Stev. 27.
(C. C. con la Posta).
hw<M
V Trstu, petek 25. avgusta 1923.
<A4C&
Stane: ena itevilka 20 atotink.
' (QS&
k p*.
*	•	'	-v	.	♦	*■	.	*	r.
://sr
Tednik za novice in pouk.
Eno leto 8 lir Pol leta 5 lir Četrt leta 3 lire
Odg. urednik: Ivan Jiervatin
Male novice
Bogatin Rockefeller
v Ameriki ima toliko dohodkov, da plačuje letnega davka pet milijonov dolarjev. Takoj za njim je avtomobilski tovarnar Ford, ki daje državi 4 milijone davka. Koliki pa nimajo, da bi se enkrat na dan nasitili !
V Piccolu opisuje Mario Nordio, kaj hočejo Or-juinaši, ki da so prava vojaška organizacija v Jugoslaviji, Pravi, da se je ta organizacija rodila v Splitu, zdaj pa da se širi po vsej državi. Or-junaši da hočejo s silo izvojevati za Jugoslavijo vso Primorsko, Zadar. Koroško, del Ogrske, z eno besedo, da ihiočejo združiti vse južne Slovane v eno samo državo.
Anglež
je predložil ustanovitev mednarodnega odbora, ki naj prouči, ali je bila zasedba rurske dežele po Francozih upravičena ali ne. Nemec je ta predlog takoj sprejel, Francoz pa ga je odklonil. Kakor povsod:	krivci se
boje razsodišč in Narodnih svetov. Težka yest! Ponekod gre za rop milijard, ponekod samo za rop 180 tisočakov.
Cene v Berlinu
so poprečno 40 tisočkrat višje kakor v začetku vojne.
Leta 1950, torej čez 26 let, bodo štele države, če gi‘e razvoj v dosedanjem tempu, prebivalcev:	Francoska	40	milijonov,
Italija 47, Angleška 53, Nemčija 78 milijonov oseb.
Social-komunistična delavska zveza
je štela pred dvema letoma 2 milijona članov, danes jih ima morda 200 tisoč. Morda, tako pravimo. Njihova Podzveza kmetskih delavcev, ki je štela bliža % milijona udov, se je kar v ni-č razblinila. Še 1920 so imeli 50 delavskih zbornic, letos životarijo le še zbornice v Rimu, Trstu, Milanu. Genovi in Torinu. Mogočna stavba je danes prava razvalina.
Izseljencem,
ki odpotujejo ta ali prihodnji mesec v daljino Ameriko, dve besedi v slovo ! Težko je Vam in nam pri srcu, ker odpotujete. Vemo, da Vas silijo razmere v daljni svet. Zapuščate to zemljo, na kateri ste se rodili in ki ste jo vzljubili tembolj, ko je bila zapisana tako bridki usodi. Ponesite s sabo ljubezen do rodne grude, ponesite s sabo ljubezen do rodnega jezika in ko boste onkraj morja, spomi-nJajte se svojega naroda na primorski zemlji. Z Bogom, dragi bratje in
sestre !
Vsled solnčarice
je minoli teden umrlo mnogo ljudi Po vsej državi.
Izpiti za občinske tajnike
bodo 18., 19., im 20. decembra v Tr-&tu. Višji uradnik tržaškega magistrata, dr. Renato Matteucci, bo skupno z drugimi strokovnjaki vodil praktični tečaj za tajnike z dežele. Tečaj se prične v drugi polovici septembra. Informacije daje računar Giusto Fusi, via S. Nicolo 32 v Trstu. Iste dni bodo izpiti tudi v Vidmu.
Starši
so se s triletnim otrokom peljali po železnici iz Rima. Mati je držala otroka v naročju preblizu okenca in °tr°k je padel iz vlaka. K sreči so le majhne. Pazite !
8 sekiro nad svakinjo, nato se obesi
Lože, 15. avgusta.
Ta dopis smo prejeli danes osem dni v trenutku, ko je šel list v stroj,, zato je zapoznel.
Družinske razmere.
Matija Jamšek v Ložah na Vipava skem je bil varčen gospodar, zato si je po vojski tudi dobro opomogel^ Kmalu po vojski je zbolel in umrl. Sinoma Milanu in Francetu je zapustil premoženje z ločenima hišama, drugim otrokom pa lepo dote. Milan je vzel k sebi mater in sestro Poldo, 1< ran.ee pa brata Edvarda in sestro Milko. Tako so živeli nekaj časa.
Spor med bratoma.
Edvard se je sprl z Francetom, ker mu ta baje ki mogel ali maral izplačevati zaslužka za delo. Spor je bil precej oster, ka.jti še tisti dan je Edvard zapustil svojo hišo: to je bilo včeraj, 14. avgusta.
1 aistoga dne je šel France orat, Edvard pa je šel delat k bratu Mi 1 a-nu. Tu je zvedel, d.a Franceta, ni doma. Takoj se je napotil proti Francetovem domu, da bi menda vzel denar, ki ga je prej zaman tirjal od brata.
Strašno dejanje.
Prišedši v Francetov dom najde gospodinjo ter ji reče: «Veš, Felicita. meni ni prav nič mar za življenje. Nič mi ni, če te na mestu ubijem.» Felicita mu odgovori: «Prav ni-č se te ne bojim!» v tem trenutku zagrabi Edvard sekiro ter jo zavihti po ženi. Sekira je glavo preklala. Le en krik. Sosedi so prihiteli, nudili revici prvo pomoč, kmalu nato je bil že zdravnik na licu mesta in kasneje (udi orožniki. Zdravnik je globoko rano skrbno izpral in nato obvezal.
Morilec beži.
I*o strašnem -činu je Edvard takoj zbežal. Po vasi niso še vedeli za zlo-
čin, zato so čudno gledali Edvarda ki je ponavljal: «Zbogom, pozdravite mater in brata Milana. Naj se grem obesit.»
Moralo je biti eno uro po groznem dejanju, približno ob 11 uri, ko je mati doznala, kaj se je bilo zgodilo V »a. zbagana je ihtitela h Kr. Nabergoju ter ga prosila, naj hiti za sinom. Nabergoj je vzel si sabo Ivana Majcna in opoldne sta odrinila. Pri slovesu je mati dejala: «Pripeljite mi sima živega na moj dom; če pa je mrtev, spravite ga na Francetov dom. Pa saj vem, da je mrtev.»
Na goski poljani.
Nabergoj in Majcen sta slutila, da jo je Edvard udaril proti Gošbi poljani in da se bo skril v kočo. Prvi je dospel do koče Majcen. Stopi v hlev. O groza! Edvard je — obešen! Nato pride še Nabergoj in Majcen mu vzklikne: «Prepoztno!»
Nabergoj vzame nož in prereže vrv. Majcen je potresel. ■ Edvarda, dali je morebiti še kaj življenja’ v njem. Nič več! Nabergoju in. Majcan so se vbile solze ob pogledu na mladeniča, ki leži mrtev na tleh.
Žalostna mati.
Nabergoj im Majcen sta se vrnila k materi, pri kateri je bil tudi Milan. Ko sta povedala, kaj je z Edvardom^ ata se mati in sin razjokala,. Žalostna nati reče sinu: «Milan, Ti si edini še ia.oj.»
* * *
Felicita je komaj eno leto poročena, stara je 23 let, njen mož Franc pa 30 let. Edvard je imel komaj 23 let. Bil je lepe in močne postave. Govori se, da je fantom zadnje čase govoril da mu ni mar za življenje. Vse da je poskusil, le smrti še ne. Te dni da je povedal fantom: «če mi brat France ne da, kar ga bom vprašal, bom nekaj napravil.«
Francoska vlada
je razpisala nagrado enega milijona za tistega, ki sestavi najbolj trajen in lahek motor za zrakoplov.
Svetovni plavač.
Italijan Tirabosclii je preplaval morje med Francosko in Angleško (Rokavski kanal). Morje je1 na tistem mesta široko 31 km. Začel je plavati v pondeljek ob 8 uri zvečer im je priplaval v torek ob 4 popoldne. Plaval je torej v zdržema 1(5% ur.
Izredni deželni zbor tržaški
je sklenil ustanoviti kmetijsko potovalno šolo za tržaško deželo.
Nove dežele v Italiji, torej Primorska, Zadar, Trentinska s Tirolsko štejejo 1 milijon in 600 tisoč prebivalcev.
Žitna letina v državi.
Popolo d’Italia piše: «Prvo leto naše faiistovske vlade je doseglo rekord glede žitne letine: 58, mogoče celo 60 milijonov lcvintalov. Z drugimi besedami: ti-sc-j milijonov lir si prihrani država pri uvozu žita iz inostranstva. Socialistični škržati in propadli liberalci porečejo, da je žetev odvisna od narave in ne od ! politike. To je samo deloma resnično, zakaj ako se štajka kakor V boljgeviških letih, ni mogoča dobra letina. Letos pa, so v Ital ji dela. Bog in natura sta nas poplačala z obilno žetvijo. Narod naj sodi».
V amerikanskem rudniku.
Kalmeron je eksplodirala mina 1700 čevljev pocl površino. 138 rudarjev je živih pokopanih. Le nekateri so se rešili.
Amerikanski milijardarji.
Miljardar je človek, ki ima vsaj tisoč milijonov. V Ameriki so pa taki milijardarji, ki ne le, da imajo mi. lijarde, marveč plačujejo doihlgdninski davek na milijone. Leta 1914 je bilo v Ameriki 60 oseb, ki so plačale tisto leto več ko 1 milijon dolarjev davkov. Leta 1915 je narastlo število teh na 120, leta 1916 na 206 (sredi vojne, vojni dobičkarji), leta 1917 je prdlo na 141, leta 1918 na 67, leta 1919 na 65, leta 1920 ma 33, leta 1921 na 21. — Em milijon dolarjev se pravi 24 milijonov lir.
V češki državi
živi okrog 6 milijonov Čehov, 3K milijone Nemcev, 2 milijona Slovakov,
1 milijon Mažarov, 430 tisoč Rusinov, 170 tisoč Poljakov in veliko Judov.
Posestnikom, kmetovalcem.
Kje bi dobili sadike za pogozdovanje? Kje bi dobili nasvete, kako se boriti proti sovražnikom sadnega drevja? Kje bi dobili redna gospodarska navodila za vsak mesec ? Kje bi dobili sploh kaj izdatnega kmetijsko-gospodarskega pouka? Samo v «Gospodarsktem listu«, ki izhaja v Gorici, Corso Verdi. Vsak slovenski gospodar ga mora imeti.
MIHIČ JAKEC
Poglej, o Jakec, kaj se okrog godi: Naš narod pleše, pleše in nori!
MIHEC:
IAITPP' M,adost Pri Plesu divie vriska,
JHNL.il ■ Oblast pa z davki nas pritiska!
Vojaki
drugega polletja letnika 1902 pojdejo na dopust v prvi polovici meseca septembra. Tako poroča vojaški list. Upajmo.
V Genovo
je dospel velik parnik, natrpan z volovi. Strašna vročina je povzročila, da je živina zbesnela in je rogovolila po glavnih ulicah, udirajoč v 'izložbe. Sedemdesetleten mož je bil pri tem težko ranjen.
Izredna korajža.
Tri bolniške usmiljenke v Parizu so dale nekoliko svoje krvi, da so jo zdravniki vpeljali v žile že umirajočega bolnika. Bolnik je že izven nevarnosti. Vse pa občuduje zdravnike, njihov način zdravljenje, najbolj pa junaške ženske.
Vojakom in orožnikom,
ki ne smejo prejemati našega lista v vojašnico, svetujemo, naj si ga naroče zasebno v kaki prodajalnici časnikov, knjigarni ali v kakšni družini.
Gradežani in voda.
Gradež je pravzaprav otok. Odkod pa dobiva vodo? Do 1900 je bilo v Gradežu par vodnjakov, v katere se je ob deževnem vremenu lovila stre. šnica. Večinoma so vodo s parniki vozili iz bližnjih krajev. Leta 1900 pa so prišli inženirji na imenitno misel. Na sredi otoka so začeli kopati jamo; vrtali, so več tednov dokler so se dokopali v globočino 217 metrov, ko je nenadoma brizgnila voda kvišku. Ta voda je v podmorski zvezi s studenci iz visoke Furlanije. Na istem mestu so zgradili pred 23 leti vodnjak s talno vodo (artezijski vodnjak), še to jesen bodo imeli še drugega.
Rurska duhovščina
je vročila pismo mansignorju Testa ki je papežev delegat v Porurju. Pismo je namenjeno naravnost Piju XI. V njem opisuje duhovščina vse gorje, ki je prišlo nad nemško ljudstvo v Porurju in o preganjanju, ki ga je duhovščina deležna po Francozih. Pismo končuje z besedami:	«Kot
nemški duhovniki, ki z vso dušo ljubijo svojo domovino in svoje ljudstvo, odločno odklanjamo vse poskuse, da bi nas z zvijačo ali s silo ločili od nemških bratov. Mi smo odločeni, da se z vsem porurskim in po-renskim ljudstvom neklonljivo upremo kratenju naše nedotakljive pravice do samoodločbe....» Krasen zgled duhovske svestobe do lastnega ljudstva !
Tovarna papirnatega denarja
v Berlinu dela neprestano. Dnevno producirajo 8 bilijonov mark.
En bilijon je milijonkrat milijon in se
piše 1.000.000.000.000.
Radie in Stambolijski.
Poslanec Radič je 'napisal v svojem listu članek o bolgarski revoluciji in jo umoru Stambolijskega. Najbolj zanimive reči prinesemo za naše bralce, zlasti zato, ker je bil Radič zelo dobro poučen o dogodnih na Bolgarskem.
Pravi krivec.
Radič drži "m prvega kriv-ca kralja Borisa, ki da je pravzaprav dal orožje morilcem v roke. Kmalu po nastopu Stambolijskega je ministei Paskalov o po nori I predsednika Staia. bolijskega na zvijačnost, Borisa, ki da mu ne sme zaupati. Rekel mu je »Od oveeto slanu volkto.« (Iz ovce postane volk!) Stambolijski se ni mnogo briigial za ta opomin iin je pristal na razorožitev državljanov. Boris pa se je med tem oboroževal in je čakal ugodnega trenutka.
Tritiscž kmetov pobitih.
Radič piše: »Laž jc, da se je Borisova 'revolucija izvršila brez prelivanja krvi. Kako so umorili Slambo-lijskegaV Le fiujte! Dvajsetkrat so ga zabodli v pleča. Obnašali so se kakoi mesarji s teletom. Ko so ga zaklali, so ga razrezali na kosce in nato so ga zagrebli. Kralju Borisu ni dala vest miru; ni mogel spati; vedno se: je bal, da bi kmetje prišli v procesiji; fla'grob ter da bi truplo priljubljene-' ga voditelja odkopali. Zato je dal Boris Stambolijskega truplo ponoči} izkopati in nato so ga vrgli v valove reke Marica. Marica, šumi okrvave-: na, tako veli bolgarska pesem. In res,: .okrvavljena je bila tisto noč Marica; s krvjo kmečkega voditelja. In tri-tisoč kmetov je prelilo svojo kri.»
Maščevanje pride.
Radič pravi, da. os veta ne izostane. Motijo se tisti, ki mislijo, da je kmečka stranka mrtva. Kmečka stranka bo vstala in ž njo Bolgarija. Ob prvih volitvah pride kmečka stranka spet, do prempči in tedaj bo zapodila trinoge. Toda Boris ne bo utegnil več bežati čez mejo kakor je- bil to storil njegov o-Se.
Boj proti plesni norosti!
Ne govorimo tu o starodavnem domačem plesu, niti o takozvainih salonskih prireditvah, V mislih imamo samo grdobne' plesne izrodke, novodobno plesno norijo, ki gre kakor kuga po naši deželi.
Kako nastane tak ples? Par fantov, ki ponavadi niso .najboljši v vasi, bi rado nekaj zaslužilo. Sledi kratek domenek s krčmarjem, naznanilo oblastvu, dogovor z godci, priprava plesišča z brjarjem in trikolorami — pa je ples razglašen za nedeljo. Od poldne do polnoči se pleše, po po-polnoči pa se nadaljuje del programa, ki sicer ni bil naznanjen.
Godci, oštir in hudič.
Kdo ima dobiček od tega plesa? Na videz tisti štirje famtje, ki so se podpisali »pripravljalni odbor.» Inkasi-rajo par sto lir, ki pia njim v rejnici prav nič ine basnijo, ker za plesom se pije in žre po več dni skupaj. Resnični dobiček teh «veselico imajo godci, oštir in hudič. Godci, ki jim ne bo treba delati cel teden; oštir, ki si bo s pomočjo par takik »kulturnih pri-reditev« dogradil prvo nadstropje; hudič, ki se be veselil zastran pokvarjenih src in zapeljanih duš.
Mladina, starši in občina,
Ti plesi so prava kuga med nami. Štirinajst dni mladina ne misli na drugo ko na ples in štirinajst dni po plesu govori samo o njem in še v spanju nima miru Fantje' sw pripravljajo, prepirajo; za. ta «dan» zahtevajo od očeta dctia r in zopet' denar. Dekleta se štimajo, obleka mora biti nova, pa čeveljčki, pa to in ono. Nič ne de, -če se delo raa polju zanemarja, če
je v kuhinji marsikaj narobe; nič ne de, če mora oče prazniti svoj žep, če mora mati izdati zadnjo liro, vse to 'nič ne de: samo da bo ples.
Mladina zgubi čas, zdravje in mnogokrat poštenje. Starši tratijo denar. V občini pa se množijo prepiri; nekaj pijancev skrbi, da mi par tednov po plesu preveč samotarsko tiho ponoSi. Najslabše zglede vidi v dnevih plesa šolska in doraščajoča mladina. To je naš ples !
Kultura in narod.
Namesto da bi se mladina zares izobraževala in bi si v tem oziru jemala v zgled severne narode, ki delajo velike korake /naprej na . poti kulture, gremo pri nas rakovo pot. Zato zkrbi pri nas tudi gotovo časopisje, ki vabi na te »kulturne prireditve«; zato skrbijo pri nas naši narodni sovražniki, ki vidijo v izobraževanju ljudstva nevarnost, zato ga ovirajo, a vidijo v plesu sredstvo za raznarodovanje,, zato ga pospešujejo. In naša organizacija?’ Ona molči o vsem tem! Zadovolji se, da od časa do -časa zavihti kadilnico In da po-lirosi nekaj1 -zrnja 'slrha na iia-st bor i tel jev.
Zato se nikar ne čudimo, da 'nekatera oblast va pospešujejo plesne prireditve. Imaj-» svoj cilj in poznajo sredstva.
Ena izmed prvih nalog naše organizacije bi morala biti- pobijanje izrodkov plesne' norosti. Kajte če nadaljujemo po. dosedanji poti, bo naš primorska narod’, ki dnevno'- peša' k-d-turno in gospodarsko, utonil v vinu in še bolj v plesu.
Starši
laškega narodnega slavljenca Viljema Oberdana, rojenega 1. febr. 1858, so bili: oče Valentin Falcier, pek v Trstu, mati pa Josipina Oberdank, kuharica v Trstu. Krščen je bil Oberdank pri Novem sv. Antonu. Dva Ani pred smrtjo mu je poslala, mati belo srajco in črne hlače v celico v veliko vojašnico, kjer je bil zaprt (nasproti Narodnemu domu).. Pred obešen jem je trikrat zavpil: «Evviva •1-Ttalia» spričo vseh oblastnikov. Oblastvo mu je dalo glavo odrezati. Telo so skrivaj pokopali opolnoči med 20. in 21. decembrom 1882. Iz glave so vzeli možgane, ki so jih našli v polnem redu. Glavo so izlobanjili, nato so lobanjo hranili nekaj časa v Trstu, kasneje na Dunaju. Zdaj ni več sledu o 'njej. Pač pa je odkril lani kom, Banelli Oberdamkovo truplo. Priče, ki so ga leta 1882. pokopavale, so umrle, le še neki Knez živi v Beljaku. Kneza so pozvali v Trstu in na podlagi njegovih izjav ter pričevanj drugih okoliščin je Banelli po 40 letih izkopal Oberdanovo truplo. Vlak, s katerim so avstrijski orožniki peljali vjelega Oberdainka iz Roti k v Trst, je vodil tedanji strojevodja Josip. Š-ček, oče našega poslanca.
Izseljenikom na Francosko.
Iz mnogih laških dežel se -selijo na Francosko; zadnje čase je šlo tja tudi dokaj Slovencev. Francoska ima res splošno premalo delavcev, toda v tem čaau je tudi ondi kriza dela. Kdor si ni preskrbel že vnaprej dela, naj nikar ne hodi na Francosko.
Od Trsta do Ricmanj je nekaj nad eno uro hoda. Naše pismo po pošti pa je rabilo kar 6 dni. Pa še pravijo, da ne napredujemo
Kal nam z dežele pišejo
Tržaški preteki rt vso oblast:
oberkomando i? prevzei borštans&i; posfafpačelRl!
Boršt, 19. avgusta. Edina žaba v a — radi pri po znam«;,, da najmanj,koristna—- je ostalanai® fantom na deželi:, opasalo ali. tetoa šagra. Veselic namene dovoli|p;, še ta. nedolžno tombolo so nam lanii brez konca sitnarili. Siedaj so se lot.131; še plesa, pa ne iz dobriihi najmeimv..
Borštanski farman in Postajenačelnik. je iz4al paralo, «fa mu morajo fantje, ki hočejo: pnreKf.iiti šagro, ant«cdpati:«» 0'dštetj 300 lir. Pripominja vselej uljmlno,, d« i«- to velika komoditeta, za, dOseza p Ses a, ker prvič:	ni: trebai po-,em zai ples
posebnega dovoljenja od oblastev. (Včasi je štaicjbnai izdajal v.mn* listke, dandanes pa izdaja plesna tterolje-nja 1 Bo že treba vprašati žefeaaiškc-ga ministra; kdaj je izefal tozadevni dekret!) drugič: fantje so- oproščeni vseh občinskih pristojbin (v korist občini seveda!) tretjič: celo ftaan,-
ca se potem ne briga za kolekovanjo vstopnic (v korist državi seveda!). To so bile želje, zapovedi postajensačelni-ka. Tudi njegov pogoj.
Drugi pogoj,..
Če liočffie imeti, šagro, se morate, vsi faintj* teden prej udeležiti faši-stovskegsi, plesa. Ta novi pogoj jo stavil gospod Sorštamski (»herpro-fekt. Fajitje so vse to odklonili, ker je to zahtevala njihov*-, čast, drugič pa se zavedajo,, -ta se ne na&ajajo. v Culukaftski. deželi, ampak v Italiji, ki ima zakone iu postave. V nedeljo: se je vršil napovedani fašistov,ski ples Tukaso je inašal neka.jj nad deset lir,-.
štacjoaar razveljavi, kar Js oblastvo določi Ib,
Fantje so- v'tožili prošnjo za šagro in so» dovoljenje prejeli. Kakor strela z jasnega je prišel od orožnikov ukaz, da moramo fantje vrniti že dobljeno dovoljenje. To se Je zgodilo v Ricma-njah.
Kaj pa v Borštu? Fantje so prosili, oblastvo je to odločno odklonilo, Ta-
koj drugi dan pa je šenšalil borštanski oberprefekt pri fantih, da jim izda dovoljenje, če mu odštejejo 300 lir. Fantje so ponudbo odklonili, ter so jo namesto na ples mahnili k Leni na tripe in čeber vina.
Kako dolgo še?
Istrski Breg živi v neznosnih razmerah. Kriv je tega borštanski postaj ©načelnik. Ako bi njega tu ne bilo, bi bilo razmerje med Slovenci in Italijani prav dobro. Opozarjamo gospoda prefekta in gospoda železniške ga ravnatelja v Trstu na te nevzdržne razmere!
Pripomba uredništva. Izvedeli smo od svoje strani tole. Ko so se fantje obrnili do policijskega oblastva v Miljah, in se pritožili zastran obnašanja borštanske-ga postaj enačelnika, so ondi rekli, da gre temu gospodu zaradi izsiljevanja po postavi vsaj dva meseca zapora.
Na REPENTABRU
je bilo letos za Veliki šmaren kakor sploh od pamtiveka mnogo romarjev in prijateljev okolice. Tabor je služil že v davnih časih za obrambo našega ljudstva. Nad stranskim vhodom je vzidana plošča s tem napisom: «V leti 911 je Tabor sidan. V leti 1750 je cirku (na novo) delana. V leti 1802 je turen storjen. V leti 1828 so te vrata storjene. Sprizhal A. L.»
ŠKOCJAN.
Laško planinsko društvo je obiskalo škocijansko jamo in sicer z namenom, da gre- jami do dna. Porabili so dneve, jko je v jami malo vode. Približno 2000 metrov o-d vhoda so dospeli do prvega jezera, ki je bilo 2'A metra- nižje od normalnega stanja; nato so raziskovalci dospeli do skale, ki je 70 m- globoka. jSpustili so se naprej in prišli do drugega jezera,, ki so ga preplavili z barčico. To «jezero» ima kakih 500 šti-rjaških metrov površine in je povsem 'mrtvo. Naprej niso smeli, ker je bila ura že kasna. V jamo so vstopili ob j8Vi zjutraj, na svetlo so se vrnili šele ob T% zvečer.
IZ neke orožniške postaje nam piše slovenski orožnik, ki je naročen na !«Mali list», kako hude boje ima s predstojniki in s kolegi, ker bere naš list. Preganjanje slovenskega jezika se je-vgnez.dfto torej tudi med tiste, ki bi-morali čuvati zakon, ki je- vse enak. Po zakontii pa sme orožnik citati katerikoli: .časnik brez izjeme.
Od nekod iz tržaške okolice.
1. Okoli je suša, pri nas pa je ni, mi pijemo, plešemo, da se kadi.
2. Drugod izobrazba in delo za rod,
pri nas pa s činkvino rešujemo sod.
3. Mladina napredna le vrlo naprej,
ti čast domovine si naše, juhej !
PODLISTEK.
Zvestoba.
»«: :—
Priobčila Leopolda Toroš.
Martin Končnik je že precej časa v postelji. Bolan je. Trije zdravniki so bili že pri njemu in pa Meta Nandova, pa nobeden ni spoznal bolezni. In ker vsakdo 7, glavo maje, misli Martin na smrt. Na vsak način je dobro, če je človek zasiguran. Če pride smrt, je dobro, če ne pride, je še bolje.
Martin pokliče ženo. «Ančka, pridi
les !»
— «Precej, Marti nek. precej. Kako ti je kaj, Martinek?
«Mene je konec! Glej, Ančka, glej,; da boš vse prav uredila. Ančka, hiša bo brez gospodarja. Ti si še v dobrih letih,
hiša pa potrebuje gospodarja. Človek ne ve, kaj bo. Če niti zdravniki ne po znajo bolezni...»
«0, Martinek, moj Martinek, ne govori tako, meni bo srce počilo, ne govori tako. In od poroke nočem prav nič slišati. Tebi sem prisegla zvestobo v veselju in trpljenju, in to bom držala, preko groba, do mojo smrti ...»
«Kaj govoriš ! Ančka, ti si še močna, čvrsta in hiša potrebuje gospodarja, ko me ne bo več ...»
«Lepb te prosim, Martinek, pusti me pri miru, zame ni več poroke. Samo tisi moj. Rajši umrem ko ...»
«Neumnost ! Sama ne boš mogla zmagovati. Kako bi bilo s Francetom Stopa r jem? »
«Martinek, oh Martinek, molči, lepo te prosim !»
«A1 i pa s Tonetom Baričevim?«
«Martin, lepo te prosim, tvoja sem na vekomaj...»
«In kako bi bilo s Petrom Županovim? Je fejst mož in ...»
«Martinek, hočeš prav, da znorim?«
«Neumnost. Še enega ti bom imenoval. Kaj praviš Pepotu Krnevu? Ali ni pameten .. . ?»
Ančka gleda kakor skozi okno. «Pepo Krnev? Na tega som že sama mislila .. .»
«Glej, glej, že sama nanj mislila. Ta je lepa !»
«Ženska zvestoba, babja zvestoba« pravi Martin, prikrevsa iz postelje im stopi popolnoma zdrav na pod. Zda.l vem, kako se pravi tej bolezni. In kakor sem za ime izvedel, je zginila tudi bolezen, kakor začarana. Ančka, zdaj boš pa vesela, da ti ne bo treba več misliti na Pepota Krneva, ker sem ozdravel — kako si že rekla? — za vekomaj ...»
KONEC.
Iz domače piavdaiske Kamrice.
Med «Edinostjo» in «Straž o» se je vnel najostrejši boj. Edinost je namreč priobčila več člankov, notic, v kateri h je praktično zagovarjala politične umore. Zaradi ideje sme človek soseda umoriti. Greh je, če France umori Toneta zastran denarja, . zastran drugih sebičnih vzrokov, pravično pa je, če to stori zastran ideje. Politik, ki vidi voditelja nasprotne stranke, kako škoduje njegovi ideji, ga sme kratkomalo umoriti. Zlasti, je «Edinost« poveličevala Prin-čipev čin, ki je umoril Franca Ferdinanda, — Straža je nato v članku obsodila to poveličevanje, češ, da je protimoralno. Goričani namreč se sklicujejo na temeljne nauke krščanstva in drugič na. dejstvo, da se je tržaško vodstvo leta 1919 slovesno obvezalo držati se naukov krščanske morale.
Ljubi Srbi, glejte kako Goričani sramotijo Vaše narodne mučenike!
Goričani očitajo tržaškemu vodstvu denuncijamstvo. V Gorici namreč vedo, da je romalo iz Trsta še isti dan v Ljubljano, Zagreb in Belgrad več iztisov «Ediinosti» z denuncijaint-skim člankom. Seveda je tržaškemu vodstvu nevšeč, da Goričani ponavljajo verza: «Der grosste Lump in ganzen L and, das ist und bleibt der Denunziant.»
Medtem pa se je sestal Zbor svečenikov. ki je v Zborniku v imenu vseli 1170 slovenskih in hrvatskih duhovnikov objavil, oster protest proti «Edinosti,« ker tako lomi načela morale.
Špasna pa je stvar v toliko, v kolikor nazivlja Edinost pisca danka v «straži» zakotnega mazača, izvedelo pa se je da je pisec eden izmed najbolj spoštovanih rodoljubov v Istri in sta-W dopisnik Edinosti !
Kako se ta bitka konča, bomo poročali.
S čim sb je priljubil Riali list?
Zakaj ga radi imamo 7
Evo nekaj nadaljnih odgovorov. Iz Petin (I. P.) - «Ker resnico piše in se ■zavzema zanjo. Res, Mali list se mi je izmed vseh listov najbolj priljubil, ker Piše lepo razumljivo; pove resno pa tudi šaljivo. Kar obsojam pri Edinosti in Straži je to, da se strankarsko napadali in večno polemizirati. Naše ljudstvo je tega sito, zato pa tako pridno sega po Malem listu, ki sicer tudi napada, toda ko vidi gospodarske krivice«. Dobravlje pri Tomaju (G. St.): «Mali list se nam je priljubil, ker piše priprosto in jasno slovenščino; pove ljudstvu resnico in odločno brani ljudstvo pred domačimi in tujimi sovražniki. Lože (J. S.) : «Ker Piše stvarno in brez strahu, ne oziraje se ho na levo lie na desno, v dobrobit našega k tlom pritisnjenega in zatiranega naroda«.
MAŠA POŠTA.
Kobarid. Na vprašanje, kaj bi počeli z obligacijo, ki ste je prejeli v vojno Odškodnino, evo odgovor. Preberite čla-hek v zadnjem Malem listu, ki Vam danes pošljemo. Napišite zavodu «Banca ;d’ Italia«, podružnica Gorica ali Videm, 'dopisnico in sporočite, da imate obtožnico v tem in tem znesku; povejte,, da j0 želite prodati. V kratkem dobite odgovor. Banka vam bo dala najprej ; Predujem da 60% zneska, ki je označen i118 obveznici; po prodaji dobite še razliko mod 60% in izkupičkom. Znano ham je, da so bile te dni prodane ne-
, katere obligacije: dali so 72%% zneska.
   ........................................
Vremenski prerok Pogodnik
Pravi o avgustu tole:
K Kadar o Velikem šmarnu toča pritiska,
_ Orl veselja gotovo kmet ne vriska,
- ■ Če dež o svetem Roku ne gre,
Ostanejo v raztrganih čevljih suhe noge.
davka na kmetijske dohodke
Naše posestnike bo zanimalo, kako se ravnajo davčna oblast, v a pr: odmerjevanju kmetijskega dohodka Kmetovalci in zlasti okrajne davčne komisije naj uvažujejo pri sestavljanju drugega utoka ali rekurza tele nasvete.
1.	Travnik.
Po laški postavi se 1 lia travnika obdači s 110 oziroma 350 L čistega doihodka; vrhutega se računa čisti dohodek od živali, ki použije krmo z 10 —- 225 L. na glavo.
Zakaj to dvojno obdavčevanje ? O blastvo pravi: Ceniki za živino so bili zelo nizki, ker smo računali, da posestnik krmo kupuje«.
Ta račun je seveda napačen in kri vičen. Napravimo račun za cino kra vol Ako naj daje vse leto dnevno 4 1 mleka, potrebuje 8 kg krme; to zne se na leto 1460 1 mleka ali 1460 lir Krma, ki jo kupi po 50 st. kilo, zne so tudi 1460 lir. Zdaj pa računajmo zraven še vse druge stroške, ki jih ima kmet, kakor stroški za triletno vzrejo, pašnim^ itd. Vprašamo tedaj kako naj pridemo poleg uradno do ločenih 150 in 225 lir čistega dohodka pri kravi še zemljiški davek in lune tijski davek za travnik ? Kako, na kakšen način ?
2.	Molzna in vprežna krava.
Uradni cenik beleži 150 L kot čist dohodek pri vprežni, 225 L pri mol zn kravi, Kaj pa se godi ? Večina davčnih agentov pa je označila skoro vse krave kot molzne. Trdijo namreč, da ima pravico do vprežne krave samo kmet, ki ima vsaj 2 ha polja. Ta tv ditev pa je naravnost nora; zakaj ravino majhni kmetje nimajo volov in morajo delati s kravami, dočim imajo veliki kmetje vsi poleg krav tudi volove.
3.	Tuje delovne moči.
Postava pozna posestnike, ki svoje rolje sami obdelujejo in posestnike ki se poslužujejo tujih delavcev. Pr vim so nastavili večje dohodke, drugim pa manjše. Tako računajo pr vim pri polju 3. razreda na 1 ha 100 lir, drugim pa 55 lir čistega dohodka; pri travniku prvim 145 lir, drugim 110 lir dohodka.
Pri nas pravimo, dia kmet sam obdeluje svoje polje, ako sam, prav sam, brez vsake tuje pomoči obdelu je grunt: to so pri nas vsi najmanjši posestniki; vsi drugi, ki tvorijo ogromno večino, pa se poslužujejo tuje pomoči: pri mlatvi, pri košnji in žetvi, pri oranju.
V notranjosti države pa štejejo, da dela s tujimi močmi tisti posestnik, ki sploh/me gane s svojo roko, to so nekaki grofje; ako le z levo roko gi bije, ako poleg- delavcev, dninarjev otrok tudi on prime za delo, ga že štejejo medi višjo vrsto, ki mora več plačevati. Za naše razmere je tako računanje krivično.
Okrajne davčne komisije čaka težka naloga, borbia, ki pa je pravična, V tej borbi jih bodo podpirali naši župani in vsi oni, ki jim je poverjena skrb za prospeh našega kmetijstva.
Odbitki. Kakor smo že v članku sporočili, se ne obdavči celotni čisti kmetijski dohodek, ampak se odbije neka gotova svota. Ako znaša dohodek 534 d o
666.67 lir, odbij 333,33 Ur. Ako znaša čisti dohodek 666.68 do 800 lir, odbij
267.67 lir. Ako znaša dohodek 800 do 933 lir, odbij 200 lir. Ako znaša čisti dohodek 933 do 1066 lir, odbij 133.33 lir. Ko si od čistega dohodka odbil gorina-vedeni znesek, izračuniš od ostanka 10 od sto : to je tvoj davek.
Kmetovalci, pozor!
Ne zamenjajte zemljiškega davka s kmetijskim davkom.
I. Zemlijški ali gruntni davek (po odredbi vlade) ostane. Ta davek se izračuni na podlagi katastralnega čistega dohodka.
Katastralni čisti dohodek je bil zvišan. Ponekod po krivici, veliki krivici. Občine, gerenti imajo pravico rekurirati proti zvišanju v 60 dneh po razglasitvi.
II. Kmetijski davek pa so vpeljali namesto starega dohodniskega davka. Kmetje ste pred par meseci naznanili svoj lanski dohodek; davčna agencija je nato sestavila zapisnik vseh kmetovalcev in je zapisala pri imenu vsakega kmetovalca, koliko je pridelal in koliko ima plačati davka.
Ti zapisniki davčne agencije so bile izložene v občinskih uradih od 1. do 10. avgusta. Do 20. avgusta je imel kmet pravico ali pri davčni agenciji se pobotati (konkordat, poglihanje) zastran višine davka ali pa vložiti rekurz. Ako so bili na županstvu kasneje izloženi zapisniki, je umljivo, da ostanejo nekaj časa več izloženi, torej vsaj 10 dni, kakor je bilo predpisano. Upamo, da bo oblast.vo, kjerkoli je dalo iztožiti zapisnik po postavnem roku, dovolilo vložitev rekurza tudi po prvotnem terminu, ki je stekel že 20. avgusta.
  —:oo:------t—
Pretirano taksiranje kmetijskega dohodka.
Predsednik pulskega deželnega kmetijskega urada Rudes je med drugim rekel glede na nove uradne cenike kmetijskega dohodka tole: «Novi ceniki so dokaz nesposobnosti sestavljanja cenikov, zakaj imamo zglede, da so ti sestavljalci zamenjali naše revne travnike z bene-čanskimi sijajnimi travniki ter jih stavili v isto vrsto. Zato so ponekod vsi posestniki napisali rekurz, ki so ga, žal, ponekod opustili. Na vsak način je taksiranje previsoko. To pa škodi našemu kmetjistvu in ni v korist države. Našega revnega kmeta, ki si bori s sušo, z burjo s točo, bi morali na vse načine podpirati, da bo imel veselje pri težavnem delu«.
Ali se vname seno samo od sebe?
Odgovor : je mogoče. In sicer še deset dni po košnji. Pojav se takole razlaga : bilčno seme ohrani še precej časa krepko kaljivost, tembolj, ako je še dobršno .vlažno, mokro. Življenjsko de-jstvovanje razvija gorkoto, ki se združi z nekako zaprtim kisikom v pravi pojav gorenja, pri čemer nastane vročina do 250° Celzija. Potom notranjega zaogljenenja. se razvije oglje, ki se rado vname. To pa je mogoče le, če je seno še vlažno, nikoli pa, ako je suho. Mokro pa mora biti od notranje vlage, ne od dežja ali povodnji.
O menicah prinaša poučen članek avgustova številka «Gospodarskega lista«.
Vprašanje češpelj. Doslej so še ni oglasila nobena tvrdka, ki bi vprašala po češpljah za izvoz. Na vsak način morajo biti nagi kmetovalci v severni Istri in v roški dolini pripravljeni še letos za sušenje češpelj. V Brda naj bi se obrnili, odkoder bi naročili nekaj oseb, ki so izurjene v lupljenju in sušenju. Pišete lahko sami direktno ali pa obrnite se na «Zadružno zvezo« v Gorici, Corso Verdi 36, ki bo rade volje posredovala.
Živinski trgovci in mesarji, ki prodajajo živo živino (govedo, prašiče, ovce), morajo pri prodaji izdajati dvojno fakturo s kolkovno pristojbino ene lire za sto. Tako je razglasila te dni ■ovinjska trgovska zbornica z ozirom na razna vprašanja na kr. odlok 18.
uirca 1923. (št. 11. čl. 7). Razume se po s-bi, da ni govora o kolku, če proda ži-
vino kmet, oseba, ki je doma zredila žival. Če ti sploh izdajajo fakturo (poljubno), se ta kolkuje z £.40 za vsakih tisoč lir; tu velja vedno proporc.
Vino v Istri. Novigrad belo 170-180, črno 200-210. Piran belo 200-240, črno 200-220.
Sežana, 13. avg. Prignali 879 glav :
goveje živine 560,'konj 247, prašičev 72. Cene : voli 400-500 L; boljši konji do 4000 L, navadni 800-2500. Popraševanjo po prašičih veliko. Dobro bi bilo, ko bi se lotili prašičje reje v večji meri.
Sežana, 12. avgusta : konj 200; cena 1000-4000 L. Goveje živine 500 glav; cena ž. t. 4-6 L. Prašičev 200; cena 150-200 t,-
Herpelje, 2. avg. Prignali so 142 goved, 15 telet, 30 prašičev in 4 konje. Goveda so	prodajali po	450-500	L;	teleta	so	šla
do	300	od glave;	prašiči	160-250.	Živinski
sejm je bilo malo obiskan, pač pa se je razvila popoldne živahna kupčija pri kramarskem blagu, zlasti pri kmetijskih potrebščinah.
V Moskvi so otvorili žitno borzo,.ki utegne p ostati naj večj a, borza te vrste na svetu.
Po čem je lira?
Dne 21. avgusta si dal ali dobil; za	100	dinarjev —	24.35 1.
za	100	avstr, kron	— 3 2 st.
za 100 mark — 0’04 stot. za 100 č. kron — 68.30 1. za 100 fr. frankov 130,— I. za 1 dolar — 23.16 1. za 1 funt —106.— l,
MALI OGLASI
stanejo 20 stot. za besedo. Pri 5 kratni
10%, pri 26 kratni 15%, pri 52 kratni objavi 20y popusta.
»6L1KA	papirja,	papir-
natih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar Trst - via Ugo Po-lonio 5.
DIDAKTIČNA ŠOLA (ulica Gatteri 10. I. vogal Acquedotto). Vzgojeval-na, resna, moralna metoda. Pospešen pouk malih skupin : za 2—4 učence. Pripavnica za izpite, maturo na tehnični šoli, gimnaziji, meščanskih italijanskih šolah i. t. d. Pouk v Jezikih, računstvu, knjigovodstvu, slikanju, risanju. Pomoč pri predelovanju šolskih predmetov. Veronauk. Imena učiteljev jamčijo za uspeh. Nizka učnina.
ZALOGA DOMAČIH VIN ; pristen Vipavec, istrski refošk in kraškl teran. Na debelo in za družine via Cunicoli 8, na drobno v gostilni via Giuliani 32, Cenjenemu občinstvu se priporoča Franc Štrancar.
RAZNO BLAGO samo na debelo za preprodajalce v Trstu, via S. Nicoli 19.
Krone in goldinarje plačujem vedno dve stotinki dražje nego drugi kupci, Kupujem tudi zlato, srebro in platin, -r- Trst, Via Pondares 6, I.
Cene oglasov; za en centimeter višine v eni koloni štiri lire. Popusti : pri 5 kratni objavi 5 od sto. pri 10 kratni 10 od sto, pri 26 kratni 20 od sto, pri 52 kratni 30 od sto popusta.
Zdravnik
Dr. Fr. Jakončič
Gorica
Via Carducci (Gosposka ul.) 6-1. sprejema od 9-11 in od 3-4
TRDI OREHI
Urejuje Domen.
Št. 35. Številčna uganka.
Zofka Klančič 7 let Dorica Rojec 9 let Stazka Budin 8 let Milena Kjuder 10 let Ivanka Sosič 9 let Štefka Krivec 7 let Cvetka Brana 9 let Bogdanka Štolfa 9 let Zmagica Godina 9 let Mirka Milič 8 let Dragica Starec 10 let
Kakšno šolo obiskujejo te deklice?
——q-
št.
36. Diamant (J. Šuligoj).
soglasnik
a
b
e
k
del glave i	del drevesa
k n ---------------
1 n	o	o	o	polj- pridelek
o	r	r	orožje
s	soglasnik
Navzdol in počez čitaj ime trga na Primorskem. — Za oba oreha nagrada 8 lir.
Strti orehi št. 33: Naroči in širi «Mali list» št. 34. Gospa je šla na božjo pot v Jerusalem - Lupine so poslali: L. Race - Herpelje., I. Zega - Plavje, F. Sever -Ubeljsko, P. Knap - Idrija, A. Caharija -Nabrežina, V. Rust - Šturje, J. Trkman -Podkraj, A. Rakušček - Kobarid, P. Mas lo - Pasjalc, F. Božič - Zapuže. Izžreba na: P. Knap - Idrija.
Octova kislina Laneno olje Jedka voda Sušilec
Povlaka In email Oljnate barve Barve v prahu Stuk Čopiči
Mazilo za vozove Kristalizirana soda Lug Milo
Navadna milnica Sveče Petrolej Nočne lučice Škrob
Mizarski lim
Ultramarin
Naftalina
Žvepio
Modra galica železna galica Smirek
Steklati papir <-paga
Ovojni papir
Papirnate vrečice
Metle In krtače
Konoplja
Proso
Oves
Kava
Poper
Cimet
Piment
Paradižnikova kons. Neapeljske testenine Mineralna voda „Corticella“ itd. Itd.
AKIOI) GIBEI - TRST, ¥ia [oroneola
Dr. L. Borovička
Trst - via Genova 13,1.
Ordinira za kožne in spolne bolezni od 10-12 in od 3-6
ADRIA-CEVLJE
Izdelek Čevljarske zadruge v Mirnu
Km
Tisk. S. Spazzal v Trstu.
D=	R,Grusovin
v Gorici: Piazza Vittoria (Travnik) v hiši Paternolli 21
Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah.
Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop.
dobiš v prodajalnah:
Trst, Via det Rettori I Gorica, Corso Verdi 32
Trdni, elegantni čevlji, znani po vseh jadranskih deželah.
Zobozdravniški ambulatorii
via Genova St. 13, prvo nad. TRST Od 9-1, od 3-7 Govori se slovensko.
Ali hočete
v miru živeti?
Zavarujto svoje imetje pri družbi
,,UNION”
ki je največja in najbolj mogočna zavarovalna družba, ustanovljena leta 1828 v Parizu. Jamstvo znača nad 150 milijonov frankov.
Informirajte se pri glavnem zastopston v Trstu, via Valdirivo 32 ali pri agentih na deželi. Se sprejmejo agenti na še odprtih mestih.
jSlovo pogrebno podjetje Trst
Corso V, E. III, St. 47.
s prodajo vsakovrstnih mrtvaSkih predmetov.
Slavnemu občinstvu mesta Postojne in okolice se toplo priporoča
jliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiL
ia zadruga v Dolu ~
■j priporoča svojim prejšnjim in sedanjim cenj. odjemalcem, gostilničarjem in zasebnikom pristna vina 1 svojih članov. — Prodaja od 56 l naprej po zmer-|	:	nih	vsakdanjih	cenah.
| Kdor Enkrat pri nas kupi, ostane naš stalni odjemalec, j
^UHiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiifiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil^
M. KRAINER
najcenejša manufakturna trgovina v Gorici - Via Rastello 31
Blago : bombažasto in volneno vsake barve za moške in za ženske.
Hlačevina iz prvih tovarn.
Novice, poior! Oglejte si velikansko zalogo kotenine za perilo, rjuhe, blazine, vzmeti in kovtre, brisače in prte. Trlii za žimniie.
Dobite pa tudi: zeflr za obleke in predpasnike, krminsko blago za srajce.
\ Vstop v trgovino je vsakomur prost, ne da bi bil prisiljen kupiti.
RaStelJ 31. /
Kmetovalci in zadruge!
Ako želite tomaževe žlindre, superfosfata, čilskega solitra, kalijeve soli ali drugih umetnih gonjil:
Ako potrebujete posredovanj pri prodaji svojih pridelkov: Ako želite pojasnil glede ustanovitve in poslovanja hranilnic ali drugih zadrug, obrnite se do
Zadružne zveze v Gorici
Corso Verdi 37-1,
MILO FENDERL
ie najboljše
Tovarna v Trstu, via Ghlrlandaio it. 1 Tel. 430
Dobro znana pekarna Trst. ul. Odine 37. prej Beivedere
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro znano pekarno brez konkurenčnih cen.
Tržaškim odjemalcem se na željo pošilja svež kruh na dom brez stroškov za dostavljanje.
Gostilničarji, kavarne kakor tudi mlekarne in ljudske kuhinje - dober popust.
JANČIČ MIHA, lastnik.
KUPUJTE
mil’ m Bait late in (opiti!
pri tej dobro znani tvrdki
T rst - Via Trento št. 8 - Trst
Brzojavni naslov; Zanklfigli
Gradec, Ljubljana, Maribor, Dunaj, Leoben.
PODRUŽNICA
ljubljanske kreditne banke“ v Gorici
Corso Verdi „Trgovski Dom“
Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka.
CENTRALA: I IUBI I ANA
Delniška glavnica in rezerve: 80 MILIJONOV.
Reserva SHS kron 64 MILIJONOV.
PODRUŽNICE: Brežice, Kranj, Metkovič, Celje, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
Obrestuje vloge na knjižice po 4l/2°/0. Na daljšo odpoved ve/.ane vloge po dogovoru.
— Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle —	najkulantneje.