Stev. 58.
Poštnina v2
v državi
n i
pavSalirann.
Po««me»no Števil ka stane	rt.«*
Leto 2.
Uredništvo in upravništvo v VeHkovcu-
I.Jst izhajs vsak torek In petek.
N i.ročnina znaša: celoletno 12 K, polletno 6 K, :'etrt!e: ■ 3 K.
Cer.e inseraioro: enestopns petitrrsts aii nje prostor 1 krono. Uradni razglasi po 2 K. Pri naroČilu wij 10 obUv popust.
Resolucija
sprejeta na protesnem shodu v Veli-kovcu dne 25 7. 192 i.
Osem tisoč slovenskih glasovalcev velikovškega okraja zbranih na manifestacijskem shodu v Velikovcu dne 25. julija odločno protestira proti nameravanemu odprtju demarkacijske črte med Čonama A in B in sicer iz sledečih vzrokov:
1.	Odprava demarkacijske črte bi bilo očitno kršenje za nas edino merodajnih določil komaj ratificirane St. Germainske mirovne pogodbe.
2.	Z odprtjem meje nastopi za našo aprovizacijo težka kriza, ker bi za cono A namenjena živila romala čez Celovec v celo Avstrijo in bi neprimerno manj vredni avstrijski denar poplavil ves naš pas ter pahnil zaupljivo ljudstvo v hudo gospodarsko škodo.
3.	Red in mir, ki smo ga komaj vzpostavili in ves čas vzdržali, bi bil zopet ogrožen; nemški teroristični agitatorji bi tik pred plebiscitom nameno- j ma povzročali pretepe in poboje, samo da diskreditirajo našo upravo. Še v preživem spominu nam je čas, ko je divjalo preko nas nebrzdano nemško nasilje, ko so nemške tolpe palile ; naše domove, zavratno morile naše I sinove, ropale in plenile, ko so skru- j nile naše cerkve in teptale naše sve- j tinje, ko so žugale vsem, ki jih za ; enkrat še ni mogla udariti njihova roka.
Mi slovenski Korošči ne maramo več takih časov in rotimo našo vlado, naj pod nobenim pogojem ne pripusti odprtja demarkacijske črte, ker bi drugače nemško nasilje morali ubiti s samopomočjo.
Pobožne želje.
Schumy je na zborovanju v Gradcu pripovedoval Štajercem, kaj zahtevajo takoimenovani „Korošci-nemčurji".
1.	Država SI iS naj odtegne vojaštvo iz cone A.
2.	k orožništvu naj se sprejme tudi domačine „deutscher Gesinnung".
3.	od uprave naj se odstranijo vsi „Nekorošci" (landsfremde lle-mente).
4.	vzpostavi naj se zopet promet med cono A in B.
Zahteve imenuje „beseheidene von rechtlicher Denkungsart zeugende Forderungen".
To >i bilo seveda za njega. Njega naj ërfe enkrat postavili za „Vieh-verv. ertungsgenerala" črez čono A. Pa njegovim pobožnim željam nasproti stoje, hvala Bogu, mirovni pogoji. Žalostno, da tako „učen" mož kakor je Schumy še mirovnih pogojev ne pozna ! Oh, saj jih pozna, Še predobro, samo noče nič povedati o njih, ker njemu in njegovfm pristašem, ne pašejo v račun. Zakaj pa ne razpravlja nikdar o njih v svojih nesramnih listih? Vse, kar se danes godi v coni A, vse to je dovoljeno v mirovni pogodbi. Vsi kupi pritožb na razne komisije ne zaležejo nič, nobeno protestno zborovanje ne pomaga nič. Promet med cono A in B bo prost, kedar bo Celovec naš! Seveda Schu-m\ju se cedijo sline po naših polnih hlevih in kaštah, najbolj pa po „prief-taškah". Naši uradniki naj gredo v stran, na mestu njih pa nuj bi se vrnili razni „owski" in nemški aristo-krati in hujskači. Taki naj bi bili seveda, ki bi samo kimali na to, kar bi rekel Schumy. Nak, na to pa Schumy zastonj čaka. Uprava jé naša in bo ostala naša. Pa folksverovce naj sprejmemo k orožnikom 1 Ta je pa kšajt! Tatje, roparji, požigalci, tihotapci naj bi varovali pravico 1 Ko jim vendar še puške ne smeš zaupati, da bi je ne prodali in zapili. Nema toga, g. Schumy. Ali ste že znoreli, ali pa šele boste!
Najraje bi tudi videli, da bi vsak Nemec, ki je kedaj videl Koroško, smel glasovati. Kdor bo hotel glasovati, ta je moral dne 1. januarja 1919 bivati v glasovalni coni. Kdor tega ne izpolni, ne bo glasoval. Tisoči in tisoči, ki nam jih obljubljate iz Dunaja in Reicha, bodo odšli z dolgim nosom ali pa sploh ne bodo prišli 1
G. Schumy, ali še niste spoznali, da vašim čenčam nihče več ne verjame ?
Iz Nemške Avstrije.
Steiermark — ein Waïfen-1 a ge r.Zadnje dni so se prepirali v štajerskem deželnem zboru poslanci kmetov in delavcev. Poslanec Ahrer je pravil, da imajo delavci cele „Arbeiterbataillone". Posestniki so seveda dobili strah in se tudi oborožili. Ko bi prišlo do boja, „Dann gibt es Kampf bis aufs Messer". S puškami pa so se preskrbeli kmetje posebno zaradi, tega, ker so fabriški delavci na zg. Štajerskem pri kmetih
rekvirirali kar na lastno pest. Poslanec Resel je povedal, da je bilo v Gleis-dor:u ukradenih iz magacina enkrat 400 pušk in 6 mašinc, drugič 20 pušk in 20 mašinc, v Fehringu pa 1500 pušk. Poslanec Machold pa je očital, da dajo štajerski kmetje samo 300 vagonov žita, dežela pa potrebuje 2000 vagonov moke na leto. Nasproti temu pa je posl. Hartleb poudarjal, da kmetje plačujejo že tako večje davke ko vsi drugi, posebno ker dobijo rekvirirano blago tako slabo plačano. Kmetje ne bodo dali orožja iz rok, dokler bo Volkswehr samo rdeča garda. Soci-jalisti vrhu tega še šuntajo hlapce in dekle po deželi na štrajk. To se pa ne godi samo na Štajerskem, ampak posebno še na Zg. in Sp. Avstrijskem, kjer so se hlapci res spuntali, pregnali vse ferboltarje in posestnike ter kar sami prodajali pridelke.
109 milijonov deficita ima
Štajerska pod nemšJko upravo. Izdatkov je 152 milijonov, dohodkov pa samo 43 milijonov.
6 milijard kron novega kredita so dovolili poslanci na Dunaju Nemški Avstriji do konca leta. Samo, če jim bo kdo na ta „kredit" kaj dal!	___
Na Dunaju je približno 350.0)0 Judov, torej za 140.000 več ko pred desetimi leti. Drugo prebivalstvo Dunaja se je v tem času znižalo za 189.463. Dunaj, glava Nemške Avstrije, bo kmalu čisto judovsko mesto 1	_
Začetek kuratele nad Nemško Avstrijo. Nemški listi od 15. t. m. naznanjajo, da se je reparacijska komisija predstavila prezidentu Seitzu in zahtevala odgovor na pismo od milja, s katerim se stavi vse državno gospodarstvo Nemške Avstrije in tudi gospodarstvo posameznih državljanov pod „Zwangswirtscha't". Ta komisija pa je obljubila Avstrijcem ob enem tudi „Freiheit und Wohlstand". „Ta-gespost" se vpraša: „Kann der Öster-reicher überhaupt noch solchen Ver-sprechungen glauben?"
Mirovna pogodba med Nemško Avstrijo in antanto je stopila 16. t. m. v veljavo. V odstavku 177. te pogodbe je Nemška Avstrija sama priznala, da je zakrivila vojsko in da je odgovorna za škodo. To naj si vsak zapomni 1
Stran 2.
.KOROŠEC", dne 27. julija 1920.
Stev. 58.
Die österreichische National hymne. Glasi se: Deutschöster-reich, du herrlich Land, vvir lieben dich". „Freie Stimmen" z dne 26. junija pišejo o njej: „l ahko si mislimo, kako navdušeno jo bodo peli gladovni ljudje. Mogoče se bo prepevala na tramvaju, kjer se mora plačati za eno samo vožnjo 5 K. Pač pa jo bodo peli z resničnim navdušenjem tisti, ki delajo „unter der Hand glanzende Schiebergeschafte. Denn die Schieber sind die einzigen, die fiir diese Hymne noch dieStimmungaufbringen"! Krasna nemškoavstrijska himna je pesem za jude. Dne 17. julijd pa pišejo „Freie Stimmen", da je ta himna „eine Gelegenheitsdichtung schvvach-ster Sorte"! Mi pa mislimo, da je cela Nemška Avstrija „ein Gelegen-heitswerk schwachster Sorte", zato pa tudi himna za to državo- ne more biti boljša.
Nemška kujtura.
Iz zavoda slepcev v Celovcu je bila pred kratkim odposlana v Ljubljano 9 letna slepa deklica Martina Novak, katero so uslužbenci zavoda in od teh naščuvani otroci zmerjal na najnesramnejši način z besedami: „Die Krainer messen alle zusammen-geschossen werden" samo radi tega ker je rodom Slovenka. Ne zna pa več dobro slovensko, ker je bivala več let v Nem. Avstriji.
Vidi se, da se Nemci po tako dolgi vojni še niso spametovali iiv da ostanejo resnične besede angleškega državnika Lloyd Georgea, da so Nemci barbari in ostanejo barbari, da so lažnjivci in ostanejo lažnjivci.
Dunaj je bankerot.
V Nemški Avstriji živi več ko polovica prebivalstva v mestih. To razmerje je tako nezdravo, da so imenovali zato Nemško Avstrijo „ein Kind mit Wasserschadel" in vsi ministri so ji že prerokovali, da ne bo mogla živeti. Največje mesto je seveda Dunaj, ker ima sam že črez dva milijona prebivalcev. Kakor mlinski kamen visi na vratu male Avstrije. Avstrijci imenujejo svojo lastno državo „Wien mit Hinterland" (Nemška Avstrija).
Ta Dunaj, ki se je prej redil in rastel s pomočjo Čehov, Peljakov in Jugoslovanov in je v zahvalo za vse to te narode zatiral, je postal sedaj na enkrat — samostojen I Mi vriskamo od veselja nad svobodo in samostojnostjo, Dunaj pa veka kakor grajščak, kateremu kmetje nočejo več delati rabote. Dunajčani so obsojeni na večno gladovanje Po zimi so zmrzovali. Ljudje umirajo na kupe in se izseljujejo. 0-troke pošiljajo po celem svetu na hrano, da bi jih rešili smrti.
Kakor živi cela Avstrija na puf, tako živi tudi Dunaj še samo ob tem, da dela nove dolge. Dosedaj imajo skoraj poldrugo milijardo kron deficita (1.3 milijarde). Pa saj ni čuda! Mesto ima 54. 00 uradnikov, mestna železnica 17 >00. V enem špitalu pride na i000 bolnikov 800 mestnih uslužbencev. Čeprav so ti uradniki strašno slabo plačani (na leto dobi na primer
uradnik 22.000 K, navaden delavec pa 50X00 K), vendar gre toliko denarja za plačevanje uradnikov, da jih za prihodnji mesec menda ne bodo mogli več plačati.
Glavno mesto Avstrije je torej pred bankerotom. Riba začne smrdeti pri glavi. Ne bo dolgo, pa bomo slišali, da gre vse nemško avstrijsko gospodarstvo „in den v.irtschaftlichen Abgrund".
Nemcem zato svetujemo, da naj izdajo manj denarja za propagando in podkupovanje pri nas, naj rajši pomagajo bankerotnemu Dunaju.
Kako so razširjali nemške letake.
Med drugimi zanimivimi rečmi se je našel v arhivu „nacional-političnega avšusa" v Št. Vidu tudi sledeči dokument, ki nam pove, kako in kdo je raznašal nemške letake po Djekšah in bližnji o-kofici. Glasi se:
čjaimburgerberg 30—^0 (Eremplare („Sd?ime"), (Srafenbad? 20 €r. („Scfyime"), (Dkrgreutfcfyad? 20-25 („Šolnine"), Diej- Sonnfeite JO €r. (Petfcfymg^Sprad?* man), Diej-ergrabeu \5—20 CEy. (fjerfo), ©rtfdjaft Diej- JO €j. (burd? čjerFo 311* [tellen), Sdjmarjbieï \2— J5 €y.' ((Dbeu* jaf-Kontfdjar).
^iir bie erfteit ^ 21bfd?iiitte bent Scfyime nacfy fiaimburg [tellen, ber bamt beforbert.
Die $ugfdjriften miiffen berjett iiber J^aimburg nadj Dier beforbert luerben. Die Perteihmg berfelben ö'arf nid?t ganjlid? ur.terbleiben, ba fortft Perbadjt gegen mid? nod? grower.
ü)enn möglidj follen ^liKjfdjrifteu in Hollen gefoubert ttadjt obigetit Pei^eidjnis binauf gefcfyicft merbeu.
Korošfo-Korošcem in bie Canbsmann= fcl?aft bineingelegt, fyauptfücfylid? fiir Diejergrabett unb Scfymarjbiey. Heft fiir I^aimburgerbcrg^lusteiler. Kege 21uf= flaningstdtigFeit fetknts Oertrauensmamter entfadjen. Die tracfeligen (!) priftau, Stra= fcfyifdptig, poferfdjnig", iDafelittg, IPernig gleidj faffen. Sfonboïf, Scfymarjbieï, Der--Ijaften, u>emt er auf bie 211iiljle ftflirt. ITltt- Kontfdjai* bariiber reben. 2Ueinen €rfa^ »crfpitren Iaffen. Selbftbeumjjtes freezes 2luftreten am	t)a311 ailf;
mitntern.
fjeimatsgrufj
ÏHcf4*«v m. p.
(Drefd?er—Stefan Durd?fd?lag).
Zanesljivi folks-verovci.
„Tagespost" poroča: Poslopje an-tantine komisije na Dunaju so stražili folksverovci dosedaj tako imenitno, da je komisija zaprosila Volkswehr-kommando, Kreis B, naj odstrani stražo „wegen des jedem Pflichtbeuulitsein Hohn sprechenden Verhaltens der Mannschaft". V dopisu je bilo še navedeno, da je straža stalna nevarnost za hišo ! Lepo izpričevalo je napravila antantina komisija folksverovcem 1 Gotovo se bodo sedaj pritožili in protestirali pri antanti — radi žaljenja časti.
Velikovški okraj.
Grebinj. Ko smo imeli v Grebinju kmetsko manifestacijo, so sklicali v Klo-štru oštir Haberl oziroma njegova hči in njej „zaročeni" tihotapec Hauptman ter štajerski nemčur Maks Črešnik (sedaj Tschreschnigg) „velik" nemčurski shod. Pričakovali so 2000 svojih „bičejev", pa, če jih je bilo samo 200, je pa bilo tudi dobro. S temi sta hotela Julka in Maks] zmagati „für ein ungeteiltes Kürn-ten". Že vemo zakaj te žabice tako regljajo. Ker jih je zadela zaslužena kazen, si pa mislijo, če bo „tajč", pa ne bo treba plačati tiste lepe vsotice. Nemci so jih menda zelo veseli, ker so jim toliko mrh spravili črez mejo, naše okrajno glavarstvo jim je pa gostilno zaprlo. 14 dni so imeli časa za rekurz. Julka se je pa menda tolažila, da bo v 14 dneh „drugače", namreč „tajč". Nemcem se je zdelo teh 14 dni pač čisto prekratkih — večnost bi jim v tem slučaju tudi ne zadostovala — zato niso prišli. Ko je pa Julka videla, da ji noben Kiančnik, pardon Glantschnig, ali. drugi heulovec ne more pomagati, se ie začela hliniti in laziti pri uradih, da bi ji zopet odprli gostilno. Pa mislimo, da iz te moke ne bo kruha. Gotovo se ji je tedaj jeziček še bolj vrtel ko takrat, kedar agitira za Nemško Avstrijo! Pravijo, da je že ves Klošter spreobrnila za Nemško Avstrijo. (Klošter že, pa ljudi ne, ker niso tako neumni kakor je ona.) Julka in Maksi, pripravita si takoj „laufpasse"! Po plebiscitu vaju pošljemo ekspresno v Nemško Avstrijo. Sedaj pa, Julka in Maksi, heul bis wir uns wiedersehen!
Guštanj v mesecu pasjih dni leta 1920.
Dragi moji! Danes se moram zopet enkrat oglasiti, drugače boste mislili, da sem šel z nosom zemljo podpirat, kar se pa hvala Bogu še ne zgodilo. Večkrat bi Vam že kaj povedal, pa nimam časa. Veliko, veliko bi res imel, pa vse naenkrat ne spravim v Korošca, časa pa zaradi velike stvari, ki se pripravlja v Guštanju, nimam. No, no kaj se čudite, kaj poprašujete, kaj bo v Guštanju? Ali mislite, da bomo napravili republiko in jaz pa da hodim h krojaču frak merit, ker bom za prezidenta? Mofite se! Poslušajte, da Vam povem: 8. avgusta bo v Guštanju velika slavnost, nekaj tacega, kar še ni videl Guštanj. Premislite, v naš trg pride par sto Sokolov in Sokolic, pravijo, da bodo tudi na konjih. Pa to še vse ni nič, Še druge čudne stvari bodo. Slišal sem, ko so se pogovarjali ljudje, da pridejo vsa društva Od blizu in daleč Pravijo tudi, da bodo ta društva po slovenji pela, Sokoli in Sokolice pa telovadili, pa nevem, kaj še vse. Ja, veliko čudo bo to! Veste, dragi bralci, jaz bi Vam še vse bolj natančno povedal, pa nimam časa; zato je bolje, da pridete sami. Pridite vsi in vse, kar leze in gre. Na kolodvoru Vas bo pa prav lepo pozdravil	Vaš prijatelj Bavbav.
Grabštanj. Na našem poštnem uradu se blišči krasno izdelan plakat za izlet Mariborske sokolske župe v Guštanj. To pa grozno bode v oči naše nemčur-čke. Rajši bi videli vraga na steni, ko pa znake predstavljajoče naš ponos in zmago. Grabštanjski purgarji, zapomnite si: Ne bo dolgo, pa bo zakrilil in raz-
Stev. 58
.KOROŠEC", dne 27. julija !920.
Stran 3.
prostrl Sokol svoje mogočne peruti tudi nad vami in prisežcmo vam, da se bo tudi marsikateri domačin zatekel kot izgubljena in zopet najdena ovca pod njegovo varstvo. Razumeli?!
Šmihel pri Püberku. Opomin g. Tevžu Maleju, posestniku in brivcu. Slišali smo, da znate imenitno zabavljati čez našo državo, posebno so vam menda v zobeh naši bratje Srbi. Rekli ste baje, j da se iz Srbije ni vrnil še noben vjetnik. Ali ne veste, da so morali vsi vjetniki pri umiku srbske vojske pred nemškimi van dal i v Italijo? Rekli ste, da so jih Srbi pomorili. "Če imate kaj časti, do-kažite to! Mi vam pa nasprotno povemo, j da so Nemci pomorili v Srbiji na tisoče nedolžnih otrok, žen in starčkov, zraven so pa požigali in pustošili. Svetujemo I vam, da pri priči nehate z vašim hujskanjem, če ne, bo imelo to za vas slabe ; poslcdice.
Sv. Peter na Vaš. V ograjeni j pašnici poleg pota so se pasla teleta. I Mimo privlečeta dva voliča težek voz. • Ko so teleta videla uprežena voliča, so j vdrla proti njima in na vso moč silila ; preko plota — pod jarem. Posebno en : junc je poskušal na vse načine z glavo i skozi plot. Uprežena voliča pa sta ža- j lostno gledala in zavidala proste in svo- i bodne živali.
In spomnil sem se ter primerjal ta ' teleta našim trapastim nemčurjem. Ko i sem pa gledal junca, ki je hotel z glavo j skozi plot, tedaj sem mislil na Pibatro- ■ vega i-teja iz Zg. Sel — in zasmejal sem i se sam pri sebi. June ostane junc, pa \ magari na dveh nogah. Zato se ne ču- j dim, če Pibatrov atej zmerjajo Slovence ; z barabami in tati. Pravijo tudi, da v : šestih tednih ne bo nobenega Slovenca ; več tu. No, Lojzek, le počasi! Slovenci j bomo še tu, ko vas že davno ne bo j več med nami, ko boste onkraj plota j zdihuvali pod jarmom. Takrat se boste j spomnili, kako ste pljunili pred sloven- j skega kmeta z besedami: „Sram te bodi, j da si Korošec!" Ker vem, da radi iščete | svoje ime v „Korošcu", vam drage volje j poklanjam te besede.	j
Št. Peter pri Grabštanju. Znani I nemški agitator Sylle po cele noči ne j more spati, tako se trudi, da bi vjel , nekaj glasov za Nemško Avstrijo. Na, i Sy!le, ta ti bo prej razpadla, predno boš i glase potreboval. On je tudi zastopnik i koroške deželne zavarovalne družbe, j Tudi ta kšeft uporablja za agitacijo. Kar j sam se sedaj vozi s svojim šimelnom h i kmetom. Tega šimelna je napregel tudi ! lansko leto, ko je bežal proti Celovcu ! pred našimi. Pa še sam se ni mogel i zbasati v voz, tako ga je bilo strah, i Moral mu je pomagati njegov nečak, j Oh, ti neumni Sylle! Rajši poglej v svojo družino in na svojega edinega sina. Koliko deklet je že napravil nesrečnih v Nemški Avstriji. Mi kmetje več vemo • ko si ti misliš. No, tebi se mogoče ! dopade vse, kar počenja tvoj sin, saj je to pravi „Karntner Fortschritt". Sylie, Sylle, cona A je že za nas, Samo „ta natimni šimel", ta ostane vaš. j
Podjuna. Na Ciril-Metodov pred- j večer so goreli pri nas trije kresi. Paši i Zepeju in pašinji je šlo to tako k srcu, 1 da sta morala oba v posteljo. Kresi so jima i obležali v želodcu. „Pezdecova" bolezen se je prijela tudi Matevža Horeja. Sirota je
dalje časa bolehal. Usmilil se ga je slovenski fant ter poslal po zdravnika na okrajno glavarstvo. Horej je sedaj zdrav
Adjutanta tako skrbi, kam bodo šli go.spodje v Dobili vasi po glasovanju, da ima že sive lase. Skrbi naj rajši zase, ker on bo prvi. ki bo še! „laufšrit" v Nemško Avstrijo.
Bistrica pri Pliberku. Iz vseh krajev je že prinesel „Korošec" dopise, samo od nas še ne. Mi smo dosedaj mirno gledali, kaj počenjajo različni Friclni, sedaj pa ne bomo več; naj izve svit, kakšni so. Med prvimi, ki zaslužijo „p hvale" sta rojeni Slovenec Kraut in njegov pomagač Frice Fračko. Ima gostilno zaprto, pa se vendar zbirajo pri njem vsi hujskači proti naši državi. Na to opozarjamo naše oblasti. Fricl in vsi pomagači se bodo enkrat pošteno opekli, zato jim svetujemu, da si prej preskrbijo polne liste v Avstrijo.
Dobrla vas. G. Koberer! Podpisani smo slišali od zanesljive strani, da ima te ta čas zelo veliko denarja, menda celih 20.348 jugoslovanskih kron, s katerimi ne veste, kaj bi počeli. Ali bi nam ne hoteli sedaj povrniti tistih 4000 K, katere ste brez dovoljenja odbora okr. bolniške blagajne „zabili" v vojno posojilo „auf Nimmerwiedersehen"? Saj veste, da bi bili morali najprej vprašati odbornike in da sami kot blagajnik niste imeli nobene pravice podpisati vojno posojilo. Mi ubogi rokodelci ne moremo pogrešati teh svojih prihrankov. Ravno isto ste tudi storili z denarjem „Gau-vereina". Kako ste mogli biti tako lahkomiselni in radodarni s tujim denarjem? Do sedaj smo molčali, ker ste se nam smilili, ker ste baje zanucali 13.000 K med „bogastvom" v Nemški Avstriji. Seveda, ko je tam vse tako drago! Mislili smo si: Revež je gotovo čisto na kantu, s čim bo plačal, ko nima nič. Sedaj je pa denar tukaj. Torej „aussi mit dem Geld"! Dobrolski kmetje in rokodelci.
Boroveljski okraj.
Zavrh. Ko je bil v Bistrici pod lipo shod, smo ]0 tudi mi Rutarji mahnili tja. Pridemo blizu centrale, pa zagledamo v grmovju nekaj živega. Kaj bi le moglo biti? Rehlni niso, gamsi tudi ne, pošteni ljudje pa grejo na shod v Bistrico. Kdo bi torej bil? Gremo bližje — in koga zagledamo? V senci ob potu čepijo znani štirje apostoli Kranjske industrijske družbe, Johansen in kompanija. Divje nas gledajo, jezno pihajo, rečejo pa nič. No, si mislimo — saj se poznamo po kno-fih — in hajdi naprej v Bistrico, Johan-senova družbica s podrepniki pa na planino. Minulo je nekaj tednov in v našo tovarno pride državni nadzornik. Informira se o razmerah, ter hoče tudi slišati mnenje tistih Štirih apostolov, ki so 27. junija peljali nemškutarje v hribe. Sedaj pa čujte in strmite! Johansen in tovariši so jugoslovanski patrijoti. Njihova najiskrenejša želja je, v Jugoslaviji živeti in umreti, za njo delati in trpeti. Za take sinove se bo majka Jugoslavija prav lepo zahvalila. Le bodite Avstrijci in Prusi in delajte onim čast — z vašimi kristalnočistimi značaji. Gospoda nadzornika pa prosimo, da naj gleda tem
hinavcem malo bolj strogo na prste in jim ne gre več na lim.
Žihpolje. Žihpoljčani so se zbudili! Na Ciril in Metodov predvečer so naši korenjaki zažgali kar 16 kresov. Nič ni pomagalo, če so tudi „sekeji* (nemčurji) grozili in vničevali kresove, kjer so le mogli. Našemu „hauptmanu" Tomazeju tudi ni šlo v glavo, da so Slovenci tako predrzni in so zažgali kres kar v njegovem lesu. •
V nedeljo, dne 11. t. m. pa so se Žihpoljčani pripeljali z enajstimi krasno okinčanimi vozmi na Otok h koncertu ljublj. »Glasbene Matice". Nobena občina se ni mogla ponašati s takim številom. Vse je bilo v narodnih zastavicah. Ve-trinjčani so nas gledali, vkakor da bi bili prišli iz sedmih nebes. Čast našim vrlim dekletom, ki se „ne plašijo boja in ne strašijo znoja".
Smarjeta v Rožu. Kakor povsod drugod, se najde še tudi pri nas kak do ušes zaljubljen pristaš Nemške Avstrije. Eden od teli je znani Helldorfov gozdni čuvaj Pschernig. Nemška Avstrija ima vsega dosti, Nemška Avstrija je cel paradiž. Da to dokaže, je vzel kar vse svoje sorodnike iz paradiža — v pskel, da z njim vred trpijo. Da to dokaže, se drži Jugoslavije s kremplji in zobmi. Ta iunaček rad obrekuje in si pridobiva s tem prijatelje, pred sodnijo pa kar pozabi, kar je prej govoril. Kljub temu je bii 25. junija v Borovljah obsojen. Dolgo se mu je prizanašalo, sedaj se ne sme več. Vprašamo oblast, zakaj ne spravi tega človeka in njegovih tja, kamor spadajo in kamor ga srce tako vleče! Ali ie res Jugoslavija zato na svetu, da redi svoje sovražnike, ki potem iz „hvaležnosti" hujskajo proti njej? Zdramite se no malo, oblasti, pa ne prijemljite nem-čurjev ztniraj z rokavicami, včasih je tudi gola, trda roka na mestu. Hočete biti pravični vsem, tega pa ne pomislite, da z vašo pravico delate krivico nam Slovencem.
Kožentaver. Povsod so ie bili shodi, samo v Kožentavru še ne. Pa vam je to tudi kraj, kjer so eni laki Slovenci, da se jim smeš že od daleč odkriti, drugi pa ropet taki nemškutarji, da se kar po prahu valjajo pred Racam. Kaj bodo le—ti ljudje po plebiscitu začeli ? Zec si je že pri Mlinarču pred Celovcem zagvišal gostilno. Kam pa bo iel potem, ko pridemo mi tudi v Celovec? Gotovo na Tanzenberg k belim menihom, da bo delal pokoro. Pri nas za njega in njegove kom-panjone ne bo več prostora. Vsi tisti nemš-kutartki „birti" kakor Ripič, Šimenčič, Hanzar, Primož, Petrove, Pavkar in Zajerl še sicer zmiraj upajo, da bodo enkrat že zopet fra-keljce postavljali na mizo in d«lali šnopsarsko politiko, pa ne bo nič iz te moke. Se bodo morali, že drugega dela poprijeti. ©e bi videli nedeljski shod pri Adamiču, bi mi gotovo dali prav. Jejžeš, to nas je bilo, pa samih volilcev! In kako so poslušali g. dr. Mišiča in kotmirš-kega župnika Arnuša! Besede so prišle iz srca in padale na rodovitna tla. Pa je res danes že težko biti nemškutar. Ravbarhaupman Jaritz že vsakemu pravi v Celovcu, da je i „fertik". Vse je zalumpov in vse je zabov. ( Drugi pa še bodo. Ali res Še kak nemškutar f misli, da so naši ljudje tako strašno neumni, da bodo glasovali za Nemško Avstrijo, ki živi ' na „puf" od celega sveta, ki celemu svetu ponuja v rejo svoje otioke, ki vsak dan na-, redi 60 milijonov dolga, ki ima samo za 68 i dni svojega kruha, ki šteje že na njivi snope in kravje in kozje repe v hlevih, ki od vsakega posestnika zahteva „Vermögensabgabe", ki ima toliko uradnikov, da pride na vsakih 15 ljudi en uradnik in na Dunaju na 20 otrok en učitelj? Na, na, taki norci pa nismo, pa

Stran 4.
KOROŠEC", dne 27. julija 1920.
Stev. 58.
tudi ne bomo. Nemci so hoteli imeti plebiscit, dobro, bomo vsaj pleve ločili od zrnja. Korist bomo imeli samo mi, kajti naše ljudstvo se je v enem letu sedaj več naučilo ko prej v 50 letih. Mi smo pripravljeni, zreli, plebiscit je lahko jutri. Najprej bomo pokazali, koliko nas je, potem pa, kaki smo!
Dnevne vesti.
Planinski tabor v Železni Kapli in velik izlet na Obir pripravlja za 15. avgusta Mariborska podružnica S. P. D. Podrobnosti slede. —
Za častnega občana sta izvolili občini Gornja Sv. Kungota in Plavč pri Svečini gosp. generala Maistra v znak velikih zaslug, ki si jih je pridobil ob preobratu za osvoboditev naših obmejnih krajev. Častitamo!
Libuče. Požar je izbruhnil dne 13. julija pri posestniku Valentinu Brezovnik v Št. Jurju. Uničil je vsa poslopja, vso opravo in vse pridelke. Škoda znaša 70 000 K.
Velikovec. Udeleženke dekliškega shoda pri sv. Ignaciju na Pohorju so na inicijativo naše rojakinje gdč. Zalke Kuplen zbrale za koroško propagandno delo 184 K, za kar jim izrekamo najsrčnejšo zahvalo.
Št. Hj. Za Žensko dništvo ie daroval neki gospod iz Št. llja 120 K, gdč. učiteljica 50 K, M M. B Š. in A. Č. po 20 K. Vsem prisrčna hvala! Želimo, da jih v tem oziru tudi drugi posnemajo.
Libeliče. Slov. lovsko društvo v Libe-ličah ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 1. avgusta po maši v šoli. Dolžnost vsi h članov je, da se zbora udeležijo. Nabirali se bodo novi udje, pobirala udnina za leto 1920/21 in odločilo v več nujnih zadevah
Invalidne podpore. Iz veseličnega sklada Nar. sveta so se dovolile podpore sledečim invalidom:
Olip Urb.in, Sele, 500 K; Harih Anton, Vobre, Žindar Matevž Drvešaves, po 250 K; Benetik Andrej, Št. Lipš, Katnpoš Anton, Ži-taraves, Močnik Avgust, Goselnaves, po 200 K; Černič Ožbolt, Tinje, Pograbljen Simon, Bojaves Mak Jožef. Tihovje, Stefan Ivan Goselnaves, po 150 K; Tancer Hinko, Omelko Lovro, Resman Filip, Ludvig Augustin, Ströckl Lovro St. Lipš, Močivnik Franc, Podkraj. Višovnik Jožef Ženek, Brvar Franc, Leše, Tratnik Leopold, Goselnaves, Cimpaser Friderik, Sinčares, Lipnik Ivan, Kazaze, Sekol Si inon Dobrlaves, Lipnik Lovro, Lovanke, Grmadnik, Kokje, Vernik Andrej, Goselnaves, po 100 K; Lužnik Franc, Koti je, 50 K.
Zgubila se je v nedeljo na manifestacijskein shodu črna uinjata dtnarnica. V njej je bla mala svota, spominska kolajna iz vojne in lastnikov naslov. Ker jo jr zgubil ubog invalid, se prosi poštenega najditelja, da jo vrne na naslov, ki je v listnici ali pa v uredništvu „Korošca".
Širite povsod „Korošca"!
Politični pregled.
Beograd. Vlada je odstopila. Šesta-a nove vlade je poverjena zopet Dr. Vesniču.
Novo italijansko dlvjaštvo v
Trstu. Trst, 21.juh Italijani so zopvt pcru-iii kavarno Commercio, kateio je lastnik pustil po zadnjih poškodbah popraviti in jo je nanovo otvoril.
Nemci pokvarili železniško progo Ljutomer — Spilje. Promet ustavljen. Dne 19. t. rn. je jutranji vlak, ki je vozil iz Maribora v Ljutomer, med Cmurekom in gozdiščem skočil s tira, ker je bila proga razdejana. Ker se je že prejšnji dan govorilo o nameravanem j napadu v okolici Radgone, je vlak vozil j zelo počasi ter je skočil s tira le stn j j in službeni voz. Poškodovan ni bil nihče, j Promet je začasno ustavljen.
Apaško kotlino je v smislu sedaj j ratificirane senžermenske pogodbe zaseči k) naše vojaštv « in jo ie prevzela naša uprava, ki se je poverila ljutomerskemu okrajnemu glavarstvu.
Za kratek čas.
„Mušketa" poroča iz Nemške Avstrije: „Ker utegne biti zrak najvažnejši faktor našega življenja, posveča avstrijska vlačiti največjo pozornost zrakopluvstvu. Kot oporišča za projektirani obsežni zračni promet je vlada že zahtevala „zračnih gradov:'
Otvoritvena vožnja električne železnice „Rund um Österreidx", s katero prideš lahko v štirih urah okoli cele Avstrije, se vsak čas pričakuje.
Za Malgajev spomenik.
Junaku Malgaju in vsem borilcein, ki so darovali svoje mlado življenje, da so nam priborili svobodo in nas rešili avstrijskega jarma, hočemo postaviti na Koroškem ponosen spomenik, ki bo pričal še p< znim rodovom o njihovem junaštvu in o naši hvaležnosti in narodni zavednosti. D 1/nost vsakega zavednega Slovenca je, da po svojih močeh prispeva za ta spomenik. Rojaki pošiljajte darove na Narodni svet (Mag-ijev spomenik) v Ve-likovcu.
Že iiitna ponudba. SS3;^
značaja, gospodarski organ:zator — z večjim premoženjem v gotovini želi v svrho ženitve znanja z gospotnSno ali vdovo primerne starosti, ki bi imela pos»«tvo gostilno ali kaj sličnega. Posredovanja dobrodošla. Resne ponudbe se prosijo na upravo „Korošca" pod „Jugoslovan 1Ö20".
Pozor!
Slovenski urar.
Pozor!
Proda se li-rvlr» Qti/rijl s prestavami za fino moško ftUIU Ol^llfl ravne j„ hribovite ceste. Istotam dobra srebrna ura s 3 pokrovci. Naslov pove uredništvo lista.
li/Slorlo l/coiro dobra molznica, se proda. midUd. Krava, Kje, pove upravništvo.
ö/wno-ftrrk malo, vzamem v najem ali g ku-I U tvolVO «s— m ..„i.
Naznanjam slavnemu občinstvu otvoritev svoje delavnice za popravljanje ur vsake vrste in sistema. Potrudil se bom, da ustreženi si. občinstvu hitro in zanesljivo, ter prosim za obisk. Avberšek Gašpar, urar, Velikovec, v Čarfovi hiši.___
Ženitvena ponudba. ZtTlL-
bi se želi v svrho poznejše ženitve seznaniti z go-spodičino lepe zunanjosti v starosti 20 - 24 let. Le resne ponudbe s sliko naj se pošiljajo na upravo „Korošca pod šifro „Neoma deževana preteklost". Prednost imajo gospodičine, ki imajo nekaj premo-ženja. _____
Fr.Anatole: Kuhinja pri Kraljici gosji nožici.
Roman. Poslovenil Oton Župančič. V Ljubljani 1920. Narodna knjižnica. Natisnila in založila Zvezna tiskarna. Strani 297. Cena 34 K.
maio, vzamem v najem an g ku pim. Naslov pove uprava „Korošca"
najboljše kakovosti prejme v kratkem Koroška gospodarska družba Sinčavas.
Gospodatski odbori in drugi interesenti naj se takoj obrnejo na imenovano družbo.


Najlepše letovišče
Jugoslovanski Koroški	je
6C
Izvrstna oskrba. Pojasnila daje ravnateljstvo hotela „Klopinjsko jezero"
gh===^^=====ïlJ
P; oda se omara za obleko»
iz čreštijevega lesa. Naslov pove upravništvo.
I Primešaj krmi Mastin! ^Sj]
V	smislu odloka deželne vlade za Kranjsko"""^ v Ljubljani z dne 18. julija 1899., št. 10.595, ki mi ga je mestni magistrat ljubljanski iz-poročil dno 2«. julija 1899., št. 25.255, «mejo dietetično sredstvo Mastin, redilni prašek, za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati, Mastin je kot prosti obrtni predmet oglašen.
V	Ljubljani, dne 3. avgusta 1900., mag. opr. št. 28.561.
Ako Mastira * lekarnah in trgo inah ne dobit', ga iK-ročite po p^šti. 5 zavolev M;1-stlitn stane K 30-50 poštoine prosto na dom.
Mazilo zoper garje (lufl.l-inazilo) uniči pri ljudeh s^je. ''M> srbečico, kožne bolezni in Izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti 12 K 50 v.
ekaimar Trtikoo
Eü
Ljubljani (Slovenija) zraven rotovža
ža. j
Telefon it. 7 (lnterorbM).	Mestni trg Št. 141.	Račun poStn. ček. urada SHS v Ljubil: 11.695.
Centrala Maribor . . —m. ■ ■ — Podružnica Murska Sobota '	-
sprejema vloge na knjižice in tekoči račun Podružnica izvršuje vse v bančno stroko
proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta.
spadajoče posle.
Blagajna je odprta od Va 9- do 12. ure
in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne).
Izvršuje nakazila v tu- In inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
■•dola t ter»»m<»rotil. - n«-«t>nlbti 1. 1- '"«V« m-Zoxm-w v«iii»«.vpo