilna učinkovitost česna. V starih časih so smatrali česen za izvrstno zdravilo. Zdravniki 16. stoletja so trdili, da se česen upira vsakemu
Prezimovanje fuksij najboljše uspe v nekur-jeni sobi. Tudi se lahko fuksije začasno vsade brez loncev v prst v kleti, ki pa ne sme biti zelo vlažna. Preko zime morajo fuksije počivati. Zalivaj jih le malo in samo v toliki meri, kolikor je potrebno, da les ne ovene, listi pa naj odpadejo. Pomladi, čim opaziš, da hoče rastlina poganjati, presadiš fuksije v svežo prst, obrežeš poganjke precej močno in postaviš rastlino spočetka k solnčnemu oknu v sobi.
Barvaste nogavice obdrže barvo, ostanejo
strupu Zato so ga priporočali žanjicam in kos-	mebke in svetle, če jih peremo na naslednji na-
cem. ki so ob vročimi pili nezdravo mehko vodo.	Cin: Deni iih v zel° vroCo vodo in jih pusti, da se
Kakor je podoba, so takrat splošno jedli česen	namakajo 10 minut, ne da bi jdi drgnil. Če so
h kruhu. Tekom zadnje vojne so vojaški zdravniki	zel° umazane, dodaj še eno žlico, salmijaka, po-
opazovali, da so Galičani splošno uživali česen ua kruhu s sirovim maslom kot zaščitno sredstvo
tem jih ožmi in položi ponovno v vročo vodo. To ponovi še dvakrat in nogavice bodo zelo lepo
I-roti črevesnim boleznim. Tega sredstva so sel()Prane' posluževali tudi oficirji. V mnogih pokrajinah Čuvaj ogledala pred aolncem! Ogledal ne š česnom krepko namažejo svinjsko meso, da ga j smeš nikdar tako obesiti, da bi vanje sijalo obvarujejo pred gnitjem. In baš to lastnost izrab- j solnce. Potom trajnega obsevanja se pokvari Ijajo sedaj tudi zdravniki. Pri različnih težkih j snov živega srebra na steklu in ogledalo postane črevesnih katarjih so opažali, da je zaužit sirov j motno.
česen usmrtil bakterije gnilobe in bolezni. Česen povzroča pri ljudeh s težkim črevesnim katarjem hitro izpraznitev in hitro oživljenje dobrega teka.
z Uživanje čebule je priporočati vsakomur, čeprav povzroča čebula neprijeten duli iz ust. Čebula vsebuje kremenovo kislino, ki je za človeško telo potrebna, predvsem za tvorjenje las in nohtov. Hranilna sredstva, ki vsebujejo kremenovo kislino, so v zelo omejenem številu na razpolago, zato zasluži čebula večje spoštovanje, kakor ga je običajno deležna.
z Proti nespečnosti. Kot dobro sredstvo pVoti nespečnosti se izkazujejo: oinivauje nog z mrzlo vodo. stopanje po mrzli vodi. mrzli ovitki na mečah. Manj znano je bosonogo trkanje po moli Veni prtu. Mraz povzroča hitro sttrčenje k^Vnili pHšodic v možganih, s čimer se povzroči odtok krvi iz glave, kar pospešuje' spečiiost.
Nepremočljiva lepenka. Lepenko napravimo nepremočljivo, če vzamemo tri dele mleka, en del ugašenega apna in tej zmesi pridenemo nekaj v prah stolčenega galuna. S to mešanico namazi lepenko ter posuši, na kar jo namažeš še enkrat.
Plesnobo na konzerviranem sadju previdno odstrani in preko sadja natrosi za polovico centimetra debelo plast čistega sladkorja.
Odstranitev zelenega volka. Zeleni volk. ki se napravi na brakrenib predmetih, se lahko od-sirani potom drgnjenja z mešanico iz prav drobnega peska in močno razredčenega kisa.
Madeže od loja in sveč odpravimo na ta način, cia razgrevarno kepice vate na plamenu in kolikor mogoče vroče pritisnemo na madež, tako da vata loj popije. Pozneje osnažimo dotično mesto se z bencinom ali pa r etrom.
\ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Družinski prepir
T
Spela (ki je nabila svojega moža): *Ali si človek, ali osel ?>
Miha: <Ah, samo človek, ko bi bil osel, bi ti bil že <davno osel in se ne skril pod posteljo...»
Pravilna rešitev.
Profesor svoji mladi ženi: <Ali si lahko predstavljaš, kako dolga je večnost?>
Žena: <0, da! Ka primer tako dolga, kakor dolgo mi že nisi kupil novega klobuka.. !>
Dvoamnost.
Posestnik Motovileč je oglasil v časopisu, da iaa debelo svinjo naprodaj. Naslednjega dne je prišel mesar, dobil Motovilčevo ženo samo in jo vprašal: <Ali je gospod Motovileč doma?> Žena: <Je, a je še v postelji.* Mesar: <AIi lahko vidim to svinjo?>' »
Nesporazum.
1.
Jurij Klobasa je prišel,v mesto in si hotel zvečer ogledati gledališko predstavo. Ko je kupoval vstopnieo, je vprašal: <Koliko velja?*
Blagajni čarka: <Parterni sedež 15 Dia, balkonski 10, na galeriji 3 in program 1 Din.>
Jurij: «No, potem pa grem na program.*
Razočaranje.
Mlada žena je pobegnila svojemu možu, toda se je kmalu premislila in se vrnila v moževi odsotnosti nazaj v stanovanje, kjer je našla veliko množino cvetlic.
<Moj mož je gotovo slutil, da se vrnem,> je dejala vsa ginjena služkinji.
«Ah, ne,> je odvrnila služkinja v zadregi, ■c cvetlice je prejel gospod od prijateljev, ki so zvedeli, da ste mu vi pobegnili.*
Pasje življenje.
<Vaš mož se vedno pritožuje, da je njegovo življenje pasje,* je dejala soseda.
«To je res: on vedno prihaja z umazanimi nogami domov, zleze k peči in čaka, da ga nakrmim.*
Tolažba.
saafla»a»&aaM8KasaaBa8aaakjasacaaM«BS»&«u ®Bsaaat3aB»BBe8B©aeB8a«a»«i
A T O da boste sveži in zdravi,
fCOPUJTE Prvovrs*en pridatek
ter
h kavi
284
f ZAHTEVAJTE POVSOD KOLINSKO CIKORIJO, |
■■	ki daje kavi fin okus, barvo
■ in izdatnost. Pri nakupu
PAZITE. da dobite samo prave
===== takšne-le zavitke: 3S&........^
8 a
SBBBBaB^aBeaRaerBBaaaaaraaaaaaaaaaaaaaaaaaBBaaBBBaBsaBaaBaasoiaaisrl
Otroška pamet.
Učitelj je pripovedoval, kako je bil Jožef prodan v Egipt ia prišel k Putifarju. <In Jožef je našel milost pred Putifarjem,* je nadaljeval učitelj, ctako da ga je Putifar postavil nad vso svojo hišo...»
Po končanem pripovedovanju je dal učitelj to zgodbo ponoviti Jurčka, ki jo je zaključil takole: «In Putifar je postavil Jožefa na streho.. .*
■Nepričakovan odgovor. i
Oče (napram svoji hčerki): i'rav veseli me, da je mladi Čebulovec prosil za tvojo roko.>
Hčerka: <Da, toda jaz bi mamice ne zapri stila radaa
Oče: «Za radi tega si nikar ne beli glave! Mamico labko kar s seboj vzame*.*
Zaljubljeni mladenič: «Noč in dan sanjam samo o vas, lepa gospodičnam
Marička: <Aha, zato izgledate tako zaspani.*
Imela je že boljše.
Mati petletne Uršice se je znova omnžila. Ko je prišla teta na obisji, je vprašala Uršico, kako ji ugaja nov atek.
<Kaj mi bo ugajal,* je menila deklica, <saj sem imela že dosti boljših atkov.*
V znamenju nove mode.
Jože (na veselici): «Kdo je oni lepi mladenič pri nasprotni mizi?*
Nada: «0, saj to ni mladenič, to je moja brat-ranka.*
Jože: «In oni gospod z očali?*, Nada: <To je moja najmlajša sestra.< Jože: «Kdo pa je potem oni črno oblečeni gospod, ki sedi z vašo sestro?*
Nada: «Ne, ne, to je moja stara mati.*
Otroška blebetavost.
Gospa Smukova je povabila svoje prijateljice na kavo. K mizi je privedla tudi svojo petletno hčerkico Elico, katero so seveda vse dame občudovale, tako da je morala končno tudi deklica i sesti za mizo. Nenadoma pa je Elica bridko za- i jokala, ker jo je začel boleti zob.	i
<Kdo bi neki jokal,* jo je tolažila ena navzočih, cbolečina bo kmalu prenehala.*
Ves v solzah je odgovoril otrok: «Kako naj mine bolečina, saj ne morem vzeti svojih zob iz ust kakor moia mamica.* .
Tudi uspeh.
česnovič: cLetos ste imeli v svojem vrtu prav povoljen uspeh?*
Čebulovič: «To se razume. Mojega soseda kokoši so dobile prvo darilo na razstavi perutnine.*
Pretiti*.
Janez in Matija sta m sprla in je Janez Matiji zabrusil v obraz: cDrogega nisi vreden, kakor da te vzame vrag *
Zaradi 'tega se j« moral Janez zagovarjati
pred sodiščem in je sodnik razsodil, da mora Janez žalitev preklicali in prositi Matijo za odpuščanje. No, in Janez se je opravičil z naslednjimi besedam^: < Jaz prav rad popravim svoje besede, kajti Matija je v resnici vreden, da ga vzame vrag.*
Ni bito težko.
i Lojzika: tDanes sem bila pohvaljena v šoli, ker smo morali pisati imena deklet in sem jih jaz največ vedela.*
Mati: cKako pa si se mogla spomniti toliko ; imen?*
Lojzika: ^Napisala sem samo imena služnkinj, ki so bile lani pri nas v službi.*
Urškine želje.
<Tri želje imam,* je modrovala Urška iz predmestja, sporočila bi se rada, dobila milijonarja in postala vdova.*
Kratko krilee.
Mlada gospa (v trgovini): cProsim, dajte mi podveze!*
Prodajalec: «Ali take, kakršne nosite sedaj?* Premajhna jajca.
Gostilničarka: <Kako vam ugajajo jajca?*
Gost: <Za svojo starost so dosti premajhna.?
Že kaznovan.
Sodnik: * Ali ste že bili kaznovani?? V., Obtoženec: <Da, oženil sem se.*
Jiakor jo delala ie Paša Mara mati,
bilo je pravilno.
Kuhala ie svoio kavo samo	v
Pravim Franckovimkavnim pridatkom.
Ta ie danes Se vedno tako fin kakor izvrsten pridafek K zrnari in žitni Kavi Ver bo to rudi xmeraj ostal.
Dober svet
Oče neveste: <Ali boste mogli svojo ženo tudi preživljati?*
Snubec: <Nedvomno!*
Oče neveste: cVeste kaj, moja hčerka baš zajtrkuje v jedilnici, pojdiva tja in si oglejva zadevo čisto s praktične strani.. .*
Smola.
France: «Ali vidiš tistole divno žensko bitje? Jaz si jo bom skušal pridobiti za prijateljico.*
Jože: «To ti pa resno odsvetujem, ker bi te njeno prijateljstvo stalo ogromno denarja.* France: <Kako to veš?* Jože: «Prav lahko, saj je moja žena.*:
Umetnost računanja. »Povej mi, Janezek,* je vprašala učiteljica, Sako 11 ovc stoji pred ograjo in jih 6 skoči preko nje, koliko jih potem še 03tane?*
«Prav nobena,* je odgovoril Janezek. «Saj je to nemogoče. Premisli dobro!*" <Ne, gospodična,* je ugovarjal Janezek. »-Na računanje se že razumete, toda ovc ne poznate.*
Ona že ve.
Kuharica: <Prihajam na vaš oglas, milost-Ijiva.*
Gospa: cObžalujem, službo sem baš pred pe timi minutami oddala.*
Kuharica: <No, potem bom pa prišla pojutrišnjem zopet.*
Prava ljubezen do bližnjega.
/ cDeset let sem deloval med ljudožrci, gospod škof,* je dejal misijonar, ctoda pri njih nisem našel tako brezobzirnih samoljubnikov kakor \ naših kulturnih deželah.*
«To je razumljivo! Ljudožrci so edini, ki svo jega sočloveka ljubijo zaradi samega sebe.*
Samotar.
Jaka: «Moj prijatelj je bolan in se je naveličal samotarjenja.*
Andrejče: «Kaj pa bo napravil? Ali se bo poročil?*
Jaka: <Ne, nasprotno, ločil se bo od svoje žene.*
Vrhunec raztresenosti. Profesor je naletel na znanko, ki je bila oblečena v žalno obleko. Sočutno jo je vprašal, kaj ee je zgodilo.
«Ah, izgubila sem svojega moža,* je odgovorila žalostno.
cKako bridko!* je nadaljeval profesoR cbil je najbrž edini, ki ste ga imeli.. .>
Mala nezgoda.
Dečko (teče za neko damo): Počakajte, počakajte, robec ste izgubili.*
Dama: <Ah, saj ni robec, to je moja nova •obleka!*
Težke sanje. Melhijor: « Včeraj se mi je sanjalo, da sem sedel v neznani gostilni, pojedel obsežno kosilo, pil najboljše vino, a končno opazil, da nimam s seboj denarja.*
Boltežar: <To so strašne sanje. Kaj si napravil nato?* < f 1
Malhijor: cNaročil sem še črno kavo in se zbudil.*
Sanje.
Jožek: «Atek, danes sem sanjal, da si ti podaril meni deset dinarjev, a mamica pet.*
A tek: «Kaj ne veš, Jožek, da se ljudem sanja navadno nasprotno od tistega, kar je res.*
Jožek: «No, dobro! Ce se že nasprotno sanja, pa daj ti meni pet dinarjev, a mamica deset*
Njegova pamet. Mati je poslala Janezka v trgovino, da ji kupi razglednico. Janezek se je kmalu vrnil, a brez razglednice.
Ko ga je mati vprašala, kje je pustil kupljeni predmet, je Janezek menil: <Vrgel sem karto kar v poštni nabiralnik, da mi ne bo treba še enkrat hoditi ven.*
Pečenka za njegov pogreb. Mešetar Ignac je ležal na smrtni postelji. Njegova žena je sedela poleg njega in ga tolažila, kakor je vedela in znala. Končno ga je vprašala: «Ignac, s čim ti naj še ustrežem, preden umrješ?* Ignac: cKakor voham, pečeš dobro svinjsko pečenko. Prosim te, daj mi je kos.*
Žena: «Zal, ne morem. To pečenko bomo jedli po tvojem pogrebu. Kaj bi pa rekli pogrebci, če bi zvedeli, da si jo že ti prej pokusil.. .*
Tolažba.
Stara ženica: <Gospod doktor, ali se bo operacija posrečila?*
Zdravnik: ^Operacija je nujno potrebna, toda povem vam, da je zelo nevarna. V splošnem prenese tako operacijo izmed petih oseb samo ena.* Stara ženica: <Za božjo voljo, gospod doktor, ali jo bom jaz prenesla?*
Zdravnik: ^Potolažite se, gospa, pred vami so bile operirane štiri osebe, ki so vse umrle. Vi ste peta in boste torej ostali pri "življenju.*
Zapomnite si,
da boljših čevljev od „DOKO" čevljev ni!
Trgovina
„DOKO", Prešernova u! 9., dvorišče.
Cenjenemu občinstvu se priporoča
Josip Miletic
moderni brivski salon
Posebnost: Ruske in biablfrizure ter m
lasmčarska in brivska dela
297 Ljubljana, Karlovška cesta 14.
vsakovrstna po najugodnejši ceni kakor vsako leto vedno v zalogi. Kupujem tudi
surovi in stopljeni loj
in ga plačujem po najvišji dnevni ceni.
los. hnnn 11MIMl Mfah cisti tt. 85.
VI grešite'
MALI OGLASI
Zemljišče.
obstoječe iz 8 ha, t j. 80.000 kvadratnih metrov, naprodaj v predmestju mesta Banja Luka v Bosni. Zemlja je jako rodovitna, obenem pa leži cela parcela ob glavni cesti in v bližini vode. Prodaja se tudi na male kose. Vpraša se lahko pismeno ali ustno pri J o s o S m i t u, Banja Luka (Lanš), Bosna.	285
298
boluje na živčnih in protinskih boleznih, kakor: nevrasteniji, protinu, arteriosklerozi, revmi, nevralgiji, oslabelosti in dr. naj se seznani z onim, kar pravijo sami pacijenti o zdravila „KAIjEFLUID" D. Kale-ničenka. Zahtevajte brezplačno literaturo s pismi bolnikov: Beogra', Pop-Lukina broj t, Lit T. 2. Miloš Markovič.
proti samemu sebi, če zanemarjate Vaše telo, Vaš obraz, Vaše roke, Vaše lase. — Prava sredstva za negovanje za Vas in Vašo obitelj so:
Fellarjava prava kavkaika po-madaza obraz ia zalčlti kožo z marko »Elsa«, ona V<m ohrani mladost in lepoto, vpije se v kožo, in jo de • ia mehko in baržunasto. Strmeli boste, kako hitro Vam ginejo pege, mozot-ci, sojedci, rdeča mesta in guae na koži.
Faliarjeva mo5aa »Elsa« po-mada za rast las zabranju-jejo izpadanje las, pre-rano osivetost, odstranjuje prhtjai, dela krhke lase, mehke in gibke in pospešuje rast las.
Za poizkus 2 lončka ene, ali pa po lonček od obeh pomad z zavotnino in poštnino vred
38 Din
Feilerjava mila zdravja 1« topota z marko ..Elsa", naj-plemeuitejše kakovosti, vsebujejo medicinsko preizkušene dobro delajoče sestavine, ter niso torej le navadna toaletna mita.Poizkušajte enkrat:
,.EIsa" lllijlnt mlečna mili „Elsa" romenjakove mila ,,Elsa" glteeriasko mili „Elsa" boraksevo mila „Elsa" katransk« mila „Elsa" mila za britja
in nikdar več ne boste ho* teli uporabljati dragega mila.
Za poizkus 5 kosov Kisa mila, že z zavojnino in poštnino vred Din 52-—
Te cene se razumejo le, če se polije denar v naprej, ker se proti povzetju poštnina zviša za 10 Din. Naročila je nasloviti razločno takole:	272
Eujen V. Faller, lekarnar, Daaja Slikica, Elsatrg 360 (Hrvatska)-
Izdaja za konzoreli .Domovine. Adolt Ribnikar
Urejuje PWp Omladič-
Za Narodno tiskarno Pran Jezeriek.