232 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Kot nekaj povsem novega se je v zadnjem ~asu pojavilo gensko rodoslovje. Tu gre za iskanje oz.
potrjevanje sorodstva na osnovi primerjave genskih zapisov posameznikov. Ugotavljanje genske sorod-
nosti je lahko omejeno na posameznika lahko pa se i{~e tudi povezave v {ir{ih skupinah. Z rodoslovjem
je povezano tudi vpra{anje eti~nosti oz. pravica do pridobivanja podatkov.
Zelo dobrodo{lo je poglavje Rodoslovni leksikon, kjer je pojasnjenih veliko pojmov s podro~ja
rodoslovja, in dodan je latinsko-slovenski in nem{ko-slovenski slovar. Posebno poglavje je namenjeno,
kot zapi{e Topli{ek, sti~nim vedam, ki so rodoslovcem v pomo~ (od paleografij, kronologij, prek mero-
slovja do sfragistike in drugih).
Struktura priro~nikov oz. zaporedje poglavij je seveda odlo~itev avtorjev in sledi njihovi presoji.
Sam bi zamenjal vrstni red poglavij od enaindvajsetega dalje tako, da bi najprej sledila poglavja pove-
zana s samim zbiranje podatkov in te‘avami pri tem (poglavja 21, 22, 23, 24, 31 – ne v tem vrstnem
redu), o sti~nih vedah, o prikazovanju podatkov (poglavja 25, 28 in 29), o genetskem rodoslovju in
eti~nih vpra{anjih in nazadnje bi bila poglavja o rodoslovnih dru{tvih, zgodovini rodoslovja, literatura
in rodoslovni leksikon.
V zadnjem ~asu se je pojavilo ve~ rodoslovnih priro~nikov, med katerimi se mi zdi, da je Topli{kov
med bolj{imi oz. uporabnej{imi. Prednost njegove knjige, ki jo je potrebno posebej pohvaliti je razum-
ljiva razlaga, ki je dojemljiva vsem bralcem. S to preprosto razumljivostjo pridobi vsaka knjiga, saj ne
odganja od branja, temve~ bralca brez te‘av vodi od za~etka do konca. Topli{ek opozarja na veliko
{tevilo objavljenih tekstov, ki bi bralca lahko pritegnili. Posebnost knjige je tudi navajanje velikega
{tevila naslovov spletnih strani. Ob tem bi morda pri posameznih spletnih naslovih ‘eleli ali pri~akovali,
da bi bil zapisan tudi datum vpogleda, saj se spletne strani lahko spremenijo, arhiv prej{njih postavitev
pa pogosto ni dostopen ali celo ni shranjen. Vendar tega avtorju ne smemo zameriti, saj dokon~nih
standardov o navajanju spletnih naslovov in hranjenju starih strani {e ni.
B o j a n  B a l k o v e c
L j u d m i l a  B e z l a j  K r e v e l,  Po{ta, telegraf in telefon 1918–1950. Organizacija po{tno-
telegrafsko-telefonske dejavnosti v Sloveniji. Ljubljana : Po{ta Slovenije, Tehni{ki muzej Slovenije,
2004. 573 strani.
Muzejska svetnica dr. Ljudmila Bezlaj Krevel, vodja Muzeja po{te in telekomunikacij v okviru
Tehni{kega muzeja Slovenije ter vsebinska oblikovalka njegove stalne razstave, je svoje sedemnajstlet-
no muzejsko delo ves ~as povezovala z znanstvenim in strokovnim preu~evanjem problematike po{tno-
telegrafsko-telefonske (PTT) dejavnosti v Sloveniji ter nekatere njene vidike osvetlila v petih samostoj-
nih publikacijah ter {tevilnih znanstvenih razpravah in strokovnih ~lankih. V obse‘ni monografiji ozi-
roma za tisk prirejeni doktorski disertaciji, ki obsega 573 strani velikega formata, pa je obdelala njeno
organiziranost in razvoj od ustanovitve Dr‘ave Slovencev, Hrvatov in Srbov 29. oktobra 1918 do leta
1950, ko se je z oblikovanjem novih organov upravljanja v po{tni direkciji za~el tudi v tej panogi
postopen proces deetatizacije, ki pa je nato potekal po~asi in z ob~asnimi prekinitvami. Z izborom teh
dveh pomembnih mejnikov v PTT dejavnosti v Sloveniji je prikazala njen razvoj v okviru Dr‘ave SHS,
ves ~as obstoja prve Jugoslavije, v {tiriletnem obdobju nem{ke, italijanske in mad‘arske okupacije ter
delovanja organov narodnoosvobodilnega gibanja, in kon~no {e v prvih petih letih druge Jugoslavije.
Avtorica je uvodoma poudarila, da so po{ta, telegraf in telefon tiste specifi~ne prometne dejavnosti,
ki so »kot organizirani prena{alci sporo~il oziroma posredniki v izmenjavi informacij ter hkrati kot del
dr‘avne uprave – odigrali pomembno vlogo v politi~nem, gospodarskem in kulturnem dogajanju...«,
posebej pa je opozorila na medsebojno prepletenost razvitosti PTT dejavnosti z gospodarstvom. Glede
na pomembnost in specifi~nost PTT dejavnosti so jo osrednje dr‘avne oblasti smatrale kot eno tistih
podro~ij, ki jih je potrebno centralisti~no upravljati. Avtorica se je pravilno odlo~ila, da organizacijo
osrednje po{tne uprave prika‘e le z vidika, kak{ne mo‘nosti je imela v njenem okviru, ob osredoto~enju
tudi finan~nih sredstev, slovenska po{tna uprava za opravljanje raznolike dejavnosti, pri ~emer je po-
sebno pozornost posvetila njenim nenehnim prizadevanjem za ohranitev vsaj nekaterih avtonomnih
233ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
pristojnosti. S tega izhodi{~a je avtorica osvetlila mo‘nosti za ustanovitev ustreznega {tevila po{tnih,
telegrafskih in telefonskih uradov, za ~im hitrej{i in ~imbolj razviti po{tni promet, za vzdr‘evanje in
gradnjo telegrafskih in telefonskih linij in naprav ter za zagotavljanje rednega po{tnega, po{tno-~ekov-
nega, po{tno-hranilnega, telegrafskega in radiotelegrafskega, telefonskega in radiofonskega prometa v
Sloveniji. V ozemeljskem pogledu problematike razvoja PTT ni obdelala le za obmo~je jugoslovanske-
ga dela Slovenije, temve~ je raziskavo raz{irila tudi na ozemlje Slovenskega primorja in Istre za ob-
dobje od vklju~itve v italijansko dr‘avo do delovanja po{tne slu‘be v ~asu obstoja cone B Svobodnega
tr‘a{kega ozemlja, skratka za celotno ozemlje v sestavi povojne Ljudske republike Slovenije. Glede na
tak{no pestrost problematike in obse‘nost obdelave je z vidika preglednosti posebej pomembno, da je
avtorica svoje delo po tematsko-kronolo{kih kriterijih smotrno razdelila na enajst poglavij, vsako pa {e
na ve~ podpoglavij.
V prvem poglavju o organiziranosti po{te in brzojava v Dr‘avi SHS je avtorica podrobno opisala
te‘ave in dileme, ki so se tudi na tem podro~ju pojavile ob prehodu iz avstroogrskega v jugoslovanski
dr‘avni okvir. Zlasti na temelju preu~itve fonda Narodnega vije}a v Hrvatskem dr‘avnem arhivu je na
novo, predvsem z vidika organiziranja po{tne, brzojavne in telefonske uprave, osvetlila nekatere vidike
odnosov med najvi{jim organom v Dr‘avi SHS in narodnimi vladami v posameznih pokrajinah. Pri tem
je posebno pozornost posvetila hrva{kim prizadevanjem, da bi zagreb{ko generalno po{tno in brzojav-
no ravnateljstvo raz{irilo svojo dejavnost na celotno Dr‘avo SHS, ~eprav to podro~je ni sodilo med
tista, ki so jih narodne vlade prepustile v pristojnost Narodnemu vije}u. Ob tem naj na drugi strani
opozorimo na dejstvo, da je to svojo pristojnost za obrambne zadeve izvajalo skoraj izklju~no le za
hrva{ko vojsko, Narodni vladi pa prepustilo urejanje problematike slovenske vojske, kot je prav tako na
podlagi gradiva Narodnega vije}a ugotovil v svojem magistrskem delu Matja‘ Bizjak. Za slovensko
Narodno vlado je pomembno, da je v odnosu do Narodnega vije}a ohranila tudi na po{tnem podro~ju
samostojnost s tem, da je njeno poverjeni{tvo za promet uspelo v Ljubljani novembra 1918 ustanoviti
Po{tno in brzojavno ravnateljstvo, s katerim je »postavila temelje bodo~e slovenske po{tne uprave«.
Avtorica je osvetlila tudi pere~e poprevratno re{evanje kadrovske problematike v po{tni in telegrafski
slu‘bi, posebej na [tajerskem, kjer so {tevilni nem{ki uradniki celo s stavkami neuspe{no posku{ali
ohraniti svoje privilegirane polo‘aje.
V drugem poglavju je avtorica pregledno prikazala organiziranost po{tne uprave v Jugoslaviji, v
posebnih razdelkih za vsako obdobje posebej, pri ~emer so bila z nekaj prekinitvami glede na specifi~nost
PTT dejavnosti najvi{ji organi zanjo posebna ministrstva za po{to, ki so izdajala tudi svoja slu‘bena
glasila. Po njih in drugih uradnih listih je prikazala tudi notranjo organiziranost razli~nih osrednjih
institucij v Beogradu (generalnih ravnateljstev, generalnih in{pektoratov, glavne uprave) in kar je pose-
bej pomembno tudi njihove odlo~ilne kompetence, pri ~emer je ugotovila, da se je obdobje samostojne-
ga poslovanja slovenske po{tne uprave kon~alo maja 1919, edino posebni po{tno-hranilni in ~ekovni
zavodi so se {e do srede dvajsetih let izognili popolni centralizaciji, ki je bila nato zna~ilna tudi za
za~etno obdobje druge Jugoslavije.
Bolj podrobno je avtorica v tretjem poglavju osvetlila organiziranost po{tne uprave v Sloveniji v
obdobju 1918–1941, posebej v ~asu {tiriletne okupacije in kon~no poslovanje slovenske direkcije PTT
po drugi svetovni vojni, pri ~emer so morali najvi{ji slovenski uradi prilagajati svojo organiziranost
osrednjim organom. Slovensko po{tno upravo je posebej prizadela finan~na odvisnost od Beograda, ki
jo je zapostavljal pri dodeljevanju prora~unskih sredstev, zlasti za nalo‘be, ob dejstvu, da je konec
tridesetih let ustvarila ljubljanska po{tna direkcija kar tretjino po{tnih dohodkov v dr‘avi, zaradi ~esar
je protestirala tudi slovenska Zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Po osvetlitvi razli~ne organizira-
nosti PTT dejavnosti pod nem{kim, italijanskim in mad‘arskim okupatorjem, je avtorica posvetila po-
sebno pozornost osvetlitvi slovenskih prizadevanj za ~imbolj samostojno urejanje PTT prometa v za~etku
druge Jugoslavije, za kar je s svojim na~rtom o njegovi povojni organiziranost dalo izhodi{~e ‘e pred-
sedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Zanimivi so podrobni opisi poteka obnovitve no-
tranjega in mednarodnega PTT prometa po prvi svetovni vojni, ob za~etku okupacije in po koncu druge
svetovne vojne.
V ~etrtem poglavju z naslovom Po{te, telegrafi in telefoni je avtorica prikazala na~in poslovanja
po{tnih uradov, kriterije za oblikovanje njihovih tipov (dr‘avne, potujo~e, pogodbene oziroma razred-
ne, nadzorne in prideljene, okrajne, glavne mestne in prometne ter pomo‘ne po{te oziroma po{tne
234 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
nabiralnice) v posameznih obdobjih. [tevilo posameznih vrst po{t se je spreminjalo, za Slovenijo pa so
zna~ilne te‘nje, da bi bilo ~imve~ dr‘avnih po{t z dr‘avnimi uslu‘benci. V ilustracijo naj navedemo, da
je sredi tridesetih let delovalo na obmo~ju Dravske banovine 114 dr‘avnih, 238 pogodbenih in 187
pomo‘nih po{t ter 21 potujo~ih po{tnih ambulanc, spreminjanje pogodbenih po{t v dr‘avne pa je uspe-
lo {ele po drugi svetovni vojni, ko je v za~etku petdesetih let delovalo 432 rednih in le {e 126 pomo‘nih
po{t.
V petem poglavju so posebej dragoceni statisti~ni podatki o obsegu po{tnega, brzojavnega in tele-
fonskega prometa, pri ~emer je avtorica poudarila, da je imela Slovenija ‘e ob vklju~itvi v jugoslovan-
sko dr‘avo »najbolj urejen po{tni promet in zveze, kar naj bi tudi ustrezalo njenemu polo‘aju kot
industrijsko in obrtno najbolj razvitega dela dr‘ave«. To ilustrira tudi podatek, da je bilo v Sloveniji ‘e
ob prevratu nad 23.000 kilometrov brzojavnih in telefonskih vodov. Zanimivi so opisi na~ina izvajanja
notranjega in mednarodnega prometa po ‘eleznici, z avtomobili, letali in drugimi prometnimi sredstvi,
ter delovanja telegrafsko-telefonske tehni~ne slu‘be pri vzdr‘evanju in gradnji linij in naprav. Podatki o
{tevilu po{tnih uradov kot tudi o obsegu po{tnega, brzojavnega in telefonskega prometa ka‘ejo, da je
bila Slovenija na tem podro~ju »dobro razvita«, pa tudi dejstvo, da je postopoma nazadovala, ker je
osrednja dr‘avna po{tna uprava velik del njenega ~istega dobi~ka porabila za nalo‘be v manj razvite
predele dr‘ave.
Najobse‘nej{e poglavje v monografiji ima naslov Dr‘avni po{tni, brzojavni in telefonski uslu‘ben-
ci, s katerim se vsebinsko povezuje {e sedmo poglavje o zakupnikih po{t in pomo‘nih uslu‘bencih na
njih ter o va{kih-selskih pismono{ah. Ta problematika ima po temeljitosti obdelave zna~aj samostojne
{tudije, v kateri je avtorica zelo podrobno osvetlila gmotne in delovne pogoje oziroma socialni in dru‘beni
polo‘aj razli~nih nosilcev PTT dejavnosti (1931 leta 1741 dr‘avnih uslu‘bencev, pogodbenih po{tarjev
in njihovih pomo~nikov pa je bilo 690, leta 1945 pa 2905 dr‘avnih uslu‘bencev, pogodbene po{te pa so
zaposlovale 571 oseb), oblik njihove stanovske-sindikalne organiziranosti ter strokovnega izobra‘evanja
in izpopolnjevanja. Ob tem je avtorica podrobneje ilustrirala tudi, kako so po{tni uslu‘benci, za katere
je vsak re‘im glede na pomembnost njihove slu‘be zahteval lojalnost in privr‘enost, ob njihovih spre-
membah do‘ivljali preganjanja in odpuste oziroma »krute ~istke.« V slovenski po{tni upravi je povzro~alo
hudo nezadovoljstvo centralisti~no urejanje kadrovske politike v prvi in drugi Jugoslaviji.
Tudi za filateliste je zanimivo posebno poglavje o znamkah slovenske po{tne uprave, ki so hkrati
tudi izraz njene samostojnosti po prevratu leta 1918. Narodna vlada je v Dr‘avi SHS dobila tudi t.i.
po{tno vrhovnost in z njo povezano pravico do izdajanja znamk. Avtorica je podrobno posvetila proble-
matiko t.i. Vavpoti~evih verigarjev in drugih poprevratnih izdaj znamk, pa tudi prizadevanja, da bi
slovenske znamke veljale tudi v Kraljevini SHS kot dr‘avne znamke. Opozorila je tudi na obe prekmur-
ski izdaji znamk ob vklju~itvi Prekmurja v Kraljevino SHS poleti 1919 ter na spore med slovenskimi in
hrva{kimi filatelisti ob njih. Navedla je tudi podatke o znamkah, ki so bile tiskane v Sloveniji med
drugo svetovno vojno. Za obdobje {tiriletne okupacije je posebnost, da je imela od nem{ke zasedbe
Ljubljanska pokrajina pravico izdajati znamke. Slikar in grafik Bo‘idar Jakac pa je za potrebe po{te na
osvobojenem ozemlju izdelal tudi osnutek partizanskih znamk.
Avtorica je v desetem poglavju Po{tna hranilnica zelo podrobno osvetlila vse vidike po{tno-hranil-
nega in po{tno-~ekovnega poslovanja ter problematiko njenih uslu‘bencev in njihovo sindikalno orga-
niziranost. Po analizi njenega delovanja v vseh obravnavanih obdobjih je ugotovila, da sta Po{tno-
~ekovni urad in nato podru‘nica jugoslovanske Po{tne hranilnice v Ljubljani, pri katerih je bilo sredi
dvajsetih let odprtih okoli tretjina vseh ~ekovnih ra~unov v dr‘avi, na njih pa je bila ve~ kot ~etrtina
vseh po{tnih hranilnih vlog, v obdobju med dvema vojnama imela pomembno vlogo v slovenskem
gospodarstvu.
V predzadnjem poglavju je avtorica pregledno prikazala razvoj radiofonije na Slovenskem, kajti
tudi ta dejavnost je bila med vojnama v pristojnosti upravnih organov PTT. V njem je osvetlila tudi
za~etke slovenskega radia v okviru katoli{ke Prosvetne zveze in omejitvene posebnosti radijske dejav-
nosti med okupacijo ter prizadevanja sodelavcev Radia Osvobodilne fronte za takoj{nje povojno delo-
vanje radio-postaj v Ljubljani in Mariboru.
V zadnjem poglavju je avtorica na enak na~in kot PTT dejavnost za ve~inski del Slovenije, ki je po
prvi svetovni vojni pri{el v sklop jugoslovanske dr‘ave, obdelala to problematiko {e za Slovensko
primorje in Istro s poudarkom na tistih posebnostih, ki so bile povezane z vklju~itvijo tega ozemlja v
235ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
sklop italijanske dr‘ave (npr. mno‘i~ni odpust slovenskih uslu‘bencev), z njegovim polo‘ajem od kapi-
tulacije Italije do pari{ke mirovne konference leta 1947 in z organiziranostjo PTT v coni B Svobodnega
tr‘a{kega ozemlja pod za~asno jugoslovansko vojno upravo s sede‘em v Kopru.
Monografijo zaklju~uje kratek sinteti~ni povzetek, tudi v angle{kem jeziku, ter podroben seznam
uporabljenih virov in literature, ki ka‘e na njena izjemna hevristi~na prizadevanja. Tako je preu~ila ve~
kot 30 fondov v arhivih v Ljubljani, Novi Gorici, Kopru, Mariboru ter Zagrebu in Beogradu (v Arhivu
Srbije in ^rne gore je gradivo pregledala {ele pred kratkim, takoj ko je bilo dostopno) ter {e ve~ zbirk
dokumentov in muzejskega gradiva v razli~nih ustanovah (Muzej po{te in telekomunikacij, Po{ta Slo-
venije, Slovenske ‘eleznice, RTV, PTT muzej v Beogradu), okoli 60 uradnih listov, slu‘benih glasil in
uradnih objav ministrstev in razli~nih upravnih organov, {tevilne uradne jugoslovanske in slovenske
statisti~ne publikacije, 24 stanovskih-sindikalnih glasil ter razli~nih ~asnikov in revij, kar ka‘e, da se je
pri svoji raziskavi oprla predvsem na arhivsko gradivo in tiskane vire. Na vsebino najbolj pomembnih
fondov in problematiko njihove urejenosti je opozorila ‘e v uvodu.
Odliki monografije dr. Ljudmile Bezlaj Krevel sta zlasti dve: bogata dokumentiranost, kar posebej
ilustrira tudi koli~inski podatek o 2680 enotah znanstveno-kriti~nega aparata, in celovitost obdelave
obravnavane tematike, ki je mestoma tudi zelo podrobna. S preu~itvijo zlasti bogatega arhivskega gra-
diva ter publicisti~nih in drugih virov je ugotovitve v dosedanji fragmentarni literaturi bistveno dopol-
nila in tudi delno korigirala, {tevilna vpra{anja pa je obdelala na novo. Monografija je prvi znanstveno-
kriti~ni oris PTT dejavnosti v Sloveniji v obdobju od leta 1918 do leta 1950 v slovenskem zgodovino-
pisju. Pomembna je tudi kot dragocen prispevek k osvetlitvi ves ~as ‘ivljenja Slovencev v jugoslovan-
ski dr‘avi aktualnega boja za ohranitev ~im ve~ avtonomnih pristojnosti v spopadu z beograjskim cen-
tralizmom na primeru PTT dejavnosti. Njene oblike in razvejanost pa na poseben na~in ilustrirajo tudi
stopnjo gospodarske razvitosti Slovenije. Opisi po{tnega poslovanja »na terenu« in opremljenosti po{tnih
uslu‘bencev pa so tudi zanimiv prispevek k podobi vsakdanjega ‘ivljenja v obravnavanem ~asu. Ob
sklepu naj poudarimo, da je monografija dr. Ljudmile Bezlaj Krevel dragocena in zanimiva obogatitev
slovenskega zgodovinopisja za obdobje prve in za~etka druge Jugoslavije ter {tiriletne okupacije. Po
njeni zaslugi je problematika PTT dejavnosti med najbolj raziskanimi v njem. Poudarimo naj tudi
zasluge obeh institucij, Po{te Slovenije in Tehni{kega muzeja Slovenije, ki sta gmotno, strokovno in
moralno podprli nastanek tega obse‘nega in bogato ilustriranega dela.
M i r o s l a v  S t i p l o v { e k
N o r m a n  F r i e d m a n,  The Fifty-Year War. London : Chatham Publishing, 2000. 597 strani
Pregled zgodovine hladne vojne priznanega ameri{kega avtorja Normana Friedmana je le eno iz
mno‘ice zgodovinopisnih del, ki jih v zadnjih letih najdemo na knji‘nih policah, posve~enih polpre-
tekli zgodovini. Kot mnogo drugih, tudi to odlikuje izostren vpogled v zgodovinske procese, ki so
sooblikovali in karakterizirali obdobje hladne vojne. Tak{en vpogled je bilo mo‘no dose~i {ele po
odprtju moskovskih arhivov, pa tudi na »Zahodu« je v zadnjem desetletju uzrl lu~ marsikateri poprej
strogo zaupen dokument. Na podlagi mno‘ice kvalitetnih zgodovinskih virov iz arhivov obeh v hladni
vojni sprtih taborov, lahko zavzet zgodovinar dandanes predstavi uravnote‘eno podobo zapletenih diplo-
matskih, obve{~evalnih, socialnih, obve{~evalnih in {e kak{nih procesov, ki skupaj dajejo neizbrisen
pe~at ve~ desetletjem povojne zgodovine sveta.
[e pred petnajstimi leti je bil vsakr{en poizkus razumevanja obdobja, v katerem smo ‘iveli, pove-
zan z informacijsko in ideolo{ko pregrado, ki jo je predstavljala »‘elezna zavesa«. Zgodovinarji so se
lahko opirali le na arhive in osebne spomine protagonistov ter hlastali za najnovej{imi »strogo zaupni-
mi« dokumenti, ki so po kapljicah curljali v javnost. S tem seveda ne mislimo, da je bila dotedanja
zgodovinopisna literatura nekvalitetna. Res pa je, da je bila posebno v dr‘avah vzhodnega bloka manj
ali ve~ obremenjena z ideolo{kimi zahtevami komunisti~nih re‘imov. Zgodovinsko obdobje hladne
vojne tisti ~as {e ni bilo zaklju~eno, in ni bilo jasno niti, kako se bo zaklju~ilo. Zatekanje v napovedo-
vanje prihodnosti pa je v zgodovinopisju vselej zelo spolzko podro~je. @e prav neslaven je primer