Poitnina plačana v gotovini. Stanovsko in strokovno slasilo Oblastne organizacije ptt uslužbencev v Ljubljani* Izhaja !. in 15. v mesecu. Naročnina 24 Din na leto ozir. 12 Din za pol leta. Naročnina se plačuje naprej. Oglasi po dogo\oru. Rokonise in vprašanja za pojasnila je pošiljali uredništvu „Poštnega glasnika*' v Ljubljani, Pred Prulami 1. Reklamacije, oglase In drugo pa na upravništvo lista Sv. Jakoba trg 3. Rokopisi se ne vračajo. Letnik VII. V Ljubljani, dne 1. maja 1927. 9. številka. Joško Čampa: Delovanje Glavnega saveza. V lej ležki dobi, ko gledamo držav, nameščenci s plašno dušo v bodočnost, prihajajo o delovanju vrhovne organizacije vseh državnih nameščencev razveseljive vesti. Glavni Savez drž. nameščencev v Beogradu, ki je dobil na svojem VI. kongresu v Zagrebu nova pravila in se reorganiziral, je započe! s tekočim poslovnim letom temeljito akcijo v svrho čvrstega organiziranja drž. nameščencev in obnovitve vseh njihovih organizacij. Ta akcija je bila započeta na pravem kraju. Glavni Savez (G S) je začel svoje delo od temelja. Ko je bil podan z njegovo reorganizacijo organizačni sistem m določeno v glavnem ustrojstvo organizacije drž. nameščencev, je bilo treba -pred vsem zbrati podatke, koliko drž. nam. je organiziranih in kakšne so te organizacije. Obenem pa so morale strokovne organizacije navesti, koliko drž. nameščencev njihove stroke je neorganiziranih. Na podlagi teh podatkov in poimenskih seznamov, ki so jih predložile strokovne organizacije o svojih članih, je GS sestavil tale statistični pregled: V naši državi je vsega skupaj okrog 100 tisoč drž. uslužbencev. V tem številu so vračunani železničarji, uslužbenci finančne stroke, orožniki in orožniški častniki. Na administrativno upravo odpade okrog 60.000 drž. nameščencev. Ta statistika po mojem mnenju ne more biti ravno točna, vsekakor pa dokazuje, da je bilo kričanje različnih političnih demagogov o visokem številu drž. nameščencev v naši državi silno pretirano. Odgovarja pa to število približno tudi statistiki, ki so jo objavile pred nedavnim zagrebške »Novosti« in ki so naštele vseh drž. nameščencev v naši državi 149.833, a so vštele semkaj tudi častnike in podčastnike naše vojske. Od gornjih 60.000 drž. namešč. administrativne uprave je organiziranih v G. S. okrog 40.000. .To-število je ugotovljeno na podlagi poimenskih seznamov in bo torej držalo. Ce upoštevamo poleg tega še jako močno železničarsko organizacijo (25-30.000 članov), ki ni član OS, in še nekaj drugih manjših organizacij, moremo ugotoviti, da je organiziranih faktično, nad dve tretjini drž. nameščencev v naši državi, ne pa komaj ena tretjina, kakor je napačno poročal pred dnevi neki slovenski dnevnik. To pa je številčno miponujoča sila, na katero bo treba računati, kadar bodo vse njene moči usmerjene po enotnem Isistemu pod vodstvom centralne organizacije v določeni pravec. Sedaj je naloga GS, da to armado drž, nameščencev s pomočjo svojih Podrejenih pokrajinskih zvez' jm strokovnih organizacij p rek vasi s stanovsko ideologijo in zavestjo. Spojiti je treba to do danes na sto kosov razcepljeno in v sto smeri orientirano energijo v eno samo reko, ki jc uravnana v eno samo strugo in hiti brez izgubljanja svojih sil k skupnemu cilju. GS, ki jc od svojega lanskega kongresa postal silno ekspeditiven, je storil v tem kratkem času ogromno delo, če pomislimo, kakšne razmere so vladale in vladajo deloma še danes v nekaterih organizacijali drž. nameščencev. Zasluga za to delo gre njenemu glavnemu tajniku, energičnemu, delavnemu, vstrajnemu in visoko inteligentnemu dr. Gjor-gjeviču. To je mlad delavec in simpatičen človek, discipliniran in vzgojen v‘evropski šoli. On je stroj in gonilna sila GS, ki je razgibal aparat organizacij drž. nameščencev in ki se zdi, da dela sistematično po določenem načrtu. Z začetkom svojega dela je pokazal, da je človek, ki ve, kaj dela in kaj hoče in ki vidi pred seboj jasno svoj cilj. Bodoči kongres GS bo moral obdržati dr. Gjorgjeviča za vsako ceno na tem odgovornem mestu in mu izbrati za pomočnike ljudi, ki bodo razumeli njegove smotre. Zdi se mi, da ima v sedanjem vodstvu GS malo takih pomagačev. Ko je bila podana s teni prva baza za nadaljno delo, je sklical GS za 8., 9. in 10. april t. 1. v Beogradu konferenco, kateri so prisostvovali zastopniki vseh pokrajinskih zvez in večjih strokovnih organizacij. Slovensko Zvezo drž. nameščencev je zastopal njen načelnik g. Paternoster. Ta konferenca se je bavila v glavnem s sledečimi vprašanji: 1. Organizacija odnosno reorganizacija GS, a) poročilo o dosedanjih uspehih, b) kaj je treba za nadaljno delo pokreniti v pokrajinskih zvezah in centralnih strokovnih organizacijah, c) interpretacija nekaterih členov pravil GS, d) pristop Saveza javnih nameščencev in upokojencev iz Zagreba v GS. — 2. Sedanji položaj drž. uslužbencev, — a) amandmani k finanč. zakonu, b) revizija uradniškega zakona in uredbe o razvrščanju. — 3. Podaljšanje stanovanjskega zakona. — 4. Slučajnosti. Poročevalec »Našega Glasa«, glasila Saveza javnih nameščencev v Zagrebu piše, da je iz te konference razvidno, da je začel GS v vseh pogledih in z vso resnostjo stremeti, da zaščiti interese drž. nameščencev, in pravi, da je ta konferenca popolnoma uspela. Treba je uvaževati, da je napisal to sodbo list, ki je vedno ostro nastopal proti nekdanji neaktivnosti G S. Pri prvi točki je konferenca razpravljala o doseženih uspehih glede reorganizacije GS in ostalih organizacij ter ugotovila statistiko, ki sem jo navedel v uvodu tega članka. Konferenca je uvaževala okolnost, da so pokrajinski savezi v Srbiji, Črni gori in Vojvodini šele v povojih, ker tam dosedaj teh savezov sploh ni bik). Ker je ustrojstvo GS federativnega značaja in je njegovo poslovanje decentralizirano na pokrajinske zveze, konferenci ni bilo težko ugotoviti, katere pokrajinske zveze so najbolj napredovale v smislu reor- ganizacije. V lem pogledu sta bih omenjeni na prvem mestu Slovenija in Dalmacija; Konferenca je ugotovila, da je z reorganizacijo in ustrojstvom GS podan temelj za nadaljno uspešno delo. treba pa je širiti v pokrajinskih zvezali in strokovnili organizacijah : idejo strumnega organiziranja v vseh vrstah drž. nam., in sicer po strokah. Osnovne celice bi bile torej slej ko prej strokovne organizacije. Organizacije ene stroke se morajo završavati v strokovnih savezih, ti pa morajo biti organizirani v GS. Pokrajinske strokovne organizacije morajo biti poleg tega včlanjene tudi v pokrajinskih savezih. Ti pa morajo organizirati v svojem področju krajevne organizacije, po možnosti na sedežu in ' obsegom polit, okraja, kjer se združujejo drž. nam. ne glede na stroke. Kompetenca pokrajinskih zvez, strokovnih organizacij in GS ter vseh organizačnih edinic bo urejena s posebnim pravilnikom GS. Na tej konferenci je bilo srečno spravljeno z' dnevnega reda vprašanje o sprejemu zagrebškega saveza (dr. Benkovičeva skupina) v GS. Za povoljno rešitev tega vprašanja je nastopil s prepričevalnimi besedami pomočnik ministra prosvete g. Obradovič ter predlagal, da naj se na vsak način in brez debate sprejme dr. Benkovičev savez v GS. Njegov predlog je zagovarjal tudi predsednik drugega hrvaškega saveza g. Bratanič. Ta predlog je bil sprejet soglasno in z velikim oduševljenjem. Tako je to nesrečno vprašanje, ki nas je bolelo že več let, rešeno sedaj v veliko korist vseh organizacij drž. nameščencev. S tem pa se je pomnožila armada GS z okroglo 5000 močno in disciplinirano organiziranih drž. nameščencev. Konferenca se je obširno bavila z amandmani k finanč. zakonu. Delegati so se pridružili izvajanjem glavnega tajnika dr. Gjorgjeviča, ki je naglašal, kako težko je izvesti v naših političnih razmerah dobre zakone s parlamentom. Njegovo mišljenje je, da je v teh okolnostih moralo priti do teh amandma-nov, ki da so faktično potrebni in bi drž. nameščenci imeli od njih mnogo koristi, če se bodo izvajali objektivno. Kajti po čl. 94 ustave imajo itak vse uredbe zakonsko moč. Drž. nameščenci bi težko prišli do dobrega zakona, ako bi ga sprejemala narodna skupščina. Znano je, da je bila zakonodajna komisija sestavila dober uradniški zakon, a da je bil uzakonjen v današnji slabi obliki, tega je kriva skupščina, ker so bile politične stranke zainteresirane na izpremembah iz čisto političnih in strankarskih motivov. Ako-bi ga ne bile zmrcvarile v parlamentu politične stranke, bi bilo prihranjeno drž. nameščencem marsikatero gorje. Zato misli, da so iz tega stališča potrebni amandmani, ker sc na ta način preje pride do dobrega zakona. Cl. 94 ustave omogoča doprinesti na bolj praktičen in prikladen način faktično zadovoljiv zakon, ker pri . takem postopku politične stranke nimajo toliko prilike, krojiti zakon po svojih strankarskih interesih. Da pa se bodo ti amandmani izvajali objektivno in na našo korist, ima OS nalogo, skrbno čuvati nad izvajanji amandmanov. V komisijo za revizijo urad. zakona marajo priti zato zastopniki OS kot odločujoči organi. Strokovne organizacije pa morajo predložiti svoje predloge, ki se nanašajo na revizijo, a en zastopnik dotične strok, organizacije mora prisostvovati pri reševanju vprašanj, ki se nanašajo na tisto stroko z odločevalnim in posvetovalnim glasom. Podrobno se je bavila konferenca z vsemi ostalimi vprašanji, ki zadevajo moralno in materialno stran drž. nameščencev in je bila tako ta konferenca ena najvažnejših, kar jih je imel kedaj GS. Škoda je samo, da se ni vršila šc pred 1. aprilom t. 1., ko bi bilo mogoče vendarle preprečiti nekatere amandmane, ki so prišli skozi skupščino na trenotno škodo nekaterih skupin drž. nam. Upamo, da prinese obširnejše poročilo o tej konferenci »Naš glas«, glasilo Zveze drž. namešč. za Slovenijo. •Mi želimo samo, da koraka GS neomahlji-vo po začrtani poti. Kajti samo na ta način pridemo v kakih dveh letih do take organizacije drž. namešč. v naši državi, ki bo odločevala s polnim ' vplivom pri urejevanju naših vprašanj. Na sedanje delo GS gledamo polni optimizma in veselih nad. Vsem članom Društva poštnih upravnikov. Dne 6. marca t. 1. se je vršil v Celju občni zbor »Društva poštnih upravnikov v Sloveniji« za leto 1927, ki je bil zadnji. Manjkalo je precej včlanjenih tovarišev, kar pa je razumljivo, ker se nekateri predstojniki pač težko odstranijo iz službenega kraja. Potrebna pa bi bila večja udeležba, iz katere bi se razvi-delo večje zanimanje za stanovske koristi. Na devnem redu smo imeli zelo važno točko: razpust našega društva in priklopitev k Oblastni organizaciji. Po podanih poročilih društvenih funkcionarjev je prišla na vrsto razprava o razpustu društva, ki se je močno razširila in pri kateri se je razvila vsestranska debata. V splošnem je prevladalo mišljenje, da se ne cepimo in da se združimo vsi v enotni organizaciji, posebno ker se je od Ljubljanska pošta. (Nadaljevanje). Josip Gruden, poštni uradnik v pokoju, je služboval ves čas na ljubljanski pošti. Slovstveno je začel že zgodaj delovati kot mladinski pisatelj v »Vrtcu« in »Zvončku«, prevajal je zlasti iz češčine (Kosmaka) in na tem polju deluje še danes. Ivan Podgornik, tajnik poštnega ravnateljstva v Ljubljani, je služboval do prevrata pri prometu v Trstu, na Dunaju, največ pa v Ljubljani; po prevratu je prišel -k poštnemu ravnateljstvu. — V mladih letih je prevajal igre za slov. gledališče, pisal za »Vrtec« in »Zvonček« ter izdal 2 knjižici narodnih pripovedk. Najraje je prevajal iz hrvaščine in srbščine, med drugimi Šenoe Seljačko buno (»Edinost«) in dela Lazareviča (»Slov. Narod«). Matija Šorli, roj. 1839. v Žabčah pri Tolminu, je prišel v državno službo 1. 1863. Kot mlad poštni uradnik je spremljal pomorsko pošto v Aleksandrijo, nato je bil prideljen k poštnemu ravnateljstvu v Trstu, a kot nadkontrolor je vo- strani oblastnega predsednika g. Jakšeta zatrjevalo, da bodo imeli predstojniki pošt v Ob. organizaciji dovolj zastopstva in da bodo naši interesi stvarno in polno zastopani. Društveni odbor pa je stal na stališču, da bi bilo za naš položaj vendar doforo, ako bi obstojala v Obl. organizaciji podsekcija upravnikov pošt. katera bi prirejala skupne sestanke in na katerih bi se razpravljale zadeve, ki se tičejo edino položaja upravnikov samih, sklepe pa bi naj izvršila uradniška sekcija. Po pojasnilu g. predsednika Obl. organizacije tov. Jakšeta je po novih pravilih takšna sekcija nemogoča. Zato smo sklenili razpustiti društvo in pristopiti k uradniški sekciji Obl. organizacije. Obenem smo sklenili, da pripada imovina »Poštnemu domu«, kateremu se izroči po -likvidaciji društva, člani, ki so s članarino še na dolgu, naj jo blagovolijo takoj poravnati, ker ima društvo še obveznosti in ker mora pred likvidacijo urediti sklepe, ki so še odprti. Prosimo vse člane, da nakažejo ostanek na članarini čim preje blagajniku tov. Javorju v Tržič, da Ibo mogel blagajno pravomoćno skleniti. Ob enem si šteje društveni odbor v dolžnost, da izreka tem potom vsem članom, posebno nekaterim tovarišem in tovarišicam, najtoplejšo zahvalo za njih podporo in krepko sodelovanje. Brez njih bi društvo nikdar ne moglo tako delati in se razvijati kakor se je. Opozarjamo tudi naše bivše člane, da društvo kot tako ne pristopi k uradniški sekciji Obl. organizacije, zato jih pozivamo, da vsak posameznik takoj prijavi svoj pristop v Obl. organizacijo ter jo povsod krepko podpira. Za odbor Društva poštnih upravnikov: predsednik Z. LichtenCker. Organizacijsko gibanje. TEŽNJE PREDSTOJNIKOV POST. Orgjuiizacija je vedno polagala posebno pozornost na upravičene zahteve predstojnikov poštnih uradov. Ne samo zato, ker so to njeni najboljši in najzanesljivejši člani, nego tudi zato, ker se v naši državi težka in odgovorna predstojniška služba resnično premalo upošteva. Po likvidaciji Društva |x>Stnih upravnikov je prišel v odbor naše organizacije kot zastopnik upravnikov tov. Slavec iz Laškega, ki je predložil njih težnje odboru, da jih po mogočnosti izvede. Te težnje so: 1. Pomeknitev upravnikov v 1. in 2. položajno skupino. 2. Takojšnja erarizacija sedanjih razrednih pošt. (Je v najboljšem teku, predlog za podr- žavljenje 47 pošt je v ministrstvu. —- Op. uredu.) 3. Službeno obleko naj dobe vsi ptt. uradniki kakor pri železnici. 4. Ukinitev nedeljske blagajniške službe. 5. Ukinitev večerne odjave pri brzojavu, (i. Priznanje funkcijske doklade za vodstvo pošt. 7. Nagrade iz dobička poštne hranilnice naj se raz-dele tudi med poštne uslužbence. H. Ureditev pavšala. 9. Naslov »starešina« naj se nadomesti z nazivom »upravnik« odnosno za predstojnike izvzetih ]>ošt »višji upravnik«. 10. Redni dopusti naj se po-delujejo vsem ptt. uradnikom, kakor to določit zakon. Pri večjih poštah naj bo stanje uradnikov za toliko moči višje, kolikor jih potrebujejo pošte na deželi med letom za dopuste in bolezni. 11. Ministrstvo naj zida za pošte lastne stavbe, ki bodo odgovarjale higienskim predpisom ali pa naj dovoli posameznikom ugodna posojila, da si sami zidajo hiše. 12. Da se priznajo predstojnikom pošt dnevnice za revizijo nabiralnic, tako kakor nadzornim uradnikom ravnateljstva. 13. Poštni naraščaj naj se izvežba v poštni službi, zato je potrebno, da službuje v prvih letih svojega službovanja pri poštah na deželi. 14. Pri ravnateljstvu ni vedno opažati pravilnega poznavanja in razumevanja razmer in potreb podeželskih pošt, To dokazujejo nesistematična nameščanja, dodeljevanja in premeščanja dodeljenega osebja. ZAPISNIK odborove seje OPO od 24. marca 1927. (Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Dopisi. 3. Izprememba pravil. 4. Predlogi in vprašanja. 1. Zapisnik zadnje seje se prečita ter se po predsednikovih pojasnilih k posameznim točkam brez ugovora sprejme. 2. Prečita se dopis od Oblastne organizacije v Zagrebu, v katerem nam poroča odločbo Saveza v Beogradu, da se letošnji kongres ne bo vršil v Zagrebu, ampak v Novem sadu, ker so kupili tam letos svoj poštni dom. Zagrebška organizacija protestira proti temu samovoljnemu sklepu Saveza in nas prosi, da je naša organizaciza ž njo solidarna v odporu proti tej nameri Saveza. Odbor soglasno sprejme, da je popolnoma na strani zagrebške organizacije, ker se mora brezpogojna vlpoštevati sklep lanskega kongresa v Skuplju, ki je sklenil, da bo prihodnji kongres 12. julija v Zagrebu. Odbor sicer uvažuje dejstvo, da bi bil letos primernejši kraj za kongres Novi sad, ker bi bil tam združen -kongres z otvoritvijo poštnega doma, torej -podobno kakor lani v Skoplju. Toda za nas kakor za vsako organizacijo mota biti v prvi vrsti merodajen sklep glavne skupščine oziroma kongresa. ‘Predsedstvo se pooblasti, da v tem smislu odgovori bratski zagrebški organizaciji. 3. Ker oblast ni potrdila pravil, ki jih je sprejel izredni občni zbor Zveze poštnih organi- dil tržaško pošto na kolodvoru. L. 1890. je prišel za nadupravitelja v Ljubljano, postal na teni mestu uradni ravnatelj in šel 1905 v po- ; koj. Umrl je v začetku svetovne vojne. Šorli je bil prvi zavedni Slovenec na čelu ljubljanske pošte, ki svoje narodnosti ni skrival. Bil je zvest član ljubljanske čitalnice in podpornik slov. gledališča. Odlikoval se je po temeljitem s-trokovnem znanju, odločnosti in organizatoričnem talentu, ki ga je zlasti pokazal med potresno dobo. Josip Stussiner, 1 roj. 1850. v Ljubljani kot sin poštnega pod-uradniika"’. Ko je 1. 1868. dovršil realko z odličnim uspehom, bi se bil najrajši posvetil prirodoslovnim študijam, ki so ga od mladega veselile, a radi pomanjkanja sredstev je šel k pošti. Leto dni je služboval kot eks-peditor v Novem mestu, Radovljici in Št. Vidu nad Ljubljano, decembra 1869. pa je bil imenovan za praktikanta na ljubljanski pošti. L. 1872. je kot akcesist H. razr. (asistent) prosil za razpisano 'mesto akcesista I. razr. (ofi-clala) pod praško poštno ravnateljstvo in ga tudi dobil ter se že jeseni istega leta preselil v Prago. Po 5 letih se je vrnil v Ljubljano, Doma iz -Betokrajine iz robine S tezi mir }e v. katero je še enkrat zapustil 1. 1891., ko je bil imenovan za kontrolorja v Pulju; toda že za dobrih 6 mesecev se je za stalno vrnil v Ljubljano. Tu je nekaj let vodil kolodvorsko pošto, nato pa opravljal kontrolorsko službo na ljubljanski pošti, kjer je bil 1. 1899. povišan v nadkontrolorja. Zadnja leta službovanja je večkrat nadomest-oval uradnega ravnatelja. Bil je tih, resen in koncilianten uradnik. Leta 1907. je stopil v pokoj. Umrl je v Ljubljani 1. 1917. Prirodoslovni vedi je ostal zvest tudi v poštni službi. Postal je entomolog in se povzpel v stroki hroščev (coleoptera), pajkov-cev (arachnidae) in polžev (gastropeda) do učenjaka, ki so ga poznali znanstveni krogi po Evropi, pa tudi onkraj morja. Svoje znanje si je pridobil z marljivimi študijami in z ekskurzijami, za katere je porabil vsak lepi prosti dan. Tako je že zgodaj spoznal prirodne posebnosti naše dežele; .zlasti ga .je zanimal podzemeljski svet. Tudi v Pragi ni -miroval, ampak je spopolnjeval svoje študije. Vrnivši se v Ljubljano je raztegnil ekskurzije tudi izven Kranjske. Poleti 1880. je nabiral z velikim uspehom v osrednji Kalabriji. Prepotoval in nabiral je tudi po našem Primorju, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, Crni gori in Balkanu. L. 1881. je spremljal dunajskega zacii, je potrebno, da sestavimo nova pravila. Ker je dvojno članstvo po društvenem zakonu prepovedano, je predsedstvo izdelailo osnutek novih rzprevnenjenih prav M, ki poznajo samo direktno članstvo posameznih ptt. uslužbencev. Glede na to, da ima po pravilih Zveze pravico izpreminjati pravila širši odbor, ima to stvar rešiti današnja odborova seja. Osnutek izpremenjenih pravil je jasen Ln kratek ter ustreza vsem zahtevam društvenega zakona. Zato prosi odbor, da ne predlaga bistvenih izprememb, ker bi drugače utegnila oblast zavrniti tudi ta pravila. Nato se začne citati člen za členom, o vsakem' členu se posebej glasuje. Tovariša Čampa in Martinšek predlagala nekatere izpremembe k posameznim členom, toda odbor odkloni vse izpreminievalne predloge ter sprejme osnutek predsedstva. Končno da predsednik vsa pravila skupno na glasovanje, ki iih odbor soglasno sprejme. 4. Tov. Martinšek poroča, da se bo vršil 9. aprila t. 1. v restavraciji »Dvor« slavnostni večer Hranilnega in posojilnega konsordja v proslavo 251etnice njegovega tajnika, gospoda nadsvetnika Koštana. Kot član načelstva tega konsorcija vabi predstavnike poštnih organizacij, da se udeleže tega večera. Dalje prosi za intervencijo glede ukinjenih nočnin. Tov. Martinšek tudi priporoča, da naj bi na glavni skupščini podal kratko tajni‘-ško poročilo II. tajnik tov. Boh in da naj bi se pregledala pred skupščino blagajna »'Poštnega glasnika«. Končno se še obravnavajo kandidati za posamezna mesta v predsedstvo OPO, na kar zaključi predsednik sejo ob 22.45. To in ono V današnjo številko smo spravili poleg uvodnega članka komaj važnejše stvari, ki so morale zaradi pomanjkanja prostora izpasti iz zadnje ali že celo predzadnje številke. Zopet pa je zmanjkalo prostora za »Uradni kotiček« za nadaljevanje zelo važne in podučne razprave o sestavljanju potnih in selitvenih stroškovnikov. Kratek začetek smo objavili v P. gl. od 1. aprila t. 1., nadaljevanje je pa danes že drugič izostalo. Ker pa je vsebina članka taka, da bodo naročniki tiste številke spravili in shranili, je potrebno, ko že ne more iziti vsa razprava v eni sami številki, da izide vsaj samo v dveh. S tem prostorom, ki ga ima urednik sedaj na razpolago, bi pa izhajal ta članek najmanj skozi 3 mesece, s čimer bi članek izgubil na veljavi in enotnosti. Zato napravimo tako: v kratkem končamo listek >Ljubljanska pošta«. S tem pridobimo več ko eno stran. Ta prostor porabimo za razpravo »Potni in selitveni stroškovniki«, katero objavimo v celoti, torej tudi že enkrat objavljeni za četek, v dveh prihodnjih številkah. Ostali dopisniki morajo potrpeti. Urednik nikakor ne more izha- jati s sedanjim obsegom lista. Ta obseg se pa ne more povečati, dokler ne bo 1500 naročnikov. Iz istega razloga smo morali tudi odložiti zapisnik n poteku glavne skupščine OPO. Sistemizirano stanje poštnih nameščencev. Ministrstvo je izdelalo pregled sistemiziranega stanja za ljubljansko poštno ravnateljstvo. Sistemizirano stanje znaša 1828 uslužbencev, in sicer 53 uradnikov I. kategorije, 304 uradnikov II. kategorije, 376 uradnikov III. kategorije, 433 zvanični-kov, 461 služiteljev, 45 dnevničarjev in 66 dninarjev (nadniča'riev). Ce nam bo dopuščal prostor, objavimo prihodnjič pregled sistemiziranega stanja za posamezne pošte. Zahvala: Krajevni odbor Sekcije ptt. uradnikov v Celju so nadalje poslali prostovoljne prispevke sledeči tovariši(ee): po 60 Din: Ivan Gams, Celje; po 20 Din: Anica Kurent, Zinka Grobelnik, Matilda Bervar, Marija Goričar, Angelika Kokalj, Vida Modic, Matilda Strašek in Pavlo Zajc, vsi v Celju; po 12 Din: Olga Zupančič, Vojnik, Ivan Rebernik, Sv. Peter v Sav. dol. in Ana Nierfergall, Velenje; po 11 Din: Justa Rihteršič, Celje; po 10 Din: Leopold Višner, Josip Savelli, Olga Ropotar, Albina Rihteršič, Angela Fazzini, Anton Kroflič, Albin Della Mea, Andrej Anžlovar. Franja Adamič, Roza Korošec, Marija Romanič, Gabrijela Apat, Ferdo Tkavc, Rafaela Knapič, Marija Babič, Franja Turk, Marija Kralj, Mirko Hočevar, Mira Kurbua, Silva Grah, Marija Faganelli, Slava Rodič in Jožica Jager, vsi v Celju. Odbor izreka vsem najsrčnejšo zahvalo. — Krajevna skupina Celje. Honorarji za »Poštni glasnik«. IzvenliuMfanski pisci so dobili za prvo četrtletje premalo honorarja. Pri prepisovanju se je uprava zmotila ter zamenjala dinarje s centimertri. Vsak je dobil1 na ta način okrog 16 % premalo. To raizliko poravnamo pri prihodnjem honorarju. Kdor pa želi takoj, zlasti tisti, ki ne nameravajo v drugem četrtletju poslati nobenega prispevka, naj se javi, pa bo takoj dobil še tisto razliko. Gospodarstvo. OBVESTILA Gospodarske zadruge poštnih nameščencev r. z. z o. j. v Ljubljani. Drva in premog. Sporočamo članstvu, da se nam je po naklonjenosti nekaterih činiteljev posrečilo dobiti našim potrebam kolikor toliko odgovarjajoče skladišče za drva. Prav ugodno smo tudi že nakupili večjo količino prvovrstnih bukovih drv sečnje 1926—1927. Del teh drv smo tudi že vskladiščili na prostoru v Novi ulici (Medjatovo dvorišče) ter ei jih članstvo lahko ogleda. Tekom tega meseca postavimo na tem prostoru še primerno krito šupo, tako da bomo imeli vedno suha drva v zalogi. Glede na to, da je skladišče zdru- ženo s precejšnjimi denarnimi žrtvami, pričakujemo, da nas bo članstvo z naročili podprlo. Cena drvam ostane za enkrat dosedanja, vendar upamo-, da jo še znižamo, če bo konaum narasel. Ceno si takorekoč določa članstvo samo. Cena premogu se pa bo od 1. maja dalje znižala, kar bomo članstvu sporočili še s posebno okrožnico. Hranilne vloge. Ker je zadruga razposlala okrožnice s pozivom na podpis hranilnih vlog radi velikih stroškov samo večjim poštam, sporočamo vsem poštnim uslužbencem, da sprejema zadruga mesečne hranilne vloge (od 10 Din dalje), ki se odtegujejo neposredno od službenih prejemkov. Iz teh vlog daje potem zadruga članom posojila po |K>sebnem pravilniku. Hranilne vloge so popolnoma varne in vsak čas vlagatelju na razpolago. Vabimo vse poštne uslužbence, da se našemu pozivu odzovejo in tako pomagajo samim sebi in ostalim tovarišem, kadar so v denarnih stiskah. Posojila. Ker vlada pri članstvu, ki prosi za posojila, še precejšnja neinformiranost, sporočamo, da ee vlagajo prošnje za posojila lahko pri zaupnikih na poštah ali' pa v uradnih urah v pisarni zadruge Pred Prulami štev. 1. Tiskovine za prošnje dobe člani tam, kjer vlože prošnjo. Vsgk teden enkrat se bo vršila seja načelstva, ki obravnava došle prošnje. Nujna posojila do 1000 Din pa sme dovoliti proti naknadni odobritvi načelstva poseben odsek, ki bo imel sejo po vsakokratnih uradnih urah zadruge. Pripominjamo, da mora biti zadolžnica od člana in porokov pred izplačilom podpisana v navzoč nosti enega člana uprave. Člane, ki so tudi člani krajevne skupine Osrednjega društva nižjih poštnih uslužbencev v Ljubljani, pa opozarjamo, da morajo predložiti, če reflektirajo na posojilo po nižji obrestni meri, od odbora Krajevne skupine priporočeno prošnjo, sicer se prošnje ne morejo ujjoštevati. Tiskovine za te prošnje s priporočilom dobe člani pri blagajniku Krajevno skupine tov. Rottarju na pošti! Ljubljana 1. Krojačnira. Od 1. maja dalje smo cene v naši krojačnici znatno znižali ter bo krojač računal za delo kompletne obleke 190 Din. Za posebno naročeno izdelavo pa bo računal po dogovoru. Delo v naši krojačnici je prvovrstno, čemur je dokaz, da nismo imeli ves čas, kar dela sedanji mojster, nobene pritožbe radi izdelave. Ker je sedaj tudi cena zndtno znižana, pričakujemo, da bodo claui krojačnieo z delom pridno zalagali. Plačila v gotovini v čevljarni. Na vprašanje nekaterih članov, ali je čevljarski mojster upravičen sprejemati plačila od članov, sporočamo, da je mojster od načelstva za to pooblaščen, vendar mora vsako plačilo potrditi na računu s posebno štampiljko »Plačano« ter se podpisati. Potrdil brez te štampiljke in podpisa zadruge ne bo priznavala. ortopterologa K. Brunnerja v. Wattenwyla na znanstvenem izletu v Srbijo, kjer so jima bile s posredovanjem srbskega prirodopisca .Tos. Pandiča oblasti zelo postrežljive. Lov na kobilice po južni Srbiji je ostal Stussinerju trajno v prijetnem spominu. L. 1884. je porabil šesttedenski dopust za potovanje po Te-saliji. Z nabiranjem in menjavanjem si je ustvaril bogato zbirko, katero smatrajo glede kranjskih hroščev in* polževin znanstveniki za najpopolnejšo. Odkupil jo je od sestre pokojnega šele pred kratkim narodni muzej v Ljubljani. Svoja raziskovanja je Stussiner opisal v več znanstvenih revijah. Učenjaki so mu priznali svoje zasluge s dem, da so po njem imenovali večje število polžev, hroščev in pajkov.’'' Njegov sovrstnik je Ivan Hafner, bivši dolgoletni oddelčni predstojnik na ljubljanski pošti, sedaj poštni tajnik v pokoju. Vnet za prirodoslovno vedo je postal že v mladih letih lepidopterolog. Nadel si je speci- 70 Albin Seliškar: Josip Stussiner. Carniola 1918, 94—99 (s sliko). alno nalogo, raziskati kranjsko fauno metuljev in je pri tem dosegel lepe uspehe. D r. Janko Debelak, roj. 1868. v Malih Rodnah pri Rogaški Slatini, | je dovršil gimnazijo v Celju, nato se je po- , svetil poštni službi. L. 1891. je prišel v Trst za praktikanta, 1. 1893. pa za asistenta na ljubljansko pošto, kjer je bil prideljen ambu-lančni službi. L. 1898. je napredoval za ofi-ciala, leto pozneje pa je odšel na Dunaj, kamor je bil premeščen na lastno prošnjo. Tu j je poleg službe začel študirati pravo in promoviral 1902. Nato je prestopil iz prometne službe v administrativno in odšel kot konci-pist k poštnemu ravnateljstvu v Zadru. Leta 1904. je služboval pri ravnateljstvu v Sarajevu, a za leto dni se je vrnil v Zader, kjer je napredoval 1905. za komisarja. 1910. za višjega komisarja in januarja 1918. za svetnika. S prevratom je prišel v Ljubljano in ponudil svoje moči Narodni vladi. Ta mu je poverila častno nalogo, da ustanovi poštno in brzojavno ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani in ga imenovala za višjega poštnega ravnatelja. Tu se je pokazal Debelak pravega moža, ker je v razmeroma kratkem času ustanovil ravnateljstvo, ki je zaslovelo daleč po svoji sestavi in svojem delu. Zato ga je poštno mini- strstvo v njegovi funkciji potrdilo. L. 1923. je bil preveden za direktorja pošte in telegrafa. Sredi neumornega dela ga je pobrala smrt dne 15. januarja 1925. 8. 'Potresna katastrofa, ki je 1. 1895. zadela vso Ljubljano, tudi pošti ni prizanesla. Delo poštnih uslužbencev v onih dneh zasluži, da ga lokalna poštna zgodovina omeni. Najgroznejše je v usodepolni noči od 14. na 15. aprila občutila potres brzojavna dvorana, kjer so silni sunki .napravili mahoma zmedo in poškodbe v aparatih. 'Službujoča, oficial Franc Magajna in poštni sluga Avgust Ropič, sta ostala kljub paniki na svojih 'mestih. Prvi, da zavaruje kolikor mogoče brzojavne naprave, drugi, da prepreči eksplodiranje plina, 'ki je takrat edini dajal razsvetljavo. Pa tudi v naslednjih dneh je brzojavni oddelek največ trpel. Naval občinstva je bil velikanski in število oddanih hi došlih brzojavk je ilsilno poskočilo. Počim je poprej 'odhajalo'in prihajalo v Ljubljano dnevno okoli 300 brzojavk s 4000 besedami, je bilo takoj prvi dan, 15. aprila, oddanih 1632 brzojavk z 28.690 besedami 17. aprila pa celo 1900 brzojavk s 37.000 besedami. (Nadaljevanje prihodnjič). Osebne vesti. Postavljeni: za dnevničarje Albina Sotelšek j n Frane Štefančič na Ljubljani 1, Zora Triglav v Dolenjem Logatcu, Zorana Fischinger v Novem mestu, Vladimir Weingerl v RogaSevcih, Joaipino Schinko v Rušah, Rudolf Batis v Litiji in Ciril 'Marinšek v Rimskih Toplicah. Napredovali: za pb. ur. II-2 Rudolf Kohlbesen pb ur. II-3 na Mariboru 2, za pb. ur. 11-3 Joško Jakše in Franja Stanonik na ravnateljstvu, Viktor Zagorski in Ivan Plausteiner na Mariboru 1, Antonija Milavec, Franc Prah in Marija Tekavec na Ljubljani 1, Feliks Kadunc na Ljubljani 2, Marija Goričar, Josip Savelli in Albina Rihteršič v Celju, Jernej Cunta na Mariboru 2, Janko Kocmur v Litiji, Franc Šuman v Sv. Lenartu v Slov. goricah. Kornelija Furst v Slovenski Bistrici, Josip Ker-mek v Guštanju, Anton Pavšek v Radovljici, Josip Dvoršak v Ptuju in Marija Porenta v Dev. Mariji v Polju, vsi pb. ur II-4; za prip. 1II-4 na Ljubljani 1 Apolonija Žagar pogodb, poštar, v Osilnici, za podur. 1. skup. Leopold Božič služ. 1. skup. na Ljubljani 1 in za prip. zvan. 8. skup. Mirko Oblak služ. 2. skup. pri III. t. t. t. t. sekc. v Ljubljani Upokojeni: pb. ur. II-8 Silva Grah v cilju in pom. kond. I. skup. Ivan Jevšenak na Mariboru 1. Premeščeni: pb. ur. II-2 Albin Lichteneker iz Brežic v Subotico 2 in Matija Meden iz Beograda 2 na Ljubljano 2, pb. ur. II-4 Rafaela Knapič iz Celja v Ptuj, Frida Hutman z Ljubljane 5 v Mislinje, Vida Trefalt z Ljubljane 1 v Zagorje ob Savi in Slava Rodič iz Celja v Sv. Lenart v Slov. gor., pb. ur. II-5 Mara Hafner iz Kamnika na Ljubljano 1, Milenko Todorovič s Subotice 2 v Tržič, Vera Plehan iz Križevcev v Prek. v Mursko Soboto in Hermina Fettich Frankheim z Ljubljane 3 na Ljubljano 1, kondukter 1II-3 Vaclav Stanislav z Maribora 1 na Maribor 2, telefon. III-3 Karla FILsek iz Zagorja ob Savi v Sv. Pavel p. Preb., prip. 111-4 Jakob Pavalec iz Marenberga v Zg. Sv. Kungoto, Vlado Beer iz Murske Sobote v Križevce v Prek., Josip Zidarič iz Ivanjkovcev v Cankovo in Romana Peitler z Maribora 1 v Gornjo Radgono, prip. zv. 3. skup. Milena Perše z Ljubljane 1 v Kamnik, služ. 2. skup. Alojzij Zoppe iz Šmarja p. Jelšah v Celje in dnevničar Alojzij Koser iz Rogaševcev v Slatino Radeuci. Služba je prestala: prip. 111.^1 Mariji Ravnik na Ljubljani 1, ker se je odpovedala. REGULACIJA POGODBENIH POST. JRo novi regulaciji delovnih enot se pogodbene pošto s 1. aprilom 1927 takole uvrste: V 1/2: Braslovče, Cerklje pri Kranju, Dobova, Limbuš, Oplotnica, Petrovci. Petrovče in Vuzenica. V 1/2: Crenšovci, Rečica v Sav. dol., Ribnica na Poh., Selnica' ob Dravi, Št. Rupert p. Mokronogu in Vitanje. V 1/3: Dob ,p. Domžalah, Dol p. Ljubljani, Ježica, Leskovec p. Krškem, Selca n. Škofjo Loko, Stražišče, Škocijan ,p. Mokronogu in Turnišče. V II/l: Dolenja vas p. Ribnici, Gradac p. Črnomlju, Kočevska Reka, Martjanci, Preddvor, Pu-čonci, Suhor, Sv. Peter pod Sv. gorami. Šenčur p. Kranju, Vurberg p. Ptuju in Žirovnica. V U/2: Begunje p. Cerknici, Dolenja Hrušica, Griže, Komenda, Mala Nedelja, Medija Izlake, Pesnica, Poljane n. Škofjo Loko, Sv. Jurij ob Taboru, Vuhred in Zagradec na Dol. V n/3: Fram, Gomilsko, Marija Snežna', Nova Sela p. Kočevju, Ortnek, Ponikva, Prosenjakovci, Radomlje, Slivnica p. Mariboru in Sv. Marjeta p. Moškanjcih. V III/l: Bizeljsko, Črmošnjice, Dol p. Hrastniku, Fara p. Kočevju, Graliovo p. Cerknici, Ko- privnica p. Brežicah, Kropa, Motnik, Pišece, Ran-kovci, Slivnica p. Celje, Srednja vas v Bohinju, Sv. Anton v Slov. gor., Sv. Jakob v Slov. gor.. Sv. Križ p. Litiji, Šmartno v Tuhinju, Tržišče, Velika Loka, Zavrče in Zreče. IU/2:! Boštanj, Brezovica p. Ljubljani, Cir-kovci, Krka, Luče p. Ljubnem, Mirna peč. Osilnica, Pilštanj, Podsreda, Rovte, Sava, Smlednik, Stara cerkev p. Kočevju, Stari log p. Kočevju. Struge na Dol., Sv. Bolfenk p. Središču, Sv. Križ p. Kostanjevici, Sv. Urban p. Ptuju, Št. Janž ki Vodice nad Ljubljano. V 111/3: Artiče, Bohinjska Bela. Gorenji Mo-zelj, Ivanjcl, Jezersko, Kokra, Ksaverij v Sav. dol., Nemška Loka, Sv. Ana v Slov. gor., Sv. Lovrenc na Dravskem polju in Sv. Vid P- Ptuju. V IV/1: Dobrnič e, Dragatuš, Dvor, Jarenina, Jurklošter, Naklo, Preserje, šmarjeta ob Pesnici, Šmartno ob Dreti, Trojane in Turjak. V IV/2: Blanca, Bela cerkev na Dol., Brusnice in Kamna gorica. V IV/3: Buče, Kotlje, Libeliče in Sromlje. Pošte, ki niso tu navedene, so ostale v prejšnjem razredu in stonnii. Za »Obl. organizacijo ptt. uslužbencev v Ljubljani" izdaja m urejuje Joško Jakše v Ljubljani. — Za „Narodno tiskarno'‘ Fran Jezeršek v Ljubljani. M m-LjuMjonii Kimom Mike in kolonialne mbe. Solidna In točna postrežba. Ustanovlleno 1.1808. Dobro in poceni kupite samo: nogavice, rokavice, palice, dežnike, modno blago, galanterijo, potrebščine za šivilje, čevljarje, krojače, sedlarje in tapetnike, razna mila, kravata pri JOSIP PETEUNC, Ljubljana ob vodt blizu Piešernovega spomenika, Ustanovljenol852 Ustanovljeno 1888 TEODOR KORN, Ljubljana Poljanska cesta 8. (preje Henrik korn) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke In klosetne naprave. ! zdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak j n med vsake velikosti kakor tudi posod (škatelj) i za konserve. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA (GRADSKA ŠTEDIONICA) V LJUBLJANI Stanje elnlenesa denarja preko 20 milijonov dinarjev al) 800 milijonov kron. — Sprajema etape n s hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejiemu obrealovanju. Zlaatl plaćuja ra vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obreeti. — Jamatva ra vae vloge In obreatl, tudi tekočega r. čuna. Je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničaega premoženja le maata Uubljana * vsem premoienlem in davčno močjo: Ravno radi tega nalagalo pri njej tudi ao-dUAa denar mladoletnih, kupni uradi cerkveni iu obfiina občinski denar. — Naši rojaki v Amarikl nalagajo avoje prihranke največ v naši hr nilmci, ker Ja danar papalnama vara«. Manufakturna veletrgovina FELIRS URBaNC, LJUBIM Sv. Petra cesta štev. 1 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega b aga po nizkih cenah. 24 Največjo izbero vsakovrs nega usnja, čevljarskih in sedlarskih potrebščin prlpoioča ANDREJ SEVER v Ljubljani, Stari trg 30. Za nakup vseh pisarniških potrebščin se priporoča tvrdka so M. TIČAR, Ljubljana. Sclenburgova ul. 1 In Sv. Petra cesta 26. MARIBORČANI! Dobro manufakturno blago m ugodno naoavite pri tvrdki FRANJO MAJER MARIBOR. Glavni trg 9. Izdelovanje damske in moške konfekcije ELITE < > družba z o. z. LJUBLJANA, Prešernova ul. 9. < ' Prodaja damske, moške in deške konfekcije na debelo in drobno. < - Prvovrstno Izvrševanje po meri. >♦«»♦♦♦»»♦«♦♦♦»»«♦»«»«««♦»»♦♦♦♦»♦♦«»»»t*********1 Tkalnica platnenega in bombaževega blaga Siegel & drug d. z o. z. Ljubijana Dunajska cesta &t. 21. Telefon 719. W 1 E N SVITAVY Kal 1.55. Brzojavi: SIOEROS. (C. S. R.) A.&E. SkABERNE priporoča svojo veliko zalogo manufak-turnega blaga po najzmernejših cenah. [! LJUBLJANA, MESTNI TRG 10 S»»88806»»»»O»»»»»»6»8SSS6»8S8»8»86»»»»O»W»»»M—8SS66»»»»»» POZOR! Predno si nabavite manufakturno blago in ako hočete dobro in ne drago bi igo kupiti, je v vašem interesu, da ri ogledate blago v trgovini Josip Šlibar Ljubljana Stari trs 21 poleg Zalaznika. Vsi poš ni uslužbenci dobijo blago proti plačilu na obroke. Ugotavljajo se obleke po meri po najnnvei-5em kroju In iz najfine Seča angleškega ali češkega sukna. ♦8M»»6»SS6S66»«8SSSM»»«»8S»6»M»»»»»»»8»MMMMMM888SM»8»» Kuhinjsko opravo to je emajlirano posodo, kompletne kuhinjske garniture iz aluminija, vsakovrstne umivata« garniture, železne postelje, jediino orodje