Poštnina piaCana v gotovini. V Celfti, dne 25. januarja 1927. Leto II., štev. 1. izhaja enkrat na mesec. A \1 |kl ¥ Upravništvo : Celje, Cena pos. številke 2 Din. \_) |y £4 V lil Cankarjeva ulica St. 11/11. Uredništvo: Pran Logar, _ _ ^ w — Y ■■■» Ovlaci nn tarifi, Celje, Vrvarska ul. 1/11. ■ T K > M ^ ■ Z ^ M. T ■ ^ Oglasi po tarifu. U P O KO J E! INI E O Glasilo državnih upokojencev in upokojenk v Sloveniji. Pozor! Neorganizirane), storite čimprej svojo sveto dolžnost, posnemate uboge vdove ter vstopite v naše vrste in pomagajte do modne enotne bojne fronte 1 Posnemajte po novem zakonu upokojene tovariše, ki pa so tudi noši člani, torej plačajo pa delajo za list in društvo — Novi dlani plačajo 3 Din vstopnine in 12 Din članarine za poi kta vnaprej, stari člani pa samo 12 Din. — Stare položnice — Celje — še tudi veljajo. Opozorilo! Prijave ali izstopi Iz društva in vsakovrstne agende administrativnega značaja je javiti administraciji društva upokojencev v Mariboru, a ne uredništvu v Celiu, ki s tem nima posta. UREDNIŠTVO Občni zbor 0. Z. v Ljubljani, dne 2. januarja 1927. Dogovorjeni' sestanek, ki se je vršil ob 8. uii, torej pred občnim zborom v gostilni »Košak«, je bil po stari ljubljanski navadi jako dobro obiskan. Že otb pol 9. uri nas je MEo za en skedenj: 3 Mariborčani in 1 Ljubljančan. Živela zavednost! Jako slaba je bila tuidi udeležba na obe. zboru, ki bi se naij začel ob 9. uri, a ga je predsednik Lilek ot varil še le ob pol 10. uri. četudi šteje Ljubljana približno 5000 drž. nameščencev, so navzioči delegati im drugi napolnili komaj eno desetino velike magistratne dvorane. Predsednik kakor tudi tajnik sta se v svojih govorih, kateri so vsebovali več ali manj težnje aktivnih tovarišev, jako malto prikupila mariborskim sta-roupokajencem. Eden kakor drugi je zaigral staro »lajlo«: »prevedbo kronskih upokojencev v dinarske«. K besedi se ogflasi najprvo delegat društva drž. upokojencev in upokojenk za Slovenijo, zdaj v Mariboru ter jima je zabrusil približno sledeče: »Nehajte vendar enkrat s preved- bo. Mariborčani smo odločni protivni-ki vsake prevedbe, temveč stojimo slej-kopreg' na neomajamem stališču izenačenja staroupokojencev z novimi.« Za prevedbo zelo vnet zastopnik prevedbe, g. Svetek, je glasom svoje zadnje izjave sicer vrgel svojo tozadevno puško v koruzo, ali vseeno je še trdil, da bi bilo bolje nekaj kakor nič. — Čitateljem »Jutra,« v vednost. — »Jutro« je namreč poročalo, da se je imenovani delegat oglasil k besedi kot »zastopnik kronskih upokojenev«. Četudi se je tisti dan — 4. t. m. — poslal stvarni popravek, ga list ni sprejel. Članarina. Po dolgi debati se je sklenilo 1 Din članarine mesečno od vsakega člana. Visok uradnik je želel 1 Din 50 p članarine, in ker je že pred obč. zborom vedel, da ne bo prodrl s svojo željo, je baje radi tega odklonil vsako izvolitev in se tudi ni udeležil obč. zbora. Kako malenkostni smo! Tuidi pri tej točki dnevnega reda je posegel naš delegat v besedo ter z oziram na male pokoijmitne priporočal niizko članarino. Pravila. Tudi ta točka je povzročila jako viharno debato, in ker prvo glasovanje, za kakor proti, ni podalo jasne slike, je g. predsednik odredil poimensko glasovanje. VsJed odločnega nastopa najmočnejših strank: Zveza poštne organizacije — 14U0 članov — in UJU — 3000 članov — so bile predlagane spremembe pravil sprejete z veliko večino. Volitve. Naše društvo je kandidiralo v odbor 0. Z., ki se sedaj imenuje »Zveza drž. nameščencev za Slovenijo«, svojega I. podpredsednika, g. dr. Hubada, fin. prok. svetnik v p. in odvetnik v Ljubljani. Ko je videl in slišal, kako malenkostni so nekateri gospodje, preklical je odločno dano obljubo, da sprejme mesto odbornika glavnega odbora, in je odšel pred začetkom volitve. Končno smo bili veselis da je odklonJ, kajti za naše društvo je bil določen 5.«— zadnji — namestnik. Ker je g. Lilleg odločno izjavil, da bi izvolitve ne mogel sprejeti pod nobenim pogojem, je bil za j svoje 19-tetno jako uspešno organiza-I torično delovanje na predlog g. Svetka v zmislu čl. 6 pravil imenovan za prvega častnega odbornika našega pokrajinskega Saveza, kar je sprejel z veseljem In tako še ostane v naši sredini mož dela, kojega zasluge za 0. Z. so nevenljive. Še in noga j a leta! Izvoljeni so bili: Odborniki: Gg. Bekš, Čampa, Čeh, Drol, Epih, Golob, Hočevar, Mahkovec-Maribor, Mašič, Matjašič, Paternoster, Petročnik, Petrovčič, prof. Raič, Rus, Svetek, Stavec, dr. Stegenšek, Škulj. Zupan. Namestniki: Gg. Stibler, Kobal, Pirc, Mikek, Kopič-Maribor. Slučajnosti. Ne samo pri tej točki dnevnega reda, ampak že tudi poprej so delegati hudo udrihali po >0. Z.«, »Našem glasu« in po »Glavnem Save-zu« v Beogradu. 0. Z. so očitali, da nič ne dela, da spi in ji torej ne zaupajo, »Naš glas« ni njeno glasilo, temveč »molčilo«. In tudi res. Dne 4. in 5. decembra 1. 1. se je vršil v Zagrebu urad. kongres. Pričakovali smo vsled tega tembolj, da prinese »Naš glas« z dne 30. nov. L 1. z debelimi črkami tiskano vabilo in drugo potrebno. Ali Varali smo se. »Naš glas« je molčal in spravil naše delegate, osobito one od severa, v veliko zadrego. Niso vedeli kje (ulico) in kedaj se vrši urad. kongres, kje je kak sestanek- delegatov,, kje se dobe ceneja prenočišča itd. Ko smo v zadnjem trenutku vprašali Ljubljano, nam je ta poročala: »Ljublj. delegati s« peljejo ob tej in tej uri, glejte, da se sestanete z njimi v Zidanem mostu; oni vam bodo povedali potrebno. Žalostna majka! Kakšen hrup so pognaJi naši listi, kako bodo obračunali >.z Glavnim Savezom! In kaj so storili v Zagrebu? Nič! Molčali so in dosedanji člani Glavnega Saveza, k: je bil prava vladina kulisa, ki ni nič delai in če je kedaj interveniral, je to storil na videz, sedijo še nadalje v GL Savezu, v tako velepomembni korporaciji. Da je Ljubljana dozidaj spala, imamo* dovolj dokazov. * i v Nadalje je pTečital g.’ Bekš resolucijo g. Roštana, o kateri spregovorimo prihodnjič. v, 1 • Iskreno želimo, da .vsi neorganizirani nemudoma stopijo naše vrste ter tako pomagajo do tako potrebne bojne fronte. Ob 14. uri zaključi g. predsednik občni zbor O. Z. Razšli smo se po mestu, da bi okrepčali svoje telo, ali kuhinje so bile večinoma že mrzle. Ko sem tako taval po temni Ljubljani, sem se najedel megle, ki je oblegala mesto celi dam Podal sam se takoj na kolodvor ter se veselil zopet videti solnčni Maribor. V vlaku sem potem storil svojo sodbo o Ljubljančanih: »Ljubljančani nimajo smisla za skupnost, za druženje, sicer bi posamezniki ne zgubljali toliko čaisa — 3 dobre ure — po meglenem mestu, temveč sestali bi se v poprej določeni in obveščeni gostilni, kjer bi na toplem vsak delegat potolažil svoj želodec in spraznil kozarček cvička beli Ljubljani v pozdrav! Dr. Kronvogel, Maribor: 0 reviziji uradniškega zakona. Kronski in dinarski storoupoko-jemci živimo v odločilni dobi. V Beogradu posluje posebna komisija za revizijo uradniškega zakona. Imena članov te komisije so nam poroštvo, da se bo usoda kronskih in dinarskih staro-upokojeneev pravično uredila,. Ne prosimo od te komisije nič pretiranega, nič novega; prosimo le za to, kar nam je bilo po osnutku uradniškega zakona že dano. Ta osnutek je zakonodajni odbor, ki je obdelal ves uradniški zakon, brez vsega dvoma temeljito na vse strani premislil. Na mestu je, da tukaj navedem določila tega osnutka, v kolikor se tičejo upokojencev: Gl. 239. Sa Mcima, koja su penzio-nisana pre obnarodovanju ovog zakona postupiče se ovako: I. Oni koji su penzionisani pre 1. avgusta 1914. godine iti koji su penzionisani po navršteku najmanje 20 godina efektivne službe, ili koji su u času obnarodovanja ovog zakona več navršili 60 godina života, prevešče se na penzijske prinadležnosti po ovom zakonu bez revizije, prema godinama službe i prema položajiinm sa ko.jig su penzionisani!. II. Oni koji su penzionisani posle 1. avgusta 1914. godine ili koji so u času penzionisanja imali manj e od 20 godina efektivne službe, ili koji su u času obnarodovanja ovog zakona imali manje od 60 godina života, imajo se podvrči reviziji u pogledu njihove sposobnosti za službu. Revizijo če izvršiti državna lekar-vska komisija (čl. 108) onog državnog nadleštva,, u čiju resor pripadajo. Ona j, za koga komisija nadje, da je telesno ili duševno nesposoben za službu, prevešče se na penzijske prinadležnosti po ovom zakonu, prema godinama službe i prema položaju sa koga je penzioni-san; oni, koji se nadju sposobni, po-zvače se u roku od 6 meseci od komi-sijskog pregleda na službu, koja odgo-vara njihovom položajiu, u koliko bude praznih mesta. Ko se ne odazove pozivu na službu, ne prevodi se na penziju po ovom zakonu. Oni, koji se odazove i ovi, kojima u nedostatku praznih mesta niije ni upučen pozov v zakonskem roku, prevede se po ovom zakonu, prema godinama službe i prema potožaju, sa kog su penzionisani. U daljem roku od 5 godina, kako se budu mesta upraž-njevala, pozivače se i oni, kojima naje poziv opučen, pa ako se ne odazovu. vratiče se od dana kada im je stigao poziv na staru penzijiu, oshn ko ne bu du več navršili 60 godina života, od-• nosno ne budu spet postali nesposobni za službu, što se ima dokazati na način predpisan ovom zakonom. Posle roka od pet godina nema viiše revizije. Gl. 240. Porodicama državnih službeni k a, kojima su porodične pen-zije pripade pre obnarodovanja ovog zakona, povieča.vaju se penzije sa 100%. Kčerama državnih službenika, kojima je po dosadanjim zakonskim pro-pisiima porodična penzija pripadala i preko granice, koju je ovaj zakon po-vukao, ostaje to pravo i nadalje pod usioviana dosadanjih propisa, no sa sumom odrecljenom u ovom zakonu. Gl. 241. Penzija oficira i vojnih činovnika, koji su penzionisani pre obnarodovanja ovog zakona, odrediče se zakonom o ustrojstvu vojske. Iz teh določil se vidi, da zakonodajni odbor ni nič razločeval upokojencev. To je bilo tudi edino pravilno; saj smo vendar' vsi enakopravni državljani ene in iste države. Kako je potem pred izglasovanjem zakona v plenumu skupšične takratna vlada in vladna večina nesooijalno zgoraj navedene člene zak. osnutka izpre-menila v očitno krivico staroupokojen-oev, o tem bom ob priložnosti posebej poročal. Danes prašim kot predsednik društva državnih upokojencev za Slovenijo, veleugledna komisija za revizijo uradniškega zakona naj se blagovoli usmiliti obupanih kronskih in dinarskih staroupokojencev: Razlikovanje med staro- in novoupokojenei naj preneha. Slučaj, da'je bil uradnik umi-rovljen pred 31. 7. 1923. vendar ne sme tako kruto poseči v njegovo usodo. Naša prošnja ne pomeni težke in trajne obremenitve državnih financ; saj se število staroupokojencev neprenehoma krči, v kratkih letih bodo popolnoma izginili. Izvleček iz zapisnika II. izrednega občnega zbora dne 19. t. m. Poročilo generala Lesiča o uradniškem kongresu v Zagrebu. Z veliko napetostjo in pazljivostjo slede zborovalci' poročevalčevim temeljitim, zanimivim izvajanjem, za kar je žel ponovne gromovite aplavze. Svoje poročilo konča s temi-le besedami: »Mnogo naših upokojenih tovarišev (ic) ter vdov, ki so željno pričakovali. pomcči iz Beograda, je predčasno umrlo deloma vsi od bolezni, ker niso imeli zdravniške pomoči, deloma vsled izredno neznosne bede,, deloma so se v skrajnem obupu sami usmrtili. Ti so naši mučeniki, ki so na stare dni zapuščeni od svoje delodajalke, mnogo trpeli na duši in telesu, menda zato, ker so po 40 in več let zvesto izpolnjevali svoje dolžnosti. Ker se nikdo ne gane, ampak čaka, da tudi sicer še malobrojni bedneži izginejo iz te solzne doline in tako sami spravijo s sveta to pereče pokojninsko vprašanje, stavim sledeči predlog: V vseh župnijah, kjer biva večje število upokojencev, se čita istega dne — dan se bo še le določil — za naše mučenike sv. maša zadušnica, katere se udeleže vsi upokojenci (ke), vdove in sirote. Obenem se to žalostno dejstvo demonstrativno objavi v vseh večjih jugoslovanskih časopisih.. Ako tudi ta naša izjava najde gluha ušesa, nastopimo pravno pot.« Predstoječi predlog je bil sprejet z burnim aplavzom, ki ni hote! končati. „Grazer Tagespost“ z dne 4. jan. 1927 prinaša članek, ki. se prestavljen v slovenščino glasi ta-ko-le: Obravnave uradniških organizacij s finančnim ministrstvom radi razd»-litve v proračunu za leto 1927, predvidenega zneska od šest milijonov šilingov v svrho izenačenja prejemkov sta roupokojencev z novimi so zaključene. Od teh milijonov šilingov so prejeli staroupokojenci 4.2 milijona in staro-upokojenci železnic 1.8 milijonov šilingov, ki se razdelijo ravnomerno. -Prejemki železniških upokojencev so torej zvišajo za 2.5%. Oni dobijo z 12 h % zvišanjem, koje je bilo priznano pri zadnjih obravnavah vsem javnim nameščencem republike od 1. januarja naprej, skupni povišek od 15% pokojninskih prejemkov. Pri drugih državnih upokojencih je razdelitev drugačna, ker se upokojencem v starosti od 65 lot naprej, iz- enači pokojnina z ono novih upokojencev. Radi tega tvorijo te doklade prvi korak k popolnemu izenačenju staro-upokojencev z novimi. Ker vidimo iz tega članka, da se mala, v vojni osla,bela Avstrijska republika zavzema za svoje upokojence, ki jih ima mnogo več kot naša država, smemo upati, da tudi nam na pomoč priskoči, predno ugriznemo v črno zemljo. italijanski drž. upokojenci. Tržaška »Edinost« prinaša z dne 21. januaa-ja 1927 sledeči članek: Poviški pokojnin državnim upokojencem. V bližnji bodoč n as ti bodo objavljene tabele o poviških pokojnin državnim upokojencem. Po novih pobofjških, ki so bili izvedeni med 30. jun. 1926, se je dvignila povprečna višina pokojnin od 1635 tui 3029 lir. Tabele o poviških so že v tisku in računski dvor je pred nekoliko tedni pričel z delom glede revizije pokojnin, čim bo to delo dokonča-no, bodo državni upokojenci pričeli prejemati svoje poviške. Umrljivost ubogih naših upokojencev vsled pomanjkanja in dramatični prizori upokojencev v življenju do sedaj niis-o hasnili; morda pa bode ta no-tifca zdramila osne, ki imajo sveto dolžnost. da skrbijo za nas. Nade jugosl. upokojencev. List »Jutro« z dne 5. jan. 1927 je prinesel sledeči članek: »Srečno in veselo novo leto je voščil naš novi finančni minister vsem upokojencem s tem, da je v svojem ekspozejiu postavil zahtevo po redukciji penziji. 'Najbolje bo pač, da začne pri kronskih penzijonistih, ker se tem iitak ne izplača hoditi po penzijo, ki je samo za en, dan življenja. Ti radikali pač znajo sukati .svoje ljudi. Pa saj ni čuda. ko pa nekateri ljudje tako tisi jo v njih »štalce«. Pri njih je pač tako, da. dajejo svojini priganjačem ostanke od pojedine, za druge pa se ne zmenijo. E pa bo že enkrat konec te radikalne grdobije! « Tu se špegljaj grešna duša, kaj vse te št, čaka. — Kakor je iz gor lijih dveh člankov razvidno, se trudijo druge države, da pomagajo upokojencem, pri nas se nam pa hoče okrniti še ta ja-den košček hleba, ki gu imamo. Jadrni ti majka. što smo dotekali! Neorganizirani tovariši, pristopite v naše vrste ! Obupen iilic staroupahojenceii. Ako že po urad. zakonu z dne 31. julija 1923 upokojeni drž. nameščenci pri jako skromnem življenju ne najdejo izhoda s svojimi, primeroma precej višjimi pokojninami, kaj še le naj rečejo kronsk'i kakor tudi dinarski upokojenci (ke) v svoji skrajno neznosni bedi', ki postane naravnost obupna, ako pride bolezen v hišo! Brez vsake zdravniške pomoči mora vsled nezadostne hrane že itak oslabljen i bolnik kmalu poginiti. Ostali pa gledaijo zdihuje v še hujšo bodočnost, kajti z znatno znižanimi dohodki v jeseni t. 1. hudo narasli najemnini ne bodo kos, ker se jim je 1. 1924. vzelo stamarinsko doklado, in vsled neznosnih davkov in draginjo tu-! di obupani hiš. posestnik bo vrgel na cesto čez glavo zadolženo in vseh svojih dragocenosti popolnoma oropano rodbino, koje oče je zvesto služil svoji državi in redno vlagal svoje zlate kron-c.e v ustavno zajamčeni pokojninski Ion d, katere kronce bi miu, vložene v kako zavarovalnico, na stare dni zasi-guraie primerno življensko rento. Dajte naim zaenkrat vsaj to, kar nam je zasilgural prvotno pravični § 239. osnutka urad. zakona z dne 31. joililja 1923, in kar naši mlajši tovariši že tudi uživajo. Primerjajte osnutek z zakonom! Usodepoln datum, razlikovanje upokojencev pred in po 31. juliju 1923 naj preneha ! Svetovni škandal je, da se godi ta. nečuvena krivica samo še v naši sicer bogati, a v jako neznosnih razmerah se nahajajoči državi, koje ogromna večina državljanov je vsled tega skrajno nezadovoljna. Zveza drž. nameščencev za Slovenijo Br. 2/1927. V Ljubljani, 10. I. 1927. Vsem pri podpisani Zvezi včlanjenim strokovnim organizacijam, poverjeništvom, sekcijam, pododborom, okrožnim skupinam itd. Glavni Savez drž. činovnika i služil enika n Beogradu nam jI nmrri i rrrrinrifru r nm nrinrrnrnmmi ~mr rw mn ~mr "r r n t r rnrrrf preglednosti in enotnosti prikrojen po priloženem obrazom Podatke ad 1—5 mora Zveza predložiti Glavnemu Savezu najkasneje do 20. t. m., sezname ad 6 pa do 15. februarja t. 1. Ker je Glavm Sav^z ob pričetku novega leta pokazal, da namerava pričeti z resnim delom, katerega pogoj je brez dvoma tudi to, da ve koliko armade ima za seboj in kakšna je ta armada, prosimo naslovne organizacije itd., da nam zahtevane podatke ad l—5 dopoš-ljejo vsaj do 18. t. m., poimenske sezname ad 6 pa najkasneje do 12. februarja t. I. Vsi podatki naj se sestavijo v dveh izvodih ter naj bodo pisani s strojem. Podatki naj tvorijo posebno prilogo dopisa, tako da jo bo Zveza v unikatu odklopila ter poslala Glavnemu Savezu, duplikat pa pridržala zase. Obenem naj organizacije že s podatki' ad 1—5 dopošljejo Zvezi po en izvod svojih pravil. Končno naprošamo naslovno organizacijo, da poravna eventuelno zaostalo članarino, ki znaša do 31. decembra 1926 po 1 Din 50 p, od 1. januarja 1927 dalje pa po 1 Din za vsakega člana na mesec. Nadejamo se, da bodo vse organizacije storile točno svojo dolžnost teT s tem že takoj ob pričetku na novo usmerjenega delovanja Zveze in Glavnega Saveza utrdile svoj raison d’ etre. Položnica je priložena. S tovariškim pozdravom! Za odbor. Tajnik, načelnik. * * * > Obrazec k okrožnici. Zveze št. 2/27. (Naziv organizacije.) P01MENIČNI SPISAK članova...............(ime organizacije) prema stanju od 1. januara 1927. Tekoči brnj Ime i piezime člana zv nje PriirMba 1 2 3 itd. . dne M. p. 1927. Predsednik- ■ Telefon štev. 16. Ustanovljena 1. 1889. Poštni ček 10.633 Mestna hranilnica ljubljanska! Stanje vloženega denarja nad 185 milijonov dinarjev •(Gradska štedionica) Ljubljana Prešernova ulica Stanje vloženega denarja nad 740 milijonov kron sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge In obresti, tudi tekočega računa, /e večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega h ra n/lnicnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici ker je denar tu popolnoma varen. Posojilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice ■ ■ ■ ■ l ■ J ■ ■ mn Telefon 67. CELJE, Razlagova, ulica 7. Ustanovljena 1906. Lastni kamnolomi. Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz maimorja, granita, sijenita itd., nagrobne plošče in okvirje, garniture ža spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kamnoseško Konkurenčne cene! Pod^užnioa V Trbovljah. Telefon 67. Illlllllllllllll stroko ."padajoča dela. Prodaja tudi na mesečne obroke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpreprostejše do najmodernejše oblike Zahte- vajte načrte in proračune.-------------- Ugodni plačilni pogoji! Veletrgovina z železnino D. Rakusch, Celje Ustanovljeno leta 1810. Priporoča svojo bogato zalogo hišnih in gospodarskih predmetov, posode in vsakovrstnega orodja. Poseben oddelek za stekleno blago in porcelan. . Tajnik: ____________________________________________________________________________________________________________ Tiska Zvezna tiskarna v Celju. — Odgovorna sta: za izdajatelja in uredništvo Fran Logar, za Zvezno tiskamo Milan Četina, oba v Celju.