Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA	Letna naročnina, Italija	Lir 19.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177	Letna inozemstvo	Lir. 30.000
PODUREDNIŠTVO	Letna inozemstvo, USA dol.	28
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun: štev. 24/12410	
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70!
i
Mi
Leto XXXIV. - Štev. 34 (1718)
Gorica - četrtek, 9. septembra 1982 - Trst
Posamezna številka Lir 400
Zaskrbljenost in pričakovanje Draga ’82: slovenski razgled vase in po svetu
,4—macopih ca i/ kraipvnih Trst amnalf turli »7a Hrnorp čknfiiA nlrr»	■
V	zadnjih dveh mesecih se v krajevnih goriških časopisih vrstijo članki in komentarji ob pričakovanju imenovanja novega goriškega nadškofa. Po eni strani je razumljivo odlašanje Apostolskega sedeža zaradi nenadne smrti msgr. Petra Cocoli-na, po drugi strani pa se poraja bojazen, da se ne bodo vmešale temne sile, ki bi preprečile izvolitev primernega naslednika pokojnega nadškofa.
Pokojni goriški nadškof je v svoji službi pokazal izredno strpnost in odprtost do vseh ljudi. Kakor so dejali o nadškofu Sedeju, da je bil nadpastir vseh svojih vernikov, Italijanov, Slovencev, Furlanov in tedaj tudi avstrijskih Nemcev, tako bo zgodovina povedala o msgr. Cocolinu, da je bil pravičen do vseh in je bil nadpastir s srcem v roki do Italijanov, Slovencev in Furlanov.
Tako bi želeli zapisati o prihodnjem nadškofu, ki bi moral razumeti ne samo Italijane, temveč tudi Slovence in Furlane. Vsem bi moral spregovoriti v njihovem jeziku. Obenem bi moral poznati pomen Gorice kot evropskega mesta na stičišču dveh svetov: romanskega in slovanskega, ki morata najti skupno govorico v eni katoliški Cerkvi. Naloga je sicer težka, a ni neizvedljiva.
VMEŠAVANJE OBLASTI
V	PRETEKLOSTI Zanimiva sta članka prof. Luigija Ta-vana v škofijskem listu Voce Isontina (41. julija in 7. avgusta letos), kjer dokumentira, kako je po eni strani Apostolski sedež iskal rešitev po smrti nadškofa Sedeja in kako je po drugi strani tedanja fašistična oblast vplivala in diktirala imena kandidatov.
Vatikan je iskal rešitev v krajevnem duhovništvu in je predlagal najprej lazarista Ivana Zdravljiča, doma iz Beneške Slovenije (baje zato, ker je takratno prebivalstvo v nadškofiji bilo v večini slovensko), ki ga pa je krajevni fašistični prefekt zavrnil. Leta 1934 je bil p. Zdravljic celo konfiniran za dobo petih let v južno Italijo! Drugi kandidat na nadškofijski sedež je bil tržiški dekan dr. Giovanni Mazzi (nekoč Meizlik). Tudi temu je fašistična oblast postavila veto. Pogajanja med Vatikanom in Rimom so se nato zavlekla za celo leto in prišlo je do kompromisa v imenovanju msgr. Margottija za goriškega nadškofa, ki je prejel zaupnico fašističnega režima. Nadškof Margotti kot tudi škof Santin v Trstu sta bila po mišljenju in političnem prepričanju blizu tedanjim oblastem. Šele po vojni je nadškof Margotti zavzel spravljivo in strpno stališče do Slovencev.
Sedaj so se sicer razmere spremenile, kljub temu pa ima italijanska oblast še vedno po Lateranskih pogodbah pravico dati svoj pristanek na imenovanje novega nadškofa. To pomeni, da sicer ne izbira kandidata, pač pa ga potrdi ali zavrne. Drugi vatikanski cerkveni zbor o tem jasno govori v odloku o škofovski službi in izraža željo, da se vse državne oblasti odpovedo kakršnim koli privilegijem za imenovanje škofov.
V	Italiji pa je še v veljavi konkordat. Zato se slovenski verniki pa tudi drugi odprti ljudje upravičeno sprašujejo, kdo bo naslednik pokojnega nadškofa Cocoli-na in koliko bodo krajevne politične sile vplivale na njegovo imenovanje.
ZANIMIV DOKUMENT Ob koncu naj navedem kot izredno zanimiv dokument izjavo Zbora svečenikov sv. Pavla v Trstu. To združenje katoliških duhovnikov slovanskih narodnosti je bilo ustanovljeno leta 1899 v Trstu in je imelo včlanjene duhovnike, slovenske in hrvaške, iz vseh škofij Primorja. Delovalo je približno do leta 1930, ko je propadlo, ker je bilo izpostavljeno številnim preganjanjem duhovščine s strani fašističnega režima.
To združenje je leta 1919 izglasovalo zahteve po »pomožnem škofu za slovanski del škofije s popolno jurisdlkcijo čez duhovnike in vernike«. To ni veljalo samo za
Trst, ampak tudi »za druge škofije, ako bi hoteli Italijani svojega (škofa)«.
Tako si je Zbor svečenikov sv. Pavla zamišljal avtonomijo na cerkvenem področju za slovenske vernike in to več desetletij pred II. vatikanskim koncilom.
Slovenski duhovniki in verniki so po trdi preizkušnji fašističnega obdobja, ki je Slovencem prizadejal nepopravljivo škodo, dozoreli za lastne zahteve po enakopravnosti in avtonomiji na cerkvenem področju. Slovenci zahtevamo danes globalno zaščito na vseh področjih javnega življenja, toda če ne bomo dosegli svoje avtonomije na vseh področjih, tako na političnem, socialnem in šolskem kot tudi na cerkvenem, ne bomo mogli celostno zaživeti kot živa narodna skupnost!
Zato je upravičena naša zaskrbljenost zaradi preteklih zgodovinskih dogodkov kot tudi upravičeno pričakovanje po zadovoljivi rešitvi vseh vprašanj tudi na cerkvenem področju.
Dr. JOŽE MARKUŽA
Spadolini
je prejel zaupnico
Najprej se je ministrski predsednik Spadolini predstavil s svojim programom v parlamentu. Že zadnjič smo dejali, da je glede manjšin spregovoril le o južnotirol-skih Nemcih, ni pa konkretno omenil drugih manjšin, tudi slovenske ne. Zato je socialistični poslanec Fortuna med razpravo o zaupnici pozval Spadolindja, naj se v svojem govoru pred glasovanjem obveže, da bo vlada omogočila hiter postopek za odobritev že predloženih zakonskih o-snutkov v poslanski zbornici in senatu, tj. zakona za globalno zaščito Slovencev, ustavnega zakona za zaščito Ladincev 'in okvirnega zakona za ovrednotenje krajevnih jezikov in kultur. Fortuna se je pri tem skliceval tudi na besede videmskega nadškofa Battistija, ki je ob nekem zasedanju o Slovencih in Furlanih dejal: »Narod je šele takrat resnično svoboden, kadar se lahko organizira v skladu s svojo kulturo in se izraža na osnovi svoje bitnosti ter svojega zgodovinskega izročila.«
Na ta Fortunov poziv je res Spadolini pred glasovanjem omenil tudi globalno zaščito slovenske manjšine ter obljubil, da se bo vlada zavzela za njeno čimprejšnjo udejstvitev. Za vlado je glasovalo 357 poslancev, poleg vladnih strank še Gruber Benco od Liste za Trst, Južni Tirolci in poslanec Doline Aosta.
Nato je moral Spadolini prejeti še zaupnico v senatu. Tudi ta se je izrekel zanj s 176 glasovi proti 115. Tako je vlada postala pravomočna. Glasovanje v senatu je poteklo ob napetem vzdušju, ki ga je povzročil umor prefekta Dalia Chiesa in njegove žene v Palermu. Komunisti so na vsak način zahtevali razpravo o tem dogodku in o mafiji, Spadolini pa ni hotel povezati glasovanja o zaupnici z razpravo o tem novem mafijskem zločinu.
■ Severnoameriški predsednik Reagan je po televiziji objavil svoj mirovni načrt za Bližnji vzhod. Palestinci naj bi imeli v mestu Gazi in Cisjordaniji svojo avtonomijo v povezavi z Jordanijo. Izraelci naj ne bi več ustanavljali svojih naselij na zasedenem palestinskem ozemlju. Mesto Jeruzalem naj bi ostalo nedeljeno, a njegov položaj naj bi bili predmet bodoče mirovne pogodbe. Beginova vlada je Reaganov načrt odločno in z ogorčenjem odklonila, podprla pa ga je laburistična opozicija v Izraelu. Tudi Sovjetska zveza in Sirija sta se izrekli proti Reaganovim predlogom.
■ Za novega prefekta Palerma je bil namesto umorjenega generala Dalla Chiese imenovan sedanji načelnik varnostnih služb Emanuele De Francesco. Poleg mesta prefekta bo izvrševal tudi funkcijo visokega komisarja zoper mafijo, kar mu bo dalo polnomočje za nastop na celotnem ozemlju države in bo za svoje akcije odgovarjal edinole vladi.
Svoboda, razgledovanje po problemih, slovensko srečanje: v znamenju teh treh načel in vodil je ob koncu minulega tedna v Trstu in na Opčinah potekalo študijsko srečanje Društva slovenskih izobražencev, že dolgo sprejeto v slovensko terminologijo s tradicionalnim in hkrati prijetnim imenom DRAGA.
Sedemnajstič po vrsti so se iz treh Slo-venij — matične, zamejske in zdomske — zbrali rojaki, ki se želijo včasih povzpeti iz vsakdanjosti ter se predati razmišljanju o svetu, ki nas obdaja, pri tem pa izmeriti lastne moči, možnosti in vizije.
Štirje predavatelji so nas povedli na to dvojno pot, v znamenju gesla, da imamo dve domovini, Slovenijo in svet, ter dolžnost, da se vedro in premišljeno uresničujemo v njima.
BOJ SLOVENCEV V ITALIJI ZA SVOJE PRAVICE
Prvi predavatelj, jurist in časnikar Ivo Jevnikar, je uvedel publiko Drage v problematiko boja Slovencev v Italiji za pridobitev temeljnih narodnih pravic. Predavanje je zaobjelo čas od leta 1947, ko je začela veljati mirovna pogodba z Italijo in se je s tem začelo novo usodno poglavje naše narodne skupnosti ob zahodni slovenski meji. Predavatelj je podal pregled političnih in pravnih bojev v razdobju od Pariza do Osima, upoštevajoč vso zamotano razčlenjenost v različnih pravno-politič-nih situacijah, na katere so bili razkosani beneški (in z njimi kanalski in rezijanski), goriški in tržaški Slovenci od konca druge svetovne vojne do današnjih dni. Pred občinstvom je stekel film, poln datumov in hotenj, številk in želja, pa napak, ovir in nesebičnih naporov. Resna študija je potem sprožila debato, v kateri se je pojavilo tudi vprašanje, kolikšen je račun, slovenski zamejski račun, za dokončno normaliziranje odnosov med Beogradom in Rimom.
OSVAJALEN NASTOP SRBSKEGA MISLECA
V	naslednjih treh predavanjih se je pozornost letošnje Drage iz konkretne zamejske problematike preselila na področje problemov svetovnih razsežnosti, pa vendar z odmevi tudi na slovenske razmere v njih raznolikih manifestacijah.
»Marksizem kot družbena teorija in ideologija« je bil naslov drugega predavanja, ki ga je imel ugledni srbski profesor Svetozar Stojanovič, znanec svetovnih univerz, član znamenite filozofske skupine »Praxis«, disident (s posledicami) v iskanju čistosti in potvorb marksistične zamisli. Prodorni duh je ob primerjavah s slabostmi in prednostmi meščanske demokracije pokazal na možnosti in meje stvarnega socializma, pri tem pa osvetlil mehanizme, ki peljejo od upora v znamenju človekovih pravic do manipulacije v rokah tistih, ki začetni zanos spremenijo v oblast svoje kaste. Profesor Stojanovič je s svojim temperamentnim in očarljivim podajanjem ostal ves čas na ravni filozofije, pa tudi
Profesor na filozofski fakulteti v Beogradu in član odbora revije »Praxis« Svetozar Stojanovič govori na Dragi 1982 o marksizmu kot družbeni teoriji in ideologiji. Ob njem predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor
nedaleč od stvarnosti, ki nam je vsem pred očmi. Sklepni akord je zvenel kot poziv k človečnosti in dostojanstveni demokraciji in svobodi.
POGUMNE IN JASNE BESEDE VINKA OŠLAKA
Kot slučajno, zanimivo sozvočje so udeleženci Drage dojeli predavanje Vinka Ošlaka »Mit revolucije v delu današnje teologije«. Tudi ta naslov je obetal težko in abstraktno snov, pa je že pri prvih odstavkih prišla na dan sočna in dražljiva tematika.
Predavatelj je po uvodu, ki ga je — bolj kot bral — rezal s fino britvijo pronicljive ironije, najprej razčlenil pojma mita in revolucije. Nato ju je strnil v »mitič-nost revolucije« in opozoril na tri bistvene elemente, ki so ji lastni: poseben jezik, terjanje zaupanja tudi brez jamstev, predvsem pa pomanjkanje preveritve, ki naj bi potrdila njene teoretične trditve in napovedi. Potem je raziskal razmerja, ki jih ima do revolucije teologija v raznih fazah svojega razvoja vse do sedanjosti. Sledil je zaključek, da Cerkev razume in celo podpira upor v hudi in nevzdržni stiski, ne sprejema pa revolucije v njeni ošabni viziji absolutne odrešitve in uničevalni posledici.
Ošlak je šel tudi v žgočo slovensko stvarnost. Poudaril je osnovno potrebo po svobodi, nevezanosti in čistosti Cerkve, pri čemer je imel težke pridržke do klerikov, ki prostovoljno prekoračijo meje odvisnosti od režima. V ekskurzusu je na ta račun načel aktualno definicijo »klerikalizma«: povezovanje z oblastjo.
DUHOVNA STISKA DANAŠNJE EVROPE
Zadnji predavatelj Drage ’82, prof. Franc Rode, je prišel iz Rima, kjer je v Vatikanu tajnik Sekretariata za neverne. Predmet njegovega predavanja se je glasil »Du-
m
hovni tokovi v današnji Evropi«. Ko jih je Rode analiziral, je prišel do spoznanja, da je naša celina v hudi stiski, ker je postala plen ideologij, ki pa hkrati izgubljajo svojo prepričevalno in tudi vsebinsko moč. Tako polagoma nastaja praznina, ki jo po predavateljevem prepričanju lahko zapolni le najstarejša duhovna sila Evrope, krščanska misel.
LETOŠNJI NAPADI NA »DRAGO«
V	SLOVENIJI
Letošnja Draga se je v določenem oziru začela že tri tedne pred napovedanim datumom. Začela se je z napadi, ki so jih nanjo sprožili v ljubljanskem »Delu« Josip Vidmar in še dva druga kulturnika. Formalni povod za te napade je dal programski bilten »Drage«, ki je objavil nekaj zasebnih pisem Edvarda Kocbeka, v njih pa so ostre ocene na račun Vidmarja in njegovih misli o vrednosti ali nevrednosti nekih dobro znanih slovenskih množičnih smrti. Te napade, ki so mimogrede udarili kar vsevprek po Dragi, dejansko torej po njenem bistvu svobodne tribune, je Društvo slovenskih izobražencev zavrnilo v istem »Delu«. To možnost do replike so organizatorji Drage ob svečani otvoritvi na Opčinah o/.načili kot pozitivno novost, ki da kaže na dozorevanje čuta za vseslovensko odgovornost ne glede na razhajanja o stališčih in načelih.
PRIZNANJE »DRAGI«
Drago 1982 je v nedeljo obiskal tudi tržaški šikof msgr. Bellomi, ki je za udeležence imel mašo na prostem in nagovor, prežet s pozivom po razumevanju med različno mislečimi in poln priznanja do poslanstva Drage. To duhovno srečanje je bilo posebno doživetje zlasti za zunanje udeležence, ki jih je očaral njim še nepoznani prijateljski lik škofa neslovenca-brata.
Oceno Drage '82 si je ustvaril ali si ob premišljanju ustvarja vsak udeleženec po lastni presoji. Nam se na vsak način zdi, da ie bila letošnja Draga zelo kvalitetna, ne glede na zasnovo programa, ki nikoli ne bo mogel zadovoljiti vseh okusov. Nesporno pa je tudi dejstvo, da je »Draga« dragocena tribuna, kjer si v popolni svobodi izmenjujemo misli, če treba tudi zelo kritične. Hkrati je to ena ne prav številnih aren, kjer se v našem svetu ohranjata pri življenju še dve temeljni vrednoti za spoprijemanje s sedanjostjo in prihodnostjo' odgovornost in pogum.
Draga 1982: pogled na del udeležencev med predavanjem prof. Svetozarja Stojanoviča v soboto 4. septembra popoldne na vrtu Finžgarjevega doma na Opčinah
Predsednik italijanske Caritas na Poljskem
Podpreds. ital. škof. konference msgr. Vincenzo Fagiolo, ki je tudi preds. ital. Caritas, je šel na Poljsko in se sestal s člani tamkajšnje škofovske konference. Razpravljali so o pomoči, ki jo nudi italijanska Caritas Poljakom. Doslej je bilo odposlanih 165 velikih tovornjakov pomoči. S pošiljanjem se bo nadaljevalo do konca tega leta.
V lidiiiza nai DrevUMhue raiiu
Kako daleč smo za Slomškovo
ii.
Vzporedno z zbiranjem in presojo Slomškovih spisov je potekal in še poteka postopek o njegovem krepostnem življenju. Ko namreč papež razglasi koga za blaženega, nezmotljivo izjavi, da ga vsi verniki lahko posnemajo brez nevarnosti za njihovo vero in nravnost. Ta del postopka pa v glavnem temelji na izjavah sodobnikov, kakor npr. profesorjev v šolskih letih, župnikov in kaplanov za leta pastiro-vanja, cerkvenih in svetnih oblasti za škofijsko dobo, verskih in svetnih osebnosti, ki ocenjujejo vpliv njegovega življenja po smrti itd.
Jasno je, da zahteva to raziskovanje ogromnega dela; brskanje po tujih arhivih, kakor v celovškem, graškem, solnogra-škem, dunajskem in vatikanskem je neverjetno zamudno in zapleteno, prepisovanje teh listin, pisanih povečini v gotici, pa še bolj utrudljivo in mučno.
Kar zadeva sloves svetništva po smrti se je mnogo že nabralo med škofijskim postopkom; vendar manjkajo še izjave teh, ki s Slomškovim delom niso bili povsem zadovoljni. Za zbiranje in kritično presojanje teh listin gre, med drugimi, izredno priznanje skritemu desetletnemu delu sedanjega mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja. Sedaj bo pa še treba vse te listine pripraviti za tisk in jih opremiti s kritičnimi uvodi ter bistvenimi pripombami, kar bo seveda zahtevalo še nadaljnjih deset let.
Pri tem postopku Rim izredno veliko dd tudi na mišljenje in čustvovanje preprostih vernikov in na njihovo zatekanje k priprošnji božjega služabnika. Ko se je pred nekaj leti govorilo na Kongregaciji za svetniške postopke v Rimu o dejstvu, da se za svetnike redno razglašajo le Italijani in Španci, izredno še kakšen Francoz
Cerkev v Bosni
Letos poteka prvo stoletje, odkar ima vrhbosenska metropolija svojo redno u-pravo, rezidencialne škofe, svoje bogoslovje in tudi urejene župnije, ki so nujno potrebne za normalno delovanje neke Cerkve.
Na tem področju je bilo v srednjem veku več škofij. Vodili so jih domači škofje in liturgični jezik je bil hrvaški. Najbolj poznana škofija je bila v Vrhbosni, v današnjem Sarajevu, z imenom »Bosenska škofija«. 1463 so to ozemlje zavzeli Turki, škof pa se je preselil v Djakovo. Med ljudstvom so ostali samo frančiškani, zato je Apostolski sedež imenoval škofa vikarja iz njihovih vrst. Šele leta 1735 nastane pravno bosenski vikariat za celotno področje, ki so ga zasedli Turki. Od tega vikariata se ob sporu s škofom frančiškanom Rafe Barišičem 1846 oddvoji hercegovski vikariat.
Po prihodu avstrijske vojske je Vatikan takoj uredil tudi cerkveno provinco s sedežem v Sarajevu. Leon XIII. s posebno bulo (papeževo pismo) »Ex hac augusta« 5. julija 1881 dovoli ustanovitev škofije v Banjaluki, hercegovski vikariat pa dobi nov sedež v Mostarju. Tedanji apostolski vikar fra Paškal Buconjič je imenovan za rezidencialnega škofa v Mostarju z nalogo, da poskrbi za vzgojo bodočih duhovnikov. Za nadškofa in metropolita v Sarajevu imenujejo dr. Josipa Stadlerja, profesorja na zagrebški teološki fakulteti. Tri lota pozneje je bil postavljen za rezidencialnega škofa v Banjaluki fra Marjan Markovič, velik prijatelj škofa Strossmayerja. Vse tri škofije so tedaj imele 121 župnij z 210.000 verniki na področju, kjer je živelo 1.600.000 ljudi.
STATISTIČNI PODATKI KATOLIŠKE CF.RKVE V BOSNI IN HERCEGOVINI
Škofijski duhovniki in bogoslovci. Po
najnovejših podatkih ima vrhbosenska metropolija 786.594 katoličanov, kar je 20 96 vseh prebivalcev, ki živijo na območju republike Bosne in Hercegovine. Sarajevska nadškofija jih ima 456.162 ali 20 % vseh prebivalcev, v mostarski škofiji jih je 201.600 ali 43%, v banjaluški škofiji pa 128.832 ali 10 96 vseh prebivalcev.
V	vseh treh škofijah je 246 župnij. Sarajevska nadškofija jih ima 128, mostarska 74 in banjaluška 44. Sarajevska škofija ima 125 škofijskih duhovnikov in 55 bogoslovcev. V mostarski škofiji deluje 53 škofijskih duhovnikov z 31 bogoslovci. V banjaluški škofiji je 28 škofijskih duhovnikov in imajo 6 bogoslovcev.
Redovniki v vrhbosenski metropoliji. Na področju vrhbosenske metropolije deluje več redovnih družb in kongregacij. Naj-
še s postopkom beatifikacijo?
ali Nemec, skoraj nikdar pa ne kakšen Slovan, je neki višji uradnik izjavil, da od vseh slovanskih kandidatov za čast oltarja niti eden še ni zmogel od Boga izprositi enega samega čudeža prve vrste, kakršne lahko tudi znanstveno pripišemo italijanskim svetnikom.
No, za Slomška to ne bi veljalo. Leta 1939 je mariborski pospeševatelj prejel naslednje poročilo: »Moja hčerka M.-a, stara pet let, je imela vsa pljuča v gnoju. Dokaz temu je rontgenska slika. Po izjavi šefa sanatorija na Golniku in še drugih zdravnikov je bila bolezen za takega otroka neozdravljiva. Bila je tako slaba vsled neprestanega kašlja in bljuvanja ter neprestane vročine, da sem izgubil vsako upanje. V zadnjem trenutku sem se zatekel k svojemu priprošnjiku z gorečo prošnjo, naj mi ozdravi prvega otroka. Ta otrok je bil tako rekoč vseskozi samo bolan, in razumeti morate, da je sedaj popolnoma zdrava, in da jo je na mojo prošnjo moj priprošnjik ozdravil v petih dneh. Zdravnik jo je pregledal pet dni prej in označil za neozdravljivo, po petih dneh pa popolnoma za zdravo.«
Žal tedanji pospeševatelj tega pisma ni takoj predal cerkvenemu sodišču, da bi to oskrbelo vso zdravniško dokumentacijo in zaslišalo poleg staršev še zdravnike, ter tako pripravilo uradni zapis, ki bi ga potem lahko poslali v Rim na oceno in presojo. Takih primerov imamo še nekaj, in tudi ti so, žal, ostali nepreiskani.
Ker je po preteku nekaj let skoraj nemogoče zbrati potrebno gradivo za uradni postopek takih izrednih uslišanj, bo treba božjega služabnika prositi, da tako ljudem kakor cerkvenim dostojanstvenikom nakloni kakšno novo priložnost za dokaz svojega svetništva.
p. dr. Bruno Korošak OFM
in Hercegovini
številnejši so frančiškani z dvema provincama. Frančiškanska provinca »Bosna Srebrna« s sedežem v Sarajevu je imela 1. januarja 1982. leta 366 redovnikov. To je največja redovniška provinca v Jugoslaviji. Bosenski frančiškani imajo 283 patrov duhovnikov, 11 redovnih bratov, 50 bogoslovcev, 21 novincev in 87 semeniščnikov.
Frančiškanska hercegovska provinca je istega dne štela 244 članov in sicer 204 patre duhovnike, 4 redovne brate, 23 bogoslovcev, 13 novincev in 23 semeniščnikov. Redovniki, ki delujejo še na tem področju so jezuiti in dominikanci,' vendar so manj številni.
Redovnic ima celotna metropolija 689.
V	sarajevski nadškofiji jih deluje 371, v mostarski 164 in v banjaluški 154. Pripadajo pa najrazličnejšim redovnim družbam in kongregacijam.
Posebnost vseh treh škofij je ta, da živijo kristjani med prebivalci, ki niso katoliške vere. To področje prepletajo različni kulturni in religiozni tokovi. Danes so redki primeri, da nekdo preide iz ene vere v drugo, ker bi spreobrnjenec moral imeti veliko poguma, da svoje spreobrnjenje vskladi z rodbino. Vse verske skupnosti na tem področju so pod močnim vplivom ateizacije in sekularizacije. Živijo v skupnosti, ki ne priznava nobene vere za državno vero in smatra vsako veroizpoved za strogo zasebno zadevo posameznika. Zato je nujno, in to so naglasili tudi škofje, da se pravoslavni, katoličani in muslimani med seboj bolje seznanijo, da bi tako lažje ohranili vrednote, v katere verujejo.
»Tretja življenjska doba« v statistiki
Organizacija Združenih narodov priprav-* lja od 25. septembra do 6. oktobra na Dunaju svetovni kongres, posvečen človekovemu staranju. Za ta kongres je OZN izdala poseben časopis »Aging«, ki prinaša zanimive statistične podatke o našem staranju ali človekovi »tretji življenjski dobi«.
V	Evropi je 1980 prišlo na tisoč prebivalcev 159 starejših, medtem ko se bo leta
2.000	to število dvignilo na 181. še večji porast je predviden v Rusiji; leta 1980 je prišlo na tisoč prebivalcev 130 starejših, leta 2.000 pa iih pričakujejo kar 175.
Največ starejših ima ZR Nemčija (226 na tisoč), Luksemburg 224, Italija 221, Vzhodna Nemčija 216, Grčija 216. Od neevropskih držav ima največ starejših prebivalcev Japonska in sicer 198, Uruguey 162, ZDA 161, Kanada 151, Avstralija 150. Jugoslavija je po tej razporeditvi na 18. mestu in bo leta 2000 imela 182 starejših na tisoč prebivalcev.
V	času, ko se fant in dekle iščeta, bi morala poznati obljubo, ki jo bosta izrekla pred oltarjem. »Jaz... sprejmem tebe... za svojo ženo in Obljubim, 'da ti bom zvest vse dni svojega življenja...« Ob prvem resnejšem znanstvu je treba premisliti, če jemljeta to izjavo resno, ali bosta res drug drugemu sposobna deliti svojo brezpogojno ljubezen.
Kdo naj bo življenjski sopotnik, ki se bo z drugim radoval ali pa trpel, v kolikor naju zadene križ, da bo deležen medsebojnega spoštovanja? Vedno je treba izbirati med enakomistečimi. Dokler se dva še ne poznata, ne smeta obljubljati preveč in prehitro. Marsikaj bosta morala uskladiti in vedno bolj bo prišla v ospredje plemenitost. Ne smeta prezreti misli na zdravje in čuta za dom. (Pod dom razumemo ne samo hišo, pač pa tudi skupni dom!) Imeti morata urejene delovne navade, urejenost in čut za medsebojne malenkosti. Vztrajno si morata brusiti svoj značaj in čimprej odstraniti vse razvade. S poroko se stopa v neko razmerje tudi s svojci soporočenca. Ni vseeno, kakšen si do njih, pa tudi oni do tebe.
Tečaj priprave na zakon, ki ga organizira Cerkev ali država ni neka formalnost, zato ni na mestu izgovor, da »že vse vem in 'imam lastne izkušnje«. Skupaj morata fant in dekle razpravljati o verskih vprašanjih, 'kaj obema pomeni vera, zaikra-
Večje zanimanje za študij teologije
Katoliška teološka fakulteta Karla Franza v Gradcu je v zadnjem študijskem letu zabeležila znaten porast števila študentov teologije in to 'kar za dvajset odstotkov.
V	prvi semester teologije se je vpisalo enkrat več študentov kot lani (lani 29, letos 58). V celoti pa je bilo v poletni semester vpisanih kar 434 študentov teologije.
Velik uspeh so na tej fakulteti zabeležili tudi študentje, ki so se v letu 1980-81 prijavili k posebnemu tečaju za slušatelje teologije brez mature. Od 20 kandidatov jih je 14 pozitivno opravilo tečaj. Vsi ti so se brez posebnih težav prebili skozi prvi letnik teologije na graški in drugih teoloških fakultetah.
Seveda moramo upoštevati, da vsi študentje teologije na tej fakulteti ne bodo postali duhovniki ali redovnice. Mnogi izmed njih bodo kot laiški teologi delali po avstrijskih župnijah, verskih, dobrodelnih in izobraževalnih ustanovah.
Čudna zaskrbljenost
Mladinski partijski komite na medicinski fakulteti v slovaškem glavnem mestu Bratislavi je močno zaskrbljen nad dejstvom, da je na tej fakulteti vedno več vernih študentov. Člani odbora menijo, da se na tej fakulteti širi »kritično visoka vernost«. Veliko študentov tudi redno hodi k maši.
Razhajanja ob nameravanem pravoslavnem koncilu
V	razpravljanje o temah nameravanega pravoslavnega koncila — pripravljalna dela zanj so bila pred kratkim končana je posegel grško-pravoslavni metropolit v srednjegrškem Volosu, Christodoulos Di-mitrias. Svaril je pred tem, da bi pravoslavnemu koncilu naprtili zgolj »dela restavriranja Cerkve«. »Ura pravoslavja« bo samo tedaj bila, ako bo pravoslavnim Cerkvam uspelo, da bodo v njih ohranjeno dediščino očetov prebudile k novemu življenju in k ustvarjalni moči.
Več kot dve desetletji trajajoče priprave na veliko medpravoslavno sinodo so prinesle na dan množico tem za razpravo. Vendar pa se v zahtevah po vrnitvi k staremu nerazdeljenemu krščanstvu in pa po zbliževanju z drugimi Cerkvami Vzhoda in Zahoda mnenja razhajajo. Konservativci in pristaši reform si stoje tukaj nasproti.
Frančiškani v anglikanski Cerkvi
Malo je znano, da deluje v anglikanski Cerkvi v Vel. Britainji več frančiškanskih redovniških družb, ki so si vzele za vodilo način življenja asiškega ubožca. Začelo se je leta 1931, ko je anglikanski škof v Salisburyju sprejel prve tri redovnike, ki so položili obljubo uboštva, devištva in pokorščine. Temu primeru so sledili še drugi, tako da ima anglikanska Cerkev sedaj okrog 15 različnih moških in 50 ženskih redovniških skupnosti. Najbolj znana je frančiškanska redovna skupnost v Černe Abbas (Dorset), ki se imenuje Skup-
menti, molitev, verska vzgoja itd. Mnogi se o tem nič ne pogovarjajo, češ za to bo še čas, zato kasneje pride do nerazumevanja ali pa bodo družinski zakramentalni prazniki kot so krst, prvo obhajilo, birma... samo družinski folklorni dogodki. Koliko solz bi bilo 'prihranjenih, če bi se o tem pravočasno pogovorili. Resna verska praksa pred poroko je najboljša priprava, da bo tudi pozneje tako. Skupni pogovor ne bi smel mimo razgovora o načelih vzgoje otrok.
V	tej dobi se je treba odvaditi raznih pohajkovanj, pretiranega kajenja, popivanja, preklinjanja, zapravljanja denarja... Vse to lahko povzroči v družini veliko gorja ali celo razbitje družine. Ne pričakuj, ali zahtevaj, da drugi postane posnetek tebe. Upoštevati moramo svobodo drugega in jo vsaj tudi toliko dajati, kolikor jo zahtevamo zase. Smo otroci »sodobne hitre dobe«, ko imamo zelo površen odnos drug do drugega. Veliko zabave v tem času lahko škoduje poznejšemu skupnemu življenju, ko tako zmanjka čas za temeljita razmišljanja. Tdko ostane veliko nedogovorjenega pred poroko. V skupno zakonsko življenje stopita popolnoma nepripravljena na probleme in tudi nemočna, da bi jih začela skupaj reševati. Mnogi mladi so zaljubljeni, ker je to danes krik mode, niso pa iskreni do sebe in pozabljajo, da mora v ljubezni odločati razum in ne čustva.
nost sv. Frančiška s 45 novinci. Ob obisku nekega Slovenca, ki jim je zastavil vprašanje; »Ali se smatrate za prave frančiškane?« je eden od njih rekel: »Mi ne težimo za tem, da nas smatrajo za avtentične frančiškane (namreč nosijo popolnoma enak habit kot naši frančiškani); želimo samo nadaljevati način življenja sv. Frančiška, ki ga častimo in je naš vzor in zavetnik našemu krščanskemu in redovnemu življenju.«
Med angleškimi anglikanci se je razširila tudi Frančiškova družina ali Tretji red, ki ima trenutno nad 2.000 članov. Asiški ubožec je vsekakor še vedno privlačen.
Iz Pakistana
Edina izobraževalna ustanova za katoliške duhovnike v Pakistanu obhaja v jeseni 25-letnico obstoja. Semenišče Kristusa Kralja usmerja svojo pozornost v uresničevanje krščanskega oznanila v duhovnikovem vsakdanjem življenju. V Pakistanu je okrog milijon od skupnih 75 milijonov prebivalcev' kristjanov, med njimi 600.444 katoličanov, katerih število nenehno narašča. V 25-letnem obstoju je pakistansko semenišče izobrazilo in vzgojilo 120 duhovnikov.
Proslave jezuitskega misijonarja na Kitajskem
LR Kitajska se je uradno spomnila 400-letnice prihoda jezuitskega misijonarja Mateja Riccija na Kitajsko. Kitajci ga smatrajo za svojega prijatelja. Poleg evangelija je prinesel na Kitajsko tehnični in znanstveni napredek Evrope v 16. stoletju, kar mu je odprlo pot na kitajski dvor. Riccijev grob je bil v preteklosti med nemiri dvakrat oskrunjen, a so ga Kitajci obnovili.
Širite „ Katoliški glas“
Minidialog z opernim pevcem Lucianom Pavarottijem
Ali uživate, ko pojete?
Brezmejno!
Že pri prvi noti?
Ne, po petih minutah petja.
Katera od glasbe, filozofije in umetnosti najbolj izraža resnico?
Filozofija brez dvoma.
Kaj pa lepoto?
Gotovo glasba, vsaj zame.
Ali pojete več s srcem ali z razumom?
Jaz vedno pojem najprej z razumom.
Ali je res, da je človeški glas najlepši glasbeni instrument?
To je najpopolnejši in najbolj oblikovan instrument.
Ali sebe dobro poznate?
Želel bi se sam sebe bolje spoznati.
Katera je vaša najdražja krepost?
Da sem veren.
Se radi prepirate?
Da, s prepirljivci.
Se kmalu pobotate?
Nikoli ne čakam dalje od desetih minut.
Kaj menite, katera je največja oblika ljubezni?
Darovanje! (V zakonu sozakonou, v Cerkvi pa Cerkvi sami!)
(Te odlomke smo nabrali iz zanimive knjige: Roberto Gervaso, La pulce nel-Vorecchio; mogoče bi komu celo koristilo, če bi jo v prostem času prebral.)
Češkoslovaška vlada in kristjani
Po najnovejših informacijah so nastale s strani partije nove težave za vernike. Časnikarska češkoslovaška agencija Ceteka prinaša izjavo Vasilija Bajde, ki vodi partijsko propagando in informacijo, da skušajo katoliški škofje izkoristiti vernike, da bi delovali proti ciljem vlade, vendar se to ne bo toleriralo. Dodal je še, da Vatikan potvarja dejansko stanje v Češkoslovaški.
Vatikanski radio je namreč citiral dokument, ki je bil izročen češkoslovaškemu predsedniku Gustavu Husaku in nad-škofu-primasu Františeku Tomašeku. Dokument je pripravila »Skupina 77«. V tej noti, ki je bila izročena letos 10. maja je rečeno, da sc pospešuje protiverska propaganda, prepovedane so verskovzgojne ure in vse pogostejši so procesi proti duhovnikom in vernikom. Osem od tridesetih škofij nima rednega škofa, ker Vatikan in češkoslovaška vlada ne dobita skupnega jezika pri imenovanju novih škofov.
Vasilij Bajda zaključuje: »Češkoslovaška ne bo nikomur dovolila, da bi zaviral njen razvoj... niti katoliškim klerikalcem. V svojih naporih nismo brez problemov, imamo pa uspehe. Stalno raste število ljudi, ki osvajajo znanstveni socializem m se usmerjajo k vrednotam socialističnega humanizma.«
V	maju in juniju sta bila obsojena dva duhovnika. Prvi na 18, drugi na 15 mesecev zapora, ker sta se uprla »državni kontroli pri cerkvenem delu«. Tretji duhovnik pa je dobil 7 mesecev zapora, ker je s pismom, ki ga je poslal v inozemstvo »škodil interesom republike«.
Prijeta pisateljica
V	Moskvi je bila pred kratkim prijeta izdajateljica podtalnega verskega časopisa »Nadežda« (Upanje) Šoja Krahmalnikova. Doslej še ni znano, po katerem členu kazenskega zakonika naj bi bila obtožena.
Censtohovska Marija sredi poljskih svetnikov. Pred seboj ima zemljevid svobodne Poljske, čigar meje predstavlja rožni venec
OKNO V DANAŠNJI SVET
Stran 3
Bazoviškim žrtvam
ob 25. obletnici nasilne smrti
(Misli, ki jih je izrekel g. Franc Gačnik iz Stranj pri Kamniku na večeru bazoviških žrtev pri sv. maši).
Gre popotnik preko gmajne in ob stebru se ustavi, ki v spomin boleč prikliče mu junake bazoviške: tu so padli za/ svobodo, za svobodo in pravico.
To leščerbo spomina je za 50-latnico bazoviške žaloigre prižgala vaša pesnica L. Šorli. Naj bodo nocoj intonacija 52. sedmini na bazoviški gmajni.
NAŠI MAKABEJCI
Pisatelj Rebula je ob 50-letnici, prav na tem mestu štiri junake krstil za »slovenske Makabejce«; naj tudi jaz začnem z njimi.
Malo prej, predno je na vrh betlehemske planine stopil Knez miru, je njihova dežela prišla pod oblast sirskega okupatorja. Judje so izgubili pravico do samouprave in veroizpovedi. Med mnogimi so prijeli tudi mater in njenih sedem sinov. Mučili so jih, slili k odpadu, nato so drug za drugm umirali vpričo svoje matere. Takole končuje sveta knjiga opisovanje makabejskih junakov: »Tudi najmlajši je umrl neomadeževan, ker je popolnoma zaupal v Boga.« Zadnja za sinovi je mu-čeniško zaprla knjigo svojega življenja tudi mati.
MAKABEJCI SOCIALIZMA
Spoštljivo zaprimo sveto pismo, ko smo se za hip dotaknili judovske Bazovice in stopimo na Vzhod, kjer je oče narodov pravkar podpisal odlok, da se streljajo lahko tudi otroci do 12. leta. Kot Herod betlehemsko deco. Njegov rdeči policist in stražar je v knjigi »Izobčenci - izbri-sanci« zapisal: »Da bi očistil svojo gardo in si utrdil prestol je streljal otroke svojih podanikov. S streljanjem otrok so razredčili te uboge sirote iz časa revolucije in lakote.«
Karel Štajner, pisec zajetne knjige »7.000 dni v Sibiriji« je v Zagrebu pravkar izdal nadaljevanje teh spominov »Vrnitev iz Gulaga«. Iz te njegove knjige so prepisani ti stavki:
»Neko jutro vzamem v roke dnevni časopis in berem, da je v Moskvo dopotovala francoska državna delegacija. Peljali so jih v sibirsko mesto Norilsk in jim bahavo razkazovali tudi železnico, ki se vije skozi sibirske tajge. Z obeh strani je odmevala slava in začudenje, kaj je naredil človek.«
Štajner zaključi: »Zagnal sem časopis na tla in izpljunil to poročilo. 7.000 dni sem kot suženj, oropan človeškega dostojanstva, sestradan, v mrazu in v stalnem strahu, da se kot mnogi moji sotrpini ne bom nikdar več vrnil domov garal na prisilnem delu v Sibiriji.«
In nadaljuje: »Mesto' Norilsk so zabetonirali s kvadri svojih teles tisoči in tisoči, ki so omagali na prisilnem delu, pomrli od lakote, mraza ali pa so jih postrelili. Na tem človeškem cementu stoji mesto. In železnica, s katero so se bahali kremeljski oblastniki in se ji čudili Parižani: skoraj pod vsakim pragom te železne sibirske kače je truplo jetnika, ki so mu ukradli čast, svobodo in pravico do življenja.«
Naš pisatelj Marjan Kolar v knjigi »Se-zuj se, ko stopiš v mošejo« podobno razmišljanje zaključi z besedami: »Kaj vse je naredil človek. Niti enega spomenika pa še ni postavil brezimnim sužnjem, ki so pomrli na teh gradbiščih.«
Zato sem vas z bazoviške njive popeljal na Vzhod, da opravimo sedmino tudi za betlehemsko deco našega veka, za vse človeške kvadre, ki so morali umreti kot oporniki mnogih sibirskih mest in zaselkov, za vse železniške prage, stesane iz mesa in krvi, prek katerih žvižgajo lokomotive na Daljni vzhod.
Obrnimo smer in obiščimo najčistejšo raso Velikega Rajha. Nocoj moramo postaviti k bazoviškim baklam, pod obok te planote vse trpine, ki jim je režiser kljukastega križa zmodeliral progaste taboriščne gvante.
Pa stotine poljskih svečenikov z dachauskega vikenda, ki so morali popolnoma nagi v najhujšem mrazu in vetru, ki se je zaganjal vanje z bavarske planote, stati v zboru od jutra do poldneva, in od poldneva do mraka. Ko izčrpani niso več mogli zjutraj iz barak na zborno mesto, so se morali plaziti po tleh, po trebuhu, po pesku in gnoju.
K bazoviškemu spomeniku moramo nocoj primakniti še tiste krušne peči, v katerih niso kurili s premogom ali s klaftra-
mi, ampak s človeškim mesom in s človeškimi kostmi.
Vsem tem svobodnjakom, ki so se uprli skrivljenemu križu odpnimo na tej sedmini njihove pegaste taboriščne bluze in v velikem spoštovanju poljubimo ta izmučena telesa. Vsi tj Makabejci, mani in brezimni, so trpeči pragi, prek katerih teče železnica zgodovine, da mi živimo lepše in boljše.
Dotaknimo se še nasilja črnih ajpostolov, ki so v bazoviško zemljo, iz štirih mladih žil, dali transfuzijo mučeniške krvi. Poznali ste jih, ker so bili med vami. Zato moramo na oltar vaših mučencev uvrstiti nocoj vse njihove žrtve. Vse slovenske Čedermace, ki so jih preganjali, zapirali, poniževali, mučili in morili, ker so v letih nasilja dvigali s svojim zgledom in muče-ništvom trpinčeni rod. Naj bo ta sedmina za vse, ki so jih črne srajce s svojo butaro in sekiro oropale časti, svobode in življenja.
MAKABEJCI POLITIČNE NEUMNOSTI
Na koncu moramo pod nebo Bazovice postaviti vse mučence-Makabejce, ki trohnijo po skritih jamah, v obcestnih jarkih, v zaraščenih grapah, prav tako oropani časti, svobode in življenja od zmagovalcev, ki so -btili omamljeni od heroina moči in zmage; pa naj so nosili kakršno koli barvo, znak ali prepričanje.
Za konec in v spomin vsem tem junakom, ki smo se jih v teh minutah dotikali, vzamem na posodo verze našega pisca, ki je pravkar izdal knjigo »Dnevnik«, v katerem z jezo in bolečino pripoveduje, kako se je boril za svobodo vsa leta vojne, se vrnil iz gozdov kot zmagovalec in
S TRŽAŠKEGA
Začetek šolskega leta
Mašo ob začetku novega šolskega leta za dijake višjih srednjih šol v Trstu bo daroval g. škof Bellom! v sredo 15. septembra ob 9. uri v župnijski cerkvi sv. Ivana.
Repentabor
Umrl je Miha Guštin. V nedeljo 5. septembra je umrl Miha Guštin, bivši repen-taborski župan; učakal je 81 let.
Pokojni Guštin se je prišteval k slovenskim demokratom. N alisti SDZ in pozneje SSk je bil dvakrat izvoljen v občinski svet in nato za župana in sicer leta 1965 in 1970. Vedno se je zavzemal za koristi svoje občine in splo hslovenske narodne skupnosti na Tržaškem.
Kaj več bomo o njem poročali v prihodnji številki.
Študijski dan SKK
September: to je začetek šole, začetek novega delovnega leta. Kot prejšnja leta tud: tokrat Slovenski kulturni klub organizira v tem času študijski dan, ki bo na Repentabru 10. septembra v skavtskem sedežu. Program bo odprl ob 10.30 univerzitetni profesor Jure Slokar, ki bo govoril o oboroževanju, miru, atomski nevarnosti.
Popoldne ob 15.30 se bo program nadaljeval s predavanjem prof. Pavla Merkuja in prof. Viljema Cerna iz Benečije. Predavatelja nam bosta posredovala informativno poročilo o Slovencih ob zahodni narodnostni meji.
Med opoldanskim odmorom bo kosilo, spored pa bomo zaključili z družabnim večerom. Zbirališče na trgu Oberdan ob 8.30. K udeležbi vabi odbor SKK.
Jnftilel slomske ganuiit v Cetore«
V nedeljo 12. septembra bo na Opčinah pri Trstu
34. marijanski shod
Začetek bo v župnijski cerkvi ob 16. uri. Sledi procesija po vasi s kipom Fatimske Marije. Mato bo na prostem sv, masa, ki jo bo daroval škofov vikar dr. Lojze Škerl. On bo imel tudi nagovor. Ob neugodnem vremenu bo vsa slovesnost v cerkvi. — Prisrčno vabljeni vsi Marijini častilci!
Ko se odpirajo vrata v novo šolsko leto, je prav, da se spomnimo tudi koroških Slovencev, ki so letos obhajali 25-letnico svoje slovenske -gimnazije. Pri tem ne smemo prezreti, da je ta gimnazija edina slovenska šola na Koroškem. Otroški vrtci, osnovne šole in vse ostale srednje šole so izključno nemške. Na osnovnih šolah se le verouk lahko poučuje tudi v slovenščini, toda le za tiste otroke, ki jih starši v ta namen ob začetku šolskega leta priglasijo. Veroučdtelji pri tem tožijo, kako upada vpis otrok k slovenskemu verouku. Izjema so le nekatere hribovske vasi, kjer so prebivalci še vedno trdni Slovenci, ali teh je vedno manj. V zadnjih letih si pomagajo tako, da so šolske sestre odprle dva otroška vrtca za slovenske otroke, enega v Št. Jakobu v Rožu, drugega v Št. Rupertu pri Velikovcu. Toda tudi v teh vrtcih je veliko nemščine, ker marsikateri otrok slovenskih staršev le malo obvlada svoj materin jezik, ker mati pogosto govori z njim v nemščini, oz. v koroškem nemškem dialektu.
Kljub takšnim pogojem se slovenska gimnazija krepko drži in raste. Gimnazijo je izibojeval pok. prof. Jožko Tisehler, ki je potem postal njen prvi ravnatelj. V prvem šolskem letu 1957/58 so imeli tri razrede gimnazije. Vanje se je vpisal 101 dijak. Število vpisanih je potem rastlo iz leta v leto in doseglo višek 1978/79, ko so
v	osmih razredih gimnazije imeli 532 dijakov in 21 razredov s paralelkami. Preteklo šolsko leto je bilo vpisanih 515 dijakov in so imeli 18 razredov. Ker je Koroška obširna, stanuje večina dijakov po dijaških domovih, le manjši del se vozi domov z vlakom ali z avtobusi. Mohorjeva družba je pokazala svojo skrb za dijake s tem, da je zgradila dva modema in lepo opremljena dijaška domova, enega za dekleta in enega za fante. Fantovske domove vodijo salezijanci, dekliške pa šolske sestre.
Ob 25-letnem jubileju je vodstvo gimnazije izdalo posebno hrošuro s številnimi podatki o šoli in njenem življenju. Na gimnaziji učijo poleg slovenščine in nemščine še ruščino, angleščino, grščino, francoščino in italijanščino. Dijaki imajo torej veliko izbiro. Pouk se vrši za humanistične vede v slovenščini, za znanstvene predme-
kako so mu leta 1948 kolesa politike in zgodovine namlela 18 let ječe, ponižanja in gorja. V tej knjigi se pokloni svojemu sotrpinu, ki so ga mlini politične neumnosti in človeške hudobije strli do konca in je tako za vedno ostal med stenami jetnišnice. S temi besedami mu pisatelj vrača čast in se mu kraljevsko prikloni:
Pozdravimo duha, kolega našega brez graje ponos njegov je bil močnejši ko beda, grožnja in pritisk.
Pogum njegov je bil svetal, da mu je kazal pot skozi temo in grozo. On je učil biriče spoštovanja do prostega duha v uklmjmem telesu. Pozdravimo njegov spomin.
Ta obhod okrog spomenika bazoviškim žrtvam sem naredil zato, ker so vsi ti in še toliko drugih po vsem svetu in na vseh pratikah zgodovine polagali temelje naši svobodi. Lepo je, da ta spomin na vse te Makabejce obhajamo pod streho bazoviškega svetišča. Saj tu domuje njihov vzornik in rešitelj: božji Makabejec.
Tudi krmar Petrove barke, Slovan Janez Pavel II. je v svojem prvem dokumentu o človeškem dostojanstvu zapisal isto misel:
»Po 2.000 letih še vedno prihaja k nam Kristus kot tisti, ki nam prinaša svobodo, utemeljeno na resnici, kot tak, ki človeka osvobaja od vsega, kar mu jemlje in krni svobodo.«
Zato je Jezus vedno na strani tistih, 'ki trpijo, ki jim kradejo svobodo do resnice, do prepričanja, do življenja. In vsi, ki so oropani tega največjega bogastva, se največkrat zatečejo prav k Njemu, k'i je svoboda, resnica in pot.
Včasih premišljam, ko bi mogli zbrati vse vzdihe, prošnje, molitve in pesmi, ki so jih ti junaki pošiljali v smrtni grozi božjemu Makabejcu in Kraljici mučencev — po vseh ječah sveta. Kakšen molitvenik bi to bil!
S	to makabejsko mašno knjigo v dlaneh počasitmo pri tej maši vse, ki so in bodo še s svojimi mučeniškimi rokami in s svojim življenjem orali betonske brazde nasilja in preganjanja. S tem njihovim molitvenikom v rokah prosimo, da nam bo njihov pogum in zgled iskril pot skozi temo časa, v katerem moramo tudi mi dozoreti za večnost.
Umor prefekta generala DaHa Chiesa
General Dalla Chiesa je zaslovel zlasti v zadnjih letih, ko je -uspešno Izpeljal svojo akcijo zoper teroristične skupine v Italiji. To mu je prineslo novo zaupno nalogo: spoprijel naj bi se z mafijo na Siciliji in jo skušal razbiti. Toda kar mu je uspelo v borbi zoper teroriste, mu ni uspelo v boju zoper mafijo. V tem boju ga vladni krogi niso podprli dovolj, ostal je osamljen in končno svojo dejavnost plačal z življenjem na ulici mesta Palermo.
Generalu Daila Chiesa Sicilija z mafijo ni bila neznana. Že 'takoj po zadnji vojni je bil kot mlad karabinjerski častnik poslan na otok, kjer se je prvič soočil z mafijo. Leta 1950 se je vrnil na celino, pa spet prišel na Sicilijo, to pot že kot polkovnik. Nato je bil leta 1973 znova premeščen v severno Italijo, kjer je postal poveljnik divizije Pastrengo.
Kot palermski prefekt je po prevzemu tega občutljivega mesta kmalu spoznal, kako bi lahko mafiji prišel do živega. Treba je bilo le ugotoviti, kako so nekateri neupravičeno obogateli, preveriti tekoče račune in bančne naložbe raznih »poštenjakov«. Toda v tej akciji je naletel le na delno razumevanje. Le nekaj dni pred smrtjo se je potožil, da mu niso dali potrebnih pooblastil za učinkovit boj zoper mafijo. Ni cuda, da se je v zvezi s temi obtožbami smatral notranji minister Rognoni po Dalla Chiesovi smrti prizadet in je odstopil, kar pa je Spadolini zavrnil.
Prefekt Dalla Chiesa je trinajsta vidna žrtev mafije v zadnjih 12 letih. Pod njenimi streli so padli vsi, ki so se tej oblasti uprli. PrVi je bil leta 1970 časnikar De Mauro, ki je skrivnostno izginil, nato državni pravdnik Scaglione. Leta 1977 je bil ubit eden najtesnejših sodelavcev Dalla Chiese polkovnik Russo, letos pa je bil ubit deželni tajnik PCI La Torre.
Smrt generala Dalla Chiesa, ki je bil star 62 let in njegove mlade žene 32-letne Emanuele Setti Carraro (medtem ko se poli-cilski agent Domenico Russo, ki je klinično že mrtev, bori s smrtjo), ,je v italijanski javnosti imela izreden odjek, saj je pokazala, da je mafija na Siciliji država v državi. Tudi pogreb obeh nesrečnih žrtev je v Palermu sprožil vrsto protestnih
akcij zoper predstavnike oblasti. Premnogi so vpili: »Pustili ste ga umreti!«, »Odstopite!«, »Hočemo uvedbo smrtne kazni!«, »Proč z rožami!«, vsem prisotnim ministrom pa so metali kovance pod noge.
Zelo oster je bil tudi palermski nadškof kardinal Pappalardo v svojem pogrebnem govoru: »Ce je ravnanje države počasno in negotovo, je pa naglo postopanje tistih, ki udarijo silovito. Za časa punskih vojn .je Salust dejal, da ko se v Rimu razpravlja, mesto Sagunt {ki so ga Kartaža-ni oblegali - op. ur.) pade v roke zavojevalcev. To pot je Sagunt Palermo. Ubogi Palermo!«
Iz Palerma so trupli generala Dalla Chiese in njegove žene prepeljali v Milan, kjer se je pogrebni obred ponovil v tamkajšnji stolnici. Tu se je od njiju poslovil nadškof Martini, ki je generala označil za človeka, ki je znal moliti, ženo pa za osebo, ki ji je življenje pomenilo služenje. Zavestno se je odločila za moža, čigar usoda je vedno visela na nitki. Z njim je hotela deliti tveganje njegove službe.
In nazadnje še beseda o mafiji sami. Današnja mafija, fino stkana mreža zaupnikov, ki se je polastila politike, gospodarstva, prekupčevanja z mamili, prostitucije, uvoza in izvoza in še toliko drugih donosnih dejavnosti je nastala po zedinjenju Italije, ima pa svoj izvor v daljnih fevdalnih časih, ko so krajevni mogotci držali v pokorščini nezadovoljno prebivalstvo in ga krotili z neusmiljenimi eksekucijami. Obenem so se predstavljali kot zaščitniki istega ljudstva zoper nasilje države. Uvedli so svoje, nepisane zakone in vsilili molk o zločinih, ki jih nihče ne vidi in zanje noče vedeti.
Danes je mafija iz podeželja prešla v mesta in se zajedla zlasti v meščanske kroge. Poslužuje se korupcije v javni upra-
vi	in klientelizma pri podeljevanju služb. Vsa naročila, razne dražbe, izbira oseb za politična mesta so v njenih rokah. Navaden občan ima samo eno izbiro: ali se mafiji podredi ali ga pa ona izloči iz svoje srede. Žrtev njene neizprosnosti je postal zaradi tega tudi general Dalla Chiesa. In nič ne kaže, da bi se v bližnji bodočnosti kaj spremenilo.
te pa v nemščini. Verouka ima vsak razred po dve uri in je lahko tudi predmet pri maturi.
Pred zaključkom šolskega leta so v nedeljo 23. maja imeli jubilejno akademijo. Ravnatelj dr. Reginald Vospernik je v pozdravnem nagovoru dejal: »S ponosom smem tu in danes, ob našem prazniku veselja in optimističnega pogleda v bodočnost, ugotoviti, da si je naša Slovenska gimnazija utrdila svoj položaj znotraj narodnostne skupnosti in znotraj deželnega ter državnega pedagoškega dogajanja. Veliki strup, za kakršnega so nas označili in nas v teh dneh spet označujejo in blatijo sovražne sile, vsekakor ne moremo biti, sicer bi bila že zdavnaj zamrla tista kulturna misel, ki so jo kakor iskro zasejali prvoboritelji slovenske višje srednje šole.«
UTRIP CERKVE
Katekizem za slepe
Pod tem naslovom je izšel v Zagrebu kratek katekizem za slepe, napisan z Brailleovo pisavo. Sestavil ga je hrvaški frančiškan p. Anton Leonardo Kamerlato. Izdali pa so ga sodelavci in prijatelji slepih pri zagrebški Caritas. Podobno knjigo so Hrvatje že dobili pred 55 leti. V Zemunu je namreč izšel podoben katekizem leta 1927. V kolikor so tudi pri nas slepi, ki obvladajo Brailleovo pisavo in razumejo hrvaški jezik, si ga lahko naročijo ter jim ga pošljejo brezplačno. (Seveda lahko kaj v ta namen darujejo!) Na-naslov: »Caritas«, Kaptol 31, 41000 Zagreb. Jugoslavija.
Letni kongres »Cerkve v stiski«
Na letošnjem kongresu »Cerkev v stiski« v Kongsteinu v Zah. Nemčiji so udeleženci ugotovili, da se je povečalo versko preganjanje v vzhodni Evropi.
»Resnično odločilna pomoč za preganjano Cerkev bi bilo spreobrnjenje preganjalcev. Ta čudež božjega usmiljenja se zdi, da je blizu,« je zatrdil p. Werenfriod van Straaten. Predmet kongresa je bil »Ogrožanje Cerkve na Vzhodu in Zahodu«. Pred številnimi zastopniki iz Cerkve in družbe je »Speck-Pater« zahteval, da moramo z molitvijo in z izkazovanjem pomoči stati ob strani trpečemu Kristusu. Kristusa pa ne napadajo samo v komunističnih režimih, ampak tudi na Zahodu.
Kot izid predavanj, delovnih skupin in razgovorov je kongres sprejel resolucijo, v kateri je rečeno, da se je kljub podpisu helsinških dokumentov versko preganjanje na Vzhodu povečalo; na Zahodu pa se nadaljuje izgubljanje verskih vrednot in izrivanje Boga. Kljub vedno večjemu pritisku na Cerkev in vernike v mnogih predelih sveta je mogoče opaziti znamenja upanja: sile krščanske prenove, pogumno priznavanje vere, odpoved praktičnemu materializmu in ponovno odkrivanje vrednot krščanskega življenja.
KRATKE NOVICE
■ Ob drugi obletnici podpisa dogovora v Gdansku, ko so si poljski delavci priborili s svojim nedvisnim sindikatom »Solidarnost« pomembne pravice, je na Poljskem prišlo do številnih demonstracij, pri čemer je bilo šest mrtvih, 206 ranjenih (od teh 146 policistov), 4.050 oseb pa aretiranih. Poleg tega je bila povzročena tudi velika gmotna škoda. Najhujše demonstracije so bile v Gdansku, prav tako pa je prišlo do spopadov v Varšavi, Wroclawu, Lublinu, Krakovu in Bielsko Biali.
■ V starosti 77 let je na Poljskem umrl Wladislaw Gomulka, ki je vodil poljsko partijo od leta 1956 do 1970, ko ga je nasledil Edvvard Gierek. Za časa njegovega vodstva države se je Poljska gospodarsko precej opomogla, toda prišlo je tudi do notranjih kriz. Najprej so leta 1968 v marcu protestirali študenti, ki so zahtevali več politične svobode in demokratizacijo javnega življenja, v demembru 1970 pa so se uprli delavci, kar je terjalo 57 mrtvih v njihovih vrstah. Zaradi teh dogodkov je bil Gomulka odstavljen in je izgubil vse vladne in politične funkcije. Letos januarja pa je bil ob 40-letnici ustanovitve poljske partije rehabilitiran. To si je zaslužil s tem, da je neodvisni sindikat Solidarnost označil za protirevolucijo.
Poslušati, videti in molčati - sicer postane življenje grenko (španski pregovor).
■Milili«       INI  ....................................................................    mili............................................................iimiihiiiiiiiiihiiii............um....................mi
Vabljeni na slnvensko jubilejno romanje na Barbano v ponedeljek 13. sept! Sv. maša ob 11. uri
Švedski zbor je pel pri slovenski maši na Travniku
V okviru mednarodnega zborovskega tekmovanja Seghizzi v Gorici je bilo tu veliko pevskih zborov iz raznih krajev Evrope in sveta. Nekateri so tudi peli pri nedeljskih mašah ter tako povzdignili samo bogoslužje in tudi zelo navdušili prisotne. Švedski mešani zbor »Johannes Ungdomskor« iz Stockholma je s svojim ubranim 'in plemenitim petjem sodeloval pri slovenski službi božji na Travniku.
Švedski pevci so pod vodstvom dirigenta Andersa Ebyja najprej odpeli L. E. Larssona Kyrie in Gloria iz njegove »Mis-sa brevis«. V ženski zasedbi so nato odpeli Brahmsov motet »Adoramus«, kasneje pa še dve drugi nabožni skladbi švedskih skladateljev. Že ob prihodu v cerkev so s pesmijo prišli do oltarja, kar je posebno lepo izzvenelo. Gre za protestantski pevski zbor, sestavljen v glavnem iz mladih študentov, ki pojejo v stockholmski evangeličanski stolnici. Petje je vse zelo navdušilo, med mašo jih je celebrant prof. Jericijo tudi lepo pozdravil v nemškem jeziku. Po maši je sledilo še družabno srečanje, kjer so pevci nastopili z več pesmimi. Pozdravila jih je tudi pokrajinska odbornica za kulturo Marija Ferletič ter jih obdarovala s knjigo o Krasu in Kosovelu. Naj omenimo, da se je zbor zelo dobro odrezal tudi na samem tekmovanju in s tem pokazal na visoko raven petja skandinavskih narodov (norveški pevci iz Osla so med drugim prejeli prvo nagrado v polifoniji).
Kar zadeva samo tekmovanje, naj zabeležimo le prve glavne nagrade. V pol'i-fonski zasedbi so odnesli prva mesta. Norvežani iz Osla (mešani zbori), Madžarke iz Pecsa (ženski) ter Illersberg iz Trsta za moške zbore. V folklori pa so zmagali za mešane zbore Madžari, za moške spet Illersberg ter za ženske (prve nagrade niso podelili) z drugim mestom japonski zbor. Iz Jugoslavije je prišel le ženski zbor Heribert Svetel iz Maribora, ki je v ženski kategoriji odnesel četrto mesto.
Naj še zabeležimo, da sta bila v žiriji letos dva Slovenca: Lučka Kralj Jerman iz Argentine ter Lojze Lebič iz Jugoslavije.
Romanje na Barbano
Od 1400-letnici te božje poti bo za slovenske vernike Goriške in Tržaške v ponedeljek 13. septembra romanje s skupno sv. mašo ob 11. uri. Somaševanje bo vodil koprski škof dr. Janez Jenko. Duhovniki so naprošeni, da pred mašo stopijo v spovednico in pomagajo pri spovedovanju. Strežniki, ki želijo ministrirati pri tej sv. maši, naj prinesejo s seboj strežniško obleko.
Popoldne ob 3. uri bodo pete litanije Matere božje in blagoslov, pred tem pa molitev rožnega venca. Ob 13.30 v dvorani nabožni film.
Dan strežnikov
V ponedeljek 6. septembra so slovenski strežniki goriške nadškofije obhajali svoj vsakoletni dan. Bilo nas je za dva avtobusa in smo v Trzizmu (Tricesimo) imeli skupno otroško mašo. Po kratkem postanku pred cerkvijo, posvečeno Mariji pod naslovom »Madonna missionaria« smo nadaljevali pot v Tersko dolino, kjer smo potem preživeli na prelazu Tanamea ves dan v igrah in zabavi.
Posamezne župnijske skupine so sodelovale tudi pri kvizu iz raznih vprašanj. Strežniško zastavico je tudi to pot prevzela goriška mestna skupina, ki je zasedla prvo mesto, drugo mesto pa je pripadlo skupini Rupa-Peč. Lepo je bilo zlasti zato, ker je bil dan brez dežja.
Krajevni napisi
V Karniji je občina Prato Carnico v dolini Pesarina. Občinska uprava je postavila obcestne table z napisom v italijanščini in fiurlanščini: Prato-Prat. Drugod so zagovorniki furlanščine premazali na tablah zadnje črke npr. Udin namesto Udine. Furlani želijo pač, naj se njihova krajevna imena pišejo tako kot jih rabi ljudstvo. Javne uprave pa še niso prišle do tega spoznanja.
Pričakujemo, da bodo, čeprav so na delu močne šovinistične sile, ki hočejo, naj bi povsod bilo vse le v toskanščini, kot bi samo toskanski dialekt bil edini izraz italijanske pripadnosti. Te sile so močne zlasti na Tržaškem in Goriškem, kjer se prav pogosto dogaja, da »neznanci« zdaj tu zdaj tam premažejo slovenska krajevna imena. Tako se je zgodilo na Prevalu
v občini Mossa preteklo nedeljo. Zato se moramo skupaj s Furlani boriti zopet takšne nazadnjaške sile za pristno podobo naših krajevnih imen.
Duhovna srečanja v Gorici
Župnija sv. Ivana in vodstvo slovenskih goriških skavtov vabita na duhovna srečanja, bi bodo v Zavodu sv. Družine v Gorici:
v petek 10. septembra od 9. do 12. ure za osnovnošolce;
v torek 14. septembra od 9. do 12. ure za srednješolce; od 15. do 18. ure za višje-šolce in ostalo mladino nad 14. letom.
Doberdob - Romanje na Marijino goro pri Padovi
Članek v Katoliškem glasu z dne 1. julija, v katerem F. Š. priporoča romanje na Marijino goro pri Padovi nam je letos olajšal izbiro cilja našega vsakoletnega farnega romanja.
V soboto 4. septembra smo se torej odpravili na pot v prekrasnem poznopolet-nem vremenu, ki nas je ves dan spremljalo. Vožnja po avtocesti do Padove je sicer enolična, pa je kar hitro minila in že smo zavili blizu Abana proti kraju Teolo. Pokrajina je precej hribovita, a zelo slikovita in cesta se zlasti v zadnjih kilometrih kar drzno dviga v hrib.
Zelo lepo je na vrhu, ker je tam samo cerkev in samostan, brez tistega hrušča, ki je običajen po drugih božjih poteh. Mnogi so lepo opravili spoved, kot se za romarje spodobi, nato smo imeli sv. mašo, pri kateri smo vsi sodelovali z molitvijo in petjem. Na koncu nam je benediktinski pater, ki je rektor svetišča, opisal to božjo pot, njeno zgodovino in pomen romanja
Nato smo se spustili z gore in se dvignili do kraja Castelnuovo, kjer smo imeli odlično in poceni kosilo. Prav blizu je lepa razgledna točka »Settimo cielo« in hotel, ne daleč vstran pa domača klet, kjer smo pokusili, kakšna kapljica se pridela v tistih krajih.
Skozi kraj Torreglia smo se nato spustili spet v dolino in obiskali slavno in starodavno benediktinsko opatijo Praglia. Imeli smo srečo, ker je bil prav v tistem času skupen ogled samostana in cerkve pod vodstvom benediktinskega patra. Lepo nam je govoril o mogočnih stavbah ter o redovnikih, ki tu živijo, o njih življenju, kjer se prepletajo molitev, delo in učenje. Na koncu nas je povabil, naj tudi mi po njih zgledu vsak dan najdemo vsaj nekaj časa za razgovor z Bogom.
Dan se je že nagibal k večeru, zato se je bilo treba usmeriti proti domu; grede skozi Padovo pa smo se še za urico ustavili pri Sv. Antonu. Romarjev je tam kar mrgolelo, povsod pa so bile vidne priprave na obisk sv. očeta, ki pride v nedeljo
12.	septembra.
Romanje je prav lepo uspelo in vsi smo bili z njim zadovoljni, tudi zato, ker je vedno kdo poskrbel, da je bilo med nami vedro in veselo razpoloženje.
Umrla je prof. Nežica Vižintin Kocjančič
V soboto 4. septembra je v goriški bolnišnici dotrpela prof. Nežica Vižintin Kocjančič. V naši goriški pokrajini so jo zelo poznali, eni zato, ker se je v mlajših letih aktivno vključila v politično delo OF, drugi zato, ker je precej let učila na slovenskih srednjih šolah.
Pok. profesorica se je rodila v Novem mestu leta 1918. Družina je namreč iz Renč morala v begunstvo, saj se je fronta leta 1916 že zelo približala Renčam in Faj-tovemu hribu. Njena družina se je prištevala med liberalce, toda narodnjake, vendar so hčerki Nežici preskrbeli dobro vzgojo pri redovnicah v Turinu. Pozneje je večkrat govorila o teh letih svojega življenja in ni kazala nestrpnosti do sester.
Kot narodno zavedna dijakinja je našla pot v skupino slovenskih študentov, ki so se zbirali okrog dr. Avgusta Sfiligoja, dr. Lamberta Mermolje in drugih. Pridružila se je tudi skupini TIGR. Vsled tega njenega delovanja je kmalu postala nanjo pozorna kvestura. Zaprli so jo in obsodili na zaporne kazni. Ko je med vojno leta 1943 prišla iz zaporov, je odšla na Kras in se tam aktivno vključila v delo krajevnih odborov. V maju 1945 je prišla v Gorico in se tu zelo zavzela za politično delo v vrstah Demokratične fronte Slovencev. Govorila je na shodih ali mitingih, pisala v list »Sočo«, vodila mladino, bila sploh aktivna funkcionarka. V tem času je le-
ta 1953 dokončala univerzo v Padovi s prof. Cronio. Prišla je na slovensko učiteljišče, gimnazijo-licej, nazadnje pa je učila na enotni nižji srednji šoli, vedno italijanščino. Svoj predmet je dobro obvladala in ga uspešno učila. Kot kolegica je bila prijetna v razgovoru
Leta 1963 se je naveličala političnega dela in se posvetila le šoli in družini. Živela je vedno bolj odmaknjeno. Zadnja leta ji je začelo pešati zdravje. Lotila se je je neozdravljiva bolezen. Iskala je pomoči v Ljubljani, zaprosila za bolezenski dopust in se z velikansko energijo in pogumom borila proti bolezni. Toda nazadnje je zmagala bolezen.
Z Nežico Vižintin je odšla v večnost značilna slovenska osebnost iz časov fašizma, medvojnih in povojnih zmed med nami. V življenju je veliko pretrpela, nazadnje tudi zaradi bolezni. Upajmo, da je v zadnjem trpljenju znova našla Boga svoje mladosti.
Pokopali so jo v torek 7. septembra dopoldne Ob udeležbi najožjih sorodnikov.
Novi iuooslovanski konzul v Trstu 1
V petek dne 25. avgusta se je jugoslovanski generalni konzul Štefan Cigoj poslovil od Trsta, v katerem je prebil štiri leta. Nasledil ga je Drago Mirošič, ki je doma iz Lokve, kjer se je rodil 15. marca 1940. Diplomiral je na pravni fakulteti v Ljubljani, bil nekaj časa sodnik v Sežani, nazadnje pa namestnik predsednika republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje.
Papeževo potovanje v Španijo bo v novembru
Zaradi parlamentarnih volitev, ki bodo v Španiji konec oktobra, so odložili obisk sv. očeta na čas po volitvah. Program obiska ostane nespremenjen.
Kristjani v porastu
V Indoneziji, ki je najbolj obljudena muslimanska država, beležijo vsako leto večje število spreobrnjenj. Sedaj je tam
6	milijonov kristjanov. V Braziliji, ki je največja katoliška država na svetu, je 11 milijonov protestantov. V Saudski Arabiji, ki je srce muslimanskega sveta, je vedno več mladih ljudi, ki se zanimajo za katolicizem. V Nigeriji v Afriki, ki leta 1900 skoraj ni poznala katoličanov, je skoraj polovico vsega prebivalstva v katoliški Cerkvi. V Južni Koreji raste število katoličanov za 6 odstotkov na leto. V Združenih državah Amerike je bilo v letu 1900 dve tretjini protestantov, v letu 2000 jih bo samo še ena tretjina. Je pa v teh državah veliko raznih verskih sekt in 7 milijonov Judov.
SPOMIN
Pet let je minilo,
kar nas zapustil si, v drugi svet odšel, a nam vedno si v spomin.
Pet let je minilo, kar smrt te je ugrabila, mrzla zemlja te pokrila, a v naših srcih še živiš.
Pet let je minilo, a za zgled si nam ostal, saj z visokega nas gledaš in v stiskah nam pomagaš.
Tomek
DAROVI
Ob 5. obletnici smrti Ivana Vetriha daruje družina Vetrih 20.000 za Katol. glas,
20.000	za Zavod sv. Družine, 20.000 za Alojzij evišče, 20.000 za Katol. dom, 20.000 za župnijo sv. Ivana v Gorici.
Za goriške skavte: Vesna Vrtovec v spomin preminule stare mame Marije Vrtačnik 100.000 lir.
Teodor Cerkvenik ob krstu prijateljeve hčerke za misijonarja Štanta in za Katoliški glas po 100.000 lir.
Za Katoliški glas: Miran Mevlia .Toronto 50 dolarjev.
Za lačne po svetu: M. F., Gorica 10.000; C. N. v spomin vaščana R. 10.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: N. N. 20.000; Marija in Štefan 5.000; Tinetovi namesto cvetja na grob Julije Križmančič in Ivana Milkoviča 15.000; N. N. ob srebrni poroki 20.000; Franc Pečar v spomin na ženo Francko 50.000 lir.
Za cerkev v Gropadi: Kristina Kalc vd. Grgič namesto cvetja na grob Ivana Milkovič 10.000 lir.
Za kapelico v Cerovljah: v spomin pok. Frančiške (Fani) Terčon darujejo: nečakinja Ida Terčon-Daniels iz ZDA 50.000, nečak Zdravko Terčon z družino iz Milana 30.000, svakinja Marjeta Terčon z družino iz Slivnega 30.000, nečakinji Božena Terčon in Jelka Terčon-Šah 50.000; Rahela in Zofija, Sesljan 20.000; v spomin na pok. Ido Mellikovec darujeta Rahela in Zofija, Sesljan 20.000 lir.
Za Sv. goro: Marija Kuzmin 100.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OBVESTILA
Društvo slov. izobražencev v Trstu vabi na večer z diapozitivi o »Peru in znamenitosti Inkov«. Govoril bo g. Tone Zrnec CM iz Kanade. Predavanje bo v ponedeljek 13. septembra ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu, ul. Donizetti 3.
Romanje v Rim od 9. do 12. oktobra se bo vršilo po objavljenem sporedu. Prostih je samo še nekaj mest. Informacije in vpis samo v knjigarni Fortunato v Trstu. Do 25. septembra je čas za dokončno poravnavo stroškov na kraju vpisa. Prve dni oktobra dobijo vsi udeleženci zadnja obvestila. - F. Š.
Opozorilo naročnikom. Te dni smo vsem naročnikom poslali položnice. Prosimo, da se jih poslužite. Naročnike, ki že dve in tudi tri leta niso poravnali naročnine obveščamo, da jih bomo žal morali z novim letom črtati iz našega seznama, če v bližnjem času ne poravnajo svojih obveznosti.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu sporoča udeležencem potovanja na Štajersko, da bo odhod iz Trsta v soboto 18. septembra ob 6,45 s trga Oberdan. Ne pozabite potnih listov (prepustnic). Bodite točni!
Slov. dež. zavod za poklic, izobraževanje
organizira v šolskem letu 1982-83 sledeče tečaje v tržaški pokrajini: dvoletni tečaj za kvalifikacijo kamnosekov (1. letnik); tečaj s specializacijo za prevajalce slovenskega jezika; tečaj s specializacijo za programerje elektronskih računalnikov; tečaj iz cvetličarstva; tečaj iz čebelarstva.
V	goriški pokrajini: izpopolnjevalni tečaj iz strojepisja. Vpisovanje in podrobnejše informacije od 1. do 15. septembra: v Trstu na sedežu Kmečke zveze, ul. Cice-rone 8/'B; v Gorici na sedežu SDGZ, Travnik 11.
Vpis v Glasbeno šolo SICPD »M. Filej« v Gorici bo na Placuti, 18 od ponedeljka
13.	septembra do petka 17. septembra od 17. do 19. ure. Poleg teh, ki se bodo na novo vpisali, naj lanski gojenci potrdijo svoj študij. Glasbeni pouk se bo začel z oktobrom. Poskrbljeno bo za učenje klavirja, violine, orgel, kitare, harmonike in blok flavte. Glasbena šola bo tudi v vseh ostalih vaseh kot lani.
Fotografska razstava. V nedeljo 12. septembra ob 10.30 bo v goriškem Avditoriju odprtje fotografske razstave »Koroška -Slovenija - Julijska krajina«.
Deželni knjižničarski tečaj. Deželno od-borništvo za poklicno vzgojo in kulturno dejavnost je zaupalo prireditev knjižničarskega tečaja Narodni in študijski knjižnici. Tečaj se bo začel v pozni jeseni. Predavanja bodo v popoldanskih urah. Čas za vpis v tečaj je do 30. septembra v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, ul. sv. Frančiška 20/1 od 9. do 18. ure.
Knjižne novosti v Katol. knjigami v Gorici
Molitvenik: Kristjan moli. (S tem je rečeno, da bi knjiga rada pomagala vsakemu kristjanu, tudi tistemu, ki živi morda bolj ob robu verskega življenja.)
Knjižica: »Baraga, božji človek«.
Pratika 1983... srečo bi prinesla rada, naj nebo vam vsem jo da!
West-škerbec: »Hudičev advokat«. (Roman je bil vseh deset let po izidu morda najbolj brano leposlovno delo na svetu.)
Hess-Rak: »Zadnji vitez plemeniti Hel-denstamm«, I - II. del. (Resnična pretresljiva ljubezenska zgodba.)
M. von Trapp: »Življenje družine Trapp«.
M. von Trapp: »Hvalnica družine Trapp«.
Lokar: »Tudi jaz lahko nasitim lačne«.
Sodja: »Glejte že sonce zahaja...« (Dober večer, starost!)
Kustič: »Tonček in njegova pisma«.
Bogata izbira revij za modo, pletenje in druga ročna dela. Cerkvene in nagrobne sveče.
| Radio M A
Spored od 12. do 18. septembra 1982
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Nedeljska matineja.
11.00 F. Milčinski: »Ptički brez gnezda«. 11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek. 12.30 Zabavna glasba. 14.10 Kulturna panorama. 17.30 Šport in glasba.
Ponedeljek: 8.10 Na obisku pri... 9.30 Tolstoj: »Ana Karenina«. 10.10 Donizetti: La Favorita. 11.45 Literarni listi. 12.00 Kulturni dogodki; kako ti je ime? 13.20 Neposredno iz studia. 16.00 Klasični album.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Na obisku pri... 17.30 Romantične melodije. 18.00 Socialno vprašanje v slovenskem romanu.
Torek: 8.10 Na obisku pri... 9.30 Tolstoj: »Ana Karenina«. 10.10 Donizetti: La Favorita. 11.30 Literarni listi; segajmo po zvezdah! 13.10 Iz studia neposredno. 14.10 Tone Seliškar: »Bratovščina sinjega galeba«. 14.55 Diskoteka. 15.30 Zapiski s potovanj. 16.00 Klasični album. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Na obisku pri...;
Sreda: 8.10 Na obisku pri... 9.30 Tolstoj: »Ana Karenina«. 10.19 Baletna glasba. 11.30 Literarni listi. 12.00 Epigram - odraz časa in razmer. 12.45 Slovenska skupnost: »Organski načrt vseh proizvajalnih dejavnosti je pogoj za gospodarski razmah tržaške pokrajine«. 13.20 Iz studia neposredno. 16.00 Klasični album. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Na obisku pri...; romantične melodije. 18.00 Slovenski umetniki na Montmartru.
Četrtek: 8.10 Na obisku pri... 9.30 Tolstoj: »Ana Karenina«. 10.10 Simfonični koncert. 11.30 Literarni listi. 12.00 Na počitnice. 13.20 Iz studia neposredno. 14.10 Tone Seliškar:	»Bratovščina sinjega galeba«.
14.45 Diskoteka. 15.30 Zapiski s potovanj.
16.00 Klasični album. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Na obisku pri...
Petek: 8.10 Na obisku pri... 9.30 Lermontov: »Junak našega časa«. 10.10 Komorni koncert. 11.30 Literarni listi. 12.00 Roža mogota. 13.20 Iz studia neposredno. 16.00 klasični album. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Na obisku pri... 17.30 Romantične melodije. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Mali leksikon telesne kulture in prostega časa. 9.30 Lermontov: »Junak našega časa«. 10.10 Simfonični koncert Slovenske filharmonije. 11.30 Literarni listi. 12.00 Magična ura. 14.10 Tone Seliškar: »Bratovščina sinjega galeba«. 14.40 Diskoteka. 15.30 Gremo v kino. 16.00 Klasični album. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Poslušali boste. 18.00 Kalejdoskop humorja.
18.45 Vera in naš čas.
Oddaje o krščanskem zakonu
Ljudski radio Gorica, ki oddaja v slovenskem jeziku vsak večer od 20. do 22. ure na valovni dolžini 97,5 Mhz, vabi mlajše prijatelje, naj prisluhnejo četrtkovim oddajam v septembru. V sredini programa (približno ob 21. uri) bo na sporedu kratko razmišljanje o krščanskem zakonu. Teme pa so:
9. septembra: Kaj je odgovornost;
16. septembra: Kako sem odgovoren za dekle — svoje ali tuje; kako sem odgovorna za fanta — svojega ali tujega;
23. september: V ljubezni mora prevladovati razum in ne čustvo;
30. septembra: Vajina družina bo Cerkev v malem.
Razmišljanja je pripravil Ambrož Kodelja.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 15 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
&
KMEČKA BANKA
Ustanovljena leta 1909
GORICA	Korzo	Verdi,	51
Telefon :< 84206 - 84207 - 85383 Telefon menjalnice; 83909 Te!ex 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI