g e o g r a f s k i o b z o r n i k26 27 Karlovška pokrajina (17. marec 2007; strokovni vodja: Neven Bočić, Oddelek za geografijo, Prirodoslovno-matematična fakulteta, Univerza v Zagrebu). Karlovac je nastal kot trdnjava vojne krajine na sotočju rek Kolpe, Korane, Mrežnice in Dobre. Nahaja se na močvirnem območju, ki je v pretek- losti služil kot glavni branik proti tur- ški konjenici. Mesto – trdnjavo, ki je dobilo ime po nadvojvodi Karlu in ima tloris šestkrake zvezde, obdajajo obrambni jarki, ki so bili napolnjeni z vodo. Notranja razporeditev 24 ulič- nih blokov je zasnovana tako, da bi se v primeru sovražnikovega vdora v mesto, vsak blok neodvisno od dru- gega lahko branil dalje. Po dvesto letih vojaške uprave, sta se s preho- dom na civilno upravo začela razvijati obrt in trgovina. Gospodarski zagon je mesto dobilo s tremi novimi cestnimi povezavami zgrajenimi v 18. in 19. st. "Karolina" je Karlovac povezala z Reko, "Josefina" s Senjem, "Lujizina" v obdobju Ilirskih provinc pa z mestom Bakar. Danes se, pod vplivom avtoceste Zagreb- Reka, nekdanja obsežna industrijska primestna območja pospešeno spre- minjajo v prid storitvenim dejavno- stim. Kljub temu, da ima Karlovac 46.000 prebivalcev, v mestu ni niti ene stalno delujoče kino dvorane (najbližja se nahaja v Zagrebu). Mesto je med domovinsko vojno zaradi svojega strateškega položaja utrpelo veliko škodo. Začetek napa- da na mesto se je začel 4. 10. 1991. Branitelji so agresorje zaustavili v naselju Turanj vzhodno od mesta. Enote JLA, ki so bile nameščene na vzpetini nad naseljem, s katere je bil na topniškem dosegu celoten Karlo- vac, so nanj dnevno izstrelile po 400 granat. Njihov cilj je bil Hrvaško v funkcionalnem smislu presekati na dvoje ter tako onemogočiti oz. oteži- ti prometno komunikacijo med celin- skim in primorskim delom države. Ker vse glavne prometnice vodijo skozi mesto, so bili pri tem dokaj uspešni, prebivalstvo pa je večino vojne preži- velo v zakloniščih. Mesto je iz ognje- nega objema rešila šele vojaška ope- racija Nevihta avgusta 1995. Čeprav so na posameznih zgrad- bah še vedno vidne sledi vojne in območje sotočja Korane in Mrežnice še vedno ni očiščeno min, je večina povojne obnove zaključena. Prisotna ostaja le klasična razvojna dilema; ali najprej obnoviti bivališča ali pred tem zagotoviti delovna mesta. Vojna je pospešila geografski prehod in števil- ni begunci, ki so se v času begunstva Spomladanske ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva v letu 2007 urbanizirali v Zagrebu se niso vrnili nazaj, če pa so se, se zaradi spre- membe življenjskega sloga ne ukvar- jajo več z enakim delom in načinom preživljanja prostega časa kot prej. Na ožje območje Karlovca se je do danes vrnilo okoli 5000 Srbov. Čabarski kraj (14. april 2007; strokovni vodja: Bri- gita Gregorčič, prof. geografije in ge- ologije iz Centra šolskih in obšolskih dejavnosti). Prezid je znan po izviru Trbuhovice, ki velja za prvi izvir kraške Ljublja- nice. O obmejni legi območja priča ime naselja, ki v lokalnem narečju sliši na ime Prizid. Izvira iz besedne zveze "pri zidu", s čimer je mišljen starorimski limes, katerega ostanki se nahajajo v gozdu nad naseljem. Korenine slovenskega narečja v Prezidu segajo v 13. st., ko so Orten- buržani tod naselili naseljence iz Škofje Loke. Ti so kot gozdarji prido- bivali oglje za potrebe topilnice žele- za v Čabru. poročilo Na izviru reke Kolpe (foto: Primož Pipan). g e o g r a f s k i o b z o r n i k26 27 Zaselek južno od Prezida se še danes imenuje Kranjci. Kljub temu, da je bila od 17. st. dalje s prihodom Zrinskih tod upravni jezik hrvaščina, se je narečje ohranilo do danes. Semkaj za razliko od Gorskega Kotarja niso naseljevali Uskokov, saj temu območ- ju niso pretili turški vpadi. V vasi Plešce na obrežju reke Čabranke, 2 kilometra od Osilnice, se nahaja "Palčava šiša" s pripada- jočim gospodarskim poslopjem in dvoriščem iz leta 1856. Od jeseni 2006 je obiskovalcem odprla vrata kot prva zasebna etnološka zbirka na Hrvaškem. Predstavlja edino skoraj v celoti ohranjeno in rekonstruirano meščansko gospodarstvo na pode- želju. Gre za hišo trgovca, gostilničar- ja in posestnika iz druge polovice 19. stoletja na Hrvaškem in v Sloveniji. Za ogled so v hiši urejene štiri etaže, od obokane vinske kleti do spalnice na podstrehi. O nekdanjem bogastvu rodbine Čop pričajo tudi bogato okrašeni portali na oknih in vratih, gosposko nad- stropje z meščansko poslikanim sa- lonom, knjižna zbirka s knjigami v nemškem, hrvaškem in slovenskem jeziku, imenitno pohištvo in posoda. Hiša je z zbirko predmetov, pred- stavitvijo domačega narečja in glas- be prikaz stoletnega prepletanja hrvaške, slovenske in nemške kulture na tem prostoru. V času med obema svetovnima voj- nama je bila gostilna pri Čopovih glavno gonilo razvoja podeželskega turizma v dolini Čabranke, saj je skupaj z okoliškimi kmetijami nudila preko 70 prenočišč. Zdravniki, odvet- niki in bogati tovarnarji iz Beograda, Novega Sada in Zagreba so na po- deželju počitnikovali od 4 do 6 tednov. Na krajši oddih so semkaj prihajali tudi gostje iz številnih hote- lov v Crikvenici. Čičarija (2. junij 2007; strokovni vodja: mag. Daniel Bogešić, prof. geografije in zgodovine, Klasična gimnazija Pazinski kolegij, Pazin). Za Čičarijo, ki je bila stoletja obmejno območje med Avstrijo in Beneško re- publiko je značilna prometna odmak- njenost in perifernost. Začetek gos- podarskega nazadovanja te pokrajine sega v čas fašizma, ko se je začelo iz- seljevanje prebivalstva. Iz Čičarije se je v času Kraljevine Jugoslavije veliko družin izselilo na slovensko Štajersko. Stiki z njimi so še danes živi, saj se številni "Štajerci" vračajo v Čičarijo v času poletnih počitnic. Med drugo svetovno vojno so bile požgane skoraj vse vasi. Po vojni se je izseljevanje iz tega tipičnega hri- bovskega območja le še pospešilo. Vsi prebivalci, ki so tradicionalno ži- veli od poljedelstva, tranzimanse in kuhanja oglja, so odkar je bil leta 2002 v Lanišću zaprt zadnji industrij- ski obrat, zaposleni izven Čičarije v Istri ali na Reki. Občina Lanišće, ki s površino 147 km2 zavzema kar 1/3 Čičarije, je naj- večja in najredkeje poseljena občina v hrvaški Istri (2,8 preb/km2). Število prebivalcev štirinajstih naselij v občini je z 604 (1991) do leta 2001 upadlo na 398. Niti naselje Lanišće, ki je sedež občine, ne presega stotih pre- bivalcev (94). Državna pomoč ses- tavlja kar 66% proračuna občine La- nišće, ki je od leta 1993 ponovno samostojna. V vzhodni Čičariji naselja Vele Mune, Male Mune, Žejane in Zvoneće, ka- terih toponimi izvirajo še iz starorim- skih časov, slovijo po svojem istroro- munskem jeziku. Daljni predniki te zanimive etnolingvistične skupine naj bi bili vlaški pastirji, ki so semkaj prišli iz Dalmatinske Zagore. Zapisovanje jezika predstavlja svoje- vrsten problem, saj zanj nimajo črk. Zapisati ga znajo samo fonetično. Prav tako ne morejo zapisati svojih pesmi, saj ne spadajo v nobeno izmed glasbenih lestvic. Zanimiva kultura se ohranja zgolj prek ustnega izročila. Danes izmed naštetih naselij istro- romunsko govorijo le še v Žejanah, pa še tu število govorcev strmo upada. Če je po drugi svetovni vojni "Žejanski" govorilo še okoli 700 oseb, je danes govorcev le še okoli 150. Me- šani zakoni po drugi svetovni vojni za obstoj jezika niso predstavljali proble- ma, saj so se priseljenci hitro naučili jezika. Zaskrbljujoč upad se je pojavil po letu 1980, ko se so Žejanci zače- li izseljevati v Istro, Opatijo in na Reko. Otroci tam obiskujejo osnovne in srednje šole, Žejanski jezik še razume- jo, a ga žal več ne govorijo. Več infor- macij: http://www.istro-romanian.net/ Vabljeni, da se nam na prihodnjih ekskurzijah pridružite tudi Vi. Foto- grafije z ekskurzij si lahko ogledate na: www.zrc-sazu.si/lgd, kjer je objavljen tudi program ekskurzij za jesen 2007. Primož Pipan poročilo Spoštovani naročniki! Morebitne spremembe naročniš- kih razmerij (prijave, odjave) in spremembe naslova sporočite upravniku revije na naslov: Primož Gašperič, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana, telefon (01) 47 06 347, E-pošta: primoz.gasperic@zrc-sazu.si. Spremembe naročniških razmerij začnejo veljati s 1. januarjem 2008 oziroma s prvo številko naslednjega letnika (med letom sprememba ni možna), spremembe naslova pa takoj, ko prejmemo vaše obvestilo. Primož Gašperič