Poštnina platana t gotovini LETO VI SOBOTA, 18. APRILA I95S 10 dinarje^ TOTI-USI LIS l aa DOBKO VOLJO IN SMEH / IZHAJA VSAKO SKEDO »TEV. 15 RUJSOV LAHOV m ŽOGE OKROGLE Oko moje kurje deževje najavlja, kat — kljub bolečinam — v veselje me spravlja. Trenutno namakam v sol svetega Roka noge in to pišem na listič iz bloka: Odkar je Sel v Rusiji Stalin po gobe, gre tamkaj, kot kaže, vse nekam narobe. Zdravnike iz temnih so celic spustili, Višinskega govori vse so bolj mili; in, če se pogleda tja dol na Korejo, še tam /.lezla stvar na zeicno bo vejo. Vendar, ker modrosti previdnost je mati, kljub temu ni Rusom še ni? verovati... Četudi v Italiji ni več Benita. vseeno vsi v črno je srajco zavita. Z uradnim ukrepom kolajne za klanje so si pridobile spet staro priznanje. Ne, starim fašistom se tam ni nič bati, dokler bo voditelj levice Togliatti! Za Trst se borijo po stari navadi, do njega z intrigo prišli bi spet radi. Sicer pa poznal bi rad tistega osla, ki hotel od nas bi tja, kje«- je brez posla na cesti pretežni del delovne sile; brez nade. da bi »e stvari obrnile... Se nekaj vrstic iz domačega loga: afera je spet tu iz športnega kroga! Sc ene ni konec, že druga zagleda dan beli, in vedno okoli Odreda! Kako se je tale zadeva začela? Klančišar in Gajšek sta skup priletela. Je faul? Ni faul?, to zdaj je vprašanje, ki se spremenilo že v bojno je stanje. Vse to je »ta veliko žehto« sprožilo, že pere se umazano športno perilo. Kako to končalo bo, mene ne briga, o športu ne vem nič, ne vem kaj je liga. Lc to še iz šolskih klopi mi je znano, da šport je: mens sana in corpore sano. In dokler do tega naš fusbal ne pride, boš videl na tekmah polomljene glide... » Sol svetega Roka mi je pomagala; brez kurje nadloge so moja stopala. Skoz okno pa vidim: na zemljo dež pada, zelena je njiva, zelena livada. In radosten vzklik mi prileze iz duše; »Kot kaže, se letos ni bati nam suše!« VENDAR ENKRAT SOGLASNOST V OZN: r OBE STRANKI: V VPRAŠANJU RAZOROŽITVE NAJ PRIDE VSAK NA POL POTI DRUGEMU NAPROTI...! Hamlet v sekretariata Oj N r*y& . • iOno vam, dragi trtUai’ sP°roCam> da Ju-vis ProcesiJa ?a dcž iz v*sjih razlogov odpade! SANJE NATAKARJA IZ BI VSE »EMONE« (Po Levstikovem »Ubežnem kralju* predelal -onči) Noč je temna, tramvaj škriplje s ceste, tam po pločniku natakar hodi, zgubil službo, zgubil goste zveste, sam, brez posla po Ljubljani blodi. Nima fraka, rokavic, kravate, vse je vzela bančna ustanova, napitnine ni več, dobe zlate, spremljevalca nima pot njegova. Zdaj začne se bobna ropotanje, prebudi trobent se hrušč peklenski, čuje čaš kristalnih se ivenkljanja, z njih pljo pa gostje inozemski. Stopi k njemu Sef Narodne bank«, ki kavarno hotel je zapreti, klanja se mu: Thank you, Grazle! Dank el zmagan gre c njim MLO prekleti. Tja k Emoni zdaj Jo revež maha; ' tam se zdrzne, noče dalje Iti, v grehov starih kraj se hoče skriti, hitro vanjo smukne kot zver plaha. Tu Je tema v njej se nič ne giblje, gripo ima, pa se mu malo blede, stol odmakne, nanj ves truden sede, sladki sen pri mizi ga zaziblje Zadonijo spet trobento glasno, glej direktorja — to je pojava, z njim blagajničarka — nje postava goste očara vse To je prekrasno! Tu tem trem gospoda vsa zavpije: »Vladajte v Emoni večne čase ne skrbite nič za nas — le zase!« V tem Šampanjec kar v potokih lije... Dahnejo mu sanje v trudno glavo: »Spet kavarna bivša iz zemlje rase, on pa vlada v njej s častjo in slavo, milostno, prav kot nekdanje čase, streže goste kot se zdi mu mera. Razsvetljeno v steklu lesketaje, mize se vrstijo na vse kraje, a krog mi? — nihče ne protestiral Vzdihne v živih sanjah: »Spet kaslram! Oh, podobe gledal sem neznane, da brez službe le okrog španciram!« V sanjah kvišku kot šampanjec plane, hoče k Sanku — roke širi, krili — star pljuvalnik votlo zaropoče ... Tu natakar zruši se in joče. Kot odmev na cesti tramvaj cvili... Potem, ko sem skozi nezavarovano okno padel skoraj v klet celjskega mestnega gledališča, je začelo po ulicah tako pokati, kot kje na Koreji. Najprej sem se na moč prestrašil, potem pa sem sl domislil, da je to celjska mladina, Id zganja takSen hrup s pasjimi bombicami ter raketami, ki so sedaj pri nas prišle v modo in s katerimi nas tako izdatno zalaga podjetje »Jelen«. Vse to me je tako razjezilo, da sem sklenil prt priči odpotovati v Pilštajn. V Pilštajnu so brž izvedeli, da jih Je prišel obiskat Cefizelj, zato so se stari in mladi zbrali okoli mene in mi nasuli v torbo vse polno novic. Povedali so mi, da imajo v Pilštajnu takšne strokovnjake, ki že nekaj let obnavljajo sadno sušilnico, toda do danes je že niso obnovili. Potem so se mi potožili, da še stoletni starci ne pomnijo, da bi v Pilštajnu kdaj točili pivo. »No,« sem jih potolažil, »ko vas bom prihodnjič obiskal, bom prinesel s seboj nekaj sodčkov te pijače«. Vrli Pilštajnčani so bili tako veseli, da so takoj znižali svoj proračun za vino, obenem pa so mi zastavili težko uganko. »Zakaj so bili udeleženci nedavnega množičnega sestanka tako presenečeni?« so me vprašali. Ugibal sem, ugibal, ker pa nisem ničesar uganil, je eden od njih pristopil k meni in mi šepnil na uho: »Zato, ker je neki občinski odbornik prišel trezen ns sestanek « Tehnične zanimivosti Keopsovo piramido so hoteli postaviti na Jesenicah in sicer bi naj to služilo kot generalka za mnogo večji objekt, na katerega se Jeseničani že nekaj let pripravljajo: Vzpenjačo na Mežakljo. Po najnoveJSlh poročilih Pa sta, kot izgleda, oba projekta padla v vodo, ker sa Je baje 8-letni Zavcarjev Tlnče odločil, da bo kar on s svojim otroškim vozičkom začel vzdrževati prepotrebno zvezo med Jesenicami in vrhom MržakHe PEPA PIŠE JUC1 Draga Jucai Saj bi se Ti že prej oglasila — pa sem imela toliko dela, da bi naučila poslovodjo kmetijske zadruge v Budanjah malo lepšega In priljudnejšega vedenja s strankami. Potem pa v Tolminu! Tam so mi pokazali svoj rešilni avto. .Oj 11 ljuba kisla Jera! davijo, da je čudo moderne zdravstvene tehnikel Bolnika je treba z njim zapeljati samo malo po cestah, pa se nabere v avtu toliko najbolj pristnega domačega cestnega prahu, da mora bolnik takoj okrevati! Sicer pa so v naših krajih kampeljni! Pri belem dnevu sem srečala zadnjič možaka, kako je hodil s prižgano leščerbo po tolminskih ulicah »Koga pa iščete?« sem ga vprašala in sem mislila na Studenec pri Ljubljani. »Javno stranišče!« je dejal in šel dalje. In ker ga najbrž še vedno zaman išče, Te sedaj prav lepo pozdravlja Tvoja Pepa. ? ozire m »-■* _ . . „Bogami, kako su Ipbazni . . “ Mariborska drama je gostovala v Ljubljani v mestnem gledališču. Na ljubljanskem kolodvoru so Mariborčane čakali igralci Mestnega gledališča z velikimi šopki rož. Tisti dopoldan je bil vlak nabito po’.n z mnogimi športnimi ekipami in delegacijami. Ko so mariborski igralci izstopili, so se mednje pomešale simpatične in mične hrvaške športnice. Iz ljubljanske skupine je nekdo vzkliknil: »Evo, Ma-ribočani!« Nekaj ljubljanskih igralcev in igralk jim je pohitelo naproti in pričelo deliti rože hrvaškim športnicam. Podjetni igralec Polde Dežman je Izrabil ugodno priliko in pričel zala dekleta objemati in poljubljati. Ves vzhičen je pripomnil: »Strela, čedna dekleta imate v mariborskem teatru!* Mlade hrvaške športnice so bile očarane nad prelepim sprejemom. Ena je vzdihnila in dejala: »Boga-mi, kako so ljuba zni o vi Slovenci!« Metka Bučarjeva, kt pa se ji je vse to zdelo sumljivo. Je vprašala nekega mariborskega igralca: »Spadajo te deklice k vam?« In ko je ta odkimal, je nastala tragikomična situacija Vendar se le Metka takoj znašla ln zavpila: Cviječe natragl« To je bila ta znamenita fiz-kultuma pomota, ki pa se je bo — vsaj Polde Dežman vedno z veselim srcem spominjal. GENIALEN IZUM Naš specialni dopisnik za medplanetarne probleme nam je sporočil, da so na Marsu iznašli aparaturo, ki sama opravlja vse pisarniške posle: sprejema stranke, rešuje prošnje, odgovarja na dopise in ostalo. Toti list je sklenil nabaviti to aparaturo nekaterim uslužbencem na pristojnih mestih v Krškem, ker bodo potem morda upravičenci do otroških doklad vendarle v doglednem času prišli do svojih pravic! ZAKAJ — ZATO! — Kaj praviš na to kulturno postrežbo: prodajalna Kmetijske zadruge v Suhorju že tri tedne nima na zalogi vžigalic! — Hja, zato pa tam okoli že tudi tri tedne ni bilo nobenega požaral Mo* na letvici: »Tl. malt. nikar se ne vtika,, v mojo kategorizacijo umetnosti! Kako je že dejai Arhimed: NolS tantfare. !« Reševalcu stanovanjskega problema v »Ljubljanskem dnevniku« Zrno do zrna pogača, članek za člankom — stanovanjska palača! —ečko ZVESTEMU ČUVAJU Besedinih »besedovalcev« Pod zlogom -ov se skrivaš, zagonetnik, uslužnostni Minattijev odvetnik. A zdi se, v tvojem psevdonimčku -ov, le ena črka manjka, pa boš -hov! In ko boš. kužek, stražil tuje rime, morda njih slava se še tebe prime? dem METROPOLA — PROVINCA (Kulturni odnosi) Izjavlja pokroviteljsko kulturni as. ko po pomoti kdaj zaide v našo »vas«: »In vendar všeč m', vaša je provinca, tu pristnega se vsaj nalokam vinca!« Tokrat so smolo Franci! a Narod se vsak rad po svoje nasmeje, enim je hladno, kar druge ogreje! Sarma, ljubezni, norosti izbor, tak se nam kaže — francoski humor! A Zgodba brez besed w * §.* % 4gjt — Draga moja, Ce že jaz surrealistično slikam, — lepo te prosim, vsaj ti nikar surrealistično ne kuhaj I »Oprosti, draga, da sem se na zemlji zamudil. Toda niso mogli najti tako naglo nobenega zdravnika!« »Ali sc ti ne zdi, da ta bolnik le nekoliko preveč razvaja svojo bolničarko?« »Gospod predavatelj, poslušalci vprašujejo, če znate morda igrati Snopsl v štirih...?« »Pišimo torej gospodična: Na vaš cenjeni dopis z dnem... vam sporočamo...« FAKIRJI 2 Na vzhodu. Na zahodu.. Prvi poljub VPRAŠANJE Smo v naših filmskih kritikah zadeli cilje prave, ko tolkli film smo po nogah in šli kar mimo — glave? —ečko Razlika Kakšna razlika je med književnikom, ki je član Društva književnikov, in književnikom, ki ni član društva? Drugemu se godi mnogo bolje! Kako to? Ker mu ni treba plačevati dveh odstotkov od svojih honorarjev društvu. GLEDALIŠKA »Nikar mi ne govori, da sem tvoja prva ljubezen! Kaj pa režiser, insplcient, dirigent...?« »Prva dva sta bila samo poskušnja, dirigent generalka, ho, ti boš pa moja uspela premiera!« »Kaj pa tisti, s katerim si bila sinoči v kavarni?« »Ta pa še dolgo ne pride v poštev, ker ima šele abonma Dl« Brencelj: Pa kaj Je to, pa kaj je to, da v duši moji je tak tesnd? POET RAZMIŠLJA Pa kaj Je to, pa kaj je to, da v srcu mojem je tak hud6? Odgovor: Najbrž bo to, najbrž bo to, da v tvoji glavi je tak prazndl MILANU JAVORJU, 7 DNI Milan, glej, priznanje sem zaslužil, ker sem v Mariboru enega odkril, ki ti ni za psevdonim še služil, pa še ta se šele — včeraj Je rodili Toti slovenski pravopis Terenski odbor PLZ Maribor-nepovemokje je poslal tale dopis: »Tovariš N. N.! Za izboljšanje dela vodij HPLZ ste odrejeni pohajanju na tečaj HPLZ!« V pozivu žal ni nikjer napisano, če tistemu, ki je ta poziv napisal, tudi pohaja znanje slovenskega jezika. Se ena cvetka: »Radi odpovedi tednika Nepovemokaterega Vam sporočamo, da ga še pošiljali in vas prosimo, da ga nevračate, pač pa da ga pridno prebirate prav vsi člani SD in sicer iz razlago, ker za I trom. t. j. od 1. I. do 30. marca plača SZS ljubljana od Vas prejetih din 100.— smo knjižilt. Cim pa ne milsite lista po Juniju več sprejemati, kar upamo, da se to ne bo zgodili, ga vrnite in napišite ne sprejmemo. Uprava,« Mi smo pa mnenja, naj ta uprava raje ustavi list in si za preostalo vknjiženo naročnino raje nemudoma nabavi »Slovenski pravopH« .. Pesem abonenta (Balada v D-abonmaju) Jaz sem ubogi abonent, Talije glavni konzument Nas uprava ne spoštuje mnogo nam predstav dolguje in obljublja: »Kmalu vam odigramo ves program!« Mesec tak’ za mescem teče, abonent pa nič ne reče. »Izven« v tednu le igrajo, nam predstave pa ne dajo. Ko pa prišlo bo poletje nas teatrski očetje bodo vse na kup nagnali In v vročini nam igrali. Ka* na hitro in po sili radi bi se nas znebili. Toda — jok! Tega smo siti! Ne pustimo se voditi več za nos kot slepe miši, naj nastane red v hiši! Ce uprava se ne zgane, naj kar sama v hiši ostane. Ce tega se ne zaveda, sama naj teater gleda! Pametna pogodba Sklenili štirje modri so poetje, da se med sabo nič ne bodo klali, pustili bodo v miru lastno smetje in raje skupno drugim glave prali. Dve varianti na izkrivljanje lini e 1948: »Zadružništvo Je treba pospeševati, mu nuditi vso pomoč in ga Cim bolj krepiti...!« 1953: »Kjer so zadruge nerentabilne, jih je treba razpustiti. Ljudje naj vstopajo v zadruge prostovoljno ... !« Aktivist na drugem koncu »linije«: »Vstopajte v zadruge, ljudje, če Vam rečem!« »Toda, tovariS, pri nas se to ne *>o obneslo. Zemlja Je takšna, kulture »e odgovarjajo ...!« »Vseeno! To me ne briga! Takšna le linija!« Aktivist na drugem koncu »linije«: »Razpustite zadrugo, ljudje, če vam rečem!« »Toda, tovariš, naša zadruga je rentabilna, bolje nam je v zadrugi, kot pa samim ...!« »Vseeno! To me ne briga! Takšna Je linija!« HVALA LEPA! »In koliko plače bom imel v začetku?« KAVARNAM KOMPLICIRANO »Rad bi steklenico Solu-Vsaka turška ni še — kava, tio acidi borici nitos!« »Najprej 7200 dinarjev, redka črna je — res prava! »Aha, borovo vodo bi Prave kave znak ni — cena, radi?!« vodena! »Da, toda tega kompliciranega imena si ne morem zapomniti!« Pozneje pa seveda več...« ‘"No, potem bom pa raje Klavno je, da ni P°2neje prišel v službo!« Miha meh: v m o] a zena - sivi Oni dan sva z ženo hodila po najtesnejši in najrazkošnejši mariborski ulici — kako bi ji naj drugače pravili kot »Gosposka« — kjer si zapeljive 'zložbe takorekoč roke podajajo. In te-•zložbe takorekoč roke podajajo. In te-daj se je zapičilo bistro ženino oko v eno od izložb ter obviselo na nekakšnem kockastem blagu. Niti odkašljati se nisem utegnil pa je že izjavila, da je nje-življenjska sreča odvisna samo od kga, ali bo imela to blago ali ne. Kaj sem hotel — prikrajšati ljubljeno bitje za življenjsko srečo, to ne gre, in Jklenila sva kupiti to blago na krediti K sreči je to danes silno enostavna stvar — popisala in podpisala sva ko-^aj nekaj stotin raznih papirjev in obrazcev, letala sedem dni’, da sva dobila dve žrtvi kot poroke, opravila še 1'stih nekaj tisoč drobnih formalnosti J*1 — življenjska sreča moje žene je Mia rešena, pa čeprav samo na obroke. Toda življenje je kruto in postavlja Pred nas vedno nove težave. Blago je £es bilo tu, toda kje vzeti denar za 8'viljo? Privatnemu sektorju, prijatelji, ®re dandanes še vedno najbolje in zato j)e daje nič na obroke! Toda kot je to uobro upeljan običaj, da se v odločil-trenutkih porajajo najboljše misli, ?‘ko je tudi sedaj planila ženi v glavo odrešilna, da ne rečem genialna misel: tešila si bom obleko sama! Od tega trenutka so se vrstili do-?°d' OBMimgKl f LIKAC . Hura! Obmurskega Fll-kača smo zopet našli I Ziv je in zdrav, le nekoliko se je -zredil od murskosoboškega prahu. Pravi celo, da je prah neprimerno redil-nejši, kot pa hrana v nekaterih murskosoboških menzah — da o cenah »kromno molčimo! Istočasno s to najdbo pa se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki so tako naglo poslali brzojavna sožalja in cvetje ter jim sporočamo, da so se prezgodaj veselili, ker Jih bo Fiikač tudi v bodoče držal krepko v — šahu! Piše pa nam naš Plikač takele: Prav takrat, ko sem se kobacal iz prahu, sem srečal neko zadružnico iz Stare ceste, ki že dalj časa boleha na težki očesni bolezni in jo je ljutomerski zdravnik poslal nekemu specialistu, ki iz skromnosti hoče ostati neimenovan, na pregled v Mursko Soboto. No, ta mož znanosti ji je napisal na listek samo: »Pregled odklanjam!« Zenica pa, ki je mati šestih otrok, se mi je bridko potožila. <>Mamca,« sem ji dejal, »kaj pa hodite k zdravniku nepripravljeni!« »Jezus,« je rekla mam-ca, »kaj bi morala iti k spovedi?« »Tisto ne — le če bi imeli s seboj v cekru domačih klobas ali pa pletenko ljutomerčana, pa bi bilo vse drugače ...« Sele ko je list lzšet smp opazili, da nam je tiskarski škrat na tej strani pomešal nekoliko različnih vesti, ki pa nikakor ne spadajo skupaj. Prosimo prizadete, da nam oprostijo! • • • Pretekli teden Je moral biti zaradi premajhne udeležbe preložen občni zbor Ljudske prosvete Maribor. Obisk gostinskih obratov Je v preteklem tednu po- Asian, vigec, trau Mur-šec, vigec? Na — tonkšen, se koj nimam kaj za pošvarat! Zad-no krat pini mit maj Froncl ins kino gonga — saj vete, tisti esterajhiš flilm sma šla gledat, od tiste Efe, bisns e.. — Jo jo j o, natirli, mijadva mit maj Sep sama jo a ganga. Azo šen voas, g51! — Na jo — i zog niksl Nur maj Froncl, toti je furtafurt samo alajnik na tiste mlade šaušpilerce gledal, te bos zo venig anzogn voam. Lump ferfliksta! Pa sem mu rekla, »Tu, Froncl, hobi ksokt, te Efa šau di an, pa ne alajnik dize luda, di šamlom .. .!« »Holtl papn, olte, hota naha ksokt, da Froncl zolhene olte knohn, POMEŠANE VESTI kazal zelo lep napredek. Lokali so bili nabito polni in razpoloženje na višku. • • • Partizanska cest« v Mariboru Je gotovo med naj-lepšlml v mestu. Osmrtnica: Naš zvesti sodelavec Jaka Dlakocepec Je tragično preminil v trenutku ko je prebral v Mariboru naslednji napis: »Elektrocenter«, Aleksandrova cesta Z hota ksokt, kak Je tota Efa, habi caus gnuk, maj-narzol!« hota ksokt. — Jesastana — zegns — takini so, te monspilda te /arflikstenl Pa saj Jaz tudi iberhaupt sploh nič nisem bla cufridn mitn fiilm! Hobi mi denkt, to bo vida zo a šene gššht, tak ko je bil tisti fiilm od hofrota Gaj-gara, kens ina e erinam! V toti Efi mitn paradajs pa rajn nič ni blo zo šenes drin, majnadraj! — I hob e šo ksokt! Rajn nobeniga hofrota, al pa ve-nigstens kakšniga ercherco-ka al pa barona ni blo noter v totem fUlmu nur di holbnakatn luda...! — Und te oltn knohn — vi iner Froncl ksokt hot, gol? Ha — ja! Jojojo! Ols šene is bek! Zdaj, ko še tudi tiste cajtunge z Graca več ne pridejo — no tisti Stajraplotl, zaj že ibahaupt nič nena ne vemo, če se je ki keri erchercok oženo. ali pa te je kakšni ekskajzar dobo kakšniga pamža, al čl je bla kakšna ekstra fajn hercoglih ferlobunga. To je blo tam noter vse tak vun-dašen pešrajbano, da nikol tega. — Na — zegns! Tes is Jol Azo i hob šo ksokt, este-rajhiš fulma nena grem nobeniga več gledat, tak se mi je toti fržmagal. Am alavenigstens pa mit maj oltn — da se mi še neki bol ne frderba, tes luda, tes plede.. .1 RIBJI DACHAU Naš akvarij dobiva ribe tudi direktno iz morja. Tam doli na morju obljubljajo ribiči ribicam, rakom, zvezdicam, ježkom itd. vse mogoče ugodnosti, ki Jih bodo imeli v najlepšem, najmodernejšem, največjem akvariju v Mariboru. Uboge žl-valice se dajo premamiti, se pustijo uloviti in prepeljati v Maribor. Tu jih denejo v akvarije ln — in čez nekaj dni ni ne duha ne sluha več o * njih... Ker pa akvarij te nima krematorija, sl pomagajo za zdaj že s pečjo centralne kurlave.. V Mariboru na trgu J« kljub večji ponudbi mleka ostala cena še vedno enako visoka. Župnik lz Zgornje Ku-nigunde prevaža vsak dan na kolesu v Maribor dv« pletenki mleka ln jih tam prodaja po višjih cenah kot Je mleko v domačem kraju (Oprostite, ti dve notici pa že spadata zopet skupaj I — Op. ur.) • • • UGANKARSKI KOTIČEK Zakaj so v Mariboru pozimi tako hiteli z gradnjo novega kolodvora, sedaj na pomlad pa dela stojijo? (|au |[e 'ofaaietJOA nuiaj o>iqBi — ajip auojqopoau mjs -JUI A II3UII os Pi ‘IJS -n !SA isndop BU n? o^bj uaiod opoq e (J) Kaj je dejal neki mariborski zdravnik nekemu flavtistu iz gledališča, ko mu Je ta potožil, da mu leta (mož je malo pred upokojitvijo) ne dajo več izvrševati poklica zaradi napora pri pihanju v flavto (»iOUIIOIA siteaSj eji :af [efap ‘8U IJB a)3U]H(j3A 8Q) GOSTINSKA TOLAŽBA »Oprostite, toda svoj živ dan še nisem jedel bolj trdega mesa kot je ta zrezek!« »Kaj bi tol Imate še srečo, da niste naročili pečenko!« voumcEve Čeprav je zdaj pri vas v Ptuju vse v cvetju (v kolikor ga ni odnesla Veronika Oeseniška), sem kar zadovoljen tu v nebesih, posebno ker se Ptuj spreminja v Divji zapad. V nedeljo zvečer so streljali * ostrimi naboji po Prešernovi ulici, da so krogle kar brenčale nič hudega slutečim ljudem mimo ušes. Lepa reč! Bojevitost Ptujčanov lz dneva v dan raste. Zadnjič se je tudi rokometna tekma enostavno spremenila v rokoborbo ln so gledalci imeli dvojni užitek (če izvzamemo tiste, ki so Jo pri tem izkupilil) Začenja se sezona izletov ln Ptuj postaja vse bolj zanimiva izletna točka Prva posebnost, ki bo gotovo privabila trume radovednežev iz vseh krajev, je poševni paviljon v ptujskem parku, ki se mirne duše lahko kosa s stolpom v Pisi, tako odločno in sumljivo se nagiba. Kaj bo, ko zadonijo prvi zvoki godbe pod njegovo vegasto streho? Ce se tedaj ne bo podrl, bo stal še dolga leta v slavo mesta in Olepševalnega društva. Druga, še bolj zanimiva posebnost Ptuja Je kovačnica’v MlitTtf-šičevi ulici. Z vsom truščem ter smradom konjskih kopit in odpadkov predstavlja v centru mesta zgodovinsko redkost, ki si jo izletniki morajo vsekakor ogledati. Za spomin dobijo staro podkev, ki prinaša srečo in obljube merodajnih ljudi, da bo kovačija preseljena še to leto izven mesta. Drugo leto jo boste nemara zopet lahko obiskali in dobili enak spomin z enakim zatrdilom. Martin Vohljač, upokojenec v pokoju. JOJ, KAM BI DAL? (Kam s spomenikom Stefanu Kovaču v Murski Soboti?) Prav vse je nared in denar je ie zbran, le prostor, kjer naj bi stal — ta je neznan! Pred bolnico eden. a drug! pred grad. h kanalu bi tretji ga zopet dal rad! No, glejmo, da funkcionarjev preklan je ne bo spomenik ostal večen le — zanjo... MA|WU ZAMUDA pri otvoritvi Mariborske Narodne galerija i^eta mu .iv. naprej tovariši! Kako to, da vas je tako malo?« Upodabljajoči umetniki: »Vsi drugi so že med blaženimi — sama sva ostala! Pa saj ni čudno — ko so se obnovitvena dela začela že v prvi polovici tega stoletja « Ste TRANSI! . . . (ali po slovensko Tako se spominjamo naših »elfkih mo#) Geueral Maister: »Ce bi ja/, tako varoval Maribor, kakor danes varujejo mojo !»15a. no ... ?!?« DEŽEL ANI, kadar pridete v Maribor na trg, v urade in po opravkih, ne pozabite zaviti Se v trgovino „POHORC" veleblagovnico trg. podj. »ZARJA« v Gosposki ulici 10 (bivši Macun), kjer najdete največjo izbiro vsega, kar potrebujete! J. V. Jurij ob Pesnici. Pišete, da je traktor kmetijske delovne zadruge v tako slabem stanju, da se med oranjem ustavi kar sredi njive. In temu se še čudite!? Zamislite si samo, če bi vi morali potem, ko ste se vozili dan na dan na razna privatna pota, na veselice, kino predstave in podobno, nenadoma opravljati tako vsakdanja dela, kot Je to oranje polja! No, ln kar je za vas prav — ali je za traktor narobe? STROKOVNJAK »Pomisli, sedaj skočim že Sest metrov v daljino!« »Vraga! Koliko pa v širino?« • ško ob omari celo uro, da ga je vse bolelo. Toda smrtne tišine niti v sobi niti zunaj ni pretrgalo nič. Zato se je oprezno počasi umaknil v posteljo. Puško pa je obdržal v roki in dolgo ni zadremal. Ko ga je naposled le premagal spanec, se je spet utrgalo: »Pok-pok-pok-pok ...« Lev je kot vzmet s puško v roki planil s postelje in na vse grio obupano zakričal: »Roke kvišku, sicer streljam! Streljam!« In res je v temi nekaj zaškripalo in se streslo. V sosednji sobi je Levov krik namreč vrgel s postelje Ančko: »Ježeš, ježeš... Na Leva so se spravili!... Marija, mati božja — varuj ga Ježeš, ježeš .. Lev, ki ni vedel, da je škripanje povzročila Ančka, je še bolj zarjul: »Ne boste me! Roke kvišku! Streljam!!! . .« In je dvakrat ustrelil proti oknu Sipe so zacingljale, Ančka je zajavkala, vaščane je vrglo na noge, Lev pa je ostal napet kot fičafaj na mestu, s katerega se ni premaknil vse Jo svita Sele tedaj je pregledal položaj, ugotovil, da so se napadalci prestrašili in pobegnili — ter odšel vaščanom pripovedovat, kako Junaško je malopridneže nagnal. Medtem pa je Ančka pospravljala Levovo sobo. Ravno je stopila na stol, da bi pobrisala prašni okvir slike na zidu, ko se je znova sprožilo: »Pok-pok-pok-pok...« Zgrmela je s stola in zatulila: »Na pomoči Ježeš, ježeš... Na pomoči...« Ker pa ni hotelo biti od nikjer nikogar, se je čez kake pol ure le dvignila in umikajoč se iz sobe slučajno pogledala za omaro. Takrat pa, ko da bi hotela počiti: »Ha-ha-ha-ha ...« Kot nora je oddirjala k sosedovim: »Ha, Lev je celo noč rogovilil, celo streljal je in spravil pokonci vso vas! Pa veste, kaj je bilo! Zvečer je namočil fižol, ki se je do polnoči tako napil, da je začel padati iz lonca na tla: Pok-pok-pok-pok...« Pomladanske novosti si oglejte v poslovalnicah trgovskega podjetja »ZARJA« v Mariboru, kjer boste našli vse za spomladansko sezono v največji izbiri! VAM OHRANI VAio KOŽO POMOTA Iz uredniškega koša Nekoč pregnal Je Adama In Evo Iz raja takozvan Izvirni greh. Vprašujejo ljudje se nogometni, če »izviren« tokrat res je pri teh dveh? SLADKO VINCE PITI... »Sladko vince piti to me veseli, kaj odbor naj dela, to me ne skrbi...« ... tako si baje prepeva predsednik občinskega ljudskega odbora v Ščavnici, ko pride pijan na sestanek. Na neki zadnji odborovi seji mu je zmanjkalo celo potrpljenja, pa se je preselil v bližnjo gostilno in tam ob litru sam nadaljeval sejo. Sčavničani, Čestitamo! TOČNO... Iz pridige našega prečastitega gospoda: Dragi moji verniki, mi, duhovniki smo posredovalci med bogom in vami. Mi moramo skrbeti, da se bo vam, predragi farani, na onem svetu dobro godilo, nam pa na tem! ZLATOROGOVA Bernardovega Mi tka so poznali vsi vaščani. Povsod je imel glavno besedo in vedno so ga bila polna usta lastnih junaštev v vaseh sosednje pokrajine, smelih podvigov na medvede in divje svinje, neustrašenem zadržanju v bitkah minule vojne, skratka, Lev — to ime si je nadel sam — je bil na vasi legendarna osebnost. Toda nekega dne se Je Pojavila nevarnost, ki ji le ni bil kos. Proti večeru so je popolnoma trezen vrnil iz vaške gostilne domov.. Stanoval je pri priletni Samski klepetulji Ančki. Imel je majhno sobo, ki mu jo je ta Ančka skrbno čistila in pospravljala, ku-si je na majhnem Električnem štedilniku sam. ^ato je tudi tistega dne naj-Prej napolnil velik lonec s fižolom, potem pa nalil nanj vode, da se do naslednjega dne dobro namoči. Nato je legel in hitro zaspal. Pa ne za dolgo. Pred polnočjo ga je zbudilo čudno pokanje. Zazrl se je v okno in temo za njim, napel nšesa, zadržal dih in poslušal. Nič! Smrtna tišina Kunigunda: Hora ža velja I Položil je glavo nazaj na blazino in spet zaspal. Cez kakih deset minut pa znova: »Pok, pok-pok-pok, pok.« Planil Je kvišku, se ponovno zazrl v okno, krčevito napel ušesa ln poslušal Celo so mu prepredle potne srage, čutil je razbijanje srca — toda nič, grobna tišina! Spet se je zakopal v odeje in zaspal. Minilo je pol ure in Lev je že pošteno smrčal, ko se Je znova sprožilo: »Pok-pok-pok-pok ..« Lev je bliskovito skočil na noge in nervozno snel s kljuke nabito lovsko puško Napel jo je, se naslonil na omaro in jo nameril v smeri okna. »Ze nekaj dni se mi Je zdelo, da nameravajo nekaj z menoj! Zdaj vem, zakaj so me danes v gostilni oni bratje Jerkiči tako čudno gledali! Toda — ne bodo me! Postrelil lih bom kot zajce!« In stal Je z napeto pu- SVtTOPiSEMSftA IIACECA "Afere €2af&elii( Doktor: »Saj sem vam vendar rekel, da mu dajte kisika In ne vodika!« P. P. Gajevci. Vaše gasilce in gasilce iz Placarov-cev združuje hvalevredna zamisel, s skupnimi močmi postaviti gasilski dom. Ce se pa ne morejo zediniti v tem, kje naj postavijo ta novi gasilski dom, jim svetujte, naj ga postavijo točno na pol poti med Gajevci in Placarovci. Ce pa jim še to ne bo všeč, naj ga postavijo kam v tretjo vas — saj medsebojne nevoščljivosti, ki najbolj gori pri vas, tako ne znajo pogasiti. Kaj drugega pa gori tudi kje drugjel MOŠTVO v l upijani V očeh entb prenapetežev V očeh drugih prrnapetežrv TRIJE VEC ALI MANJ Po mnenju Radia Ljubljana Ima Klančišar zlomljeno stopalo, medtem ko sm zdravniki Klančišarju že sneli mavec z noge. Radio Ljubljana torej medicinsko ni podkovan, kar se vidi tudi iz tega, da ni opazil nove bolezni Nogometne zveze Slovenije, to je gluhonemost kombinirano z apatijo. Lani smo z Odredom na vsak način hoteli prodreti v prvo zvezno ligo Ko do tega ni prišlo, smo se vsi slovenski športniki skoraj jokali od žalosti. Odredovl igralci pa so se Jokali zaradi lega, ker — kol se piše - niso prejeli vsak po eno obleko čevlje tn 50 000 dinarjev Eni In drugi pa >•■0)0 se že potolažili, mi zaradi tega ker nas je komisija, ki je zadevo Proleter-Odred raziskala, blamirala, Odredovi igralci pa, ker so videli, da se da tudi v II, zvezni ligi kršiti amaterska pravila Edina sreča, da ni Branik reprezentativni slovenski nogometni klub, ker ne bo sramota, če bo v hrvatsko-slovenskt ligi zgubljal tekme brez treh suspendiranih najboljših Igralcev NERODNA ZADEVA Gligorič je zmagal na šahovskem turnirju v Mar del Plati Velemojster Naj-dorf, eden kandidatov za svetovnega prvaka, je bil na tem turnirju drugi Predsednik Mednarodne ša hovske federacije Roguard ki Je bil proti temu, da bi Gligorič Igral na turnirju kandidatov za svetovnega prvaka, je najbrž v hudi stiski Da bi ostal načelen in pravičen, bo gotovo predlagal, da Gligorič sicer ne igra na omenjenem tur nirju da pa se mu prizna eno mesto pred Najdorfom Nevarno te, da postane Ro guard kominformovec VSF ZA ZDRAV ŠPORT Nogometaša zagrebške Lokomotive Hmelino, je »kapralo beograjski Partizan, dasi ne bo mogel tamkaj zaradi prestopa igrati šliri mesece Od tega bosta imela škodo ne le Lokomotiva In igralec sam ki ne bo mogel nastopati, temveč tudi naša državna reprezentanca ki le na njega računala (zgleda da računajo »kapra joči« na Izumiranje države In 'spoštujejo le zakon ponudbe in povpraševanja RIC1NUS IN AMATERSTVO Partizan, Crvena zvezda, BSK. Hajduk, Lokomotiva In Vardar so zadnjo soboto nedeljo in ponedeljek odigrali v Inozemstvu 12 tekem; 3 tekme so dobili 3 igrali neodločeno In 8 tekem Izgubili Razlika v golih le bila 34 20 v n Je danes v sramoto. Src« me boli, ker moram toži« socialistični list Dle Neu« Zeit, ker Je napisal o m®* ni, da sem nacifašist.. •' »Ja. Ja. lleba Kamerad< Is schon so. Jas nlseiK nič na boljšem, ker pr»T tako tožim Slovenski vest' nik zaradi klevetanja, <1* sem med vojno pobija* partizane .< •Meni Je pri tem lak1* kol tistemu doktorju, ki I* moral tajili svojo diplom«' če Je hotel, da Je tahM živel ..« • No Ja kdor nas >i«i/i,a‘ ta bo takoj vedel, ia to storila samo v sili Midva sva vedno na istem1 sva bila za časa fiihrrria-sva danes ...« »Samo Herr Gott naj Ju varuje, da ne bova ** v bodoče na istem ljudje govorilu da vi i; ma-lu več ne boste toillrlJ-temveč — obtoženec'« Husi Bepo. a* (ronske Don Stanič iz uredništvi* j emigrantskega »Katoliške" j ga glasa« 1e bil ves srečen' ko je na travniku, pr^ daleč od Gorice zagleda' košček svojega slavne#3 časopisa Toplo mu je P°' stalo pri srcu ln hvaležn0 Je uprl svoje oči proti n^ bu ter ginjen zašepetal • Vidiš, oče tukaj ini^5 dokaz, da je mogoče naj" povsod v božjem stvarslvU sledove krščanstva ...« Stavka ni utegnil dokd1' čati, ker mu je Isti biP spodrsnilo na mehki Pr>", logi dokaza razširjeno:*11 krščanstva Pravijo, da bo odslej P|' sal članke samo še za tist0 kristjane, ki kupujejo to®* letni papir s krščanskih napisom: Ne pozabite, kristjani, da predvsem ste — Italija1'1 RAZLOG ., — Teta, zakaj pa ti 111 maš otrok? — Veš, Milančck, zat£ ker mi jih štorklja ni Pr nesla. ... — Seveda, če boš čaka1" na štorkljo, potem jih p res ne boš Imela! NAJSREČNEJŠE MESTO Katero je najsrečo®! mesto na zemeljski ob Brez dvoma Sl°v® e Gradec, ker no pvcltr niti enega — odvetnika1 tJATEČAJ ŠPORTNEGA ZMLČAM rt.ei tekme preteklo nedeljo zaradi spiosne žalosti niso bile odigrane v četrtek pa so bile od teh preloženih tekem na sporedu samo tri !? zvezne litje, ni bilo mogoče Izvesti žrebanja V Totega natečaja športnega značaja. Pač pa objavljamo danes naslednjih 12 novih tekem, katerih rezultate naj naši bralci skušajo rešiti narobe. ODREZEK štev 8 za t kme 19 aprila Maribor ZELEZNICa K -KI.ADI V AR Dolnja Lendava: NAFTA—MURA Ptuj: DRAVA—KOVINAR (Maribor) Zagreb: METALAC— BRANIK Šibenik: ŠIBENIK—RUDAR Osijek: PROLETF.R—2EI •’ 'NlCAR-L. Kranj: KOROTAN—IZOLA Postojna: POSTOJNA—KRIM Ljubljana: SLOGA—ZELEZNICAR (N. G.) Beograd: BSK—PARTIZAN Subotica: SPARTAK—ZAGREB Zagreb- LOKOMOTIVA—C ZVEZDA Priimek tn tme: Kraj"................ tjriica Tn hiš št:" Odslej si bodo nagrado 6000 din razdelili tisti, ki bodo zadeli vseh 12 rezultatov narobe, v kolikor jih seveda ne bo več kot 10. V tem slučaju bo 10 dobitnikov zopet odločil žreb. Odrezke naj mariborski reševalci oddajo ali vržejo v nabiralnik pri upravi »Totega« do nedelje opoldan, zunaj Maribora pa oddajo v soboto izdaja Novinarsko društvo Slovenije Poverjen Jtvo MariUir — Ureja uredniški odbor — Odgovorni Brodnik Ctrll Kavčle — Letna narotnlna 400 dinarje?, polletna 200, 4e,r,le'II| 100 dinarjev — UrednUlvo In uprava- Maribor KooalUka 2 — Teielon 2R-7H — Cek ra« NB MOl.T-lfl« — Poštni prciflt 52 — Rokopisov la risb ne vrač amo— Tisk Mariborske tlska