Slovenski tednik za koristi delavnega ljudstva v Ameriki G L» AS SVOBODE V slogi le moči GLASILO SVOSODOMISELJ^IH SLOVEJVCLV V AMERIK.! Od boja do zmage! ——rr> Slovénie Weekly devoted to the interest* of the laboring classe* Stev. 38. Entered as Second-Glas« Matter July 8th, 1908, at the Post-Office at Chicago, Ul., ander Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 19. septembra 1913. Kdor ne mleli svobodno, se ne mor« boriti za svobodo I Leto xn: Razgled po svetu. AVSTRO-OGRSKO. Budapest. — Grozno razburjenje vlada med ljudstvom, ker o-blasti nemorejo dalje prikrivati, da je vsa Ogrska s kolero okužena. Okoli dvesto slučajev kolere je že dognanih in pričakuje se, da bo število hitro rastlo, kajti vzlic vsem varnostnim naredbam je kolera zanesena v obširni množini. V Budapest! so v naglici postavili posebne barake, da se izvrši stroga zaprtij a. Oblasti so izdale na prebivalstvo ukaz, da se izvršuje stroga snaga v svrho odvrnitve nalezljive nevarnosti. IDunaj. — Raz planine Semmeringa je padel grof Moritz pl Li-lienshal ter se ubil. Nemčija. Jena, 14. sept. — Danes je tukaj pričelo zborovanje socialde-mokratične stranke Nemčije. Udeležba je nenavadno velika. Predsednikom je bil izvoljeni drž. poslanec Friedrich Ebert iz Berlina in Louis Wilhelm Boek iz Gothe. Govorili so delegati iz Avstro-Ogrske, Anglije, Hollandije, Francije, Belgije, Portugala in Švice. James Keir Hardie, član neodvisne delavske stranke v angleški ljudski zbornici, je med drugim izvajal, da si delavski razredi na Angleškem prizadevajo, da v boju proti militarizmu ustanovijo zvezno socialistično istranko. — Mednarodna socialistična stranka, pravi Hardie, bo izsilila trajen mir v Evropi za slučaj, da se to ne posreči odgovornim državnikom. Berlin, 14. sept. — ‘Vorwaerts’ poroča, da bo zborovanje drž. poslanca Friedrich Eberta volilo za naslednika umrlega August Be-belna. Rusija. Petrograd. — Aziatska kolera, katera v Rusiji nikoli ne izgine, se zopet grozno pojavlja. Najhuje razsaja v governah Jekaterino-slaw, Tavrida. Tschornigow in Kuta ju. Oficielnjo za okužene so proglašeni okraji Sebastopol, Kerč, Kuban in Batum. Kolera divja tudi na Bolgarskem in v Rumuniji. Mehika. Mexico. — Vzlic temu, da se Wilsonöv osebni poslanec, bivši •governer Lind še vedno nahaja v Vera Cruz, vendar mehikanska vlada smatra diplomatične razprave z Zđr. državami kot dovršene. Interese za ponovne razprave se zapostavlja zaradi otvoritve kongresa in s tem v zvezi stoječi poslanici začasnega predsednika Huerta. Posebno važnost se prišteva poslanici, ki bo brezdvomno razkrila med Zdr. državami in Mehiko obstoječe odnošaje, kakor tudi glede stališča, ki ga vlada zavzema o prisilnih odredbah, katere so nasvetovale Zdr. države. Mexico. — Okoli 100 ameriških beguncev iz Torreon, med njimi ženske in otroci, je padlo na popotovanju v Saltillo v roke ustašev. Oblasti v Saltillo se branijo odposlati pomožno ekspedicijo in trdijo, da bi tako postopanje listaše. razkačilo ter jih privedlo do grozodejstev, kar se morda sedaj ne bo pripetilo. To poročilo prihaja iz uradnega vira, a še ni potrjeno. Ameriško poslanstvo je o tem obveščeno in je mehikansko vlado naprosilo, da zadevo preišče in če se izkaže kot. resnično, da se ogroženim da vsako možno pomoč. Ameriški begunci so bili pod vodstvom pomožnega konzula J. C. Allen v Monterey, ki je bil na poti v Torreon, da tam naseljenim Amerikancem vroči svarilo predsednika Wilson. Razne noYice. ZVER V ČLOVEKU. Rimo-katoliški duhovnik morilec žrtve svoje pohotnosti. New York, 15. sept. — Tajnost, katera je obdajala pred dvanajstimi dnevi v Hudson-reki najdeno na devet delov razkosano truplo ženske, se je danes razjasnilo z aretacijo pomožnega rektorja rimo-katoliške cerkve sv. Jožefa, Hansa Schmidt. Truplo je služkinje Anna Aumueller, katero je dični duhovnik umoril. Kakor policija trdi, se je Schmidt pri aretaciji nameraval z britvijo vrat prerezat. Umor je takoj pripoznal. “Jaz sem jo umoril, ker sem jo preveč ljubil”, je baje rekel policajem. Toda policija je mnenja, da je far umoril dekle, ker se je čutila da bo postala mati. Kakor se trdi, je Schmidt Anno Aumueller poročil in ceremonijo brez prič sam izvršil. Schmidt je sam izpovedal, da je dekle z mesarskim nožem zaklal, ter z istim nožem in z žago truplo raztelesil. Dejanje se je izvršilo 2. septembra kmalu po polnoči v neki hiši na IBradhurst Ave., kamur je bil Schmidt pet dni popred dekle pripeljal. Schmidt je truplo nešel v kopalno sobo ter v banji izvršil grozno delo raztelešen ja. Odrezal je glavo, roke in noge, ter konečno še truplo razdelil v dva dela. Petkrat je dele nesel do obrežja reke. Tajni policaji so pri hišni preiskavi v banji našli še sledove krvi. Tudi so tam našli ženitvansko licenco na ime Schmidta in dekleta, katero je rabil lopov kot duhovnik in objednem ženin. Schmidt je izjavil, da je bil leta 1881 v Aschaffenburgu rojen, po-setil je seminar sv. Avguština v Mainzu ter bil 23. decembra posvečen v luhovnika. Radi zdravja je prišel v Ameriko in je služboval v Louisville, Trenton in New Yorku. Policija je mnenja, da ima lopov še drugi umor na vesti. Pred dvemi in pol leti so v kleti cerkve sv. Janeza Louisville v živemu apnu našli razkosano truplo 181etne Ahne Keller. In policija ima nado, da bo (Schmidt pripoznal tudi ta umor. Za časa od avgusta 1909 do marca 1910 je Schmidt bival v Louisville in sicer kot gost duhovnika Henry Westermann. Alma Keller je zginula 3. decembra 1909 in 9 mesecev pozneje je bilo njeno truplo najdeno. Jože Wendling, cerkveni čuvaj, je bil (dejanja krivega spoznan in na dosmrtno ječo obsojen. Wendling je odločno zagovarjal svojo nedolžnost, toda porotniki mu niso verovali ter ga obsodili umora prve vrste. O preteklosti Schmidtovi je malo znano. Policija je prepričana, da to raztelesenje ni bilo njegovo prvo delo. V sobi umorjene so tudi našli 500 posetnic, na katerih je tiskano : “Dr. Emile Meliere, bivši pomožni zdravnik mestne bolnišnice za ženske v Parizu”. Iz tega se sklepa, da ima Schmidt znanje o zdravilstvu in anatomiji in da dr. Meliere ni bil nihče drugi, kot on sam. Mainz, 15. sept. V današnji izdaji poroča “Journal”, da Ivan Schmidt, je bil že -dolg0 odstavljen duhovniške službe od škofa v Mainzu. On je svojeeasno iz Mainza izginil ter se pojavil v Mo-nakovem, kjer je bil aretiran zaradi sleparij. Pil je oproščen, češ, da ni pri zdravi pameti nakar se je izselil v New York. Rimokatoliško popovstvo se sedaj na vse načine trudi javnosti natveziti teorijo blaznosti. Seveda ako bi rim. katoliški far na vislicah ali na električnem stolu konec storil, bilo bi to prokleta za- ušnica za “edino zveličavno cerkev”. Tora j ni dvoma, da je maziljenemu morilcu glava na varni podlagi. New York, 16. sept. — Policijski inšpektor Fourot, je aretiral zobozdravnika dr. A. E. Muret, zaradi ponarejanja ¡$10 in '$20 bankovcev. Dr. Muret je dejanje pripoznal in izpovedal, da ga je k tem napeljal far-morilee 'Schmidt. Priče so izpovedale, da je morilec pogostoma dr. Mureta posetil. Policija je našla fino opremljeno delavnico za ponarejanje bankovcev in tudi na stanovanju farja so najdeni predmeti kot plate itd. (Op. ur. 'Človek, ki se bavi s ponarejanjem denarja ni blazen.) Podraženje živil. Washington, D. C. — Dne 15. junija t. 1. so stali življenski stroški za ¡60 odstotkov višje, kot so bili v desetletju 1890 do 1900; za 3 odstotke višje kot pred enim letom in bizo za 155 odstotkov višje, kot pred 2mi leti. Po od uradnikov delavskega urada v 40-ih mestih izvršenih preiskavah se je pokazalo, da so cene v podrobni prodaji vzdržavale visočino, katera je bila dosežena v novembru 1. 1. — Preiskava je obsegala 14 različnih živil. Primerjene s poprečno ceno desetletja 1890—1900 je pokazala cena teh živil vstrajno kviško idočo smer. Sladkor je tvoril edino izjemo. Slanina (Špeh) je stal na pročelju s kviško idočo ceno za 128.5 odstotkov. Pri drugih živilih je bilo sledeče nastopnjevanje cen: Svinjska rebrca, 111%; Round Steak, 102.5%; prekajene šunke, 84%; kokoši, 76.8%; Sirloin Steak, 75.2%; svinjska mast, 66.5%*;; koruzna moka, 57.3%; krompir, 44.4%; surovo maslo, 41.3%; jajca, 40.8%; mleko, 38.4% in moka 28.6%. V istem času je cena sladkorja padla za 8%. V teku minulega leta je znašalo nastopnjevanje cen: Slanina, 16.2% ; prekajene šunke 14.1% ; svinjska rebrca 13.4% ; kokoši, 11.8%; jajca, 11.7%; Round Steak 10.1% ; Sirloin 9.8% ; mast 8.2%; surovo maslo 5.8% in mleko 4.1%. Gena se je znižala pri krompirju (31.9), sladkor (15.2), pšenična moka (7.7) in koruzna moka (3.8%). Cene živil so bile preiskane med drugim v mestih 'Chicago, Baltimore, Boston, 'Buffalo, 'Cincinnati, Cleveland, Denver, Detroit, Indianapolis, Kansas City, Los Angeles, Louisville, Manchester, Milwaukee, Minneapolis, Newark, New Orleans, New York, Omaha, Philadelphia, Pittsburgh, Portland, St. Louis, St. Paul, Salt Lake City, San Francisco, Seattle in Washington, D. C. Governer Sulzer ima nado. Albany, N. Y. — “Jaz bodem oproščen,” je rekel governer W. Sulzer v razgovoru z bivšim sodnikom 'D. Cady Herriek, o “Impeachment” proeesu, ki se bo pričel pred državnem senatom in sodniki prizivnega sodišča. Gosp. Snlzer se je izrazil o stališču, ki ga zavzemajo nekteri senatorji in pravi: “To je proces in nikakor-šen političen boj. Pravica je vse, kar jaz zahtevam.” Governer Sulzer se je dobesedno sledeče izrazil: — “Jaz bom o-proščen. Jaz bodem imel pravičen proces. Jaz sem glede nekterih senatorjev marskaj robatega rekel in oni so čez mene robato govorili ; toda tukaj se gre za proces in ne za političen boj. Oni so tako sodniki kot porotniki, in jaz mislim, da večina njih so dovolj velikodušni in pošteni, d'a bodo stali nad vsakim osebnim predsodkom, ki bi ga morda proti meni gojili in da mi bodo dali pravico, katera mepi gre, in to je vse, kar jaz zahtevam. Rojak umrl vsled zadobljenlb poškodb. Ivan Tomec, tajnik dr. št. 107 SSPZ poroča, da je dne 6. t. m. pobilo v ondotnem rudniku ¡Matija Jerman iz Yukon, Pa. in je u-mrl dne 9. t. m. v bolnišnici v Greensburgu. Ranjki je bil član gori omenjenega društva in št. 117 SNPJ. Oba društva sta mu priredila sijajen pogreb. Železnična nezgoda. Philadelphia, 16. sept. — Tri o-sebe so bile danes ranjene, ko so od Philadelphia ekspress-vlaka prevrnili trije Pullman-vozovi. — Nezgoda se je pripetila blizo Kra-tesville, 38 milj zapadno od Phi-ladelphije. K sreči je vlak počasi vozil, ko so jekleni vozovi prišli iz tira in se na stran prevrnili. Eden spalnih voz je padel do polovice 15 čevljev visokega nasipa. V vozu je bilo 68 oseb. Krivda nezgode je baje razširjanje proge. Morilec Thaw je zaenkrat zmagal. Littleton, N. H., 16. sept. — Sodnik Aldrieh je zaslišal obedve stranske argumentacije v “Habeas eorpus”-postopanju Thawove zadeve in potem obravnavo prekinil, brez da bi bil določil čas nadaljevanja. To pomeni odločno zmago za Thawa; kajti Jerome in ostali zastopniki države New York so pričakovali, da bo sodnik Habeascor-pus-postopanje docela zavrnil. Argentinsko meso. 1 New York. —S parnikom ‘Van Dyke’ je iz Buenos Aires, sem dospela prva pošiljatev argentinskega mesa in sicer 1000 zadnjih če-Itrt. Importerji si obečejo z ozi-iroin na tukajšnje visoke cene, do-'ber dobiček. Nadaljne pošiljatve bodo sledile. Deželni zakon Calif or Bi j e. Los Angeles. — V nekoliko dneh se bodo sodišča bavila z vprašanjem, je li zemljiščni zakon veljaven po ustavi. Kot tožnik bo nastopil neki bogati Japonec H. Tanigaelii. Tanigachi želi odstopiti 200 akrov zemlje svojim rojakom v svrl\p poljedelstva. Ker novi californiški zemljiški zakon zabranjuje pridobivanje zemlje takim ljudem, ki nemorejo postati državljani, je Tanigachi pooblastil odvetnika Chamberlain, naj on doseže razsodbo zveznega sodišča glede ustavopravnosti tega zakona. Odvetnik Chamberlain se je izjavil, da če bo potrebno, bo stvar zasledoval do zveznega višjega sodišča. Se je izplačalo. Columbia, S. C. — Dva uradnika od J. G. White Contraction Co. in en pomožen šerif so bili 5. t. m. popoldan blizo Parr Shals, 20 milj od Columbije od treh roparjev napadeni in za $16,000 oropani. Denar je bil namenjen za tedensko plačo vposlencev te tvrdke, katerih je 700. Ko se je zaznal rop, so takoj roparje začeli zasledovati s krvnimi psi. J. C- Joyner, pomožni šerif, se je bil postavil v bran, toda dobil je strel v nogo, kar pa ni opasno. $500,000 požar. Bokhoma, Okla., 6. sept. — Tukaj je požar napravil škode za pol milijona dolarjev. 22 hiš, 8 trgovin, ena cerkev, več malih poslopij in podjetje Wilson Lumber Co. je vničeno. Požar je nastal na lesnem skladišču Lumber Co. Iz-vzemši železnične postaje in nekaj malih hiš črncev, je vsa vas pogorela. ZAHVALA! ■Tem potom si osojamo za gostoljubnost izreči prisrčnio zahvalo gostilničarju Frank Fuzer, Virginia Hotel, Reed Str. v Milwaukee, Wis., ter rojakom najtopleje priporočamo njegovo podjetje. Clevelandski delegati S. S. P. Z. Delavske novice. RUDARSKI ŠTRAJK V CALU-METU, MICH. Delavski prijatelji so se pokazali v pravi luči. Situacija v radarskem okrožju gorenjega Michigana je nespremenjena. Rudarske dražbe še vedno in čim dalje trdovratneje kljubujejo delavskim zahtevani, v nadi da s dolgim in počasnem stradanjem prisilijo zavedne delavce, da bi se vrnili na delo in zapustili unijo. Kakor je znano so kompanije importirale iz New Yorka in dragih velikih mest tropo trampov, bumov, nedelaničev in razno sodrgo človeških izvrščkov. S to bando hočejo nadaljevati delo v rudnikih, s to bando impor-tiranih skabov hočejo prisiliti vešče radarje, da bi se vrnili nazaj na delo. In to še ni vse. Peščica kapitalistov je pregovorila vlado, da jim je poslala do zob oboroženo milico, da varuje te garjevee in njihovo premoženje. Kedo se briga za varnost premoženja štrajkarjev? Kedo tvori največji del davkoplačevalcev? Kedo je postavil vladne uradnike na njih sedeže in kedo je kriv tega štrajka? Zahteve štrajkarjev so pravične in čisto nič pretirane. Oni zahtevajo, da se jirn da iste ugodnosti, kakor jih imajo rudarji po dragih radarskih okrožjih. Tiransko izžemanje, slaba plača in deset urno dnevno delo, je bilo od sile in živci rudarjev tega več niso mogli prestajati, treba se je bilo organizirati, stopiti v unijo in z združenimi močmi zahtevati svojih pravic. Iz poročil povzamemo, da vkljub nesramnim napadom od strani državne milice, deputijev, maršalov, šerifov, detektivov, bumov in tem podobne sodrge, stoje stavkarji trdni kakor skala in ne odstopijo niti za eno ped. 'Svoje pravice zahtevajo in nič dražega. In te bodo tudi dobili. Vstraj-nost, trdna volja in združena moč bode zdrobila železno pest delavstvo izkoriščujoče Heela in njenih zaveznic. Kako čudni in smešni so kapitalistični petolizei nam dokazujejo sledeči slučaji: Brumni, po vsi Ameriki slavno znani Luka, prijatelj delavstva (?) in oznanjevatelj svetega e-vangelija nosi svitlo zvezdo de-putija. Ta delavski prijatelj, ki živi od žuljev slovenskih radarjev, ima par privržencev, ki ske-bajo in kradejo kruh poštenim slovenskim faranom in njih družinam, slovenskim zavednim radarjem, ki so v vrstah zavednega delavstva; te slovenske Brankoviče in Orcharde navdušuje, da vstrajajo pri garjevem in za ves naš narod sramotilnem delu. Ta božji namestnik, ki je postal debel in rejen od slovenskih radarjev, ki se sedaj bore za boljši obstanek, izkazuje svojo hvaležnost s tem, da jih je zapustil in stopil v tabor kapitalističnih petolizcev, v tabor garjevcev, deputijev, stavkokazcev, katere sedaj utrjuje v njih napram zavednemu delavstvu škodljivem delu. Za sedaj enkrat ne bodemo navedli imen tistih rojakov, ki skebajo, v nadi, da se spametujejo in stopijo v vrste zavednih rojakov, ter pustijo svojega črnega bosa na cedilu. — Morda bo se tudi on spametoval in se delavstvu izkazal hvaležnega za dobrote, katere so mu izkazali v času od kar je prišel gori na Calumet s prazno culjo v roki. Jože 'Trudell, maršal iz Red Jacketa, ali podomače rečeno “evanzgarca” je imel to srečo, da je rekel Jankotu Teržiču, da je “graftar” in ko mu je Terzič zabrusil nazaj, da je lažnik, ga je takoj aretiral. Ko so Teržiea preiskali, so našli pri njem namesto revolverja dobro zabirsano “faj-fo”. Miliearji na konjih imajo grozno veselje, ako naletijo na neobo- Zavedni delavci, proč od Calumeta! rožene štrajkarje, njih«deco in žene. Kar z vso silo se zaletijo v nje in jih podijo po ulicah, sukajoč meče kot kaki ruski kozaki ne o-ziraje se na to, da imajo povelje ostati in biti nevtralni. Tako daleč so se pokazali kot pravi ameriški žentelmene. V listih imajo velikanski čik in ker jim ne kaže, da bi na štrajkarje streljali s svinčenkami, pa pljujejo nanje zraven pa pošljejo v zrak salvo kletvic. Res junaki so ti miliearji. Na dragi strani pa moramo o-meniti nekaj o šerifu Hepting iz Keweenaw. Ta javni uradnik je izbral svoje deputije iz vrst unij-skih delavcev. Res je da je bil prisiljen od kompanistov, da je zahteval trape, vendar vse njegovo delo kaže, da drži s delavci. Veliko vlogo v tem štrajku i-grajo zavedne žene. Sedaj so u-stanovile ženski lokal in ga priklopile k W. F. M. To je velikega pomena kajti njih upliv na svoje može in sinove kakor tudi prijatelje, da vstrajajo do konca in zmagajo ali pa v boju poginejo, daje možem stavkarjem pogum. Razmere Calumetskem okrožju v zadnjih dvajsetih letih se niso prav nič zboljšale. Po dolgem pre-iskavanju raznih plač, katere so prejemali delavci je dobil radar za svoje dnevno delo povprečno $2.15, to je 21 in pol centa na uro. Z dvemi dolarji na dan pa se težko izhaja, posebno sedaj, ko je , povsod taka draginja. Tisti ki pravi da bi se morali delavci vrniti nazaj na delo in se pokoriti radarskim magnatom, jako malo razume kako se dandanes živi in koliko stane dnevno za hrano, o-bleko, kurjavo, najemnino itd. — Ta štrajk je pravičen in bo tudi dobljen, vkljub vsi trdovratnosti kapitalistov. Rojakom, kateri še niso stopili v vrste stavkarjev in tistim trgovcem, ki še simpatizirajo s ska-bi, bi svetovali sledeče: Stopite v vrste zavednih delavcev, simpatizirajte ž njimi, ker zmagali bodo štrajkarji in ko hitro zmaga unija, bodo kompanije morale odsloviti skabe, kateri si bodo morali iskati kruha zopet kje drugje, kjer so razmere morda še slabše. Vsak trgovec pa se lahko zanese na to, da delavci bodo podpirali, tiste, kateri so jim stali na strani ob hudi. uri, v boju za obstanek. Smrtna kosa. Dne 12. t. m. vjutro je šel rojak Ivan Hrovat iz 20. ceste kot navadno v tovarn,; na delo. Ob 7. uri ga je napala slabost; šel se je v urad zglasiti, da pojde domu. V uradu je sedel na stol, raz katerega se je mrtev zgradil na tla. Zadela ga je srena kap. Pokojnik je bil iz Šent Jerneja na Dolenjskem, blag in obče spoštovani človek ter član društva “Slavija” št. 1 SNPJ. Tukaj zapušča žalujočo vdovo in dva ne-dorastla otroka, katerim izražamo naše sožalje, pokojniku pa bodi lahka tuja grada! Glas Svobode Co. lENABJE V STUBO DOMOVINO” pošiljamo: Za $ 10.30 ................... 50 kron Za $ 20.45 .................. 100 kron Za $ 40.90 .................. 200 kron Za $ * 81.80 ................ 400 kron Za $ 102.25 ................. 500 kron Za $ 204.00'................ 1000 kron Za $ 407.00 ................ 2000 kron Za $1017.00 ... r........... 5000' kron Poštarina je všteta pri tek s vatah. Dom a nakazane s vote popolnoma iz- plačajo (brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštno hranilni «rad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprill&ne-Je do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem piismn. večje zneske po Domestic Postal Money Order all pa New York Bank Draft: FRANK 8AK8ER CO., 82 Cortland St., New York 104 St. Clair ave., N. E., Cleveland., O. i Roman iz časov francozke revolucije V v- VITEZ IZ RDEČE HIŠE. Spisal Alks. Dumas star. (Le chevalier de Maison Rouge) ('Nadaljevanje.) in. Neznanka. Pri tem ga je pogledala z nekim ne opisnim izrazom. Videl se ji je, da se ni mogla popolnoma ubraniti ob Vitka, ki jo je obšel. “Čujte”, je spregovorila po kratkem molku, prekinjenim po globokem vzdihu, ki ga Maurice ni mogel potlačiti. “Čujte, prise-zite mi pri svoji časti, da boste imeli zaprte oči od trenotka, ko vam povem, pa do tedaj, ko na-štejete šestdeset sekund, toda ... pri vaši časti ...” “In če prisežem, kaj se zgodi?” “Zgodi se, da vam izkažem svojo hvaležnost, kakor še nobenemu človeku, če bi bil tudi več storil za-me, nego ste storili Vi”. “V resnici, gospa, .rad bi vedel?” “Hočete priseči? ...” “No, da! Prisegam pri svoji častni besedi, da bom imel oči zaprte, naj se zgodi, kar hoče”, je rekel Maurice in je dostavil proseče: “Le enkrat bi Vas še rad videl, samo enkrat”. Mlada žena je snela svojo kapuco z nasmehom, ki ni bil brez vsake koketerije; in v luninem svitu, ki je bil ravnokar prodrl oblake, je lahko v drugič občudoval njene dolge, kakor ebano-vina črne lase, popolen obok njenih obrvi, kakor da bi bile nari-. sane s kitajskim tušem, dve man-deljnasti očesi, baršunasti in hrepeneči ; fino izklesani no-sek in ustnice, sveže in svetle kakor korali. “Oh! Krasna ste, zelo krasna, prekrasna!”, je vskliknil Maurice. “Zaprite oči”, je rekla neznanka. Maurice je ubogal. Mlada žena je položila svoje roke v njegove in ga obračala, kakor je hotela. Nenadoma se mu je zazdelo, da se približuje njegovemu obrazu neka dehteča toplota. Neka usta so se dotaknila njegovih ust in spustila med ustnici prstan, ki ga je bil prej odbil. Bil je to občutek, hiter kakor misel in žgoč kakor plamen. Mau rice je čutil nekaj, kakor boleči no, tako nepričakovan in globok je bil občutek, ki mu je segel do srčnih globin in mu pretresel naj skrivnejše žilice. Burno se je okrenil in razpro strl roke predle. “Vaša prisega!” je zaklical neki že oddaljen glas. Maurice si je svojima rokama krčevito zatisnil oči, da ne bi pa del. v skušnjavo in prelomil dane prisege. Ni več štel, ni več mislil bil je kako onemel, nepremičen in omahujoč. Kmalu na to je začul neki ro pot, kakor bi se bila v daljavi petdeset do šestdeset korakov zapi rala vrata. Za trenotek je zopet postalo vse tiho. Razširil je svoje prste, odprl oči in se oziral na okoli, kakor bi se bil šele prebudil. Morda bi bil res mislil, da je bilo tako in da so bile to le sanje, kar se mu je pripetilo, ko bi ne bil tiščal med ustnicami prstana, ki je jasno pričal o resničnosti neverjetnega do živi jaja. IV. Republikanske šege. Ko se je Maurice Lindey zopet zavedel in se ozrl okoli sebe, je zagledal samo temne uličice, ki -so se vlekle na desno in 'levo. Skušal je, kako bi izpoznal, kje se nahaja, toda bil je zmeden, ker noč je bila temna. Mesec, ki je bil za trenotek predrl oblake in razsvetlil krasni obraz neznanke, se je zopet skril. Po mučni negotovosti, ki ga je obšla, je mladi mož zopet zavil proč svojemu domu v rue du Roule. Dospevši v rue Saint Avoi-e je Maurica presenetila množina patrulj, ki so krožile po okolici Templa. ‘tKaj se je pripetilo?” je vprašal narednika neke patrulje. “Ali ne veste,” je odgovoril narednik, “da so hoteli odvesti iz zapora v Templu gospo Kapet (tako so imenovali kraljico Marijo Antoinetto po odpravi kraljestva) in vso njeno zalego. “Na kak način?” “Neka patrulja, preoblečena v lovsko obleko narodne garde, se je s pomočjo gesla utihotapila v Temple. K sreči je oni, ki je predstavljal korporala, nagovoril gardskega častnika z ‘gospodom’. Tako se je sam izdal, da je aristokrat”. “Vraga!” je vskliknil Maurice. “Ali so ujeli zarotnike?” “Ne, patrulja je bila pravočasno dospela na ulico in se tam razkropila.” Ob vseh drugih okolščinah bi bil Maurice ostal vso noč s patrioti, ki so tu v bližini Templa bdeli za blagor republike; toda, tekom zadnje ure ni bila domovinska ljubezen njegova edina misel. Zato je nadaljeval svojo pot. Sicer pa so postali ti poskusi, kako bi odvedli Marijo Antoinetto, zelo pogosti; patrioti sami so vedeli, da so služili le kot politično sredstvo. Dospevši domov, je Maurice našel svojega “postrežljivega” — služabnikov tedaj niso poznali več — v trdnem spanju. Vzbudil ga je z vso obzirnostjo, ki mu je pritikala, dal se sezuti in ga je potem zopet odslovil. Da ga ne bo nihče motil v njegovih mislih, je legel v postelj in zaspal, ker je bilo že pozno in je bil še mlad vzlic vsem skrbem, ki so ga obhajale. Prihodnjega jutra je našel na svoji nočni omarici pismo, pisano s fino, elegantno, njemu neznano pisavo. Odprl je je; imelo je sledečo vsebino: “Hvala! Večna hvaležnost v zameno večnega pozabljenja!” Maurice je poklical služabnika, kajti resnični patrioti niso rabili več zvonca, ki je po njihovem mnenju spominjal na suženjske čase. Sluga je bil pred tridesetimi leti krščen na ime Jean. V revolucijskem letu 1792 se je dal pre krstiti v Scevolo, ker je “Jean’ preveč dišal po aristokraciji in cerkvi. “Seevola,” je vprašal Maurice, “kdo ti je izročil pismo?” “Hišni vratar.” Maurice se je takoj podal k vratarju in izvedel, da je pismo prinesel neki neznanec ob osmi u-ri. Ko je bil Maurice sam, je pismo jezno zmečkal, snel prstan, ga po stavil skupno s pismom na nočno omarico in se obrnil k zidu z namenom, da bi zopet zaspal; toda po preteku ene ure je uvidel brez-vspešnost svojega truda, poljubil prstan in znova prečital pismo: V prstanu se je svetil krasen safir, a pismo je predstavljal mičen listek, ki je dišal na miljo daleč po aristokraciji. Medtem so se odprla vrata. Maurice si je naglo nataknil prstan ter skril pismo pod blazino. Prišlec je bil mlad človek, oblečen kakor patrioti in sicer zelo elegantno. Njegova karmanjola je bila iz finega sukna, hlače iz kaš-mirja in nogavice iz fine svile. Njegova frigiška čepica bi radi svoje elegantne oblike in lepe, rdečč barve prekašala celo one iz Pariza samega. Za pasom je nosil dve pištoli in raven, kratek meč. ‘ ‘ Ah! ” ti spiš, Brut, in domovi na je v nevarnosti,” je rekel prišlec, 11 sramuj se! ” :Ne, Lorin”, je odvrnil Mau rice nasmehnivši se, “saj ne spim, temveč sanjam.” Da, razumem; gre za ono žensko, ki jo je bila ujela patrulja, za neznanko, za katero sva sinoči ti in jaz tvegala glavo.” “Oh, da,” je rekel Maurice, neznana ženska.” “No, kdo je bila?” “Ne vem.” “Ali je bila lepa!” “Ba!” je odgovoril Maurice in je zaničljivo napel ustnici. Morda je bila to ženska, ki jo je ljubček pustil na cedilu?” Morda”, je zamrmral Maurice, “ki mu je bila ta misel, ki jo je v začetku tudi sam gojil, zelo zoprna. Raje bi bil videl v svoji lepi neznanki zarotnico, kakor pa zaljubljeno žensko.” “Kje stanuje?” “Ne vem ničesar”. “Pojdi no, ni možno, 'da bi ti ne vedel tega!” “Zakaj?” “Saj si jo venclar spremil domov.” “Ubežala mi je na Marijinem mostu.” “Ubežala? Tebi?” je vskliknil Lorin z glasnim hrobotom. “Ženska, pa ubežala, pojdi no!” Kako naj uide orlu golob, Ki zračni tiran ga v krempljih tišči ? Kako naj jagnje beži, če zob Ga tigrov ne izpusti? “Lorin”, je rekel Maurice, “a-li se ne naučiš govoriti kakor govore drugi ljudje? Res, mučiš me s svojo okrutno poezijo.” “Kaj? Jaz naj govorim, kakor vsi ostali ljudje! Zdi se mi, da govorim celo bolje. Kar se tiče moje poezije,, ljubček, poznamo neko Emilijo, ki se mi ne zdi napačna; toda vrniva se k tvoji”. “Kaj? Ali k poeziji?’ “Ne, k tvoji Emiliji.” “Mari imam jaz kako Emilijo?” “Pojdi no, tvoje jagnje je menda postalo tiger in ti je pokazalo zobe, tako, da si sedaj sicer beliš glavo, toda zaljubljen si.” “Jaz zaljubljen?” je odvrnil Maurice in zganil z glavo. “Da, ti si zaljubljen.” Le ne skrivnosti več, Ker dobro vsi vemo. Da Cythera močneje udarja, Kot pa grom zavsa vladarja. “Lorin”, je spregovoril Maurice in prijel za votli ključ, ki je ležal na nočni omarici, “pravim ti, da jamem žvižgati, čim bom čul od tebe en sam verz.” “Govoriva torej o politiki, tudi radi tega sem prišel; ali veš najnovejšo?” “Kaj takega?” “Glasoviti vitez iz Rdeče hiše se nahaja v Parizu.” “Ali res?” je vskliknil Maurice in se vzravnal. “Da, sinoči je prišel v mesto, preoblečen v narodnega gardista. Neka ženska, navidezno iz ljudstva, toda najbrže kaka aristokratinja, mu je prinesla obleko k mestnim vratom; trenotek za tem sta že roko v roki stopila v mesto. Šele, ko sta bila davno že mimo, je jela straža nekaj sumiti. Nastala je rabuka in tekli so takoj za njima. Izginila sta v neki hiši v rue iSaint-Honoré, katere vrata so se odprla na čudovit način. Hiša je imela drug izhod na Champs-Elysées. Vitez je njegova sokrivka sta izignila. Hišo podro in lastnika obglavijo ; toda to viteza ne bo zadrževalo, da bi ne ponovil poskusa v četrtič.” “Ne da se tajiti, da je vitez iz Rdeče hiše drzen in pogumen človek.” “Da, a tudi poln ljubezni.” “Ali veruješ, da ljubi kraljico?” “Ne verujem, toda govorim kar sem' čul. Sicer je že toliko drugih očarala, da se ne smemo čuditi, ko bi bila tudi njega zavela.” “To nič ne de, vitez mora imeti sokrivce v Templu samem.” “Mogoče: Ker ljubezen gorka Ne pozna zidov.” “Lorin!” je vskliknil Maurice in nastavil ključ k ustom. “A da, saj res.” “Torej ti -si enakega mnenja kakor drugi.” “Zakaj ne?” “Ker po tvojem računu bi ime la kraljica dvesto ljubimcev.” “Dvesto, tristo, štiristo. Saj je dovolj lepa za to. Nisem dejal, da jih tudi ljubi, toda oni ljubijo njo.” “Ti torej praviš, da vitez iz Rdeče hiše . . .?” Jaz pravim, da je uprizorjena proti njemu prava gonja, in zvit lisjak bo moral biti, ako bo hotel ubežati vohunom republike.” ‘In kaj pravi občina k temu?” ‘Občina ukrene, da bo morala vsaka hiša imeti na pročelju zapisana imena stanovalcev in stanovalk.” Oh, izborna misel,” je vskliknil Maurice. Maurice si je res domneval, da mu to sredstvo pomore najti neznanko, ali vsaj kako njeno sled. “Kajneda?” je pripomnil Lorin, “jaz sem že stavil, da nam ta odredba prižene najmanj petsto aristokratov v roke.” Med Lorinovimi besedami se je začul na ulici hrup. Ropotanje bobnov, v začetku oddaljeno, se je bližalo vedno bolj in kmalu so zazveneli zvoki takrat splošno znane generalne koračnice. “Kaj je to?” je vprašal Maurice. “To je razglašanje občinskega sklepa,” je odgovoril Lorin. “Moram takoj v sekcijo,” je dejal Maurice, skočil s postelje in poklical -strežaja, da ga obleče. “Jaz, jaz pa grem v posteljo,” je rekel Lorin, “spal sem to noč samo dve uri radi tvojih divjih prostovoljcev! Ako se bodo le malo tepli, tedaj pusti me spati; ako pa bo hudo, pridi po-me!” “Čemu pa si se tako lepo napravil?” je vprašal Maurice in pogledal Dorina, ki je ravno vstal, da bi odšel “Ker moram, ako hočem priti k tebi, skoz rue Bethisy in ker se v Bethisy v tretjem nadstropju nahaja okno, ki se vsakikrat odpira, ko grem mimo”. “In ti se ne bojiš, da bi te kdo utegnil smatrati za aristokrata in gizdalina?” “Jaz gizdalin! Ravno narobe, poznajo me kot vrlega sanskilo-ta. Toda lepemu spolu treba do-prinašati kako žrtev. Čaščenje domovine ne izključuje onega ljubezni. Republika je zakon dala, Da vzemimo si Grakhe v zgled, Da zidajmo svobodi oltarje, B-oginji lepote in ved. “Poskušaj me izžvižgati, takoj te naznanim kot aristokrata in te [ dam tako obriti, da ne boš nikoli več nosil lasulje. Zdravo, prijatelj!” Lorin je Mauricu prisrčno segel v roko, ki mu jo je mladi tajnik enako prisrčno stisnil. Na to je odšel, žvižgajoč neko pesmico. Dalje prihodnjič. -O—o—O — o — O—o—O o O O—o—O—o—O — o — O—o—Ü —o—C’ O 0 1 l Osebna higijena je znam kot izborno ustno izpiralo zoper gnitje zob, zahteva popolno čistost ust in drugih životnih od- £ pr-tnin. | Severov Antisepsol Kolera. Na Hrvaškem se je začela širiti opasno kolera. Deželna vlada potrjuje vest, da je obolelo za kolero 12 oseb, izmed katerih jih je že 6 umrlo. Deželna vlada je odredila najstrožje zdravstve-novarstvene odredbe proti razširjenju kolere. Okuženo vas so obkrožili vojaki, ki zabranijo vhod in izhod brez izjeme vsakemu. V vasi sta dva zdravnika. Vojaške vaje, ki bi se morale vršiti v onih krajih, so prepovedane. Od prvega slučaja kolere, ki se je pojavil v Mitroviči, je obolelo do sedaj 41 oseb, ki so skoro vse podlegle bolezni. zoprn -dih in otekle zobrne, kot grgralo zoper bolno o grlo in prehlad in kot vbrizgalo zoper katar, itd. o Cena 25 centov. j Milo odvajalo, za otroke, ki ne ščiplje ali griže črev je ¡SEVEROV {—-----------— ] LAXOTON I Priporoča se za zdravljenje zapeke pri otrocih in - drugih, ki so nežnega ustroja. Cena 25 centov. | —." --—.. — o- Severove Kapljice i j za otroke j (Severa’s Soothing Drops) 9 T se priporočajo kot varno in čisto zdravilo za do- C> jenčke za olajšanje 1 kolike, zvijavice, krčev in drugih otročjih neprilik. c’ Cena 25 centov. o Naprodaj so v vseh lekarnah. Ne vzemite nadomestitev. Zahtevajte Severova. Ako jih nima Vaš lekarnar v zalogi, naročite jih od nas. STRANI OBSEGA i OA Veliki Slovensko-Angleški Tolmač lil irirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih » V slovensko-angleških knjig za priu-čenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdajnl razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden neseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2, ter se dobi -pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St. NEW YORK, N. Y. mo Če hočete prispeti hitro in po ceni v staro domovii poslužite se parobrodov. Austro-Americana S. S. Co. itd. KAISER FRANZ JOSEPH I., MARTHA WASHINGTON ITD. Parniki vozijo iz New Yorka do Trsta samo 13 dni. Lepa prilika videti Afriko, Italijo in Grško Cene so do Trsta ali Reke .......... $34.00 Zagreba.................... $35.08 Belovara ............... $36.10 Kaiser in Martha za...... $3.00 več. Da potniki lepše in lažje potujejo je odredila Austro Americana S. S. Co. posebne sobe ali kajute z dvema ali štirimi posteljami, kar stane za odrastlo osebo $4.00, za deco pa $2.00 več. PARNIKI ZAPUSTE NEW YORK: Kaiser Franz Joseph I.,.— 3. septembra Martha Washington, ....... 13. septembra Belvedere, ............... 24. septembra Oceania...................... 1. oktobra Parniki -so opremljeni s brezžičnim brzojavom in rasvitljeni z elektriko. Domača jed. Vsi vslužbenci od kapitana doli do navadnega mornarja govorijo hrvaško in deloma slovensko. Šifkaret prodajajo vsi od nas pooblaščeni agenti. Za nadaljna pojasnila, se blagovolite obrniti K. W. Kemf, glavni zastopnik za Zapad, 120 N. La Salle St., Chica go, 111. Phels Bros. (Ei Co. glavni zastopniki, 2 Washington St., New York, N. Y. Ustanovljena leta 1908. Inkorporirana leta 1909. Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Are., Chigago, LIANT. FISHER, .podpreds., 516 N. Bunker Hill St., Los Angeles, Cal. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Are., Chicagu, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Are., Chicagu, 111. JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Are., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. ' MARTIN KONDA, 3622 W. 26. St ., Chieago, I1L POROTNIKI: AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E., Cleveland. Ohio. JOHN BATICH, Box 208, Claridge, Pa. JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan City, Ind. POMOŽNI ODBOR: ANTON SLOGAR, 1507 — 58th ave., Chicago, 111. JAKOB TISOL, 11355 Fulton ave., Chicago, 111. JOHN JEREB, 321 — 136. St. Chicago, 111. FRANK GODINA, 1441 Fullerton St„ Chicago, 111. MOHOiR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Job. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, lil. Denarne (odpoiiljatve) pa na John Kalan, 341—6th St. Milwaukee, Wis. TJraiđno glasilo je “Glas Svobode”. — Seja gl. odbora je vsako zadnjo «redo v mesecu v Stastny-evi dvorani , 2005 Blue Island ave. LJUDOJEDI. Da se zveri in živali med seboj drug drugega more in žro, je naraven pojav. Vendar se opazuje v naravi, da se živali iste pasme med seboj koljejo le, kadar jih k temu prisili naj hujša lakota in se silnejši rešijo na ta način, da slabše pobijejo in požro. Nahajajo pa se še danes človeška plemena, ki se žive s človeškim mesom, t. zv. ljudojedi ali ljudožrci. To se godi samo pri o-nih človeških rodovih, ki so še v svojem prvotnem začetku in se niso dvignili nad žival. Tudi njih domače in rodbinsko življenje je zelo podobno skupnemu življenju živali; tudi njih spolno življenje se razlikuje od navad in običajev med kulturnimi ljudmi. Zanimivo pa je, da se nekateri divji rodovi ne odvadijo človeškega mesa tudi potem, ko dosežejo že višjo stopinjo kulture. Slavni potovalec Leo Trobenius, ki je natančno popisal Afriko, pripoveduje, da se ta nečloveška razvada ohrani pogosto pri rodovih, ki kažejo že precej razumne nazore o življenju. On sam (Trobenius), ki je bil preje tega mnenja, da so ljudojedi oni divji rodovi, ki so v najbližjem sorodstvu z opicami. Pozneje pa je spoznal, da je stvar nekoliko drugačna. Sam piše sledeče: Na svojem potovanju po Afriki 1. 1904—1905 sem imel v svojem spremstvu nekoliko OBassongov. Basongi so precej razumen in kulturen rod, ki pa se odlikujejo posebno po svoji zvitosti. Kar se tiče ljudojedstva, pa so po svoji izurjenosti in poželjivosti prekašali marsikatere divjake, ki duševno niso tako razviti. V teh krajih se gode stvari, ki si jih evropski človek mora komaj predstavljati. In vendar so to rodovi, ki so prej, predno so tja prišli Arabci ali Evropejci, imeli mesta z 20,000—30,000 prebivalcev. V rodbinskem življenju so kazali mnogo prijaznosti in uljudnosti. O teh krajih piše pisatelj: “Na jugu so nekatera divja plemena, ki jedo človeško meso, toda le od onih sovražnikov, ki so padli v bitki, ali od onih sužnjev, ki so jih polovili. Bassongi pa sploh vodijo boje samo zato, da ujamejo ljudi. ki jih potem snedo. Bassongi delajo v pravem smislu besede cele love na sosedne vasi, da dobe zase človeškega plena. Tako so v prejšnjih časih opustošili cele pokrajine. Pri tem so imeli posebno zvite nakane, čakali so, da so bili moški kje zunaj na polju ali v gozdu. Takrat so napadli vas. Postrelili so s psicami vse, kar jim ni ušlo. Ko so bili s klanjem gotovi so zakurili ogenj. Prinesli so razrezane otroke in so jih pekli na ražnjih. One, ki so jih polovili žive, so zvezali in odpeljali do- mov. Ako je bilo plena preveč, so med potjo počivali. Zakurili so zopet ogenj, poklali nekaj ujetnikov in napravili gostijo. Kar niso snedli, so razdelili in nesli s seboj. G-lavar cele družbe je dobil od vsakega zaklanega človeka glavo in srce. Ko se domačini napadene vasi vrnejo domov, se jim nudi grozen pogled, celo okolico polni grozen duh — po vasi pa leže ostanki nečloveške človeške gostije. Možje ne jokajo, ker ni to njih navada — pokopljejo ostanke in se skrijejo — ker se boje Bassongov. Bassongi redijo ujete sužnje in njih otroke zato, da jih pozneje snedo. Sužnji v tem času ne žive v celibatu, dela pa se razlika med otroki. Otrok, svobodne bassongske žene in ujetega sužnja je določen za to, da bo pozneje sneden, otrok svobodnega Bassonga in kake sužnje pa je svoboden in ravno-praven — ker se vrednost otroka določuje po očetu. Zanimivo je, kako rede one sužnje, ki so namenjeni za gostijo. Neki Bassonga je pravil, da se mož le tedaj zredi, če je oženjen in če nima skrbi. Zato mn dajo ženo. Ako postane med tem oče, je tem boljše, ker se čuti srečnega in se še bolj zredi. Ne sme pa živeti v strahu, kaj ga čaka, ker bi sicer shujšal. Zato živi popolnoma svobodno. I Ko je suženj lepo rejen, se določi dan njegove smrti — toda tega mu ne povedo. Vzamejo ga le s seboj na lov. Ko pridejo kam v gozd, ali v visoko travo, ga u-dari kdo s kijem po glavi. V tem imajo veliko izurjenost — tako da je takoj mrtev. Nato narede takoj na istem mestu prostor za gostijo. Natrgajo trave, denejo nanjo telo in zažgo. Drugi dan se začne gostija. Pa le za može. Žene so izključene. Meso pripravijo na poseben način. Pri gostiji pijo palmovo vino in opravljajo razne obrede. Take gostije so vsak mesec. Ako je mesa dovolj za vsak dan, se-slavnosti \rše več dni. Tudi divji narod Aztekov v Mehiki je jedel meso človeških žrtev, ki so jih darovali bogovom. Pri vseh teh narodih se nahaja vera, da preidejo dobre lastnosti o-nega človeka, katerega meso se sne, v onega, ki je meso snedel. Zato imajo moški posebno slast nad onimi, ki so bili močni, hrabri itd. V splošnem pa se sodi, da je glad ona sila, ki drži človeka pri tem, da je človeško meso. Znano je iz zgodovine, da se je ob času vojne in velike lakote tudi v Evropi kaj takega dogodilo. (Kaj vse so snedli n. pr. sestradani vojaki na Ruskem leta 1812.) Nedavno se je čitalo n. pr. da so z Guyane ušli trije francoski kaznjenci. Blodili so dolgo po praznih krajih — nazadnje je eden iz njih omagal — umrl je od lakote. Zgodilo se je na to nekaj ne- 3 človeškega: druga dva, da bi se rešila sta ga snedla. Tako huda je lakota, ki do takih činov vodi človeka. Nam se zdi vse to nemogoče in nečloveško. Toda glad je neusmiljen gospodar, ki zahteva od ljudi marsikaj nemogočega in nečloveškega in —- nazadnje je na svetu marsikaj, kar se zdi na prvi pogled nečloveško in nemogoče — počasi pa vsled navade postane navadno in vsakdanje. Tako je tudi i ljudojedi. DELOVNE RAZMERE V TRŽAŠKIH TOVARNAH. Delavec piše: Ne mine skoraj dan, da ne bi čitali o nezgodah delavcev po tržaških tovarnah. Skoraj vse te nezgode ima na vesti nenasitni kapitalizem, ki priganja delavce do skrajnih mej moči na delo. Obrtna oblast pa je bila doslej zvesta zaveznica kapitalizma in je soodgovorna za neštete nezgode. Funkcionarji obrtnega nadzorstva so prihajali do tovarniških vrat, tovarniški prag je malokdo prestopil. Ves ustroj tovaren -k vlažni, zatohli prostori, naprave strojev in drugih predmetov — je po tem, da je vsak trenotek na tisoče delaveev v smrtni nevarnosti. Vse odredbe o delovnem času so za podjetnike kos popisanega papirja in drugega prav nič. Ravno temu bi moral obrtni nadzornik posvečati največjo pažnjo, a doslej je bil slep in gluh. Mezde delavcev so pa tudi take, da je vsak delavec vesel, če zamore ob sedanji draginji kupovati svoji družini fižol in moko za polento. Kako nujna potreba je ureditev minimalnih mezd po tržaških tovarnah, to vemo le delavci. Vlada se ne briga za gmotni položaj delavstva, ker menda misli, da so davkoplačevalci le kapitalisti. Delavstvo pa prinaša s plačevanjem davkov žrtve vladi, a ne dobiva za to niti poštenega obrtnega nadzornika. Leta in leta je bil v Trstu pbrtni nadzornik, ki je dobival mastno plačo le za to, da se je vozil brezskrbno na izlete. Ne vemo, če ga je kdaj videl kak delavec v tovarni. Ogledoval si je samo tovarniška vrata ter je semtertje povpraševal delovodjo, če se kolesa strojev redno vrte. Da bi se pa na svoje oči prepričal o gnilih notranjih tovarniških napravah in pregledal, če odgovarjajo predpisom, to mu ni prišlo niti od daleč na misel. Mnogo nezgod bi bilo preprečenih, če bi bil ta gospod vestno izpolnjeval svoje dolžnosti in ne gledal samo na to, da se ne zameri gospodom kapitalistom. 0-brtna oblast je vse predolgo odlašala z upokojitvijo tega gospoda. Šele zadnja grozna nezgoda v tovarni za olje je zdramila naše komodne gospode pri obrtni oblasti, da so poklicali za obrtnega nadzornika drugega moža. Kolikor je doslej znano, smatra novi nadzornik svoj posel bolj resno kakor njegov prednik in je izdal že različnim tovarnam, zlasti tovarni za olje in plavžom, stroge ukaze za varnostne uredbe. Upamo torej, da bo vršil novi obrtni nadzornik svojo dolžnost za korist popolne varnosti delavcev in da ne bo omejeval svojega dela le na to, kar ukazujejo paragrafi, ampak da bo poslušal tudi svoje humanitarno čuvstvo. Delavstvo pa naj gleda na to, da ne bo prosjačilo za to, kar mu gre po naravnih in človeških pravicah, ampak ojačiti se mora tako, da bo leliko uspešno zahtevalo. Svoje zahteve pa uveljavlja delavstvo le' potom svojih razrednih bojnih organizacij in geslo nam bodi: vsi do zadnjega v organizacije! “Zarja”. POSLANO.*) Reza Mesec, zapomni si, da kar sem Ti jaz Tvoj nekdanji mož moji nekdanji ženi Rezi Mesec, rojeni Melle, doma iz vasi Verd št. 96, pri Vrhniki Notranjsko, podoma-če rečeno Špelna Reza, ¡pisal v Gl. Svobode št. 5, da pri tem tudi o-stanem trden kot skala. Ako me pa Ti smatraš da lažem in da mi nisi Ti tako povedala in da si Ti za vse nedolžna, kar sem jaz napisal. *) Za vsebino tega spisa ni odgovorno ne uredništvo in ne n-pravmištvo tega lista, ampak dopisnik sam. Plačan oglas. potem je edino sredstvo za Te, da se takoj razporočiš in s tem dokažeš, da si nedolžna kakor ovca. Nič več Te pa ne silim, da pripn-znaj svojo krivdo, saimo to pa odločno zahtevam, da je temu enkrat kopec. Jaz zahtevam moje tri otroke, Ti pa si potem prosta vseh vezi napram meni in greš in delaš svobodno kar hočeš. Pomisli, ke-do je kriv, da moje tri otroke bijejo tuja vrata in huje pesti. Ali nisi tega vsega kriva Ti sama njihova lastna mati? Od tebe enostavno zahtevam, da mi jih pri-.praviš nazaj. Jaz sem zdrav in dosti močan in trden, da jih lahko sam. preživljata in zanje skrbim. V nekem odstavku lista Glas Naroda se izražaš, da si moja žena in da ostaneš moja do smrti. Jaz pa Ti ¡povem, kar naj velja enkrat za vselej, da nisi več moja žena in da nikdar več ne boš, dokler javno ne pripoznaš članka, kateri je bil pisan v tem listu št. 5. — Dragi čitatelji in čitateljice, kateri se zanimate za to afero skoro vem, da bi radi vedeli kje se sedaj nahaja brat moje nekdanje žene oziroma Andrej Melle. To Vam kar hitro povem, kje ima ležišče ta zajec. Najdete ga na št. 646 Grand Ave., Chicago, 111. Pripomniti taoram še to da si je nadel že drugo ime in se sedaj kliče Jerry Melle. Spoznate ga tudi lahko po tem, ko se zmirom ženi kakor tisti ptič, kateremu pravimo vrabec. Pa tudi pasjo srečo ima, ko hitro dobi kako nevesto, mu jo koj kateri lepši in bolj zauber fant otme. Pripomniti moram še to, da ko mi je moja nekdanja žena povedala da je grešila s svojim bra~ toim, da sem ga takoj pismeno poklical k sebi in zahteval, da se pride z menoj poravnati v oziru odškodnine. On mi je na to odgovoril, da sem jaz največji socijalist v Indianapolisu od kar čitam Glas Svobode in Proletarca in da ko bi teh listov ne eital, da bi ga bil drugače, morda bolj milostneje sodil. Pisal mi je naj pustim te liste pri miru, da naj grem k maši in spovedi, kakor to delata on in gospud in da mi bo kmalu vest mirnejša. Vidite ljudje taki so ti krščanski hinavci. Grešijo, gredo k maši in spovedi in potem zopet grešijo, ne dahi skušali greh in zlo popraviti in storjeno škodo povrniti ali popraviti. Tamu Andrejcu ali Jerriju nikakor ne gre v glavo, da mi je moja nekdanja žena in njegova sestra vse natančno povedala. Anton Mesec. VABILO IN NA ZNANJE slovenskemu občinstvu v Springfieldu in okolici da se udeleži piknika, katerega priredi ¡Slovenska Narodna Godba dne 21. septembra 1913 na Nelson farmi. Vstopnina za gospode $1.00; ženske v spremstvu gospodov so vstopnine proste. Dobra in sveža piva bode prosta in na razpolago vsemu občinstvu. Na vsporedu bodo vsakovrstne igre, kot šaljiva pošta, streljanje slepcev itd. Pričakujemo, da se bodo rojaki in rojakinje polnoštevilno odzvali in pripomogli do dobrega uspeha. Kakor veste ima sedaj ta organizacija jako veliko stroškov s učenjem in drugimi potrebščinami in vsak gmoten pripomoček veliko šteje. Ko se godba enkrat dobro izvežba, gotovo ne bode pozabila tistih društev oziroma rojakov, ki so ji pomagali v začetku. Rojaki vsi na noge dne 21. septembra! Ob eni popoldan se snidemo v S. Repovishevi dvorani in potem odkorakamo na zgoraj omenjeni prostor. Med potjo bo svirala godba lepe koračnice, da bomo lažje dvigovali pete. Zahvaljujoč se rojakom že v naprej za obilno vdeležbo kličem v imenu odbora: Na Svidenje na Pikniku! Louis Pekol, tajnik. Poneverba. Pri podružnici nemške Jružbe za zgradbo električnih naprav v Hekingforu so odkrili poneverim v znesku 200,000 mark. Kot osumljenca so aretirali neko blagajničarko in oskrbnika Teg-nerja. Okraden poštni voz. Iz Deve poročajo, da je izginila iz nekega poštnega voza med vožnjo od pošte do kolodvora poštna vreča, v kdteri so bila vrednostna in denarna pisma. Dotično vrečo so našli še tekom noči pa poti med pošto in kolodvorom. V vreči so bila vsa pisma, razun enega, v katerem je bilo 28,000 kron v bankovcih. POZOR ROJAKI!! Farme na prodaj! I. Farma 80 akrov; na farmi je 11 krav, dva mlada konja in kokoši. Hiša in hlev je novo zgrajeno, ter vse farmarsko orodje, kar se potrebuje. — Farma je 5 minut od železnične postaje,' ob glavni cesti pri trgu ali vasi. — Za mleko se dobi vsaki mesec po 50 do 60 dolarjev in tudi vsi drugi pridelki se lahko prodajo, ker je farma samo 5 milj oddaljena od velikega mesta. Ta farma je naprodaj za $5,500; $3,500 je takoj plačati za $2000 se pa počaka. II. Druga farma obsega 120 a-krov na kateri je samo hiša; vsa zemlja sčistena ter stane $1500.00. III. Farma 40 akrov, 2 kravi, 2 konja in kokoši. Dobra hiša in hlev, poleg koruznjak, 1 voz, 1 buggy in drugo orodje. — Farma leži 7 milj od velikega mesta in D/2 milje od železnične postaje; poleg farme je trg ali vas. 20 a-krov je sčistene zemlje, drugo je lahko za čistiti. Farma stane $1600,00. IV. Farma 80 akrov, na kateri so 4 krave in 2 konja. Lepa hiša in hlev in poleg še druga mala poslopja, kakor tudi vsi stroji, kar farmer rabi. Lep sadovnjak je poleg hiše; štiri milje od mesta in pri glavni cesti. Farma stane $3,600 in se plača po dogovoru. Slovenci, katere veseli farma, naj kupijo sedaj, ko imamo izvrstno in ceno zemljo. Vzlic temu, da je suša in ni bilo dežja skoraj celo leto, imamo do 8 čevljev visoko koruzo. Proda se vse lahko in tudi Slovencev je že precej tukaj, baš kjer imam farme za prodati. Pozdravljam vse slovenske rudarje ANTON HAUPTMANN, R. No. 1 Box 15 West Olive, Mich. (Advertisement) DENAR POŠIJAMO V DOMOVINO. Po sledečih cenah: Za $ 10.35 . Kron 50 Za $ 20.50 . Kron 100 Za $ 30.85 . Kron 150 Za $ 41.00 . Kron 200 Za $ 61.50 . Kron 300 Za $102.50 . Kron 500 Za $204.50 . Kron 1000 Za $1020.00 . Kron 5000 Poštnina je všteta pri teh svotah. V tej banki se menja, kupuje in prodaja inozemski denar. Austro-Ogrski denar se kupuje brez odbitka: za 5 kron plačemo en dolar. Pišite po cene in pojasnila v slovenskem jeziku. Kaspar State Bank 1900 Blue Island Ave., Chicago. G VOKOUN 1411 W. 18th St., Chicago. Dr. B. K. Simonek ZOBOZDRAVNIK. 1669 Blue Island Avenue. Tel. Canal 2127 Uradne ure: Vsak dan od 9 jutro d« 6 ure večer; ob nedeljah od 9 do 11 ure predpoldne. Tele Ion: Canal 3014 BA2DARI S A L O O N s kegljiščem kjertočim vedno sveže pivo in druge raznom*-ne pijače. Domače vino. Unijske cigare. Potniki dobe pri meni čedna prono čiAča, Potrežem vsakemu točno in Uborno. MARTIN POTOKAR 1625 S. Racine, prej Centre av. kupite zdaj pri M. KARA 1919 S«. HALSTED ST. cor. 19. Plac«. Nori spomladni vzorci JOHN TANCEL POGREBNIK in BALSAMOVEC 1921 Bine Island Ave. Koči je oddaja in automobile za vse priložnosti kot pogrebe, svatbe, piknike, itd. Tel.Canal KOI, SLOVENSKA GOSTILNA kjer se toči vedno sveže Schoenhofen Edelweiss pivo in kjer se dobe domača vina in najboljše unijske cigare. Kegljišče na razpolago. ANTON MLADIČ, 2348 Blue Island ave. Chicago. Tel.: Canal 4134 TheKonradSchreierCo. Sheboyean Wla. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše. “The Roosevelt Saloon*“ ROCK SPRINGS, WYO. A. Justin, lastnik Idi trgovec a vinom, cigarami, pivom itd. — Se priporoča Štovaocem! LOUIS VANA, Izdelovalec sodovice, mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 1835-37 Fisk St. Tel. Canal 1405 Phone: Canal 80. HOERBER’S CREAM 0F MALT Martin Nemanich, GOSTILNA Vogal 22. In Lincoln Street Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan. GOSTILNA kjer je največ zabavi« in majvvl vžrtfca za par centov « biljardu mino na razpolago. V*e to m dali v gostilni John Košiček 1807 Racine, prej Centre ave. Telefon Canal 1439. ODVETNIK PATBWTI GARL STROVER (Sobeštsv 1009) 133 WASHINGTON ST. CHICAM, I Til, 8M8 MAIM Slovenskim gostilničarjem in trgovcem priporočam BING0 CIGARE CHARLES HLAYA, izdelovalec 2342 So. Kedzie Ave., Chicago. Telefon Lawndale 5616 Dobra Unijska Gostilna,*1" it dobi rr '“pira; jos. s. stastm 2005 Blue Island Ave. velik* Dvorana za društvena in unijske at J«, ln druga dvorana za konoerta, žanitva 1» zabava, “Glas Svobode” (The Voiok op Lihbbtt) weekly Published by M V. KONDA tSi CO 3622 W. 26 Street Uiicago, Illinois. Subscription $2. <70 per vear. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list z mu potegnil noge na klin lestve, toda Gorenjcu so noge popolnoma odpovedale! nič se ni mogel upreti nanje. — Borštnar iga je moral po lestvi dol do dna rova skoraj nesti. Od tam so odpeljali Gorenjca na dom in poklicali zdravnika, ki je konšta-tiral, da ima Gorenjec zlomljen križ (vretinico) in da je ves spodnji život od pasu navzdol popolnoma mrtev in neobčuten. Oddali so Gorenjca v bolnišnico. če Gorenjec okreva, tedaj bo ostal spodnji del života najbrže popolnoma mrtev in ne bo mogel nikdar več hoditi. Oproščena detomorilka. Pri novomeškem porotnem sodišču so o-prostili z 8 proti 4 glasovi 421etno detomorilko 'Marijo Grosovo iz Višnje gore. Grosova je popolnoma priznala svoj zločin. Otroka je umorila iz strahu pred materjo, še bolj pa iz strahu pred župnikom, ker je bila članica Marijine družbe. Otroka je umorila na ta način, da mu je ovila nos, usta in ušesa prav trdo z ruto. Ko ni bilo nobenega živi jenskega znaka več, je zagrebla otroka v kleti. Častilci Brezmadežne, ki so te dni sklepali n,a katoliškem shodu o povzdigi morale in nravnosti ir, o katoliškem življenju, so potrebo te povzdige res prepričevalno dokazali. Začeti bi se pa moralo pri sebi samih. Nismo netolerantni, ampak kar se je zgodilo te dni. kar so počenjali gotovi udeležni-ki katoliškega shoda te noči, to je bilo pa že tako, da se ne more dovolj ožigosati. Saj je čisto gotovo bilo na katoliškem shodu jako mnogo udeležnikov, ki se jim absolutno nič ne more očitati. A drugi ! Kar pa so ti počenjali, presega res vse meje. Za božjo voljo, kaj nimajo ti ljudje že prav nobenega čuta več za ugled svojega stanu? Kar pri belem dneviu so se vozili in letali v znano ulico, ponoči pa že celo. Ljubljana vendar ni veliko mesto, da bi se kaj takega ne zapazilo. Še e e jo do škandala bi bilo skoro prišlo. Pripeljali so se z zagrebškim avtomobilom — menda je bil ta avtomobil zagrebškega nadškofa -— a ko so izvedeli: “Ni nič prostora — je že toliko ljudi, da gospodje na stopnicah sede in čakajo”, so se začeli prepirati in razsajati. Saj nič ne rečemo, tudi ti čestilci Brezmadežne so pod kožo krvavi, kakor vsi ljudje, ampak vsaj najprimi-tivnejše ozire bi morali vendar i-meti! PRIMORSKO. Kratko veselje. Neki 211etni Josip Bon z Nabrežine se je zaljubil v hčer svojega gospodarja Angelo Pavlinovo. Pregovarjal jo je in slednjič pregovoril, da naj zbežita; za beg pa je treba denarjev, zato jo je pregovoril, da si je poiskala doma denar, nato sta se veselila in hotela oditi, ali morala sta biti presneto neprevidna, ker so hitro zaslutili njun namen in jo poslali v zapore; naimesto zlatih svobodnih ur uživata grenkost in žalost, vsak posebej seveda. Goriški nadškof dr. Sedej in “Gorica” in “Primorski list”. — “'Slovenec” prinaša tako-le brzojavko: Gorica, 23. avgusta. Goriški nadškof je uradno obsodil “Gorico” in “Primorski list”, ker ne upoštevata cerkvene oblasti, nasprotujeta treznostnemu gibanju, napadata katoliške može in organizacijo, ne zavzemata jasnega stališča proti liberalcem in samostojnim, sta zanemarila katoliško dolžnost pri ožjih volitvah ter sta kriva propada katoliških kandidatov; napadata škofa in cerkvene zadeve. Imenovana lista naj se črtata iz vrst katoliških listov. Tozadevni uradni odlok je ravnokar izšel. Smrtna nezgoda. Iz Nabrežine poročajo: Dne 26. m..m. je bil povožen 22 mesecev stari fantič Filip Čermelj. Otrok je bil na cesti, po kateri je pripeljal od žgalnice apna težko obložen voz z apnom. Voz je šel otroku čez trebuh. 0-trok je bil na mestu mrtev. Rezervisti se vračajo. 26. m. m. je pripeljal vlak z vojaki, ki se vračajo v domovino, skozi Nabrežino, kjer je stal 25 minut. Moštvo je bilo tako izstradano, da je z veliko slastjo jedlo suh kruh, ki mu ga je tukajšnje prebivalstvo podarilo. Izstradani rezervisti, to je tudi učinek Berehtoldove politike. Potopljena jadrnica. Pri uvozu parnika “Grof Szerenyi Bela” v pristanišče Porto Baros je trčil parnik vsled nerodnega obračanja v jadrnico “Romolo II.” iz Pipana. Jadrnica se je kmalo po sunku potopila. Dalje je trčil parnik pri isti priliki v pristanišču zasidran parnik “Gzernvi” in ga precej poškodoval na prednjem delu. KOROŠKO. Velik požar v Gospa Sveti. Dne 23. avgusta je nastal v Gospa Sveti požar. Zgorela so štiri poslopja. V nevarnosti je bila vsa vas in le napornemu delu požarnih hramb se je posrečilo ogenj omejili. — Škoda znaša 20 do 25 tisoč kron. Samoumor. V deželni hiralnici je neki Franc Tratner izvršil sa-mouimor s tem, da je skočil v gnojnico in utonil. Zastrupila se je v Celovcu 20-letna dekla Urša Košutnikova. Pila je lizol. Odpeljali so jo v brezupnem stanjju v bolnišnico. Vzrok samomora ni znan. Nesreča na manevru. V Beljak je dospelo 26. m. m. več vojakov, ki so se ponesrečili na vojaški vaji po Zg. Koroškem. En Bošnjak in en topničar sta padla baje raz neko pečino in sta obležala mrtva, kot invalid se je vrnil -poročnik lovskega bataljona 8. Iz M611-briicka je prispel enoletni prostovoljec medicinec. Trčil je v njega vojak-kolesar in ga s puško težko ranil na desnem očesu. Prostovoljec se je odpeljal na kliniko v Gradec. Dne 25. m. m. pa iso pripeljali v Beljak nekega kmeta. — Vozil je vojaško prtljago. Med potjo ga. je sunil vojaški konj v trebuh in ga smrtno nevarno poškodoval. Cigani. Dva cigana in ena ciganka, velika močna imlada in lepa -ženska so ukradli v neki vasi blizo Rožeka. več kuretine. Prebivalci so tatvino zapazili in so stekli za cigani. Blizo nekega gozda se je obrnil eden ciganov in je u-strelil trikrat -z lovsko puško na preganjalce. Enega je lahko ranil na rami, drugemu je prestrelila krogla predpasnik med nogami, tretjega krogla pa ni zadela. — Vsled strelov so se preganjalci u-stavili, med tem pa so cigani izginili v gozdu. Nesreča na planini. Iz Vogla poročajo-, da je padel posestnika sin Pučnik na planini pri spravljanju sena čez 5 m visoko pečino in se valil po padcu po strmini v globok jarek. Našli so ga v jarku nezavestnega. Ko so ga prenesli v domače svisli je tam kmalo umrl ne da bi se še kaj zavedel. Podlo maščevanje. Neznani zlikovci so iz maščevanja porezali in polomili 43 lepih jabolčnih dreves na štirih vrtovih in sicer v okolici beljaški. Žendartmerija je zločincem že na sledu. Samomor odvetniškega uradnika. V Celovcu se je ustrelil v svojem stanovanju na cesti Moro brezposelni 581ptni odvetniški u-radnik Frane Druzovič. Izvršil je samomor zaradi brezdelja in bolezni. ŠTAJERSKO. Drobne novice. — Iz Frama. V ponedeljek, dne 25. avg. ob pol 5. popol. se je nad našo vasjo in njeno okolico pretrgal oblak. Vihar in voda‘sta napravila veliko škode. — Iz Gradca poročajo, da je aretirani občinski tajnik Karner ''iz Rotteumanna poneveril okoli 2100 K občinskega in okrajnega denarja. Iz ormoškega okraja. (Poglavje o nemških kavalirjih). Spomladi tega leta se je pri rigolanju v vinogradu gosp. grofa Vurmbran-da na Gomisi ponesrečil viničar A. Horvat iz Koga. Moral je vstopiti v ormoško bolnišnico, kjer sta ga takoj obiskala oskrbnika grofovih posestev. J. Huber in J. Flucher, znana po svojem nemško-nacijo-nalnem delovanju, in mu v grofovem imenu zagotovila dnevno podporo 1 K 20 v, češ, da g. grof plačuje v neko delavsko zavarovalnico, katera mn neposredno izplača obljubljeno podporo. Ko je Horvat toliko okreval, da je mogel hoditi, se je vrnil domov in prosil gosp. Huberja posredovanja, da mu zavarovalnica v kratkem izplača dotično odškodnino. O-skrbnik Huber se je zavzel za ponesrečenega delavca, in obljubil takoj pisati zavarovalnici. Tukaj se začenja romanje od Huberja do grofa, od grofa do dr. Heissa, ki je trajalo več mesece. Vsi so mu zagotavljali, da dobi podporo, toda zavarovalnica še ni ničesar poslala. “Bodemo pisali . . .!” — Končno pa se je Horvatu zdelo preneumno, čakati na obljube plemenitih in neplemenitih kavalirjev in se po občini Kog obi-nil na zavarovalnico v Gradcu, ki je odgovorila, da so bili denarji poslani oskrbništvu grofovih posestev takoj potehi, ko je Horvat izstopil iz ormoške bolnišnice. Odškodnina sicer ni bila tako velika, kakor je imel obljubljeno, toda Horvat bi se tudi s tistimi 37 K zadovoljil. Takoj drugi dan, ko ga je občina obvestila o odgovoru zavarovalnice, se je napotil k g. Hu-berju, ki je izjavil, da so denarji ravnokar došli, toda izročil jih je bolnišnici. Horvat pa se je spomnil, da mu je gosp. dr. Heiss svo-ječasno pravil, da je grof Wmrm-brand plačal bolnišnici takoj, ko je izstopil — in šel je b grofu, ki je izjavil, da plačuje bolnišnici povprek za celo leto in da Horvat dobi tisti znesek, ko pride za par dni v Gomilo. — Prosim malo logike; zavarovalnica je poslala takoj, Huber je prejel čez par mesecev; oskrbnina je bila plačana bolnišnici takoj, a grof plačuje povprek za celo leto! — In grofa še vedno ni v Gomilo, da izpolni svojo kavalirsko besedo! RAZNO. Znižana vožnja za rezerviste. V zmislu dogovora med e. kr. vojno upravo in združeno avstrijsko delniško družbo 1 Austro-Americana/ v Trstu, dobe rezervisti c. in kr. armade, vojne mornarice in obojih deželnih braimb, ki se sedaj vračajo v tujini se nahajajoča bivališča, za kraje ¡Sredozemskega morja, Severne in Južne Amerike ter Kanade za tretji razred znižane vozne listke. Rezervisti, ki žele dobiti znižano vožnjo, se morajo legitimirati s svojimi vojaškimi iz-kazili, iz katerih mora biti razvidno, da so služili zadnje mesece aktivno ter so sedaj prestavljeni v neaktivno službeno razmerje. Morilec Jankubowicz obsojen na smrt. Dunajski poročevalec “Berliner Lokalanzeigerja” poroča svojemu listu: “Morilec gardnega stotnika Eisenkolba in grofice Bolze, častniški sluga Jankubo-wicz še dolgo ne bo ozdravil od poškodb, ki jih je dobil, ko je padel skozi okno, in od dveh strelov. Navzlic temu ga je vojaško sodišče obsodilo na smrt na vešalih. Smrtne obsodbe v tem slučaju ne bodo predložili cesarju v podpis, temveč jo bo podpisal kapitan tra-bantske telesne garde. Karl grof Auersperg, ki mora tudi za to skrbeti, da se obsodba izvrši. Cesarjevemu pomiloščenju se delikvent ne bo priporočil. Avtomobilska nesreča. Iz Madrida poročajo: Avtomobil, v katerem je sedel mondonedonski škof z dvema spremljevalcema, se je prevrnil na cesti v 'Santiago.— Škof se je poškodoval, eden njegovih spremljevalcev je bil ubit, drugi pa težko ranjen. Stavka železničarjev. Oficijelna poročila iz Madrida poročajo, da so sklenili železničarji vseh najvažnejših prog severne Španske, pričeti s stavko. Stavko je povzročil neki inženir, ki je silno šikaniral železniške delavce. Končno se je železniška uprava vdala zahtevam delavstva, ki so bile povsem upravičene, in prestavila dotične-ga inženirja. S tem je bržkotne stavka preprečena. če hočete zgubiti prijatelja posodite mu denar! Kedar prosi, zlata usta nosi, Kedar vrača, hrbet obrača! Takih dobrih prijateljev je jako male. Ako se hočete izogniti neprili kam zaradi posojila denarja takim napačnim prijateljem in če ne marate zgubiti svojega denarja tedaj naložite svoj denar obrestonosno na varno banko. Če to storite se Vam ni treba bati, da bi vam ga tatovi ukradli ali ga pa ogenj vničil. Vloge prijemamo od $1.00 naprej. Iz malega raste veliko. Isto tako vljudno Vam postrežemo kedar prinesete samo en dolar, kot če bi prinesli več. Od vlog plačamo 3% obresti na leto, Obresti so plačljive vsakega pol leta. — Pričnite hraniti še danes. Ameriška Državna Banka 1825—1837 Blue Island ave., Vogal Loomis St., Chicago, 111. HRANITELJICA VLADNIH POŠTNIH VLOŽKOV. GLAVNICA IN VLOGE $1.850.000.00 JAN KAREL, predsednik, J. F. ŠTEPINA, blagajnik. Uradne ure so od 8.30 dopoldne, do 5.30 popoldne, ob so bo tab do 9 u>re zvečer, ob nedelja® pa od 9 dopoldne do 12 ure opoldan. Denar pošiljamo v Evropo po veliko nižjih eenah kot pa pošta. Govorimo vse slovanske jezike. I Pošiljamo denar v Domovino i Kaspar State Bank ^ 1900 Blue Island ave. fes 1900 Blue Island ave. CHICAGO, ILL. CfDs 6SBX (Mk mwW^mWW^wWWwW^wWW^wWwWwWw •#§>#§> mmmmmmmmm m mmmmmmmmmmm 1 Nered v Prebavi | Da se ohranimo v dobrem zdravju, ne smemo dovoliti nobenega nereda v naši prebavi, ker to je vedno znak kake bolezni, ki zadene celo telo ali pa samo nekatere organe. Brez pravilnega vživanja in pravilne prebave, ni življenja. In ravno radi /¿at, tega je potrebno in jako važno, da imamo pri rokah kako zdravilo, katero bo v slu- 'SP čaju nereda v prebavi dalo takojšnjo pomoč. V takih slučajih lahko vsakemu pripo-ročamo dobro znano, zanesljivo in hitro delujoče TrinerjeTO ameriško zdraiilno greako Yino. f ■ II IIIIII»Bimi«lllllllllllMIIH HUB 'I IH l|»||||l|H|i | HIIIIIIIIIIIIB—■B«IIW«IWMMBIMIII||f ||iaiJIHiyilM1g|JJ To izvrstno zdravilo bo izčistilo prebavni sistem popolnoma, ne da bi povzročilo kako grižavico ali druge težkoče; isto bo povečalo apetit, dalo moč črevam in odstranilo zaprtje in vse težkoče združene s tem. To vino naj bi se rabilo kadarkoli se slabo počutite. , Imejte to Zdravilo vedno v hiši in JOSEPH TaiKHE'S 'ERvir*1 [«SC1ST.CRE» ga rabite za ZAPRTJE, GLAVOBOL, BOLEČINE V DROBU, SLABOST, NERVOZNOST, SLABO PREBAVO, ZGUBO APETITA, ZLATENCE, SLABOSTI PO OBEDU. I : Nikar ne odlašajte radi tega, ker si morda mislite, da bo ta stvar sama od sebe odšla. Ako se pravilno ne zdravite, bodo ti neredi vedno oslabeli organe. — Najboljše zdravilo v vsili takih slučajih je TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO. V LEKARNAH. NE SPREJEMAJTE PONAREDKOV. JOS; TRINER 8 S Vvaževalec in Izvaželavec. 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, 111. ZAPISNIK tretjega glavnega zborovanja S. S. P. Zveze v Milwaukee, Wis. Prva seja. V pondeljek dae 8. septembra 1918. ob 8 uri zjutraj otvori glavni predsednik brat Anton Mladič zborovanje. V svojem pozdravnem govoru opominja celo konvencijo, da se zaveda velike odgovornosti, ki so jo vsi številni delegatje prevzeli od društev, da s polno resnostjo delujejo za dobrobit in koristi S. S. P. Zveze. Pozdravlja vse delegate, to tem bolj, ker je pri letošnjem zborovanju zbrano tako lepo število delegatov. Klico jih na delo za združenje vseh na ših podpornih organizacij. Spominja se Vseh naših pokojnih bra tov, katere je nemila usoda ločila iz tega sveta. V znak sožalja so vsi delegati vstali raz sedežev. Nato je predsednik dal naznanje, da si konvencija voli lahko posebni odbor, ki bode vodil zborovanje. Sklene se izvoliti poseben odbor za časa zborovanja. Navzočih je 54 delegatov in 10 odbornikov gl. odbora — na konvencijo niso prišli delegati od št. 35, 64, 102. Sklene se postaviti pet kandidatov za predsedniško mesto. — Podpredsednik je cbjednem izvoljen, namreč isti, ki dobi za predsednikom največ glasov. Kandidati so postavljeni: M. V. Konda, J. Hočevar, A. Kužnik, Muhvič in Tratnik. M. V. Konda je dobil 23 glasov, J. Hočevar 20, A. Kužnik 9, Muhvič 6, Tratnik 7 glasov. Izvoljen je M. V. Konda za predsednika in J. Hočevar za podpredsednika. Predsednik imenuje odbor za pregled pooblastil to so: del. I. 'Smuk, J. Potočar in Martin Kočevar. Pobrali so takoj pooblastila in se odstranili v stransko dvorano. Odbor za razdelitev listkov: Del. Kos, Batič, Cvetkovič. 'Sklene se izvoliti tri zapisnikarje, ker se objednem sklene dati. zapisnik takoj v tisk, da ga bode vsak delegat sproti dobil v roke. Plača pa. se določi po daljši debati, prvi zapisnikar, ki je odgovoren za tisk zapisnika, dobi dnevne plače dva dolarja in pol; ostala dva dobita dnevno dva dolarja. Za nominacijo so predlagani: I. Smuk, J. Hočevar in Muhič. Ker je pa del. J. Hočevar že zvo-ljen za podpredsednika, se mu dovoli kandidirati v tem oziru, da ako je izvoljen zapisnikarjem zasede njegovo mesto kot podpredsednik novi kandidat. Ker ni nihče več predlagan so vsi trije pred-laganei potrjeni. Zapisnikarji si določijo sami prvega zapisnikarja del. J. Hočevarja, ki ima dolžnost preskrbeti tiskarno, ki bode zapis nik sproti vsak dan tiskala. Volitev podpredsednika. Kandidati: Tratnik, Marn, Kužnik in ¡Mahnič. Kužnik je dobil 22 glasov, Marn 19, Mahnič 13, Tratnik 8 glasov. Vrši se ožja volitev med Kužnikom in Marnom. Marn dobi 34 glasov, Kužnik 28. Izvoljen del. Marn. Predsednik določi odmor 15 minut. Po odmoru se izvoli odbor za pregled Zveznih knjig. Imenujejo se: Del. Bukovec, Kos, Lenko, Badovinac, Potočar in Golob. Vsi sprejmejo svoja mesta brez plače. Vratarja se imenuje za vsako sejo. posebej, katerega imenuje predsednik. Na predlog del. Pečnika se o-pusti volitev nadaljnih odborov. Določi se plača gl. odboru za časa zborovanja konvencije štiri dolarje dnevno. Določitev dnevnega zborovanja. Del. Potočar predlaga čas zborovanja od 8. ure do 12. ure dopo-ludne in od 2 do šestih. Del. Pečnik predlaga od pol osme ure do poludne in od dveh do pol šeste ure popoluđne. Del. Kos predlaga vrhovni predlog za čas od pol osme do dvanajstih in od pol dveh do pol petih popoludne. Vrhovni predlog del. Kos je sprejet. Zborovanje se torej vrši od pol o-smih do dvanajstih in od pol dveh- do petih popoludne. ¡Sklene se, da se imena predla-gancev ne stavijo v zapisnik, pač pa imena onih delegatov, ki posežejo v debato. Glede pozdravov konvencije se stavijo dobesedno v zapisnik, pisma pa le v njihovem jedru. Debatira se o zapisniku, bi se li dal zapisnik sproti tiskati in v kaki obliki. Debate so se vdeležili: del. Jurak, Konda, Fišer, J. Hočevar, Kužnik, Kalan in Jene» Končno se sklene zapisnik tiskati sproti in sicer na posamezne pole v tisoč iztisih, katere se dajo pozneje vezati, da se razpošle-jo na posamezna društva. Predsednik Mladič naznani, da imajo glavni odborniki več pooblastil od onih društev, ki niso poslala delegatov. Zato opozarja vse te, da spolnijo vsej kar so jim društva naročila, a pri glasovanjih ima vsak delegat in gl. odbornik dolžnosti, katere so jim društva določila. Gl. tajnik nasvetuje, da bi se izvolil poseben odbor, da bi v prostem času napravil nekak načrt novih pravil, da bi stem olajšal delo konvenciji. V debato posežejo: Kužnik, Fišer in Konda. Nakar se isto opusti, ker se stara pravila berejo od točke do točke in se tako sestavijo nova pravila. Zapisnikar nasvetuje, da se naroči v mestu pisalni stroj in se tako s pisalnim strojem spiše zapisnik, da bode v tiskarni olajšano delo stavcu. Predsednik zaključi prvo sejo in poziva vse delegate in odbornike, da se popoldanske seje, kakor tudi vseh nadaljnih redno vdeležujejo. 2. seja. Predsednik A. Mladič otvori sejo točno ob pol dveh popoludne. Po otvoritvi seje zasede konven-čni odbor svoja mesta in se tako preide na dnevni red. 'Čitanje delegatov in gl. odbornikov. Odsotni del. Žagar, Težak, Peternel, Laurič, Vidmar. Ostali vsi navzoči razen del. Lenko, ki se je pa pri dopoldanski seji iz važnih vzrokov opravičil. Poročila gl. odbora. Prvi poroča predsednik A. Mladič. Delal je za procvit S. S. P. Z. ves čas od kar je predsednik, kolikor je bilo sploh mogoče. Iz lastnih skušenj, ki si jih je pridobil v teku obstanka S. S. P. Zveze kot predsednik, je skušal storiti vse najboljše, kolikor je uvidel potrebno. Od zadnje konvencije je bilo veliko dela, veliko sitnosti, potov in drugih skrbi. Bazne odpravnine so vzele veliko dela, da se je naredilo za vse prav, da ni nihče trpel krivice. Tudi finančne zadeve in raznovrstne pritožbe so stale mnogo truda pred-no se je vse rešilo. Napaden je bil tudi v javnosti, vendar on je deloval s prepričanjem za dobrobit Zveze. Poročilo se vzame na zna nje. Podpredsednik se izraža v i-stem smislu, da je deloval po svojih močeh za procvit mlade organizacije. Gl. tajnik J. Benko poroča napredku organizacije v času njegovega uradovanja. Ko je on prevzel svoje mesto, je bilo 71 društev s premoženjem $6581.24. Danes šteje organizacija 126 društev in ima $29,002.81. Članstvo se je podvojilo. Zveza je v tem času lepo napredovala. Za napredek Zveze imajo seveda velike zasluge posamezna društva, ki so z veseljem in požrtvovalnostjo delovala za procvit in napredek naše mlade, krepko se razvijajoče Zveze. Delo je bilo veliko, vendar je s tem ves trud dobro poplačan, ker je imel tako lep vspeh. Poročilo se vzame naznanje brez debate. Gl. blagajnik J. Kalan poroča o finančni strani Zveze. Uspeh dela je lep in popolen. Danes ima Zveza tako lepo število članov, da. tega .v času druge konvencije ni nihče ričakoval. Uradovalo se je točno kolikor je bilo mogoče. Na-prarn njemu ni bilo, glede njegovega urada nikakih pritožb od strani društev. Le nekatere denarne nakaznice in mesečna poročila so se vrnila društvam radi pomanjkljivosti. Drugače je bilo vse v redu. Ves Zvezni denar je varno naložen. Poročilo se vzame na znanje. Glavni zapisnikar se omeji na kratko poročilo. Udeleževal se je točno vseh sej in vodil natančen zapisnik. Deloval je po svoji moči, kolikor je mogel. Predsednik gl. nadzornega odbora F. Glojek poroča o revizijah tajniških in blagajniških knjig. Našel je vse v redu. Le v jednem več podpore, kot bi se je moralo po društvenem poročilu. Ta svota pa se od društva lahko nazaj dobi. Temu mnenju se je pridružil tudi blagajnik. Knjige je našel v redu. II. nadzornik se v vsem strinja s I. nadzornikom. III. nadzornik gl. odbora prebere daljšo poročilo o reviziji knjig in splošnem delovanju. Poročilo se prihrani za poznejši čas. Predsednik gl. porotnega odbora A. Kužnik poroča o svojem de lovanju, kjer je imel veliko sitno sti, ker se mu je od strani gl. odbora večkrat nasprotovalo. Sploh si je gl. odbor lastil polno moč ngd sklepi porotnega odbora. V drugem oziru se je reševalo vsakovrstne pritožbe, kolikor se je moglo, da je bilo ustreženo razme ràm in prâviei. , Drugi porotnik Cvetkovič se pridruži tem izvajanjam rekoč, da je deloval kolikor je mogel in reševal vse pritožbe kakor hitro je bilo mogoče. Podrobnosti pride jo pozneje na vrsto. Predsednik določi odmor 15 minut. . Po odmoru se preberejo došla poročila in pozdravi. Prebere se vabilo na banket društev št. 24 in 50 S. S. P. Zveze, katerega prirede v pondeljek večer 8. septembra v Harmonie dvorani ob osmi uri zvečer. Vabilo se vzame naznanje in se vsi delegatje pridružijo mnenju, da se polnoštevilno odzovejo vabilu. Dalje se čitajo brzojavke. Underwood, W. Va., 8. sept. 1913. Slavna konvencija ! Premda sam na stotine milja od vas drugom sam zvama i iz,srca pozdravljam taj štovani zbor. Radite složno in nepristransko, svarite zaključke koji. nam če donesti ploda. Živela S. S. P. Z. Pozdrav svima delegatom. Mile Milešenič, član št. 31. Chicago, 111., 8. sept. 13. Jos. Benko, Mihvaukee, Wis. My best wishes for a complété succès» of your Convention. Dr. Zahorik. Biwabik, Minn., 8. sept., 13. S. S. P. Zveza, Milwaukee, Wis. 'Svim odbornicama i delegatima želimo dobar uspeh u radu. Pozdrav delegatu Viđanu. Celokupno društvo št. 81. Sklene se pozdraviti konvencijo J. S. K. Jeđnoto, ki zboruje te dni v Pittsburgu, Pa. Tajnik sestavi brzojavko in konvencija jo potrdi. Glasi se: Slavna konvencija J. S. K. Jedno-te, Pittsburg, Pa. Živi duh združenja zdrav slovenski rod. Konvencija S. S. P. Z. Prebere se brzojavni pozdrav iz Rock Spring, Wyo. Josip Benko, Milwaukee, Wis. Živeli delegatje S. S. P. Z. Delujte složno in previdno! Vaš cilj naj bode združenje, ki je naš cilj in naš obstanek. Pozdravljen delegat B.atich. F. R. Burnik. Konec seje ob petih popoludne. in bodi Presledki bolezni. sklene: Pozdravni brzojavi se po-1slučaju se je plačalo dva dolarja Velikokrat se počutimo, kot bi prišli v nezavest; nekake slabosti nas premagujejo in omotica se nas polašča. Vzroki so lahko različni, toda, kot po navadi so to slabosti želodcu ali neredno prebavlje-nje zavžite hrane. V takih in podobnih nerednostih vam priporočamo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino zato, ko so vspehi po njem jako dobri. To zdravilo bo odstranilo iz telesa vse zavr-ške ter dalo hitro odpomoč trpečemu. Rabite ga vedno, kadar i-mate kake nerednosti na prebavi, ali izgubi apetita, bluvanju, ščipanju, zaprtju, omotica in, zlaten-ca. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1333 S. Ashland Ave., Chicago, Ul. Mr. Stephen Hovanetz, 131 Tilgham St., Allenton, Pa. pravi: Trinerjev liniment je jako dober. Jaz sem ga vsega prodal. Vsakdo, ki ga je kupil eno ¡steklenico, bo priporočal svojemu prijatelju, da si tudi on eno oskrbi. (Advertisement). Idealno milo za razne toaletne in zdravniške potrebe in za detetovo kopelj je Severovo Zdravilno Milo (Severa’s Med. Skin Soap). Uteši raz-dražbo, odpravi luskine ter povzroča poeutek zdrave čistosti. — Ker se hitro razpeni, se tudi pri- Naznanilo. Slavnemu slovanskemu občinstvu, kakor tudi Slovencem, ki so od mene kupili farme v Crivitzu ali pa ki mislijo farme kupiti od mene naznanjam, da sem se odločil postaviti na trg Več tisoč akrov rodovitne zemlje v bližini prijaznega in cvetočega mesteca CRIVITZ, Marinette Co., Wis. kjer je letos in lansko leto kupilo farme veliko število Slovencev in kjer jih je že veliko naseljenih in se prav dobro počutijo kot začetniki na svoji lastni grudi. Ob enem naznanjam, da sem izročil glavno zastopništvo med Slovenci in Hrvati, Vašima rojakama SCUBIC & MANTEL katera bodeta od sedaj naprej na razpolago vsakemu rojaku, jim pokazala svet in zemljo in tudi v vseh ozirih pošteno postregla Za nadalnje informacije, pojasnila in tudi knjižico, ki popišuje farme v Crivitzu, pišite na sledeči naslov: Skubic and Mantei, 133 W. WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL. THEO KERSTEN, lastnik Cena akru je od $10 do $30.00. 50,000 KNJIŽIC V DAR LJUDEM. Vj-ata Kniiiica je *>redna flO.oo -VsaKemu bolnemu člo-veKu. Mi želimo, da vsiki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vpešno zdravi: Sifilis ali zastrupliena kri, slab >tni život, zgubitek moti, recmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu n* vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavn denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice, Ona vsebuie znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite amenj1 odrezek in g-a nam poš ite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico. IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSUTE GA NAM. Dr. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg. ; 22 Fifth Ave., Chicag, 111. tako pošHte Me”e zanitna ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da m Ima. ZASTONJ MOŽEM "NoWork-NoPay” The Workingman s Problem Zanemarjen prettladL, Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER odstrani nevarne posledice, ako se pravočasno rabi po predpisih, ki so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. — Pazite na ime in sidro na omotu. I-. A D. ¡TiunTtR & co. n„ 7 Slreot, Nev Tork nr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. ali S0p.) Dajte zdelati svoje tiskovine pri “SPRAVEDLNOST” 1825 Loomis St. Cene zmerne Telefon Canal 1015 o— Delo solidno “SPRAVEDLNOST” gSÄSK ATLAS BREWING CO. aloje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje piv© iz češkega hmelja in izbranega ječmena. I ' J PAPER f MAGNET | ORANAT | Razvaža piyo v steklenicah na vse kraj». Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. TJ poroča za britje. Cena 25 centov v vseh lekarnah ali pa od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la. (Advertisement) Listnica uredništva. Ostali dopisi pridejo na vrsto prihodnjič. F. Al., Eveleth, Minn. Na Tvoje vprašanje Ti odgovarjamo, da nadškofijski svetnik ni nič druze-ga kot čast, katera v tem obstoji, da dotičnik sme nadškofu čevlje snažit in to celo brezplačno. — Zdrav! Vprašajte po Vac. Donat sodo-vici, je najboljša na trgu, 1529 W. 19th St., Chicago, Ul. 1, Pozor Slovenski Gostilničarji: Moja tvrdka je prva slovenska in edina te vrste v Ameriki, ki importira žganje naravnost iz Kranjskega. Poskusite enkrat en atoj, 02 steklenic in sicer: brinjevec, tropinovec, slivovecin gren-o vino. Jamčin, da boste zadovoljni. Dokaz temu je, da nisem v osmih letih še nobenega odjemalca zgubil. Prodajam po oeni oda samo na debelo. A. HorxJat, Joliet, ///. J. F. HALLER a-OSTIX-iOST^ prra Tnt«. Magnet pWo, mrzel in gorak prigrizek. Domatt in importirani iikorji. Tel. Canal BOM. 2103 Blat Isltnđ Av. cor. 21.9t Glas Svobode stane $2.00 na leto. V ZALOGI IMAMO veliko Izbiro importiranih slovenskih grafofonskih plošč in Columbia grafo-fonov. Dalije ure, verižice in vseh vrst zlatnino in srebrnino. A. J. TERBOVEC & CO. Box 25, Denver, Colo.