Izdajajo Slovenski frančiškani. — Published by Franciscan Fathers. Po odloku kardinala JOHNFARLEY-ja je "Ave Maria" cerkven list in družba Sv. Rafaela cerkveno pripoznana in priporočena.

ism
O Zmagoslavje našega kralja.

Že v zadnji številki smo priobčili pismo sv. Očeta, v katerem razpisujejo za letos sveto leto kot slavnostni spomin šestnajststolet-niee zmage krščanstva nad poganstvom. Cesar Konštantin Veliki je premagal poganskega cesarja Makseneija in potem izdal Milanski ukaz, po katerem je bilo prosto rimskim državljanom priznavati se kristjanom.
Po želji svetega Očeta naj (teli krščanski svet po vseli deželah in državah in narodih in delih sveta praznuje letošnje leto kot leto veselja in slavja. Vsa srca naj se hvaležno ])<>vzdignejo k Bogu za milost krščanstva, za milost prave vere in
l<e
Tn to po pravici! Če se obhaja kak jubilej, praznovati se mora kolikor mogoče slovesno ta, ki je ju-
bilej celega človeštva. Naj opozorimo zlasti na dve stvari;
1) "Ta je postavljen v znamenje, kateremu se bo nasprotovalo '! Sivi starček je čakal odrešenje Izraelovo in l>il ravno v tempeljnu, ko sta Jožef in Marija prinesla to nebeško detice v tempelj. A^zel ga je v naročje in govoril te preroške besede! Sveti starček, kako prav si imel! Komaj si dobro te besede izgovoril, že so se začele uresničevati! Herod je že premišljeval, kje je ta novorojeni kralj rojen, da "ga ho šel tudi on molit!" Že je bil v njegovem krutem srcu narejen trden sklep: umreti mora, naj je kjer hoče in kdor hoče! In poslal je v Bethlehem morilcev, ki naj pomore vse otroke, da tako zadenejo tudi tega, katerega on hoče umoriti! — Ki Herod, 1 ca ko se iiiq-
tiš! Je že rešen oni, kateremu ti po življenju strežeš!
Po malo letih se je angel prikazal sv. Jožefu v spanju in mu rekel: "Pomrli so, ki so detetu po življenju stregli!" Herod je umrl, dete je pa živelo in rastlo kakor v milosti pri Bogu tako tudi pri ljudeh!
Gospod Jezus je odšel na desnico svojega Očeta po zasluženo večno čast! Njegova nevesta sv. cerkev je stopila v svet! Apostoli so šli križem sveta in iznanjevali pov-sodi sv. novico odrešenja človeškega rodu. Toda komaj je bila sv. cerkev rojena, že je prihajal novi Herod. Mogočni cesar Neron v mestu Rimu je zadivjal nad Kristjani in zaprisegel smrt "temu detetu". In za njim, cela tristoletja je tekla kri svetih mučencev, pristašev te sv. katoliške cerkve. Poganstvo je divjalo zoper nje. Sekali so jili na kosce, kuhali so jih, pekli so jih pri živem telesu, nd za udom so jim trgali s telesa, metali so jih divjim zverem nažigali so jih kakor bakle na kraljevem vrtu, potapljaji so jih v vode, da, ni si mogla človeška poganska krutost izmisliti mučilnega orodja, ne načina mučenja, da hi se iztrebilo spoznavalce sv. vere iz sveta. Toda po tristoletih ? Kje so vsi poganski cesarji, ki so morili kristjane? Kje je mogočen cesar Nero i ki se je zaklel, da ugonobi vse, kar se priznava k tej veri ! Ni ga več! "Umrli so, ki so stregli detetu po življenju".
Da, čudno! l'o treh stoletjih krutega preganjanja kristjanov, naenkrat pride pogan, cesar Konstantin, gre z veliko vojsko proti Kimu, središču in zadnji trdnji po-
ganskih malikov, tu se mu pri belem dnevu prikaže na nebu znamenje, v katerem bo zmagal, ako se ga oklene, znamenje Križanega Na-zarejca. Pod tem znamenjem gre res v boj, in poganska vojska je bila uničena. Kmalu po tej zmagi pa izda ta cesar, tedaj še pogan, ukaz verske svobode, po katerej je vsakemu rimskemu državljanu prosto, da se spoznava h katerikoli veri hoče! Pa, ali ni bila sveta cerkev do tedaj že uničena? Ne! Mogočna je stopila iz katakomb, iz pod zeniskih votlin, iz svojega skrivališča, kjer se je skozi tristo let skrivala ter stopila mej narode in začela javno vršiti svojo vzvišeno nalogo, katero je dobila od svojega božjega ustanovitelja. Toraj vse morilno orožje, vse muke vseh poganskih mogočnih cesarjev, ki so imeli vso moč čez življenje in imetje milijonov državljanov, ki so nji-slili, da so božanski, vse je bilo zastonj, vse je bilo nič! Sv. cerkve niso uničili! Ali ni toraj pomenljiv spomin, ko obhajamo spomin te slavne zmage?
Toda to še ni vse! S tem ukazom cesarja Konštantina, je cerkev res dobila svojo svobodo spoznavanja in učenja. Toda nikakor pa ni prenehalo nasprotovanje pekla proti njej. Ker ni šlo s kruto silo, poskusili so drugače. Tako je sv. cerkev preganjana od prvega začetka do danes. Vstajali so mogočni učenjaki, ustajali so razni zviti krivoverei, bile so homatije v cerkvi sami, bili so slabi vrhovni njeni poglavarji, bile so zmede v vladi sv. cerkve, bilo je več papežev na enkrat, da vse, vse je peklo poskusilo, vse storilo, samo da hi uničilo sveto crkev. Peklenska vrata
so se zaganjala z vso silo neprestano v sv. cerkev ocl Heroda do zadnjega zakotnega socijalistiškega pisača, ki se prav kar danes v potu svojega obraza trudi, da bo morda 011 močnejši, kakor mogočni cesarji, mogočnejši, kakor veliki učenjaki, zvitejši kakor so bili razni krivorci ter on zadal sveti cerkvi smrtni udarec. Revše ubogo! Ko bi vsaj pogledalo v zgodovino! Ko bi vendar proučilo vsa početja njegovih prednikov! Cele skladovnice knjig so spisali, izdajali so brošure, lagali čez duhovnike, jih zmerjali, jim predbacivali največje hudobije, norčevali se iz naukov in navad svete cerkve, da vse, vse so poskusili, pa vendar kaj so opravili?! Povejte, vi nasprotniki sv. cerkve, le eno orožje, katerega bi satanska zloba njenih nasprotnikov še ne bila uporabila v tem boju! To, kar sedaj prostozidarji počenjajo, to kar so bivši liberalci počeli, to, kar socijalizem počenja, to je vse že bilo, in še v veliko hujši meri, in vendar, vse je bilo zastonj!
Tako imamo v resnici vsi sinovi te svete, edino zveličavne katoliške cerkve dovolj uzroka, da se veselimo in radujemo letos ter slavimo spomin prve zmage naše matere sv. cerkve! To pa tem bolj, ker danes, po skoro dveh tisočletjih, ta sv. cerkev enako močno in trdno stoji, enako zmaguje, kakor je tedaj. In zmaga pri Milvijskeni mostu ni drugo, kakor začetek nepretrgane vrste zmag, katere si je sv. cerkev pridobila vsa ta stoletja. Vsi ti boji ji ne samo niso nič škodili, temveč vsak jo je še bolj po-krepil in očistil in proslavil!
Kaj se bomo mar toraj hali naših slovenskih "Herodov", ko na-
povedujejo konec tej sv. cerkvi, tej napravi tisočletij? Teh ubožčekov, ki so od včeraj in so do danes? Ej, sirote, kako so zaslepjeni. Kakor bi se žaba spravila v Washingtonu na belo hišo in reglala: "Bela hiša nima prihodnjosti, ker jo bom jaz, žaba razgrizla s svojimi brezzobimi ustami!'
Edino, kar morete narediti in doseči je, da nekaj nesrečnih slovenskih žrtev, ki so tako slepi, da Vam verjamejo storite nesrečnih, jih pahnete v žrelo pijančevanja in sirovosti in jih upropastite v večno pogubo. To je pa tudi vse, kar morete storiti!
2) Pa pravijo, da se boji sv. cerkev omike in moderne prosvete, češ, da jo bo ta uničila! Kako je zopet ta trditev neumna!
Pomislimo, ko je pred IG stoletji stopila sveta cerkev mej narode, kakšne je pa našla? Ako bi bilo res, kar pišejo nasprotniki, da je sv. vera poneumljenje, tema, kolika hi morala biti že dandanes neumnost vseh Evropejskih narodov, ki so tisočletja v tej sveti cerkvi. Toda, kje je resnica? Kdo je pa dal Evropejskim narodom kulturo, omiko in prosveto? Socijalizem? Liberalizem? Poganstvo? Ali ne sveta cerkev! Kdo je šel v temne gozde po naše praočete, jih ukrotil, jih poplemenil, jih naučil človeka vrednega življenja, jih naučil staviti si hiše, jih naučil brati, jim pisal knjige? Kdo še dandanes hiti mej divje narode po Afriki in Aziji in nese sedanjim poganskim narodom Kvropsko kulturo? Socijalizem? Liberalizem? Moderni pro-svetlenci? ki vedo toliko povedati o človeški kulturi, o napredku i. t.
d. % Ali ne zopet edina sv. katoliške cerkev!?
Ako bi se katoliška vera bala luči vede in prosvete, potem bi bila neznansko neumna, da povsodi, kamor koli pride, najprej skuša razširiti omiko in kulturo in narod dok ler ne sprejme kulture, krščanstva sploh pojmiti ne more, oziroma dokler ni pridobljen za krščanstvo, kake omike sploh zmožen ni!
Ne! Veda, omika, prosveta, kultura in kar je še takih in enakih imen, ne bojo prav nič škodili sv. cerkvi! Nasprotno, kolikor omikane j ši bojo narodi, kolikor dalj bo veda prodirala v skrivnosti narave, naravnih zakonov, kolikor glob je bo posegal človeški um v naravo in stvarstvo, toliko vernejši bo, toliko globja bo njegova vera, toliko pri-srčneje se bo oklepal sv. cerkve, toliko bolji bo udan, bo toliko bolj spoznaval njej božji značaj, njen
blagodejni upljiv nanj in na njegovo življenje, toliko večjo potrebo bo čutil po krščanstvu.
In letošnji jubilej je zopet priča vsemu temu.
Vse mogoči nauki so se že učili in kot resnični trdili in dokazovali! Toda vsa veda do danes ni mogla spodkopati niti praška iz mogoče stavbe naukov krščanstva, kakor ga uči sv. katoliška cerkev. Kdo bi se toraj ne veselil, komu zgodovina dveh tisočletij tako jasno in tako glasno dokazuje resnico tega, kar veruje, božansko moč tega nauka, blagodejni upljiv, ki ga ima na človeka, ako mu, sledi.
Zato smo se namenili, da v kratkih potezah v nekaj številkah našim citateljem pojasnimo zgodovino in pomen tega dogodka, katerega praznuje sv. cerkev letošnje leto.
* 4" 4» 4» 4" 4* 4* 4* 4» 4» 4» 4» 4» 4» 4? 4> 4" X f Sv. Monika. *
t ••« i
ro Koledarju praznuje sv. cerkev spomin sv. Monike dne 4. maja. Pri sv. maši se čita ta dan tale sv. evangelij: Tisti čas je šel Jezus v mesto, ki se imenuje Najin in ž njim so šli njegovi učenci in velika množica. Ko se je pa približal mestnim vratom, glej! nesli so mrliča, edinega sina svoje matere, in ta je bila vdova; in ž njo je bilo veliko ljudi iz mesta. In ko je je Gospod videl, smilila se mu je v srce in ji je rekel: Ne jokaj! In je pristopil in se par doteknil (kateri so pa nosili, so obstali) in rekel: Mlade-
nič, velim ti, vstani! In mrlič je sedeti, in je začel govoriti. In dal ga je njegovi materi. Vse pa je obšel strah in so hvalili Boga, rekoč: Velik prerok je vstal med nami in Bog je obiskal svoje ljudstvo.
Ta dogodek se je !}()() let pozneje v življenju sv. Monike zopet ponovil, le še veliko lepše. Monika je imela sina Avguština po imenu. Skrbno ga je vzgojevala; ali ko je odrasel je z rezko žalostjo napolj-ueval srce dobre matere. Bilj je bogato nadarjen mladenič. Vzel si je d<> glave, proslaviti se z visoko uče-
nostjo. Ko je spolni! sedemnajsto leto, podal se je v Kartagino, slavno mesto v severnej Afriki. Tu se je seznanil s krivo vero Manili e j cev ter se je sam iste poprijel. Moni-ka, pobožna krščanska mati je bila silno žalostna tega. Konečno je prišlo do tega, da ni več mogla živeti z svojim sinom, ki je ni liotel poslušati.
Sin jej umrl. toda njegova smrt je bila hujša od telesne; in žalost materina nad izgubo sinovo je glo-bokeje ranila njeno srce, kakor žalost vdove iz Najma. Pogosto je jokala solze žalosti nad svojim sinom. Ali kakor vdova iz Najma, je tudi ona zaslišala od Kristusa to-lažljivo besedo: Ne jokaj!
Videla je v sanjah angel j a, ki se jej je približal vprašajoč jo: zakaj jokaš? Smrt mojega sina objokujem, odgovorila mu je užaljena mati. Ne boj se, zakaj ne bo dolgo in tvoj sin bode tam, kjer si ti.
Monika je pravila o čudnih sanjah svojemu sinu ter mu jih razlagala tako, da bode 011 kmalu sledil svoji materi v pobožnosti in veri. Ali Avguštin je bil drugih misli, namreč, da ne 011 materi, tem več mati bode njemu sledila in sprejela vero Manihejcev. Nikakor nc, zatrjevala je Monika, razodeto mi je bilo, da bodeš ne dolgo temu, ti tam kjer sem jaz, a ne jaz tam, kjer si ti.
Potolažena po teh sanjah je Monika dovolila zopet Avguštinu z njo bivati pod eno streho.
Leta so minevala, a 11a Avguštinu ni bilo nikakega spreobrnjenja opaziti. Težko skušana mati je šla k učenemu škofu s prošnjo, naj se spusti z njenim sinom v razgovor in ga prepriča, da je v zmoti.
„To bi nič ne pomagalo pri ošabnem mladeniču. Pusti ga, naj živi kakor hoče, moli pa naj za njega veliko, pride čas, ko se sam spozna", ji je škof odgovoril. Ali dobra mati se ni dala odpraviti s tem nasvetom. Prosila in prosila je, naj ji izpolni prošnjo, ter sina potom učenih dokazov privede 11a pravo pot. — "Moli zanj še nadalje", je bil odgovor škofov, "zakaj ni mogoče, da bi sin, za katerega je poteklo toliko materinih soz, bil pogubljen."
Monika je sprejela ta nasvet, kakor bi prišel iz ust preroka, ter odslej še gorečnejše molila za svojega sina.
Med tem je Avguštin dopolnil 29. leto. Odločil se je, da pojde v Rim, da tam svoje ime proslavi z učenostjo. Monika je vedela kolika nevarnost bi to bila za sina v velikem mestu in se je z vso odločnostjo ustavljala sinovi nakani. Toda Avguštin se ni dal omajati. Na skrivnem in brez materine vednosti se je odpravil v Rim. Ko je Monika zvedela o tem, se ji je srce krčilo od bolesti.
V Rimu je Avguštin obolel. Ko je nekoliko okreval, se je odpravil v Milan, kjer je bil sloviti govornik sv. Ambrož za škofa. Mati je svojemu sinu tudi v to odaljeno mesto sledila. Ko je prišla v Milan, je bil Avguštin drugačen človek. Poslušal je prepričevalne pridige sv. škofa in spoznal pogubnost svojega krivo verstva.
Avguštin je čul o sv. Antonu jii drugih možeh ,kako so se odtegnili svetu, šli v puščavo in živeli Bogu. Slišal je in vskHknil: Ne učeni vstja;ajo in posedajo Božje kral-
jestvo, a mi s svojo prazno učenostjo se valjamo v temi zmote.
Vstal je in šel v bljižnji vrt 111 solznih očij vzdihnil: "Kako do j go še bom odlašal na jutri, na jutri? Zakaj ne zdaj, zakaj ne takoj? Zakaj takoj zdaj ne storim konca svoji sramoti? O Bog, ne spominjaj se mojih pregreh!"
"Ne jokaj", je velel nekdaj Gospod Najmski vdovi in jej je o-budil sina. Večjo radost je napravil Gospod dobrej materi Moniki s preobrnjenjem Avguština. Veliko je molila, veliko jokala, pa njene solze so imele nepričakovani uspeh.
"Moli in zopet moli, zakaj ni mogoče, da bi se zgubil otrok, za katerega je mati toliko molitve opravila, toliko solza prelila!"
Pomnite to, stariši! Kadar Vas vaši otroci nočejo poslušati, kadar vidite, kako proti pogubi drvijo, molite, molite brez nehanja, molite goreče za lije. Ne more biti pogubljen otrok, za katerega so toliko moli, za katerega se toliko solz prelije.
Ko bi imeli več mater, kakor je bila sv. Monika, imeli bi več sinov, kakoršen je bil sv. Avguštin.
Čeravno je zašel globoko, dasi je bilo treba leta in leta, da se je
spreobrnil, spreobrnil se je vendar. Toda ne le spreobrnil se je, od tega trenutka je plamtel ljubezni za čast in hvalo Božjo tako, da ga umetniki obrazujejo s plamenečim srcem. Čim več je grešil, tembolj je pozneje Boga ljubil. Postal je duhovnik, pozneje škof in kot tak je umrl. Sveta cerkev ga je zaradi njegove svetosti prištela svetnikom, zaradi njegove visoke učenosti pa ga je v vrstila med cerkvene učenike.
Kaj pa dobra mati Monika? Kaj ! se je zgodilo z njo? Ko je videla resnično spreobrnenje svojega sina, odpravila se je z njim za vedno do svojega rojstnega kraja v Afriki. Prišli so do morja; v pristaniškem mestu je obolela. "Sin moj, po kaj bi še imela živeti na svetu"? je govorila. Želela sem le tako dolgo živeti, da bi te videla vernega. Gospod mi je to dodelil, zato sem pripravljena umreti. Le spominjaj se me pri oltarju". Za devet dnij je res umrla. Sveta cerkev časti to dobro mater kot svetnico; mi pa jo stavimo v zgled našim stari šem.
Moli, moli za svoje otroke brez prenehanja, mati, oče; ne bo pogubljen otrok, za katerega se je pogosto in dobro molilo.
□□ Pogoji. M
Letošnje leto ,je sveto lato. Sv. Oče so odprli zakladnico sv. cerkve in dovolili veliki odpustek vsein vernikom od bele ii -delje do vštetega H. deembra. Ta odpustek j«' velika milost, katere nihče ne sme zamuditi, ker sv. leto ni vsako leto.
Pogoji, kateri so predpisani za ta odpustek so :
1. Obiskovanje cerkve. Sv. Oee so dali na prosto škofom posameznih škofij,
da določijo cerkev ali cerkve, katere se mora obiskati, ako se hoče ta odpuslak dobiti. Zato, kjer je več cerkva, naj rojaki pazilo na oznanilo, katere cerkve treba obiskati. Nekateri škofje so v c '-leni velikem mestu morda odločili samo šest cerkva, drugi morda več. Kjer je samo ena cerkev, tam velja povsodi ta cerkev, kjer sti dve ali tri, tam treba paziti na oznanilo, katera je odločena. Za
odpustek treba šest obiskov in sicer ali šest obiskov sne in iste cerkve ali šest obiskov v več cerkva, kakor kdo hoče, vsakemu je dano na prosto voljo.
Ti obiski se lahko izvrše vsi na en dan ali na različne dni ali tedne ali meseca, samo da se izvrše v dobi do 8. decembra. Lahko se izvrše objednem, da se gre šest krat v cerkev in zopet iz cerkve.
2. Ko se obišče cerkev z namenom
hov, kateri so navadno pridržani sv. Očetu samemu. Spremeniti morejo storjene obljube i. t. d.
1. Dati se mora kaka miloščina, kolikor kdo hoče in more in sicer najprej žele sv. oče, da se da ta miloščina za uboge. More se pa dati tudi v druge dobrodelne namene. V večina škofijah so škofje predpisali, da se mora postaviti k vratom, skrinjica kjer je zapisano "Jubi-
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas.
za odpustek, treba tam pomoliti nekoliko, pravijo, da najmanj 5. "Ošenašev" in "Ceščenu Marij", ali kaj enakega in sicer v namene sv. Očeta.
3. Opraviti se mora skesano sv. spo-vad in sprejeti pobožno sv. obhajilo. Za to spoved imajo spovedniki posebne velike pravice. Odvezali morajo celo od gre-
lec Alms," kamor verniki, ki obiščejo to cerkev, lahko dajo svojo namenjeno miloščino. Ta miloščina se pošlje škofu, ki jo potem razdeli ubogim ali lažnim dobrodelnim zavodom. (Jotovo spada tudi naša ša družba sv. Rafaela mej te dobrodeln ■ namene, zato, ako kdo da ta svetoletni dar t.'j družbi, je tudi zadostil pogoju.
*	+
t	Zvezdam. t
*	*
I	(Mati Elizabeta.) J
*	+
*	+
KAJ strmite, zvezde zlate, doli v mrzli, nemi svet? Sanjajo zadaj naše trate, sanja lilij belili svet.
Iščete li duš slabotnih, žrtev greha in prevar? Tukaj v celicah samotnih jih ne najdete nikdar.
Štejete li solze vroče, ki jih je prejokal dan? težke križe, trnje žgoče, jezero odprtih ran?
Je pa vam za srečo čisto, zlato, jasno, kot ste ve, v celici dobite isto, zanjo moje ve srce.
V kapljicah jo svet prodaja za visok in drag denar, z morjem sreč me Bog napaja, kadar stopim pred oltar.
Watomilka.
•Ko je Vatomilko odrastel, in se učil govoriti, mu je takoj razložila pomen sv. križa, mu govorila o Bogu, o nebeškom Zveličarju in o Njegovi nebeški Materi. Učila Ha je tudi molitvice, ki jih je znala sama.
Tako sta molili dve duši sredi divjih ljudi. Hotelu je Namamelia tudi moža iz-preobrniti, a ta je trdno veroval vse, kar so pravili čarovniki o svojih bogovih. Zato ni hotel ničesar slišati o prav > 111 Bogu.
Njegov bog, ki ga je častil in molil, je bil veliki duh, ki si ga je predstavljal v podobi velikega ptiča, kateri sega od nebu do zemlje in pokriva ves svet s svojimi orjaškimi perutnicami. f'e je jezen, se bliska, če pa udari s perutnicami ob zemljo, zagrmi. Zemlja je le n -ko veliko jajce, ki je je znesel ta veliki duh že v prusturi dobi. Dalje je mislil, da je prinesel ta ptic tudi ogenj na zemljo, zato je prižigal njemu na čast svojo pipo in molil:
"O veliki bog! Pridi |< meni, di z mano kadiš kot moj prijatelj! Ogenj in
zemlja, kadite z mano in pomagajte mi mučiti vse moje sovražnike. Tudi moji moji psi in konji kadite z mano!"
Tako je molil Indijanec, njegova žena pa je molila pravega Boga.
Na misli mu je bil le lov, rop in boj ter smrt sovražnikov, kar je Namameho zelo bolelo. Bojevali so se namreč Indijanci vselej z največjo krutostjo in silo vilostjo. Vse sovražnike so pomorili in jim potegnili lase s kožo vred z glave.
Posebno je bolelo Namameho, ko so napadli nekoč celo četo belili ljudi, ki so bili na potu z več vozovi iu vsem imetjem, da si poiščejo novega bivališča. Indijanci so jih zavohali, jim sledili skrito za gorami in jih neko noč nepričakovano napadli, ravno ko so se vlegli k počitku. Namamelia je pač upala, da jih morda reši, a vse je bilo zastonj — vse do zadnjega so pomorili na svoj kruti način.
G Sanje
Namamehin mož je bil s svojo ženo zelo zadovoljen, ker je bila raarljivejša kot
vse druge ženske. V sobi je imela vedno vzoren red, peci je znala najokusnejše kolače in lepših oblek kot Namameha ni znala nobena Indijanka šivati iz kož. Druge žene so bile zelo nestrpne in sitne, Namameha pa je bila vedno mirna, potrpežljiva, kot bi bila rojena uprav le za sužnjo, rojena le za trdo delo. Zato ji je mož rad odpustil in nekako prezrl, če se je odtegnila takim priložnostim, ko so mučili na nečloveški način ljudi ali živali. Imela je v bajti vedno kak opravek, da je ostala doma. Tudi če je molila, je ni nikdar motil in ni bil nič luid na njo, da ni verjela zdravilom čarovnikov.
Drage volje je pustil Namameno, da živi po svoje, a od Vatomilka je želel, da postane pristen Indijanec: sirov, divji, krvoželjen, neizprosen bojevnik in strah sovražnikov. Zato ga je ob neki priliki položil na medvedovo kožo in molil:
Še na en razred naših "ta rdečih" bi radi opozorili našo slovensko javnost. Ta razred je pa majhen, je bolj razred takozvanih "voditeljev" "ta rdečih."
Pogosto se vprašujemo, — od kod soeijalizeni mej našim slovenskim delavstvom? Od doma ga nimajo! Od tujih narodnosti se ga tudi sami niso mogli naučiti. Le poslušajte!
»Josip je imel skrbnega in dobrega očeta, sam poljedelec, želel je dati svojemu sinu boljšega in lah-kejšega kruha, kakor ga ima sam. Zato se je odločil, da bo šel njegov "lVpček" v šolo.
Prva leta se je iVpček j ako marljivo učil, bil je veselje učite-
"Veliki bog! Pošlji mojemu sinu medvedovo moč, da bo imel močne roke kot medved noge, pesti pa krepke in trde kot medved tace, da zdrobi kosti svojih sovragov in si okrasi stanovanje z njihovimi skalpami!"
Ko je Vatomilko nekoliko odrastel, mu je dal oče živih veveric, tičev in drugih malih živali, da bi jih mučil in se navadil tako krutosti in bezsrčnosti. Drugi otroci so trgali živalim na koščeke noge od trupla in jih potem toliko časa zbadali in žive rezali, da so v najhujših bolečinah poginile. Nato so si pomazali z njihovo krvjo svoj obraz, jim slekli kožo in jo shranili varno doma. Čdm več takih kož je imel kdo, tembolj je bil ponosen.
Ko so pa nekoliko odrastli, so morali pomagati že pri mučenju ljudi. Zbadali so jih z bodali v obraz, zlasti v oči, rezali jim prste z rok in nog in jih na najrazličnejše načine mučili do smrti.
ljem v šoli in predvsem seveda o-četu.
Toda v tretji šoli je zašel v slabo družbo. Učenje mu je začelo presedati in zanemarjal je knjige. Posledica tega je bila, da je šlo tudi v šoli rakovo pot. Tretjo šolo je še zdelal. V četrti je pa padel prvega pol leta in tudi drugega. Kaj sedaj? Oče je bil ves obupan. Josipu je pa bilo malo mar. Slaba tovar-šija ga je naredila tako lahkomiš-ljenega, da mu je bilo vseeno, kaj bo, samo, da se ne bo treba učiti in se pokoriti strogim šolskim predpisom. Prostosti, svobode si je zaželel. Šel je na pripravnico študirat. Učitelj bo.
Tudi tu je šlo enako. Po drugem
□	|r—	l||<-lOl-> || ■—	=i|	o
		Naši "ta rdeči".		
o	|c=	-illaoi—>||i-	=3|	o
letu je moral pustiti tudi pripravnico.
Kaj sedaj? Nekaj časa se je potikal po raznih službah. Toda nikjer ni imel obstanka. Slednjič mu pride na misel: liajd v Ameriko! Tam se lahko veliko in lahko zasluži. "Če naši kmetski fantje dobro zaslužijo, zakaj bi jaz ne." In prišel je sem. — Novo razočaranje! Ako se hoče v Ameriki kaj zaslužiti, treba delati. Josip pa ravno tega noče. Radi tega je pustil gimnazijo, radi tega je pustil pripravnico, radi tega je pustil stari kraj.
V skrajni sili seveda ni kazalo drugega, prijel za delo. Toda mislil in mislil je, kako bi si pomagal, Vero je že doma v šolah zgubil, poštenja tudi zdavnaj ni bilo več, sramožljivosti tudi ne! Liberalizma se je nasrkal že v gimnaziji. Liberalizem je bil ravno vzrok, da je propadel. Pa liberalizem v Ameriki tudi ne nese dosti, ker je delavska država. Kaj tedaj? Ilajd k delavstvu! In res Josip je postal strasten socijalist in velik delavski prijatelj. Začel je pisati in izdajati list in od tedaj smo postali slovenski delavci srečni, dobili smo soci-jalistovskega apostola Josipa.
Glejte, to je zgodba življenja večine naših socijalistovskih kolovodij tukaj v Ameriki in tudi doma. Tako zvani "faliraui" študentje, ki so morali radi lenobe obesiti šolo na klin, ki so v šolskih letih zašli na slaba pota, ti so sedaj večina tukaj razširjevalei socijaliz-ma.
Njim se ne gre v resnici za pomoč delavstvu. Njim se ne gre za rešitev delavskega vprašanja. Njim se ne gre za blagor trpina de-
Juni, 1913.
lavca! Njim se gre le za eno, za delavske groše. Oni hočejo le eno: lahko življenje na stroške delavskih žuljev. In to je silno žalostno. Ako kdo pomaga narodu in si pri tem pridobi tudi osebnega premoženja, ni nič slabega. Res si s tem sam sebi koristi, toda koristil je tudi narodu, bližnjemu. Toda, ako kdo zlorablja nevednost ubogega delavstva in njegovo gorje, ga peha v še večje gorje, v še večjo nevednost in posirovelost, samo zato, da more več izžeti iz njega, pa ne zasluži drugega kakor preziran-je in znani "tej te bodi." To so pijavke na telesu naroda, ki mu sesajo življenski sok, ki zastrupljajo javno življenje in mišljenje naroda ter ga pehajo v še večje gorje. Proti vsem tem pijavkam hi se morali zavzeti vsi treznomišleči možje in jih potrebiti izmed naroda!
Nekateri opravičujejo te siromake z njih polovičarsko vzgojo in izobrazbo, češ, "saj ne morejo drugače. Prave vzgoje niso imeli, popolne izobrazbe niso dobili, ker niso skončali šol." l)a, nekaj res-niee je na tem, to je res. In morda je res kdo med njimi, kateremu je le polovičarska izobrazba vzrok, da je socijalist ali soeijalistovski vodja, da ne vidi dovolj globoko temu sovražniku človeške družbe v njegove kremplje.
Res je tak obžalovanja vreden zaslepljene«*, toda odgovoren je pa le za svoje delovanje, ker dela vede in hote in je neverjetno, da bi ne videl vsaj nekaterih posledic naukov, katere razširja. S;ij to mora videti vsak človek brez vsake izobrazbe, samo če hoče misliti in rabiti svoj zdravi razum.
Zasledujino toraj delovanje teh
mož! O čem pa pišejo? Kakšen socijalizem pa razširjajo. Ali se res trudijo proučiti socijalizem do dna? Ga delavstvu pokazati takšnega, kakoršen je v resnici? Ali res proučujejo delavsko vprašanje ter skušajo delavstvu koristiti, delavstvu pomagati? Ne! Berite so-cijalistovske liste! Stavek za stavkom se vrsti o kapitalizmu in kapitalistih, o duhovnikih in veri. Cele strani so posvečene cerkvenim in verskim zadevam.
"Na Portugalskem je neki duhovnik.....", — da bi bolj vleklo,
morda — "Neki menih je to in to naredil". I11 v groznem ogorčenju se piše članek za člankom proti klerikalni temi, proti tiranstvu duhovnikov, proti izkoriščanju ubogega delavstva itd'.
Ali "Na Francoskem je neka redovnica ušla..." in zopet cel članek o groznej nemoralnosti katoliških redovnic. Ali "Ljubljanski škof je bil primoran na ljubo ubogim faranoni v Sori odstraniti župnika Berceta". Joj, joj, to so kričali po celi Ameriki! Cele pole so popisali za "ubogega", preganja-nega( ?) Berceta, proti neusmiljenemu škofu! Brušurice so morale iziti o tej umazani aferi.
Preplankavajo se razne bn šu-rice kakih protiverskih fanatikov, kakih propalih kreatur na sv. cerkev, na papežtvo, na verske; resnice. Članke plankajo iz raznih ob-skurnili nemških lističev in ta god-la se predlaga ubogim bralcem teden za tednom v duševno hrano.
Sedaj pa pomislimo, kaj pa i-niajo vse te stvari opraviti z delavskim vprašanjem ^ Ali je ta "Neki Portugalski duhovnik", "ta francoska nuna", " Ljubljanski škof"
res na potu delavskemu napredku ? Ali bo ameriško delavstvo kaj trpelo zato, ako bi ljubljanski škof vse duhovnike odstavil, ako bi vse nune ušle?
Le kaj delavsko vprašanje mešajo v verske naprave, ko jim je vendar vera le privatna stvar! Saj sami tako uče!Veste zakaj to in tako delajo? Zato ker so duševni revčeki, ker so "falirani" v svoji izobrazbi, ker drugega ne znajo. Resen, trezen, moder mož, če tudi brez vsake višje šolske izobrazbe, z navadno vsakdanjo pametjo in razumom bo pustil drugemu prepričanje1, katerega ima, bo spoštoval navdušenje drugega. Ako vidi, da je kdo navdušen za kako stvar, katera njemu nič mari ni, ga bo mirno pustil in ga ne bo žalil. Ameriško angleško časnikarstvo poroča o vseh dogodkih, tudi o raznih morebitnih žalostnih slučajih iz katoliškega duhovništva, kateri se sem pa tja dogajajo. Toda kako previdno jih poročajo! Le gola dejstva! Kako se ogibajo vsake opazke, katera bi morda žalila versko prepričanje tega ali onega. Še celo angleški socijalisti tega ne delajo, kar vidimo [tri raznih slovanskih narodnostih. Le za naš ubogi narod je vsaka godla dobra! Le njegov želodec naj vse to prebavlja.
Zato pa bralec, ko dobiš v roke tak podel, neamerikanski in surov slovenski list, poglej ga, pa boš videl, da imamo prav, da res tako delajo. Vedi pa tudi, da to delajo zato, ker želijo kovati iz tvojega moralnega propada zase dobiček, s tvojo nesrečo se hočejo okoristiti. Kaj si jim mari ti, tvoja prihod-njost, tvoja sreča, tvoje blagostanje, kaj jim mari tvoja družina.
Le tvoji groši so jim mar, te hočejo! Če tebe moralno uničijo, kaj se oni za to zmenijo. Ako te spel-jejo na cesto slabega življenja, na cesto pijančevanja, ako so te naredili v delomržno propalico, kaj jim to mar! Kakor farizeji Judežu ti bojo odgovarjali: "Kaj nam to mar, ti glej sam, kaj si pa verjel? Kaj si nas pa poslušal!"
Varujte se lažnjivili prerokov, ki prihajalo k vam v ovčji obleki, delavskih prijateljev, ki vas slepe z praznimi obljubami in frazami. Proč z njimi! To so zgrabljivi volkovi, ki pod te fraze skrivajo svoje grozne kremplje. Delavsko vprašanje je res pereče, vsi čutimo, da treba preosnove, vsi smo na strani delavstva. Vsi smo zato, da se sedanji neznosni položaj uredi Toda socijalizem, kakor ga nam prinašajo nekatere naše propalice, ne bo zboljšal delavskega položaja, temveč bo neizmerno škodil in mu že škodi in ga peha v še večjo bedo in gorje.
Velikanske uspehe bi si delavstvo že lahko doseglo, ko bi socijalizem pustil vero in cerkev pri mi-
4.) Vera je povsod ista. Duhovniki pridigujejo in uče povsod enako, opravljajo sv. mašo povsod enako in delijo povsod ene in iste zakramente. Verniki povsod eno in isto verujejo. Ista vera je tudi v vseh časih od njenega začetka do danes. Kar zdaj pišejo in uče katoliški učenjaki o verskih resnicah
ru, ter se res zavzel samo za delavstvo. Milijone delavstva bi tako nastopilo skupno, enotno, na podlagi pravičnosti, brez surove sile, s pomočjo vseh faktorjev. Tako je pa socijalizem razdvojil delavsko vojsko, naščuval jedno stranko proti druge j, brata proti bratu, za-sejal needinost in uničil vse uspehe, katere bi si združeno delavstvo lahko pridobilo. Če je socijali-stom samo za gospodarsko vprašanje, zakaj ne povdarjajo samo tega. Tisti trenutek, ko se socijali-sti res postavijo samo na gospoda-sko vprašanje, smo skupaj v enem taboru vsi delavci brez razlike mišljenja, vere ali narodnosti. Oni pa tega ravno nočejo. Kolikor večja bo beda mej delavstvom, toliko več dobička zanje. . Delavstvo, ali ne vidiš tega?
Iz tega lahko sklepa slovensko delavstvo, da njih socijalistovski kolovodje ne samo nočejo pomagati, temuč niu še neizmerno škodi-jo.	^ *
Zato pa: varujte se lažnjivili prerokov, pa naj pridejo še v lepši ovčji obleki in bežite pred njimi!
in naukih, to so pisali tudi učenjaki v vseh stoletjih, in vseh teh u-čenjakov razlage in dokazi vere se vjemajo v popolnem soglasju. Če bi to raj nauki katoliške vere bili neresnični, bi se njih zmota morala že zdavno spoznati in dokazati; saj so jih skozi vsa stoletja preiskovali in prerešetovali največji učenja-
------------------*
Vera — dar Božji.
A. Tomec.	(Dalje.)
———~ _ _ « _ _ _ _ _ _ _*
ki. Saj nikakor ni mogoče, da se ne bi zmota vere v teku dolgih stoletij odkrila ali vsaj deloma nekaj spoznala. Saj se je že mnogo naukov, ki so se zdeli resnični, po na-tanjčnem preiskovanju in strogem vsestranskem presojenju, zavrglo. Le resničnost verskih naukov se ni do danes nič omajala, pač pa se je še bolj pojasnila, bolj globoko spoznala in bolj znanstveno dokazala in utrdila.
5.) Poglejmo sedaj še nekoliko sadove verskih naukov. Kolika sprememba je pri narodih, ki so zapustili poganstvo in malike in se oklenili naukov krščanske vere! Preje vsi divji in krvoželjni, nevedni, vsem hudobijam, strastem in pregreham udani, so po prejemu sv. vere postali kot krotka in pohlevna jagnjeta, postali najboljši ljudje, omikan narod!
Koliko je vera koristila posameznikom in celini rodovom, ker človeka uči ljubiti bližnjega, mu ničesar hudega ne storiti, varovati čast in poštenje bližnjega, pustiti tujo lastnino ter z vsemi ljudmi v miru živeti. Koliko ljudi je ona obvarovala hudobij in rešila njenih posledic! Koliko plemenitih ljudi in jeklenih značajev je ona vzgojila! Koliko jih je bilo in jih je še, ki so žrtvovali mlada leta, čas, svoje premoženje, svoje moči, svo-
jo čast, svoje zdravje in vse svoje življenje posvetili le ljubezni do bližnjega!
Toda preobširno bi bilo, ako bi hoteli natanjčno naštevati vse sadove in dobrote za posameznika in za vso človeško družbo, katere rodi in daje vera. To so dejstva, katera se ne dajo utajiti, katere vidi vsak, ki hoče videti. Kaj pa lahko sklepamo iz tega ?
1.)	Da je vera od Boga razo-deta resnica in nas Bog more in hoče učiti le resnico, da nas uči po cerkvi Njega spoznavati, daje nam po njej svoje zapovedi, pa tudi milost in pomoč, da jih moremo spolnjevati in so nam plačilo in sreča, ako jih spolnujemo, nesreča in kazen, ako jih ne spolnujemo, da nas je Bog zato ustvaril, da Njemu služimo in sebe zveličamo.
2.)	Da mora ta vera biti ona edina prava, edino zveličavna vera, katero je Bog nam razodel, katero so preroki naznanjali in katero je Kristus učil. Zapovedal in naročil jo je učiti tudi svojim apostolom in njihovim naslednikom. Vse druge vere, ki so pozneje nastale, so krive vere in človeškega izvora, človeško delo, njih začetniki le odpadniki od prave vere in kot taki ne morejo človeka voditi po poti resnice, ker so sami od nje odpadli.
(Dalje.)
& 4 nfc 4» 4» 4» 4* 4» 4» 4» 4» 4» 4* 4» 4» 4» 4» 4» % * f
J Iz Slovenskih naselbin. J
ft fy	ty Jjj» Jf. wji v'j. Jj. -Ji ty wjs. i<
Slovenska šola župnije sv. Cirila in Metoda v Lorainu, O.
jako krepko napreduje pod spretnim vodstvom šolskih sester Notre Dame. V današnji številki prinašamo sliko deklic in dečka, ki so dobili od kompanije The A. N. Palmer Co. posebne odlikovalne diplome za najkrasnejšo pisavo v tako zvanem "Palmerjevem načinu". To je bi la edina šola v Lorainu, O., kjer je toliko učencev bilo odlikovanih. — Otroci se zelo zanimajo za lepo pisavo in so ponosni na svojo šolo, ki se more ponašati s toliko odlikovanci. Odlikovanci so bili: Alojzij Virant, Mimie Viraut, Mary Kosten, Ga-briela Perušek, Ivana Tomšič, Ana Doho-
prav tako dobre, kakor so publične, temveč splošno priznana resnica je, da te šolo velikrat daleč nadkriljujejo publične šole, kar spričuje mej drugimi tudi Lorainska slovenska šola.
Nas to odlikovanje Lorainske šole silno veseli in častitamo Lorainskim rojakom, kakor č. K. župniku, kakor čč-sestram učiteljicam, kakor tudi Vsem učencem za to odlikovanje. Lorainska šola je tudi najmarljivejša pri apostolskem delu tiska, kajti kakor čč. sestre, tako tudi otroci pridno razširjajo naš mesečnik po slovenski naselbini. l>og jim povrni ves trud s še kakim častnim odlikovanjem, zlasti pa s tem, da bojo vsi otroci marlji-
rie, Marija Mombač, Ana Vrbanek, Ana Piotrowsky.
Potem pa še pridejo kake plitve glave in si upajo trditi, da se v farnih šolah, ne uči drugega, kakor le katekizem! Pojdite vsa j v kako slovensko farno šolo in poslušajte pouk vsaj eno uro in opazujte, kaj se tam dela in uči, potem boste pa videli, kako ste krivični, ko kaj takega pišete! Ne samo, da so naše farne šobi
vi, ubogljivi in dobro napredovali kakor v vednosti, tako tudi v lepem krščanskem življenju!
1H. maja se je vršila v tej cerkvi slavnost prvega svetega obhajila. 25 otrok je pristopilo prvič k mizi gospodovi, 70 otrok je pa obnovilo slovesno svoje obljube, katere so storili pred enim ali dve leti, ko so šli prvič k svetem obhajilu. Ganljivo je bilo videti te male angelčeke, kako
so šli s čistim srčkom in nedelžnim veseljem svojemu božjemu Prijatelju otrok nasproti. Č. g. župnik Rev. J. Stefanič so opozorili v svojem govoru navzoče stariše na pomen tega dneva. Srečne so bile matere, so rekli, ki so prinesle svoje otročiče k Jezusu, da jih je blagoslovil, jih vzel na svoje maročje. Toda ve ste srečnejše, kajti Jezus prihaja danes k njim ne samo, da jih bo blagoslovil, temveč, da bo prišel v njih nedolžno srce in jih sprejel za svoje. Slovnost so povzdignili Vitezi sv. Janeza.
Springfield, 111. — Slovenska župnija Sv. Barbare je dobila novegtt župnika v osebi Rev. J. Šalovena, dosedaj župnika v Biwabiku, Mich. Novemu gospodu župniku želimo obilno blagoslova v njegovom novem delokrogu, da bi ljubi Bog obilno blagoslavjal njegovo težko delo mej rojaki v župniji sv. Barbare.
V Pueblo Colo, imeli rojaki pri slovenski cerkvi svoj letni f'er, ki je jako dobro vspel. Zlasti so se dobro obnesli kontesti za razne darove. Pri kontestu za piano je nabrala gospa St. Čulig $425.(SO njena teknovalka |>a $231.10. Pri tekmi za šivalni Singerjev stroj je nabrala ga. Ani. Kus $55.90. ga. Marija Roje $40.90, ga Kal. (ieršič $28.25, ga Marija Perko $5.00. Najbolj živahen je bil kontest za krasno "punčiko" Doli, za kar so nabrale Marg. Smekar $48.60, in Stef. Blatnik $47.05. Vtekmi za pisalno stroj, katerega je daroval v ta namen Mr. -los. Tgan, ji; dobila Ančika (lodec $(>9.25, .los. Tomas $37.10, Rozika Pir $17.20. V tekmi za pisalno mizo je dobil mali Marko Okičič $17.40, Janezek Krašovec je dobil $11.10, Fraeek Pleše pa $7.40. V tekmi za oblekico je dobil Vilko $33.90. — Na srečkah so dobili: g, .1. (Joršič je dobil plug, -I. Papež 100 funtov moke, .). A. Raspet oglje in Mrs. Mary llcglar žensko krilo. Sicer hi pa bjlo preveč naštevati vse dobitke, katere so srečni tekmeci dobili. Splošno je bilo zanimanje za ta for večje, kakor pa kdaj preje. Kaj čuda da se je dosegel tako krasen vspeh.
Clevelandska slovenska šola jako hitro napreduje in bo k malu dovršena. So-
la bo najkrasnejša slovenska šola v Ameriki in je gotovo v ponos vsem Slovencem v Clevelandu. Slovenski stariši naj bi gotovo pošiljali vsi svoje otroke le v to šolo.
Rojakom v Pensilvaniji,
Vsem cenjenim naročnikom v Pittsburgh Johnstown, Bridgevile, Beadling,„ Braddock, Pengo, Universal, Burdine, Wilkinsburg, Moon Run, Pa. in v okolici se podpisani iskreno zahvaljuje za vso prijaznost, katero ste mu skazovali o priliki njegovega obiska po slovenskih naselbinah. Posebno sem še hvale dolžan onim prijateljem našega lista, kateri so žrtovali čas in me spremljali na ne ravno prijetnem delu, pri nabiranju naročnikov za katoliški list Ave Maria. Osobito sem dolžan zahvalo vlč. gospodom Rev. Mertelnu, Rev. Moder in gospodom: Bojancu, Fabe-cu, Podvasniku, Kreku, Magistru, Sker-jancu in Scuriehu. Ob jednem pa prosim, razširjate naš list po vseh slovenskih hišah. Vsak novonargčnik naj še vsaj enega novega naročnika pridobi. ■
Naprej "za Boga in narod! Zdravi!
Fr. Viktorin Pere, O. F. M. upravitelj.
Ob sklepu lista smo dobili sporočilo ,o krasno vspeli zabavi, katero je priredila družba sv. Rafaela. Cerkvena dvorana sv. Nikolaja še nikdar ni videla toliko tako odličnega občinstva zbranega, kakor pri tej prireditvi. Krasne govore so imeli Rt. Rev. Msgr. MeMahon, nadzornik katoliških dobrodelnih društev New Yorske nadškof i je, Rev. Winn S. J. predsednik znanstvenega društva, ki je izdalo velikansko nionumentalno delo "Catholic Fncyklopedia", Mr. J. Scan-Ian, predsednik Vincencijevih družb, prominenten odvetnik mesta New York, Mr. Frank Smith predsednik Federation of Catholic So-cieties in mestni sodnik in vpljiven politikar, Mr. Žiška, konzul, ki je
zastopal Generalnega konzula New Yor-škega, ki je bil zadržan, Mrs. Sle-vin, predsedkinja ženske zveze dobrodelnih društev, milijonarka iz Central Parka. Very Rev. Kazimir Zakrajšelc, glavni tajnik družbe. Ves spored je vodil jako spretno Rev. A. L. Blaznik, družbin predsednik, ki je v krasnem govoru razložil velikanski pomen družbe sv. Rafaela, za ameriške Slovence. Govorili sti še Miss. U. Zakrajšek, angleško in Miss J. Kompare slovensko, ki sti obe želi burno pohvalo vseh navzočih. Tudi petje in igra je jako dobro vspelo. Sploh je bil to dan, na katerega smo vsi New Yor-ški Slovenci lahko ponosni, zlasti je pa lahko nanj ponosna družba sv. Rafaela. Natanjčneje poročilo prinesemo prihodnjič.
SLOVARČEK nemškega in slovenskega jezika.
Sestavil dr. Janko Šlebingor, c. kr. profesor, založila "Katoliška Bukvama" v Ljubljani. Cena K 1.20, vezan v celo platno K 1.80.
S veliko skrbjo in natančnostjo sestavljen Slovarček v žepni obliki bo vsled svoje velike porabnosti vsakemu dobrodošel, posebno pa še samouku in šolski mladini. Slovarček je rodila živa potreba; ima namreč veliko prednost, katere no najdemo v drugih slovarjih. Razlikuje se od podobnih pripomočkov predvsem v tein, da upošteva v nemško-slo-venskem delu tudi oblikoslovje nemškega jezika.
Vsaka nepravilna oblika pri sklanjatvi samostalnikov in spregatvi glagolov je točno označena. Povedano je tudi če se sprega glagol šibko ali krepko in če se tvori v preteklem času s pomožnim glagolom "haben" ali "bin — sein."
Kdor se je uspešno seznamil z glavnimi pojmi nemške slovnice, vsaj v onem obsegu, ki ga nudi I. del knjižice "Nemščina brez učitelja", ta bo s pomočjo slovarčka lahko čital nemške sestavke.
Samouk in šolska mladina si bo s pomočjo tega slovarčka ne samo poiskala potrebnih nemških besedi, temveč jih bo vedela pravilno rabiti.
Druga nedosežna vrlina slovarčka je pa tudi izvanredno nizka cene 90c. za broširan, ozir. 95c. za platno vezan izvod (po pošti 5c. več). Ta cena se je dosegla na ta način, ker je založništvo upoštevaj 3 posebno porabnost slovarja, ki se bo prodajal v ogromnem številu, računalo z izredno visokim nalogom. Če bi se bil slovarček tiskal samo v takem številu, kakor se običajno tiskajo slovenske knjige, bi mu bila prodajna cena več nego še enkrat višja.
Priročna žepna oblika in prikupna zunanjost je tudi važna prednost te lepe knjižice.
Ako želite imeti po malih fotografijah VELIKE SLIKE
po zelo nizkih cenah, obrnite se najprej pismeno ali osebno na
KERN..BROS., 419 Ditmar Ave. Long Island City, N. Y.
A. STOLZENBERGER '
POGREBNIK se priporoča vsem Slovencem v New Yoku in Brooklynu ob seli svečanostih, krstih, porokah in pogrebih, i. r. Ima na razpolago vsikdar konje in kočije po jako zmernih cenah. Slovenci, najbolje boste post.r-ženi, ako se obrnete na
A. STOLZENBERGER, UNDERTAKER AND EMBALMER 82 Stantoin Street, med Allen in Orchard Sts. NEW YORK Telephone: 307 Orchard.
Slovenci, kje boste kupili svoje ure, svoje prstane, svojo zlatnino' Gotovo nikjer drugje ne, kot pri
J. BRuLL & SIN,
35 Ave. A. New York
Veiika zaloga različnih stenskih ur, budilnic, potočnih in druzih prstanov, zlatnice, okraskov, itd