SVOBODNA SLOVENIJA

Ano (Leto) XIII. (8)
No. (štev.) 12

“ESLOVENIA LIBRE

99

BUENOS AIRES,
24. MARCA (MARŽO) 1955

Misli ob materinskem dnevu

Las fuerzas del l ra Sta je y de eeonomia
mereeen nuestra gratitud — dijo Peron

Delovnim in gospodarskim silam smo
dolžni zahvalo — poudarja Peron

N^jprimitivnejši in najnaprednejši na¬
rodi imajo pojem, ki je skupen vsem in
ki ga vsi enako razumejo: mati. Latin¬
ska mater, angleška mother, nemška
Mutter, španska madre, ruska mat,
srbska -majk.a in naša slovenska mati,
vse so — matere. Prva beseda otroka, ki
je združena z ljubeznijo, ki je prva kre¬
post, je — mati. Največja sreča je ime¬
ti mater. Najhujša bolečina je izguba
matere.

M,ati je dvojna dobrotnica človeštva.
Ga telesno ohranja in duhovno preraja.
S tem, da daje življenje, mati stopa v
boj proti silam smrti, je glasnik življenj¬
ske polnosti in nosilka večnih vrednot.
Mati je najožja sodelavka z Bogom.
Da mu svoje meso in svojo kri, da iz
njiju napravi človeka, ko mu vdihne du¬
šo. Prinaša na svet življenje in oseb¬
nost. Mati je dokaz, da je življenje, v
katerem tečeta vzporedno telesni in du¬
hovni razvoj, edino vredno življenja:
mati in njena telesna in duhovna vzgo¬
ja otroka nista ločeni. Obe rasteta isto¬
časno.

Brezštevilni slavospevi materam vel¬
jajo vsem materam, kar jih je bilo od
začetka sveta in vsem, kar jih bo do kon¬
ca časov. Cankarjeva zgodba o materi
je po njegovi materi napisana v čast
materam vseh narodov.

Ni pod božjim soncem človeka, ki ne
bi imel matere. Vsakdo se znajde v ma¬
terinem naročju, ko zagleda luč sveta.
Misel na mater spremlja človeka do
groba, šepet vsaj ene materine ljubeče
besede zveni slehernemu človeku v uho
do poslednje ure. Materino srce je na
svetu eno samo. Za vs,akega izmed nas.
Mati prostovoljno zre smrti v oči, ko
otroku podarja življenje. Ali je poznej¬
še naše življenje vredno takšnega ma¬
terinega tveganja?

Mati je dokaz, da obstaja večnost.

: is n t<T  življenje na svetu ne u-

sahne. Podaljšuje se do sodnega dne v
večnost, življenje, ki se je začelo v raju.

Mati pripravlja otroku raj na zemlji.
Otrok je tisti, ki si ga zapravi pozneje,
ne mati. če bi ostalo po njenem, bi raj
ostal. Mati uči otroka ljubezni, ne so¬
vraštva. Narodi se sovražijo, ker po¬
zabljajo na materino ljubezen.

Matere ni mogoče zamenjati, kakor
mati ne more zamenjati svojega otro¬
ka. Materino srce je združeno z otro¬
kovim srcem. Sta eno. Zato materino
srce krvavi, kadar mora mati oddajati
otroka v svet.

Hiša postane dom, kadar tam živi ma¬
ti. Žena, ki noče post,ati mati, ne ustva¬
ri doma. Dom, iz katerega je odšla ma¬
ti, preneha biti dom. Spomin na mater
lebdi v tihih prostorih in druži osamelo
družino. Spomin na dom z materjo.

Mati ostane z otrokom vse življenje.
Od zibelke do groba je človek navezan
na m,a ter. Za otrokom, ki je odšel od do¬
ma, odhaja materina skrb. Daljave
pred materino ljubeznijo izginjajo. Ocea¬
ni ji niso ovira, gore ji ne zastirajo po¬
ti. Poišče sina v argentinski pampi in
n,ajde hčer v severnoameriški tvornici.
Železna zavesa, ki preprečuje domovini,
da bi mogla sprejeti nazaj svojo kri,
za materino ljubezen ne obstaja. Ta lju¬
bezen namreč kipi do neba, ker ni mej.

Matere vseh narodnosti so enako ma¬
tere. Vse imajo skupen ideal, če vedo
zanj ali ne: nebeško Mater. Ta pred¬
stavlja prototip materinstva, saj je bila
“še predno sta bila nebo in zemlj,a”.

Spoštujemo vse matere, ljubimo pa
vsak svojo. Toda ni je ljubezni, ki bi bi¬
la dovolj velika za mater. Vsaka mati
je vredna večje ljubezni, kakor je je
deležna. Samo mati pa more dati vso
svojo ljubezen v polni meri.

Mati da otroku jezik, sredstvo, s ka¬
terim se morejo med seboj razumeti na¬
rodi. Materin jezik je zato eden naj¬
večjih darov, ki jih človek ima za ta
svet. Mati je prva, ki seznani otroka z
njegovim Stvarnikom, da ga more v
svojem jeziku klicati Oče.

Mati in ljubezen, to sta dva pojma, ki
sta neločljiva. Mati iz ljubezni da živ¬
ljenje za svojega otrok,a. Ljubezen naj¬
de svojo najpopolnejso obliko v materi.

* * *

Materinski dan je posvečen materam
vseh narodov. Tudi materam takega na-
rodiča, kakor je naš slovenski. Sloven-
sk.a mati je vredna slave tega dneva. Bo¬
lečina slovenske matere v minulih letih
je bila večja, kakor trpljenje mater dru-

V Buenos Airesu zaseda Nacionalni
kongres za proizvodnjo in socialno bla¬
ginjo. Na njem preučujejo številni dele¬
gati Glavne konfederacije za delo in Glav
ne konfederacije za gospodarstvo vpra¬
šanja, ki so v zvezi z delom in proizvod¬
njo. Organizatorji kongresa so vse pro¬
bleme obsegli v tri velike referate, ki
bodo sprožili daljša razmotrivanja in
preučevanja. Prvi referat je “Proizvod¬
nja — boljši pogoji za življenje, drugi
referat je posvečen problemu: Konkret¬
na sredstva za dvig proizvodnje tretji
pa razmotriva o generalnih osnovah za
sporazum glede proizvodnje.

Kongresu je dal največji poudarek s
svojo udeležbo na njem predsednik re¬
publike general Juan D. Peron. Na njem
je imel tudi začetni govor, v katerem je
razvijal svoje misli, povdarjal svoje po¬
glede na vsa vprašanja, ki so v zvezi z
boljšo organizacijo dela in z dvigom in
zboljšanjem proizvodnje ter v zvezi s
tem z dvigom življenjske ravni delovne¬
ga ljudstva.

Takoj v uvodu svojih izvajanj je na-
glašal, da ne sme biti nobenega Argen¬
tinca, ki bi se odtegoval skupnemu na¬
poru za zvišanje proizvodnje, ki se bo v
bodoče odražala v vseh delavnostih repu¬
blike. Omenjal je, da je največja napa¬
ka individualizma obstojala v tem, da je
pozabljal na namen in usodo skupnosti.
To je imelo za posledico kolektivizem, ki
pa dosedaj tudi še ni prinesel kake bolj-

Osemdesetletni Churchill odhaja na
velikonočne počitnice v Taormino na Si¬
ciliji. Tokrat spremljajo ta njegov od¬
hod vedno vztrajnejše govorice, da se
na vodstvo državne politike ne bo več
povrnil — volitve v parlament bo kot
novi predsednik vlade in vodja konser¬
vativne stranke vodil zunanji minister
sir Anthony Eden. Gre še samo zato,
kdaj bodo konservativci izbrali tisti u-
godni trenotek, ko bi bilo najbolj pri¬
merno iti na volitve: volitve na pomlad
ali v poletju konservativcem niso pogo¬
di (volitve v poletju 1945 so izgubili),
volitve na jesen pa bi mogle biti že pre¬
pozno. Na jesen bo imela delavska
stranka svoj redni kongres v Margatu.
Ako pride tam do poravnave z Bevanom
(in to ni izključeno), konservativcem ne
bi koristil razkol, ki pravkar podira de¬
lavsko stranko. Poleg tega bodo na je¬
sen mogli na volitve vplivati tudi ne¬
varni zunanjepolitični preobrati: prija¬
teljstvo med Anglijo in ZDA se nevar¬
no krha, koalicijo zahodnih držav čaka¬
jo hude preizkušnje. Zato se lahko zgo¬
di, da se bodo do jeseni okrepili tisti, ki
zagovarjajo snovanje tretjega bloka v
Evropi, in to zaradi težav, ki se uvel¬
javljajo v Washingtonu. In tak blok za¬
govarjajo v Angliji zlasti laburisti z
Bevanom na čelu. Volitve v takih okoli¬
ščinah bi bile na jesen za konservativ¬
ce še bolj nevarne kot pa bi bile sedaj
na pomlad, za katere je bilo sprva miš¬
ljeno, da bi jih mogel kot zaključek
svoje politične kariere voditi še sam
Churchill.

KRONA NJEGOVEGA ŽIVLJENJA

Letošnje leto se je v angleškem par¬
lamentarnem življenju začelo v zname¬
nju velikih debat o tem, kako doseči
'končno poravnavo med vzhodom in za¬
hodom. Churchill je ponovno izjavljal,
da sicer do kakih posebnih dogovorov
ali pogodb ne bo še prišlo, pač pa se
naj med obema blokoma ustali politika
takozvanega mirnega sožitja. Čimbolj
se je bližal čas, ko bo treba napovedati
volitve, tembolj je Churchill v parla¬
mentu razvijal svoje teze o tem, kako
se je vedno boril za poravnavo z Mo¬
skvo, navajal je, kako je nazadnje naj¬
več uspehov rodil samo osebni stik, ki
ga je imel sam poprej s Stalinom in bi

gih, srečnejših narodov. Pa je zato u-
panje slovenskih mater večje, kakor ma¬
ter drugih dežel. Slovenski narod upa,
ker slovenska m,ati ni izgubila upanja.
Bog s teboj, slovenska mati!

še rešitve. V skupnosti imajo ljudstvo
ter posamezniki lahko različna mnenja
o vseh stvareh razen o enem vprašanju,
ki je, da imajo vsi isto usodo in izvedbo
skupnosti. Bilo je potrebnih 10 let borbe
in sredi vzdušja razdiralnega in negativ¬
nega boja je bila taka rešitev dejansko
nemogoča. Za dosego tega cilja je po¬
trebno sodelovanje, koordiniranje celo¬
kupne delavnosti. Priprava kongresa, na
katerem sodelujejo skupno dosedaj v
bojnem razpoloženju nasproti si stoječe
sile: delavci in delodajalci, predstavlja
danes poizkus, ki verjetno prvič v svetu
zasleduje konstruktivne cilje. Po prema-
ganju jeze in odstranitvi nezaupanja se
udeležujejo sedaj tega kongresa deloda-
jalci-podjetniki in delavci ter država.
Vsak s svojo orientacijo, s svojimi ide¬
jami in svojimi cilji, toda vsak tudi z za¬
vestjo svoje dolžnosti in odgovornosti.

Končno je general Peron naglašal, da
smo vsi dolžni zahvalo delovnim in go¬
spodarskim silam, ki ustvarjajo gospo¬
darsko moč in blaginjo naroda in repu¬
blike. Dejal je tudi, da stremi za ustva¬
ritvijo take inteligentne solidarnosti, v
kateri bodo vlada, država, podjetja in
delo mogli s svojim delom povečevati do¬
brine, srečo in veličino.

S pozivom na vse udeležence kongresa
naj delajo za blaginjo domovine, je pro¬
glasil kongres za odprt.

Po teh besedah je v dvorani zavalovi-
lo viharno odobravanje in vzklikanje.

ga sedaj bilo treba obnoviti poprej z
Malenkovim, seda 1. pa verjetna z Molo¬
tovom. Od julija <fo začetka septembra
1954 si je Churchill že zaupno dopiso¬
val z Molotovom.,, Predlagal je najprej
konferenco v dvoje: Churchill bi se s

sovjetskimi voditelji sešel ali v Stock¬
holmu, Bernu ali pa na Dunaju. Molo¬
tov mu je odgovarjal, da so sovjetski
voditelji nad to ponudbo navdušeni. To¬
da Churchill je bil tisti, ki je v septem¬
bru takratne niti v Moskvo pretrgal,
dokler ni začel o tem spet na široko go¬
voriti v parlamentu prav začetne dni v
marcu. Spet je začel prihajati čas je go¬
voril, ko se lahko pokaže, da je korist¬
no sesti s sovjeti za isto mizo in se z
njimi “dokončno” zmeniti za temelje
trajnega miru na svetu. In kaj bi moglo
biti lepše za državnika njegovega kova,
kot pa oditi v pokoj z zavestjo, da je
odšel, ko je utrdil mir za desetletja in
še več. V spodnji zbornici je imel go¬
vor o hidrogensli bombi in N o njenih
grozotah — bil je govor, ki ga /e ves
angleški tisk proglasil za višek vse nje¬
gove državniške Itariere.

TRNJEVA KRONA JALTE

Toda v Washirgtonu so sklenili na¬
praviti tem govoiicam o možnosti spo¬
razumevanja s sovjeti svojevrsten ko¬
nec. Časnikarji so dobili v roke pet sto
strani dokumentom o konferenci v Jalti,
kjer sta v februarju 1945 Roosevelt
in Churchill morala plačevati Stalinu
ogromne koncesije zato, da jima je ob¬
ljubil, da bo tri mesece po koncu vojne
z Nemčijo tudi Sovjetska zveza napadla
Japonsko. Toda Stalin ni dosegel samo
teh uspehov — med Rooseveltom in
Churchillom je sprožil tekmovanje, ki
ju postavlja v silno bedno luč pred ob¬
ličjem zgodovine. Roosevelt je že mr¬
tev, edini Churchill je moral doživeti, da
so objavili prav v tem času dokumente,
saj njih objavo niso pričakovali pred
koncem tega stoletja. Ti dokumenti raz-
krinkujejo Churchilla, kako je “trgoval”
z interesi Poljske in Francije, kako je
prepustil polovico' Balkana sovjetom. In
kako je Stalin poplačal to ponižanje in
uslugo ? V pogodbah v Jalti se je držal
samo tistih določb, ki so mu koristile,
ni pa izpolnil nobene, ki mu ni prijala.
Zakaj bi pa tudi držal besedo tistim, ki
so se sami na tej konferenci tako bedno
izigravali in prodajali interese svojih
zaveznikov in prijateljev.

Za konec svoje kariere si je Churchill
izračunal, kako bo z novimi sovjetskimi
(Nadaljevanje na 4. strani)

CHURCHILL ODHAJA?

Congreso National de Produdividad y Bienestar Social

Finalizada la campana de difusion de
los objetivos y moviles del Congreso Na-
cional de Productividad y Bienestar
Social el Presidente de la Nacion el ge¬
neral Peron en un solemne acto inaugu-
ro el lunes pasa do el Congreso de Pro¬
ductividad y Bienestar Social.

En el recinto deliberativo de la Ca-
mara de Diputados se reunieron los
representantes de la CGT y de la cen¬
tral empresaria. Pudo registrarse tam-
bien la presencia de las altas autorida-
des nacionales y representantes extran-
jeros. El palco bandeja fue ocupado por
secretarios y ministros del Poder Eje-
cutivo, miembros de la Corte Suprema
de Justicia. Eran presentes tambien
los integrantes del Cuerpo diplomatko,
observadores locales y de naciones ami-
gas, asi como invitados especiales.

El Congreso pašo a elegir sus autori-
dades excepto los presidentes que son
los titulares de las confederaciones ge-
nerales del Trabajo y Eeonomia.

La llegada del Primer Magistrado se
produjo por la tarde a las 17.5. Fue sa-
ludado por las autoridades del Congre¬
so Nacional de Productividad y Bienes¬

tar Social. El general Peron eiitro al
recinto en medio de los aplausos de to-
dos los presentes.

Acalladas las manifestaciones con que
fue reicibida la presencia del primer
magistrado el Sr. Vuletich en nombre
de la CGT pronuncio un discurso refe¬
rente a la significacion de este Congre¬
so. Acto seguido uso de la palabra el
presidente de la Confederacion General
Economica Sr. Gelbard.

Luego Sr. Vuletich invito al general
Peron a pasar al estrado presidencial
para desde alli dirigirse al Congreso
anunciando los puntos de vista del go-
bierno. Saludado por nutridos aplausos
el general Peron expuso las esperanzas
oficiales con respeeto a ešta reunion,
indicando que ellas interpretan eabal-
mente los deseos del Pueblo.

Terminado ei acto el presidente de la
Nacion se retiro del recinto y despues
pašo al salon comedor de la Camara de
Diputados donde se sirvio un refrigerio.

En medio de nuevas manifestaciones
de apoyo se ausento minutos mas tarde
del Congreso Nacional.

Nacionalni kongres za proizvodnjo in socialno blaginjo

Po zaključeni kampanji za pojasnitev
ciljev in namena nacionalnega kongre¬
sa za proizvodnjo in socialno blaginjo
je minuli ponedeljek začel zasedati sam
kongres. Začel ga je z daljšim govorom
predsednik general Peron. Glavne misli
njegovega govora objavljamo na dru¬
gem mestu.

Kongres se je začel v dvorani poslan¬
ske zbornice. Udeležujejo se ga.delegati
CGT in generalne konfederacije za go¬
spodarstvo. Na otvoritev kongresa so pa
prišle tudi visoke državne osebnosti in
inozemski predstavniki. V ložah so bili
državni tajniki, ministri, člani Vrhov¬
nega sodišča, diplomatskega zbora, od¬
poslanci iz prijateljskih držav ter po¬
vabljeni gostje.

Udeleženci kongresa so najprej izvoli¬
li predsedstvo razen predsednika. To
funkcijo vršita glavni tajnik CGT Sr.
Vuletich in predsednik glavne konfede¬
racije za gospodarstvo Sr. Gelbard.

Predsednik republike general Peron
je prispel s svojim spremstvom v pala¬
čo Narodnega kongresa popoldne ob
17.5. Sprejeli in pozdravili so ga člani
predsedstva Nacionalnega kongresa za

proizvodnjo in socialno blaginjo. Ko je
pa stopil v sejno dvorano, so vsi navzo¬
či vstali ter ga pozdravljali s ploskan¬
jem in vzklikanjem.

Ko se je navdušenje poleglo je prvi
govoril Sr. Vuletich v imenu CGT. Pov¬
darjal je važnost tega kongresa. Isto
je naglašal predsednik delodajalske or¬
ganizacije Sr. Gelbard.

Sr. Vuletich je nato naprosil genera¬
la Perona naj zavzame svoje mesto, do¬
ločeno za predsednika republike, ter naj
kongresu sporoči poglede svoje vlade
na vsa vprašanja, ki so na dnevnem re¬
du kongresa.

V si navzoči znava prirediii nwW«

šene ovacije generalu Peronu, ki je na¬
to v svojem govoru naglašal upanje, ki
ga vlada stavi v ta kongres, z njo pa
tudi narod.

Po končanem govoru je predsednik
republike zapustil zborovalno dvorano.
V obednici poslanske zbornice je bil na¬
to za vse pripravljen prigrizek. Po
krajšem zadržanju v tehi prostorih je
general Peron s svojim spremstvom, vi¬
harno pozdravljan od vseh, zapustil
prostore poslanske zbornice.

IZ TEMNA

USA: Dulles je ponovno opozoril ko¬
munistično polovico sveta, da. bo USA
v slehernem večjem konfliktu uporab¬
ljala atomsko orožje, ki je danes “že ta¬
ko izpopolnjeno, da ga bo mogoče upo¬
rabljati na omejenem prostoru in ne bo
treba takih masovnih pobojev prebival¬
stva, kakor se je to dogajalo v drugi
svetovni vojni. “Eisenhovver je to Dulle-
sovo izj,uvo potrdil. — Šesti atomski po¬
skus so uspešno izvedli v ameriški Ne¬
vadi. S tem poskusom so Amerikanci
doslej razstrelili 25 atomskih in hidro-
genskih bomb. V Londonu pa so obja¬
vili, da se je posrečilo ugotoviti posku¬
sni postopek, s katerim so odpravili po¬
trebo po eksplodiranju atomske bombe,
da jo preskusijo. Nadaljni poskusi z a-
tomskimi bombami se bodo izvršili brez
eksplozij. Tajnost atomskega napred¬
ka bo tako še bolj zajamčena, seveda
pa tudi tajnost ZSSR, ki jo bo tako še
težje kontrolirati, kakor doslej, ko so jo
izdajale atomske eksplozije.

KANADA: Otawo je letos že tretjič
zapadel radioaktivni sneg, ki ga je pri¬
neslo s področja Nevade, kjer delajo
poskuse z atomskimi bombami. Ugotovi¬
li so, da ta sneg ni nevaren ljudem.

ANGLIJA: Britanski laburisti so s
141 proti 112 glasovi izključili iz svo¬
jega parlament, kluba levičarskega
vodjo svoje stranke Aneurina Bevana,
ker je v zadnjih tednih javno, pred
zbornico, napadal vodjo laboristov Att-
leeja. Med obema se je borba za oblast
v stranki razvnela do viška ob vpra¬
šanju stališč,a stranke do hidrogenske
bombe. —

FRANCIJA: Francoski senat je rati¬
ficiral pariške sklepe o ponovni oboro¬
žitvi Zah. Nemčije.

ŠPANIJA: Seviljski kardinal nadškof
Segura, je dobil zaradi svoje opozicije
proti sedanji španski vladi iz Vatikana

V TEMEN

dpomin, naj z opozicijo preneha. Ra¬
zen tega je Vatikan postavil v Sevillo
še. pomožnega škofa, ki naj bi razbre¬
menil 74 letnega kardinala. Pristaši kar¬
dinala so v tem postopku Vatikana vi¬
deli nerazpoloženje Sv. Stolice do nad¬
škofa Segure in izdali omejeno naklado
letakov, v katerih trdijo, da je vatikan¬
ska akcija neupravičena in pripisujejo
krivdo za to papeškemu nunciju v Špa¬
niji Msgr. Natoniutti-u. Policija je uved¬
la preiskavo in. namerava prijeti razpe¬
čevalce letakov.

FLRJ: Med Titovim časopisjem na

eni in sovjetsko “Pravdo” na drugi stra¬
ni se je razvnela besedna borba, katera
stran ima prav glede razširjanja komu¬
nizma po svetu. “Pravda” zavrača ne¬
katere Titove očitke Sovjetski zvezi, da
ga je v kritični dobi 1. 1948 pustila na
cedilu. V istem članku pa nato narahlo
priznava, da so mogotci, ki so takrat
sedeli v Kremlju, napravili neprevidno
napako, ki jo bo treba popraviti.

GRČIJA: Grška policija je aretirala
pet komunističnih vohunov, kS so :se
vrinili v oddelke organizacije NATO v
Grčiji in oddajali poročila Sovjetski
zvezi. Dva od vohunov sta bila obsojena
na smrt in ustreljena, trije pa na težke
z.aporne kazni.

ZSSR: Moskovska vlada je objavila
pisma, ki stajih izmenjala Churchill in
Molotov glede sklicanja konference ve¬
likih treh, za katero se trudi Churchill.
Iz pisem je razvidno, da je Churchil
prvi ponudil roko Molotovu, ta pa je
Churchillove predloge s kakršnim koli
izgovorom vedno obšel in skušal spelja¬
ti vso zadevo na sovjetski tir, dokler
možnost trojne konference ni padla v vo¬
do, ko je ZSSR predlagala sklicanje
mednarodne konference za ureditev
vprašanja obeh Nemčij. To konferenco
so, kakov znano, zavezniki odklonili.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 24. IH. 1955

Avgust Horvat.

Poroke in razporoke v Sloveniji v luči statistike

POROKE

Po ljudskem štetju z dne 15.III.1948
je bilo v Sloveniji od skupnega števila

l. 392.000 prebivalcev 57.2% samskih,
35.5% poročenih, 6.9% vdov in vdovcev
ter 0.4% razporočenih.

V primerjavi s prebivalstvom Jugo¬
slavije je imela Slovenija 8.8% celotne¬
ga prebivalstva Jugoslavije, Srbija
41.1% kot najmočnejša in Črna gora
2.4% kot najmanjša republika. Slove¬
nija je z ozirom na število prebivalstva
v Jugoslaviji na 4. mestu, prva 3 mesta
pripadajo Srbiji, Hrvatski, Bosni in
Hercegovini, zadnji dve mesti za Slove¬
nijo pa Makedoniji in črni gori.

Leta 1952 se je v Sloveniji poročilo
12.556 p,arov. V primerjavi s številom
prebivalstva, ko bi naj Slovenija na pod¬
lagi približne cenitve imela 1.460.000
prebivalcev, pride na vsakih 1000 pre¬
bivalcev 8.6%.

Največ porok je bilo v mesecu fe¬
bruarju in sicer 1950, najmanj pa v

m, arcu, samo 446 porok. Značilno je, da
še vedno drži stara tradicija predpust¬
ne dobe. Precej različno je po posamez¬
nih okrajih in številke pokažejo drugač¬
no sliko.

V predpustni dobi se jih je največ po¬
ročilo v okraju Murska Sobota, 351 pa¬
rov, sledijo okraj Celje okolica z 262
porok,ami, Ljubljana mesto z 240 poro¬
kami in na zadnjem mestu je Celje me¬
sto s 36 porokami.

Z ozirom na pokrajine se največ ženi¬
jo in možijo na Kranjskem v mesecu
februarju, enako na štajerskem, v Prek¬
murju v mesecu januarju in na Primor¬
skem v mesecu novembru.

ŠTEVILO POROK NA 1000
PREBIVALCEV PO OKRAJIH

Precejšnja razlika je med mesti in
deželo. Največ porok je v mestih, med
katerimi zavzema prvo mesto Maribor,
sledi Celje in zadnja je Ljubljana. Med
okraji z,avzeina prvo mesto Radovljica,
sledita takoj Kočevje in Trbovlje. Naj¬
nižja številka je v okraju Sežana, 7 po¬
rok na 1000 prebivalcev.

Večje število porok v mestih je pri¬
pisati starostni strukturi mestnega pre¬
bivalstva. V mestih je več prebivalstva
Za poroko primerni starosti, ki so v go¬
tovih primerih prišli z dežele zaradi
službe in dela. Pri tem ne smemo poza¬
biti, da je sedanja oblast, v Sleveniji pre¬
selila starce in onemogle iz mestnih za¬

vetišč na deželo in končno, da je deže¬
la dala največji krvni davek mladih lju¬
di med vojno in revolucijo.

Tudi primerjava prebivalstva v me¬
stih s številom, ki so ga imela pred
drugo svetovno vojno, prikaže velik,
prirastek, kar ni pripisovati naravnemu
prirastku, ampak koncentraciji ljudi i
dežele v mestnih središčih.

Končno vpliva na poroke tudi gmot¬
no stanje prebivalstva, predvsem višina
zaslužka in možnost prihrankov ter
stalnost zaposlitve in zaslužka. Gospo¬
darska struktura posameznih okrajev
ima tudi na poroke znaten vpliv.

Manjkajo podatki o stalnosti in po¬
klicih poročencev. V nekaterih krajih
se možijo in ženijo bolj mkadi, v neka¬
terih nekoliko starejši. Pri tem veliko
vplivajo običaji in tradicije posamezne¬
ga kraja, seveda izvzemši v mestih,
kjer prevladuje modernizem tudi na tem
področju.

Ameriško zunanje ministrstvo je po
Dullesovem naročilu objavilo v 500 stra¬
neh debeli knjigi dokumente zloglasne
jaltske konference iz 1. 1945, ko sta
Roosevelt in Churchill prodala vzhodno¬
evropske narode, med njimi Slovence,
rdeči komunistični tiraniji. Večina do¬
kumentov, ki so zdaj uradno zagledali
beli dan, je bila na ta ali oni način do¬
slej že večkrat citirana v mnogih poro¬
čilih, člankih in knjigah raznih pisatel¬
jev vojnih spominov,. Ameriško zunanje
ministrstvo je objavilo celotne doku¬
mente z vsemi obrobnimi zapiski udele¬
žencev jaltske konference: Roosevelto¬
vega tolmača Bohlena (sedaj ameriški
veleposlanik v Moskvi). Algera Hissa,
Harry Hopkinsa, James Byrnesa itd.

Iz objavljenih dokumentov je razvid¬
no, da so se Roovelt, Stalin in Churchill
sporazumeli o naslednjem:

1) Razdelitev Nemčije. ZSSR zahteva
reparacije v višini 71.140.000.000 funtov
šterlingov. Treba je pobiti 50.000 čast¬
nikov nemške vojske na Stalinov zahte¬
vo, kateri je pritrdil Roosevelt, Chur¬
chill pa nasprotoval.

2) Francija dobi v upravo eno cono
Nemčije samo zarsd^-“prijaznosti” veli¬
kih, sicer je ne zasluži. Roosevelt je bil
proti vzpostavitvi Francije kot četrte
velesile.

3) ZSSR, USA in Anglija tvorijo
izključni klub”, okoli k.aterega se naj
zberejo drugi narodi. Iz tega načrta se
ustvari organizacija ZN. Odločilno be¬
sedo naj imajo narodi, — po Churchillo¬
vem predlogu, — ki morejo postaviti
pod orožje najmanj 5 milijonov vojakov.
Roosevelt in Stalin sta to postavko od¬
bila.

4) Roosevelt predlaga ameriško-sov-
jetsko-kitajsko nadzorstvo nad Korejo
za 20 do 30 let Anglija pri tem vpra¬
šanju nima nič iskati. Stalin hoče pri¬
tegniti Anglijo.

5) Roosevelt hoče podobno nadzor¬
stvo nad Indokino, M se naj odvzame
Franciji. Stalin nasprotuje, kakor tudi
Churchill, ki hoče to kolonijo vrniti
Franciji.

6) Roosevelt tajno predlaga Stalinu,
naj prisilita Anglijo, da bo Hongkong
vrnila Kitajski, nakar naj to pristanišče
postane mednarodno svobodno pristani¬
šče.

7) ZSSR je napovedala vojno Japon¬
ski potem, ko je dolila zagotovilo, da
bo po vojni smela zasesti Kurilsko otoč¬
je in južni Sahalin.

8) Stalin je zahteval revizijo pogodbe,
po kateri je imela Turčija nadzorstvo-
nad Dardanelami.

V primerjavi z ostalimi republikami
Jugoslavije je Slovenija s številom po¬
rok na četrtem mestu, sledita ji Hrvat-
ska in Črna gora.

PRIMERJAVA Z OSTALIMI REPU¬

BLIKAMI JUGOSLAVIJE

Srbija, Bosna in Hercegovina ter Ma¬
kedonija im,ajo skoraj isto razmerje na
1000 prebivalcev, tudi ni velike razlike
med Slovenijo in Hrvatsko. Skupina za
sebe je Črna gora, ki predstavlja zelo
nizko številko, posebej še,'ko je soraz¬
merje celotne Jugoslavije 10.2 porok na
1000 prebivalcev.

(Nadaljevanje v prihodnji številki)

9) Roosevelt, Churchil lin Stalin skle¬
nejo, da mora Poljska del svojega vzhod¬
nega ozemlja odstopiti ZSSR, dobi pa
zato del Nemčije na zahodu.

10) Vzhodnoevropske države zasede
sovjetska vojska. Jugoslavija se osvobo¬
di Nemcev sama. Trst ne pripade niti
Italiji niti Jugoslaviji, pač pa se usta¬
novi samostojno področje s svobodnim
pristaniščem. V vseh državah vzhodne
Evrope se izvedejo — pod sovjetskim
nadzorstvom! po Rooseveltovem in
Churchillovem pristanku — svobodne
volitve (ki jih seveda ni bilo!) Chur¬
chill je sicer predlagal zasedbo Bal¬
kana z invazijo čez Jadransko morje,
pod pretvezo, da bi “pomagal sovjetski
armadi na vzhodni fronti”, pa sta Roo¬
sevelt in Stalin preslišala predlog, prvi
iz kratkovidnosti, drugi hote.

Objava dokumentov je izzvala vrsto
komentarjev po vsem svetu. Ameriško
časopisje mirno ugotavlja, da se je Roo¬
sevelt dal prevariti bolj kakor Churchill
in da je edino ZSSR izšla s konference
z ogromnim dobičkom. Ugotavljajo tu¬
di, da je bila pritegnitev ZSSR v voj¬
no proti Japonski brez pomena, ker je
USA takrat že imela atomsko bombo
in sovjetska napoved vojne J.aponski ni
v ničemer pospešila konca vojne na
Daljnem Vzhodu.

V Angliji je objava jaltskih dokumen¬
tov povzročila val ogorčenja in menijo,
da se bodo odnosi med USA in Anglijo
mogli zaradi tega poslabšati. Predvsem
se čuti prizadet Churchill, ki je v par¬
lamentu izjavil, da je to “ameriška
verzija jaltske konference”. Francosko
in italijansko časopisje meni, da doku¬
menti niso bili objavljeni v pravilnem
trenutku.

Dulles je na številna vprašanj^ od¬
govoril, da je itak večina dokumentov
bila doslej objavljena v številnih knji¬
gah o vojnih spominih in da bo “jaltska
konferenca razburjala duhove še dolg,a
desetletja”. Ameriško zunanje ministr¬
stvo je tudi objavilo, da je bila Angli¬
ja obveščena o nameravani objavi do¬
kumentov in je britansko zun. ministr¬
stvo dobilo že pred več meseci na vpo¬
gled zbirko kakršna je sed,aj objavlje¬
na, pa ni doslej predlagalo, naj bi doku¬
mentov ne objavili. Razen tega pa je
objava dokumentov važnih mednarodnih
konferenc reden postopek ameriškega
zunanjega ministrstva, ki objavlja take
dokumente vedno deset let po izvrše¬
nem dogodku. Zato namerava ameriško
zunanje ministrstvo 30. junija objaviti
še dokumente konferenc v Kairu (1943),
Teheranu (1945) in Potsdamu (1945).

TAJNI DOKUMENTI JALTSKE POGODBE

FANT, TI TEGA NE RAZUMEŠ!

Prispevek iz USA

Gornji vzklik, vzet iz nekih drugih ust
— Tine bo takoj vedel, kje sem ga u-
kradel — je privrel skozi živo mejo
mojih zob, ko sem bral v Koledarju-
Zborniku Tinetovo mnenje v zvezi s
Karlom Mavserjem:

“Spričo vsega tega njegovega dela
ne morem verjeti, da bi se pisatelju ta¬
ke delavnosti in popularnosti ne mogla
najti v bogati Ameriki možnost živeti
sebe in družino samo z literarnim delom,
temveč še vedno s tovarniško dnino. In
takrat bi njegovo delo imelo tisti mir,
ki ga nujno potrebuje, da bi ustvaril glo-
bokejša in sodobnejša zrela dela, ki bi
bila v ponos emigraciji, in ameriški še
posebej... Caveant consules!”

Radoveden sem, koliko drugih v Ame¬
riki, bogati in tako dalje, je to bralo,
obstalo, pomislilo, se začudilo, se na¬
smehnilo, zmignilo z rameni, odprlo u-
sta in vsaj v mislih vzkliknilo: Fant, ti
tega ne razumeš! Jaz sem napravil vse
to in zdaj se pripravljam napraviti še
nekaj več. Pripravljam se povedati Ti¬
netu, zakaj bo edino prav, če verjame,
česar doslej ni mogel verjeti, če bom
kaj narobe povedal, naj dobim po krem¬
peljcih!

Najprej to. Če bi se zgodilo po Tine¬
tovih željah in nasvetih, bi bilo to ne¬
kaj tako novega, da bi pomenilo čisto
novo dobo v slovenskem ameriškem
življenju, če bi se bil kak slovenski pi¬
satelj pojavil tu recimo pred 40 leti, pa
bi kak Tine izrazil tako željo, že takrat
bi se bilo čudno slišalo. Kaj šele danes,
ko “že sonce zahaja in skoraj za goro
bo šlo”. Da ni prišlo sem v zadnjih le¬
tih tistih dobrih 3.000 “novih in najno¬
vejših” in dalo tukajšnjemu slovenstvu
nekaj “injekcij”, Joj! Nekaj je, ne re¬
čem, ampak ti bori trije tisočaki ne bo¬
do delali čudežev. Niti ne zgolj, zaradi
pičlega števila, še iz mnogih drugih
razlogov...

Z eno besedo, živi duši v vseh pretek¬
lih desetletjih ni prišlo kaj takega na
misel kot zdaj predlaga Tine. Kako naj
zdaj komu pride? Rad bi poznal člove¬
ka, ki je kdaj tu med nami zaslužil zgolj
novo suknjo s “samim literarnim de¬
lom”, kaj šele, da bi preživljal s tem
sebe in družino! Ali je treba poleg te
ugotovitve napisati tudi utemeljitev?
Kajm na) se vzame na znanje kot je
zapisano in naj se mi prizanese z zahte¬
vo po utemeljevanju! Saj še tako dolga
razprava ne bi spremenila na stvari prav
ničesar!

“Caveant consules”, naroča Tine. Ka¬
ko bi se to glasilo po naše? Morda ta¬
ko: Odgovorni činitelji naj poskrbe, da
se zgodi!

Razmišljam. Kdo so činitelji in kdo so
odgovorni činitelji? In če jih najdemo,
kako naj za to reč poskrbe?

Imamo nekaj “činiteljev” v osebah
slovenskih duhovnikov po slovenskih
župnijah, ki so v najboljšem primeru —
vsaj poprečno vzeto — kvečemu še na¬
pol slovenske. In ti so — spet poprečno
vzeto — čez glavo zaposleni in zakopa¬
ni v skrbi, kako bodo svoje fare držali
pokonci.

Imamo nekaj “činiteljev” v osebah
odbornikov bratskih podpornih organiza¬
cij, ki so približno prav enako, kvečemu
še napol slovenske. Ne rečem, da med
temi odborniki in odbornicami ni takih
ljudi, ki bi kdaj pa kdaj pomislili na kaj
“literarnega”, toda njihove organizaci¬
je slone na denarnem prometu in to so
skrbi, številke in postavke in imena —
take reči so nujno v ospredju njihovega
zanimanja. Preko tega polja utegne nji¬
hovo “činiteljstvo” le redko poseči.

Imamo nekaj “činiteljev”, ki se že¬
nejo za slovenske pevske, dramatične,
predavateljske in podobne kulturne za¬
deve. Imajo svoje uspehe, včasih večje,
včasih manjše, so pa s takimi rečmi do¬
volj velike skrbi, da si ti činitelji ne ho¬
dijo še na druga polja delat sivih las.

Imamo nekaj “činiteljev” v redkih u-
redništvih, ki pa vsi brez izjeme tožijo,
da ne vedo, kako dolgo bodo zmagovali
razen če je publikacija v rokah re¬
dovniške naselbine, ki ne “najema” in
ne plačuje, ampak ljudi, ki jih ima v
sebi, gladko “nažene” na delo.

Imamo nekaj “činiteljev”, ki razpe¬
čavajo ali vsaj skušajo razpečavati “li¬
terarna dela”. Razpecajo, če sem prav
poučen, komaj toliko, da nimajo izgu¬
be. Ali pa delajo le iz golega idealizma,
kot menda naslednje tri “ustanove”:
Slovenska Knjiga pod streho Zdravka
Novaka, Slovenska pisarna pod vod¬
stvom Karla Mavserja in ameriška po¬
družnica celovške Mohorjeve Družbe pri
Ligi v New Yorku...

Imamo tudi nekaj “činiteljev” pri
kakšni karitativni organizaciji — če je
sploh na mestu, da sem zapisal “kak¬
šni”. Saj menda ne poznamo druge kot
LIGO KSA v New Yorku. Karitativna

plat njenega dela pa zavzame ves pro¬
sti in neprosti čas, da za kaj “literarne¬
ga” ni najti možnosti.

Je nazadnje tudi nekaj političnih “či¬
niteljev” med nami in še kaj takega bi
se našlo, toda rezultat bi bil isti.

Če vsa ta raziskavanja in najdbe ni¬
so prepričevalna, naj poudarim še eno
reč, ki mora prepričati: Vsi ti razni
“činitelji”, kakor so koristne naredbe
in zadržujejo sonce, da ne zaide za gore
prehitro, niso med seboj prav nič pove¬
zani in naš tukajšnji “narod” jih ni po¬
stavil med “činitelje”, ampak so se mo¬
rali sami vsak na svojem polju postavi¬
ti na mesto in se narodu predstaviti kot
taki. In vsak je dobil zase neki droben
odstotek naroda, ki se zanima za svoje¬
ga “činitelja” in mu gre kolikor toli¬
ko na roko — dokler mu gre. če “čini-
telj” izgubi zaslombo svojega odstotka,
lepega dne preneha biti “činitelj” in od¬
stotek tistih v narodu, ki potočijo za
svojim bivšim “činiteljem” eno samo
solzo, je jako, jako nizek.

Fant, ali zdaj začenjaš razumevati ?

Ni drugega izhoda kot da Karel Mav-
ser sam postane “činitelj”, začne na de¬
belo izdajati knjige in najde za svoje
knjige — približno vsako leto dve — po j
kakih pet do deset tisoč kupcev. Pri ,
draginji ameriških tiskarn in tako dalje
bi morda, pa samo morda, s tem preživ¬
ljal sebe in družino,.. Kje bo dobil
deset tisoč kupcev? Bolj verjetno se mi
zdi, da bi deset tisoč ljudi, ki so kdaj
slišali ime Karel Mavser (če jih je to¬
liko .. .) ne potočilo za čajno žličko
solz, ako bi zvedeli, da je Mavser vrgel
pero v erijsko jezero, pa se dodobra po¬
svetil svedru...

Imam pa pri vsem tem eno zadoščenje.
Ni bil Karel tisti, ki je zaklical v svet:
Caveant consules! In tudi ni bil kak
drug Amerikanec. To je mogel zapisa¬
ti Tine, ki ima o “bogati Ameriki” še
zmerom starokrajske misli. Kdo bi mu
zameril? še priznanje mu damo, pa
prav iz srca. Toda...

Saj vem, da je vse to le kisla tolažba.
Pa na žalost boljše niti Karlu niti Tinetu
■— ne morem dati... Oba.

DEDIJER IN SVETOVNI TISK

Pred č,asom je sev. amer. revija Ti¬
me prinesla poročilo o Djilasu in Dedi¬
jerju in navedla nekatere stavke, ki jih
je Dedijer podal njenemu dopisniku Ed
Clarku. Verjetno pa so te izjave Dedi¬
jerju naredile doma precej težav, ker je'
poslal pismo na uredništvo Timesa, v
katerem pravi: “Mr. Ed Clark je prišel
k meni, d,a me intervjuva. Povedal sem
mu, da nimam ničesar dodati k bese¬
dam, ki so že bile objavljene v london¬
skem Timesu... Intervju g. Clarka, ka¬
kor je bil podan v vaši reviji, ponavlja
stavke, ki sem jih izrekel za londonski
Times, podaja pa tudi st.avke, katerih
nisem izrekel.”

Uredništvo Timea je na to pismo pri¬
pomnilo tole: Dopisnik Timea Ed Clark,
ki je spoznal Dedijerja za časa vojne,
vztraja na svojem intervjuvu, razume
pa zakaj Dedijer ne more vztrajati pri
svojih besedah (ker je bil ta čas obso¬
jen pogojno na 6 mesecev zaradi “zlo¬
činskega dejanja sovražne propagan¬
de”.

ARGEN T iNA

Predsednik general Peron bo 29.

m^rca sprejel vse lani izvoljene po¬
slance za Narodni kongres kakor tu¬
di za provincijske parlamente, kate¬
rim bo žacela teči poslaniška doba
dne 1. maja t. 1.

Severnoameriški minister za voj¬
no mornarico Charles S. Thomas je
v spremstvu Visokih funkcionarjev
vojne mormarice. ZAD prispel prej¬
šnji petek v Buenos Aires. Na leta¬
lišču na Ezeizi ga je sprejel argentin¬
ski minister za vojno mornarico
kontradmiral Anibal O. Olivieri, s
svojim štabom in severnoameriški
veleposlanik Nufer z osebjem velepo¬
slaništva. Predpisane vojaške časti
mu je pa izkazal oddelek mornarice
z godbo in zastavo. Po krajšem od-
počitku v hotelu je severnoameriški
mornariški minister napravil vljud¬
nostne obiske državnemu tajniku za
narodno obrambo generalu Sosi Mo-
linu ter zun. ministru dr. Remori-
nu. V petek zvečer je bil na ameri¬
škem veleposlaništvu njemu na čast
velik sprejem. V soboto dopoldne je
severnoameriški gost položil vence
na katafalk, v katerem počivajo po¬
smrtni ostanki generala San Martina
v katedrali, nato pa pred spomenik
admiralu Brownu in Washingtonu.
V nedeljo zjutraj je bil s svojim
spremstvom sprejet pri generalu Pe¬
ronu v predsedniški letni rezidenci
v Olivosu. V njegovi družbi si je n,u-
to ogledal vse društvene in športne
prostore ženske mladinske srednje¬
šolske organizacije UES, nakar je z
letalom z vsemi svojimi spremljeval¬
ci odpotoval v Mar del Plato, v po¬
nedeljek je pa obiskal argentinsko
pomorsko bazo Puerto Belgrano.

Po vrnitvi v Bs. Aires si je ogledal
razne .argentinske pomorske ustano¬
ve, bil je znova sprejet pri predsedni¬
ku generalu Peronu, ki mu je podelil
najvišje argentinsko odlikovanje za
pomorske zasluge. Ob tej priliki je
visoki am. gost imel tudi govor, v ka¬
terem je povdarjal tradicionalno pri¬
jateljstvo Argentine in ZAD, posebno
pa še njenih vojnih mornaric. Nagla-
šal je izredno važnost Argentine za
obrambo svobode pred navalom inter¬
nacionalnega komunizma. Snopi je
severnoam. mornariški minister odpo¬
toval v svojo domovino.

Predsednik general Juan D. Peron
se je udeležil slavnosti ob z,vključit¬
vi II. mladinske olimpiade. Ob tej
priliki je imel govor ter je v njem
povdarjal potrebo po pravilni športni
vzg-oji mladine.

V novi argentinski provinci Misio-
nes so bile v nedeljo splošne volitve,
katerih so se udeležile tri politične
stranke: Peronistična, radikalna in
komunistična stranka. Zmagala je
Peronistična stranka, ki je dobila
52.481 glasov. Za radikale je glasova¬
lo 19.001, za komuniste pa 831 volil-
cev. Praznih in neveljavnih glasovnic
je bilo 935. Za prvega guvernerja te
province je bil izvoljen dr. Claudio
Arrechea, za viceguvernerja pa dr.
Francisco M. J. de Haro.

Iz New Yorka poročajo, da name¬
ravajo predstavniki severno,ameriške
jeklarske industrije investirati 100
milijonov dolarjev za dograditev ter
dovršitev velike argentinske jeklar¬
ne v San Nicolasu v provinci Bue¬
nos Aires.

Vlada je izdala dekret, ki določa,
da ima Argentina v bodoče samo na¬
slednje državne praznike: 1. maj,’ 25.
maj, 9. julij, 26. julij in 17. oktober.
Slavnosti, ki so bile združene z Dne¬
vom, posvečenim narodni zastavi, bo¬
do odslej dne 25. maja. Te dni bo po¬
čivalo vse delo. Delo bo počivalo tu¬
di 17. avgusta, na dan smrti genera¬
la San Martina, in na pustni torek.
Za delovne dni so pa proglašeni: 6.
januar, Telovo, Marijino vnebovzetje,
Vsi sveti in 8. december.

V Buenos Airesu se je dne 18. mar¬
ca t. 1. sestal odbor Ameriške nagra¬
de Juan Peron ter je razpravljal o
predlogih iz posameznih držav za po¬
delitev nagrade enega milijona pesov
znanstvenikom in javnim delavcem,
ki so s svojim delom koristili člove¬
štvu. člani odbora so se po daljšem
razmotrivanju vposlanih predlogov
odločili za podelitev nagrade slovite¬
mu francoskemu nevrokirurgu vse-
učiliškemu profesorju Dr. Reneju Le-
riche-ju. Nagrada mu bo slovesno iz¬
ročena dne 14. aprila na Dan Ame¬
rik. Na to slavnost bo povabljen tu¬
di predsednik general Juan Peron.

Naročajte in širife
Svobodno Slovenijo

Buenos Aires, 24. III. 1955

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3,

'Tirnice (jz

Prešernove nagrade za 1955 so dobili:
Prvo nagrado s področja znanosti univ.
prof. dr. Milko Kos za delo Urbarji
Slovenskega Primorja, II. nagrado z
znanstvenega področja dr Stanko Peter¬
lin za samostojno in izvirno znanstveno
delo s področja velemolekul, objavljeno v
ameriškem znanstvenem časopisu Jour¬
nal of Polymer Science 1954. Prav tako
nagrado z znanstvenega področja je do¬
bil dr. Fran Novak, izredni univ. prof.
zdravilstva, za odkritje novega uspeš¬
nega postopka pri izvajanju Wertheimo-
ve operacije. S področja umetnosti je
dobil prvo nagrado Ivan Potrč za roman
Na kmetih, naslednji dve nagradi st^i
pa pripadli gledališki igralki Miri Dani¬
lovi za igralske stvaritve v Vasi želez-
novi Maksima Gorkega, v Willi,amsovi
Stekleni menažeriji in v de Filipovi Fi-
lomeni ter slikarju in grafiku France¬
tu Miheliču.

Selections of poems by France Preše¬
ren je naslov knjigi z izborom Prešer¬
novih pesmi v angleškem prevodu. Zbir¬
ko st^i uredila prof. londonske univerze
W. K. Matthews, in univ. prof. dr. Ante
Slodnjak, ki je knjigi napisal tudi uvod.
Prešernove pesmi so prevedli v angle¬
ščino univ. prof. V. de Sola Pinto, Jan¬
ko Lavrin, univ. prof. v Notthinghamu,
že omenjeni univ. prof. Matthews, Glo-
ria Komai in slov. pesnik Griša Korit-

NOVO PRIZNANJE
PROF. DR. AHČINU

Ena izmed najbolj uglednih španskih
■socioloških revij “Revista Internacional
de Sociologia”, ki jo izdaja znanstveni
institut za sociologijo “Balmes” v Ma¬
dridu, je v svoji 46. številki prinesla o-
■ceno dr. Ahčinove Sociologije I. Oceno
je napisala sodelavka omenjenega in¬
stituta prof. MARIA JOSE GARCIA
MORATO.

Iz ocene je razvidno, da prof. GARCIA
MORATO dobro pozna ne samo prvo
'knjigo dr. Ahčinove Sociologije, ampak
tudi druga Ahčinova sociološka dela.
Pozna tudi slovenske socialne krožke,
piše o Družabni Pravdi in njenem delu
in o slovenskih izseljencih. Pove, kako
je bila knjiga sprejeta med Slovenci in
navaja oceno knjige, ki jo je napisal dr.
Miha Krek v Svobodni Sloveniji.

O Sociologiji pravi, da je njen slog
privlačen ter njena zunanja oblika pri¬
merna, da jo človek vzame na potovanje;
da je iz knjige razvidno globoko po¬
znanje sociološke tvarine avtarja in
■zlasti tistih temeljnih resnic, ki tvorijo
temelj katoliške sociologije. Nato nava¬
ja vsebino vseh šestih poglavij in po¬
ve naslove nadaljnih treh knjig, ki jih
■namerava prof. dr. Ahčin še izdati.

Svojo oceno zaključi takole: Lahko

trdimo, da je dr. Ahčinovo delo edin¬
stven primer sociološke literature med
vsemi emigrantskimi skupinami in iz
tega dejstva moramo ocenjevati vso slo¬
vensko emigrantsko skupino na splošno
in še posebej “Družabno Pravdo”, slo¬
vensko organizacijo, ki ima namen širiti
katoliški socialni nauk.

nik. Med drugimi je preveden celotni So¬
netni venec z Gazelami.

V Sloveniji so se začeli spreminjati
letni časi. V najhujših zimskih mesecih
so imeli lepe sončne dneve. Januarja in
februarja je bilo povsod polno pomla¬
danskega cvetja. Sredi februarja se je
v Ljubljani bliskalo in je grmelo kot
ob nevihti sredi poletja, v marcu pa sne¬
ži in sneži in so imeli celo temperaturo
18 stopinj pod ničlo.

Svet za prosveto in kulturo LRS je
sprejel osnutek zakona o kmetijsko-go-
spodarskih šolah. Kmetijske šole naj
bi ustanavljali okrajni ljudski odbori.
Obisk teh šol r.aj bi bil v okolišu 6 km
obvezen za vso moško in žensko mladi¬
no, ki je izpolnila obvezno osemletno
šolanje in ne obiskuje kake druge šole.

Posebna komisija je preučevala vpra¬
šanje družbenega upravljanja central¬
nih gledaliških ustanov v Ljubljani.
Sklenjeno je bilo naj posebni upravni
odbor vodi Dramo in Opero v Ljubljani
kot začasni organ društvenega uprav¬
ljanja.

Dr. Franc Stele, univ. prof. v Ljublja¬
ni je bil imenovan za dopisnega člana
Jugoslovanske akademije znanosti in u-
metnosti v Zagrebu.

Veronika Mlakar, hčerka Pina in Pie
Mlakar, je za Novo leto gostovala v
Ljubljani v vlogi Svanilde v baletu “Cop-
pelia”, v kateri je plesala v Ljubljani
samo enkrat pred leti. Veronika Mla¬
karjeva je nastavljena sedaj kot prva
plesalka Državne opere v Munchenu.

V Selah pri Dobovi so leta 1954 od¬
kopali slovensko grobišče iz IX. stolet¬
ij, t. j. še iz časov pred madžarskim
prihodom v Panonsko nižino in njihovi¬
mi napadi n9. slovensko zemljo. To gro¬
bišče je dosedaj edina priča o zgodnji
naselitvi Slovencev v obsotelskem tri¬
kotu.

V Javni zobni polikliniki v Celju so
bile tako neurejene razmere, da je med
nameščenci prišlo celo do medsebojnih
pretepov. Sedaj so imenovali kolektiv¬
no prisilno upravo.

V Ljubljani so nedavno slavili živ-
1 jenske jubileje: Ante Trstenjak, slikar
in grafik, 60. letnico, Vera Albrehtova,
mladinska pesnica 60 letnico, dr. Brat¬
ko Kreft, režiser in dramaturg Sloven¬
skega narodnega gledališča, 50 letnico in
dr. Božo Vodušek, pesnik, 50 letnico.
Dr. Božo Vodušek je v zadnjem času
prestavil I. del Goethejevega Fausta,
ki bo izšel v založbi Državne založbe
Slovenije.

V Sloveniji boluje za tuberkulozno let¬
no na 100.000 prebivalcev 300 bolnikov.
Največ tuberkuloznih bolnikov je v in¬
dustrijskih centrih in v mestih Ljublja¬
na, Celje, Maribor ter v trboveljskem
bazenu. To so ugotovitve dr. Bojana
Fortiča ra seji Sveta za zdravstvo LRS.
Vzroki tuberkuloznih obolenj med indu¬
strijskim in mestnim prebivalstvom so
predvsem v podhranjenosti in slabih hi¬
gienskih stanovanjskih razmerah. Eden
od vzrokov tuberkuloznih obolenj med
industrijskim delavstvom je telesna iz¬
črpanost.

Odbor za socialno politiko zveznega
izvršnega sveta ima pripravljen načrt
uredbe o razširitvi socialnega zavaro¬
vanja na osebe samostojnih poklicev,
med drugim za zavarovanje umetnikov.

Umrli so. V Ljubljani: Emil Cevc,
uslužbenec tovarne dekorativnih tkanin,
Štefanija Geč, Ernestina Jamšek, učit.
v p., Ivan Zvonar, vlakovodja v p., Na¬
taša Lapajne, profesorica na Ekonom¬
skem tehnikumu, Reza Balon, Vojteh
Fortič, strojni mojster Mestne elektrar¬
ne v p. in Ivan Jakoš, oficir v p. v Za-
dvoru, Franc Stres, v Kobaridu, Janez
Žitnik, upokojenec papirnice Vevče v
Zpdvoru, Vida Oček, nameščenka Bom¬
bažne tkalnice v Vižmarju, Marija Prni-
kar v Domžalah, Ivan Kamnikar-Mati-
ček uslužbenec Litostroja v Stožicah,
Velentin Pulko, šolski nadzornik v p. v
Hajdini, Marija Permozar iz Domžal,
Jakob Brežan, žel. v p. v Litiji, Rudi
Ramovš, ročni stavec y Titovgradu .Ma¬
rija Grilc, roj. Ušeničnik v Radovljici,
Slavko Trošt, II. častnik krova ladje
“Rog” Splošne plovbe Koper, Marija de
Costa v Brežicah, Martin Lavrač, upo¬
kojenec v Moravčah, Franc Majdič, pos.
na Viru, Franc Virant-Vreščaj na Igu,
Ivana Babnik, roj. Kogirosek v Drav¬
ljah in Terezija Boškovič v Radovljici.

Ljubljanski učitelji so se na svojem
nedavnem zborovanju zavzemali za ob¬
vezno predšolsko vzgojo ter za enotni
osemletni osnovnošolski pouk. Glede
pouka moralne vzgoje so bili mnenja,
naj bi v osnovnih šolah odpadel kot po¬
seben predmet, ker “mora učitelj vzga¬
jati otroke pri vseh predmetih”. Ugo¬
tavljali so tudi, da je mnogo družin, ki
za otroke sploh ne skrbijo, čeprav pre¬
jemajo od družbe stedstva za to. Kot
vzrok za tako stanje so navajali neu¬
rejene družinske razmere, ločene zako¬
ne in pijančevanje. Zato so nekateri
učitelji bili mnenja, “da bi zaradi zašči¬
te otrok morali ostreje nastopati proti
ločitvam”.

Pri pregledovanju poslovanja Gozdne
uprave v Šoštanju, so ugotovili, da je ta
uprava kupila tudi avto in sicer za ce¬
no, ki je znašala na prvem računu
550.000 din, drugi račun pa se je glasil
na znesek 1,050.000 din. V resnici je
avto stal 4 milijone 100.000 din. Račune
so ponaredili, da bi se izognili plačilu
visokega prometnega davka. Ker dru¬
gače niso mogli priti do sredstev, so si
ustanovili črni fond s ponarejenimi pla¬
čilnimi listinami. Gozdna uprava je po
poročilih v ljb. listih namesto 16 mili¬
jonov din. odvedla za davke samo 2 mi¬
lijona. Poročilo o teh manipulacijah pra¬
vi, da so se z njimi okoristili tudi po¬
samezniki z več 100.000 din. člani okraj¬
nega. ljudskega odbora Šoštanj so te
nepravilnosti uredili tako, da so “kri¬
minal pri okrajni gozdni upravi ostro in
z ogorčenjem obsodili ter zahtevali, da
se v bodoče ne sme ponoviti”.

Slovenski knjižni zavod namerava iz¬
dati v novoustanovljeni zbirki “Bios”
vrsto življenjepisov, pqtopisov, monogra¬
fij in podobno. Med dfugim so priprav¬
ljena za izdajo dela: Ijr. Dragotin Cvet¬
ko “Davorin Jenko” Tibor Mende: “Bur¬
ma sredi dveh svetovi, Benjamin Platt
Thomas: “Abraham Lincoln” in Axel
Munthe “San Miehele”. V zbirki “So¬
dobni roman” je na sporedu za izdajo ro-

JPI SMO IZ TUSTA

NASELJEVANJE ITALIJANOV
V SESLJANU IN PRI PROSEKU

Občinska uprava v Trstu je odobrila
prodajo 16.581 kv. metrov sveta na Pro¬
seku ustanovi za italijanske begunce
za gradnjo novega begunskega naselja.
Srenjska zemlja slovenskih kmetov bo
tako središče poitalijančevanja. Vsi
protesti Slovencev so zaman. Italijan¬
ska politika v Trstu gre torej po poti
jugoslovansko-italijanskega sporazuma,
po katerem ni dovoljeno spreminjati na¬
rodnostne slike delov Tržaškega ozem¬
lja.

Občinska uprava v Nabrežini je od¬
bila dovoljenje za gradnjo 50 hiš po 4
stanavanja (za 1.200 ljudi) za italijan¬
ske begunce v Sesljanu, na svetu, ki ga
je ustanov^ kupila od devinskega prin¬
ca Thurn und Taxisa. Pokrajinska upra¬
va je sklep občine razveljavila. Občina
se je pritožila, a je bila tudi pritožba
odbita. Do 5. marca 1955 bi občina mo¬
rala izdati dovoljenje za gradnjo. Obči¬
na pa dovoljenja ni izdala. Sklicuje se,
da je v občini že dovolj brezposelnih
ter da po posebnem statutu ni dovoljeno
spreminjanje etnične slike volilnih enot.
Italijanski krogi se seveda pritožuje¬
jo ter groze, da bodo postavili občini
komisarja. Javno pa tudi trdijo, da gre
le za gradnjo dveh hiš. V resnici dveh
skupin hiš.

Tržaška občina je doslej prodala o-
krog 170.000 m 2  jusarske (srenjske)
zemlje, nekdanja last slovenskih kmeč¬
kih srenj, italijanskim ustanovam. Pri

Slovenci v Argentini

PORAVNAJTE NAROČNINO
TEDNIKA “SVOBODNA SLOVENIJA”

Naročnina znaša:

Za leto 1955: Pri enkratnem plačilu
$ 80.—. Pri plačevanju v obrokih $ 43.—.
za pol leta in $ 23. — za četrt leta. Pri¬
spevajte prostovoljno za tiskovni sklad.

Naročnino plačajte na Victor Martinez
50, Bs. Aires, ali pa po pošti (giro po¬
stal). Ne odlašajte s plačilom!

OSEBNE NOVICE

Družinska sreča. V družini g. Fran¬
ceta Dermastje in njegove žene ge Eli,
roj. Us se je rodila 6. marca t. 1. hčer¬
ka Marija-Dora. čestitamo.

Kam bomo šli na Belo nedelj o

17. aprila 1955

NA SLOVENSKO PRISTAVO
V MORON,

kjer bo velika družabna priredi¬
tev Društva Slovencev

man Karla Grabeljška “Dolomiti se kru¬
šijo”, v zbirki ža domačo literaturo “Fe¬
niks” mislijo izdati pesniške zbirke Ce¬
neta Vipotnika, Petra Levca in Ivana
Minatija. Napovedana je tudi izdaja Bar¬
tolovih “Tržaških humoresk”.

Slovenec Dolinar je jugoslovanski
prvak v namiznem tenisu.

sv. Križu 36 tisoč, na Opčinah 34 tisoč,
v Padričah 54 tisoč, na Proseku-Konto-
velu prej 27 tisoč, sedaj skoro 17.000.
Hoče razlastiti s pomočjo pokrajinske
uprave 500.000 m2 zemlje v Zavljah, po¬
leg vse doslej že odvzete zemlje, ki je
bila potrebna (ali nepotrebna) za grad¬
njo industrijske cone. 336.000 m 2  zem¬
lje je bilo razlaščene ob izlivu Timava
za italijanske begunce.

Kdaj se bo vse to končalo?
VRAČANJE BEGUNCEV

Italijanske oblasti v Trstu so začele
vračati begunce, ki pribijajo skrivaj iz
Jugoslavije. Prvi je prinesel to vest Slo¬
venski poročevalec v poročilu svojega
dopisnika iz Trsta Staneta Lenardiča.
Nato se je oglasil tednik “II Borghese”,
nato “IL Corriere di Trieste”, končno
“II Piccolo di Trieste”. Zadnji potrjuje
vest ter jo tudi opravičuje. Trdi pa,
da ne gre za begunce, ki iščejo politični
,azil, ampak za skupine prebežnikov, ki
so prišli v Italijo iz ekonomskih ali o-
sebnih razlogov. Vsekakor je to svoje¬
vrsten boj demokrščanske vlade proti
komunizmu: slovenski begunci so taka
izročanja že večkrat doživeli, zato, si
danes v Trstu ne delajo nobenih iluzij
več.

Zveza uslužbencev slovenskih šol je
na zadnjem občnem zboru 11. februarja
izbrala novi odbor, ki ga sestavljajo:
Maks šah, Jože Velikonja, Tone Kost-
napfer, Vovk Vinko, Stanislav Soban,
Martin Kopušar in Vera Glabočnik.
Zveza ima namen ščititi koristi vseh
uslužbencev na slovenskih šolah v Trstu.
Poleg nje obstajata v Trstu še dve stro¬
kovni organizaciji slovenskih šolnikov.
Za koordinacijo njihovega dela skrbi
Zvezni odbor.

Posebni statut se v Trstu še nikjer
ni začel izvajati. Italijanski oblastniki
trdijo, da je že vse urejeno, četudi niso
-izd ( ali še nobenih zakonskih predpisov.
Niti posebni sporazum še ni bil objav¬
ljen v Uradnem listu. Nekateri se boje,
da bi sporazum izgubil vsako vrednost,
če bi padla italijanska vlada, ki je spo¬
razum sprejela. Ker je položaj vlade
zelo rn^ijav, ni videti, da bi sporazum
začeli kmalu in dosledno izvajati. Zdi-
se tudi, da se Jugoslavija za Trst ne
briga dosti, ker med Slovenci v Trstu
nima, mnogo zagovornikov. Zanjo so
važnejši dobri odnosi z U Nujem. (Kdo
ga pozna?!)

Slovenska radijska postaja v Trstu
se spreminja počasi v postajo z italijan¬
skim programom, prevedenim v sloven¬
ščino. Posebno je to očitno pri poroči¬
lih, ki jih Italijani natančno predpiše¬
jo in strogo kontrolirajo. Sicer je pa
pred meseci italijanski odgovorni funk¬
cionar radijske postaje izjavil, da ima
postaja namen širiti italijansko kulturo
na vzhod...

Sneg v Trstu. V Trstu je 5. in 6. mar¬
ca zapadlo precej sneg,a. V okolici do 30
cm, v mestu kakih 15 cm. Posebnost je
pač, da je padlo toliko snega tako po¬
zno, potem ko je mnogo marelic že
odcvetelo. Mnogo več snega je zapadlo
v Sloveniji, kjer je bil mnogokje pre¬
kinjen promet zaradi snežnih zametov.
Okrog Postojne so bili zameti visoki po
tri metre. Sneg je padel tudi v vsej
Benečiji.

NARTE VELIKONJA

( 8 )

Višarska polena

■“Po fantu. In hlapec, moj hlapec — bo
moj gospodar! Dva tuja človeka mi bo¬
sta na mojem gruntu rezala kruh, pod
streho, ki sem jo jaz postavil. O, naj ne
doživim tega! Da bi moj hlapec meni
rezal užitkarski kruh!”

In se je tiščal ves dan za pečjo. Če ga
je kaj vprašala, je samo odgodrnjal ter
jo. ošvrkal s sovražnim pogledom. “Go¬
senica!” si je mislil ter se naslajal ob
tej besedi. “Gosenica, žre sad tujega tru¬
da!” In ni videl njenega dela, ni videl
njene skrbi. “Žre, žre, moje krvave žulje
žre in neprespane noči žre.”

V srcu je čutil dan na dan večje za¬
ničevanje, dan na dan jo je bolj sovra¬
žil ter se ji umikal, kakor da je stru¬
pena.

V tem vzdušju se je vrnil Tine iz bol¬
nice. Ni čuda, če ga je Franca spreje¬
la z veseljem. Preko prsi je imel oklep
iz mavca ter se ni mogel sam nič premi¬
kati, ker je imel tudi nogo in roko v ob¬
vezi. Z Matijcem sta ga nesla v čumna¬
to, Franca je bila zakurila v peč ter mu
■pripravila posteljo.

Mohor pa je oprezoval okoli snahe.

“Kar oči širi, tako ga požira!” je od¬
godrnjal v izbo, ne da bi bil Tinetu kaj
dejal v pozdrav. Matijsc pa se jim je
tudi izognil. Ni hotel s hlapcem nobene¬
ga pogovora. /

In tako je Franca dobila bolnika v hi-

1 šo, prekladala ga ter čakala, kdaj ozdra-
! vi - ^

j “četudi je hlapec, pri našem delu ga
! je doletelo!” si je mislila ter mu pripra¬
vila priboljšek.

“Vse bo zmetala vanj!” je godrnjal
Mohor, “cesar sama ne požre, goseni¬
ca, bo pa trotu stlačila!”

Kakor da sedi na razbeljenih žebljih,
se mu je zdelo, pa je krevsal v sosešči¬
no.

“Da Matijea Franca ne mara, to je pa
čudno!” ga je na eni teh potov dregni¬
la Cajnarica “Kdo bi si mislil! Matevž
je pravil, kako ga je zavrnila. Zakaj je
pa prej zahteval grunt ? Ali ni mogel
počakati še par tednov? Nerodna sta,
nerodna!”

“Vražji jezik!” je zaklel Mohor. “Kaj
gobezdaš?”

“Ali jaz?” je hitela žanska užaljena.
“Ali jaz ? Matevž, ki je bil zraven. Pa
saj ni neumna, dosedaj je bila gospo¬
dinja, pa naj da grunt kar nazaj. Mla¬
dega fanta si lahko izbere, samo če bi
namignila! In pa tak lep grunt!” je
vrtala vanj.

“Kaj komu mar ? ” je besno udaril z
nogo. “Kaj komu mar? Da se mora vsak
jezik obregati ob nas!”

Ženska se je prestrašila ter se naglo
poslovila.

“Mladega fanta si lahko izbere. O, saj

i si ga je! Ali ne tiči zmerom pri njem,”
| si je besedil Mohor. “In to je bila žena
j mojega sina. Sina; ki sem mu dal grunt!”

In je taval okoli kakor izgubljen in pri-
| taval k Blažu. Blaž je sekal dračje pred
kočo ter prenehal, ko je zagledal Mo¬
horja.

“Ali sekaš?”

“Sekam!” je odvrnil Blaž.

Mohor je sedel na prag ter se jezil nad
snegom, ki se je oprijel njegovih hlač.

“Kako se to prime!”

“Kakor moka!”

Pa sta molčala.

Čez dolgo se je Mohor odkašljal.

“Vprašal bi te za svet!”

“In?’;

Blaž je zvedavo pogledal Mohorja.

“Ti veš, da bi se Matijec lahko ože¬
nil!”

“Lahko bi se!”

Pa sta spet umolknila

“Že, pravim, če pa se noče!” je spet
krehnil Mohor.

“Nože se!” je trdil Blaž.

“In najbrž ga ne mara!”

“Kdo, Franca?” je naglo vprašal
Blaž.

“Kako to veš, Franca? Da, Franca!”
je zimil, kakor da mu je kamen padel od
srca. “Zdaj pa veš vse.”

“O, jaz to dolgo vem!”

Kako ostro ga je pogledal Mohor.

“Veš, pa ne poveš!”

“Vse bo še dobro! Franca je otrok,
Matijec je otrok — vse bo še!”

“Da ni Tineta!” je vzdihnil Mohor.

“Da ni Tineta?” je z blazno grozo
vprašal Blaž ter se skrivenčil od stra¬
hu. “Kaj praviš, Tineta ? Ali je že kaj ?
Ali je že kaj?”

“Kaj je, ne vem! Toda bo, bo!”

“O ti moj Bog,” je vzdihni! Blaž. “O
ti moj Bog!”

9.

V ozki čumnati je ležal Tine v oklepih
iz mavca. Z zdravo roko si je podpiral
glavo ter strmel skozi okno. Videl je na
gaz mimo hiše in ni ušel človek njegove¬
mu pogledu, ko je šel mimo.

Čudno tesno in pusto mu je bilo pri
srcu. V teh samotnih razmišljanjih je v
njem divjal strašen boj. “Da bi se sam
ovadil! Da bi se rešil teh ostrih očitkov!
Da bi se lahko spovedal.” Kolikokrat se
mu je v polsnu zazdelo, da sliši po ku¬
hinji Francetove stopinje, slišal je že,
da so se odprla vrata in je France stal
bled in nem na vratih.

“Da bi se ovadil! Mlad sem še. In jaz
nisem kriv. Zakaj me je izzval?”

S silnim naporom je zadušil v sebi o-
čitke ter se nasmehnil.

“Kakor otrok sem! Vse me straši!
Za pokoro je še čas, za ječo je še čas.
In zdaj naj grem pred sodnika. Ali ne
delam pokore z zlomljenimi udi? Ali ni
to pokora? Ali sem ga hotel umoriti?
Nisem. Saj ga nisem.”

In mu je odgovarjal drugi glas.

“Hotel si ga umoriti in si ga umoril!”

“Jaz sem še mlad in za pokoro je še
čas!”

Trmasto je stisnil ustni.

“Da, čas je še!”

Toda v skrivnem kotičku srca je žive¬
la drobna misel, kljuvala, kljuvala kakor
vztrajen črv ob njegovo zavest.

“Če stopi sodnik predme, bi mu ne
mogel skriti. Čisto zmrvilo me bo. Kako
bi mu pogledal v lice? In če Blaž le na¬
znani. če Blaž naznani, potem, potem
padem v ječo. In nikoli več ne bom vi¬
del solnca. če me celo ne zadene vrv!”

Kakor da ga je sunilo ostro bodalo, je
zastokal od srčne stiske in bolečine ter
se premeknil na postelji.

“Vrv! Okoli vratu! In bom zabingljal
v zraku!”

Krčevit,a groza mu je spreletela ude.
Spomnil se je na strašni prizor, ko so
pred njegovimi očmi obesili gališkega
kmeta. Vrgli so mu zanko okoli vratu
in je takrat zatulil od strahu in groze,
zatulil, da je šlo skozi ušesa. Nato se je
opotekel v zraku, kakor da misli ubeža¬
ti, ter si sam izpodbil stol izpod nog.
In še zmerom je navidezno bežal po
zraku... Hip, dv,q hipa, trije hipi. Na¬
to so mišice uplahnile in oči iztopile za¬
čudeno, zaripelo, krvavo obrobljene in
iz spačenega obraza je pomolil jezik.

Tine je skoraj zakričal ob spominu.

“Vrv. In tudi jaz bom bežal po zraku
ter omahnil in pomolil jezik!”

Z vso silo se je prevalil na postelji,
zagrabil 7,a rjuho in si obrisal kaplje
znoja s čela.

, (Nadaljevanje sledi)

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 24. ID. 1955

Stran 4.

SLOVENCI P O SVETU

ŠPANIJA

Politični tečaj smo imeli na koncu
lanskega leta v Madridu. Tečaj je orga¬
niziralo Poverjeništvo SLS v Madridu,
udeležili so se ga pa zastopnik SLS iz
Pariza ter člani Poverjeništva in prija¬
telji SLS iz Madrida. Na tridnevnem
tečaju so se obravnavala sledeča vpra¬
šanja: Zgodovina SLS (referent dr. S.
A. Mikolič), Ideološki temelji SLS (re¬
ferent g. N. Čretnik), Slovenske na¬
rodne manjšine (referent g. N. Čret¬
nik), Naloge SLS v emigraciji (refe¬
rent dr. Klopčič) ter Slovenija in poli¬
tične kombinacije (referent dipl. eko¬
nom Černetič). Po vsakem referatu se
je vršila daljša debata, v katero so po¬
segali vsi udeleženci - starešine in vse-
učiliščniki iz Madrida. Ob zaključku
teč,aja so tečajniki sprejeli, resolucijo,
ki se peča z vsemi slovenskimi proble¬
mi, ter so jo predložili načelniku stran¬
ke dr. Mihi Kreku.

ANGLIJA

Krščeni so bili: V Biggleswade Ivan
Gašparovič, v Doncastru Sonja Kristina
Lavrič in v Todmordenu Slavko Dogša.

Na univerzi v Galway na Irskem je
dobil diplomo kot specialist za duševne
in živične bolezni dr. Jože Jančar, ki je
že leta 1952 diplomiral iz splošnega
zdravilstva.

V Rochdale je dopotovala k svojemu
možu ga Fortuna iz Logatca. Z njo so
prispeli tudi trije otroci.

Hud vihar je dvignil streho na hiši
družine Rees v Pembroke Dock. Zrušil
se je tudi strop, dež pa je uničil pohi¬
štvo in obleko. Hišo Viktoriju Rupniku
v Hengoedu pa je uničil požar. Zgore¬
la je tudi vsa oprava.

Slovenci v Londonu so januarja me¬
seca postavili na oder Linhartovo “Žu¬
panovo Micko”.

FRANCIJA

V cerkvi Naše Gospe v Versaillesu
sta se poročila Janez Černetič iz Madri¬
da v Španiji in gdč. Neily Hardouin. V
Tucquegnieuxu sta pa stopila pred oltar
Florijan Močilnikar in gdč. Anica Ro¬
že. Oba para je poročil g. Nace Čretnik.

V družini g. dr. Antona Žajdele v Pa¬
rizu so dobili sina Ludovika Bernarda.

CHURCHILL ODHAJA

(Nadaljevanje s 1. strani)

voditelji dosegel končno poravnavo in s
tem postavil temelje za mir, ki ne bo
odvisen od hidrogenskih bomb. Stalina
je v Moskvi nadomestil Malenkov, za
Malenkovim so prišli drugi. Za volitve
v Angliji je bilo treba tudi v zunanji
politiki pripraviti uspeh, in ta uspeh ne
bi smel biti tako beden, kakor je bil do¬
govor, ki je bil sklenjen v Jalti. Ame-
rikanci so se na Formozi pravkar za¬
pletli v mreže, iz katerih ni pravega iz¬
hoda — Churchill edini še pozna sov¬
jetske politike dovolj in zato bo Angli¬
ja nastopila tako, da bo utrjena še vsaj
Za nekaj desetletij njena vodilna pozici¬
ja med Moskvo in Washingtonom.

DULLESOVA POTEZA
Dullesova teza — in tudi teza republi¬
kanske vlade — pa je, da sovjetom po
skušnjah v Jalti ni mogoče zaupati.
Vsak dogovor s sovjeti zanje ne pome¬
ni konec dobe napetosti ali trenja, am¬
pak le izhodišče za nove akcije ali po¬
teze; vsaka pogodba s sovjeti je samo
toliko vredna, kolikor je zanje koristna.
Zato sovjeti navadno izpolnijo le polo-

Msgr. škerbec lepo naproša vse roja¬
ke, naj mu sporoče na naslov, kakor je
naveden na platnicah njegove knjige
Krivda rdeče fronte, vse podatke o
kom- grozodejstvih v njih rojstnih kra¬
jih, prav tako pa tudi vsakršne druge
informacije, ki bi utegnile biti koristne
pri sestavi II. dela knjige Krivda rdeče
fronte. Kakšni podatki pa so potrebni,
se boste najlažje poučili, ako kupite
Krivdo rdeče fronte. Dobi se v Dušnopa-
stirski pisarni za 17 pesov.

vico pogodbe, druga polovica pa je te¬
melj za nove težave in novo izsiljeva¬
nje. Zato so v Washingtonu objavili vse
dokumente o Jalti prav v hipu, ko je
bila debata o pogajanjih s sovjeti v
Londonu na višku in ko je Churchill bil
že poln vizij o zmagoslavju.

Churchill je sicer že v decembru 1954
prejel obvestilo, da bodo dokumenti o
Jalti v celoti objavljeni. Sicer za dan ni
vedel, vkljub temu je debato v spodnji
zbornici razvijal naprej. Objava, ki jo je
izvedel Dulles, je sedaj tak potek do¬
godkov prekinila — v svetu je nastal
diplomatski “škandal”, za katerega pra¬
vijo, da mu po letu 1945 ni najti pri¬
mera,

VIZIJE O TRETJEM BLOKU

Vsi, ki so na vodstvo treh ali štirih
velikih sil zrli še z nekimi upi in po¬
trebnim spoštovanjem, so bili presene¬
čeni nad tem, kolikšen je bil Stalinov
uspeh, ko je v Jalti razdvajal in vezal
Roosevelta in Churchilla. Tisti tretji
blok, ki se tako dolgo in tako vztrajno
ponuja, je začel te dni pridobivati. Do¬
slej o njem kot o simpatični pojavi ni¬
kdar niso govorili v Franciji — po ob¬
javi dokumentov iz Jalte je vodilno
francosko glasilo, ki je obenem tudi
glasilo francoske zunanje politike, “Le
Monde” zapisal prvič besede, “da je po
vsem tem najbolj primerno, da se od ta¬
kih ljudi čimprej odvrnemo in gremo s
tistimi, ki iščejo tretjo pot.” V Angliji je
konservativna stranka s Churchillom na
čelu doživela hud udarec, krha se prija¬
teljstvo med Anglijo in ZDA. V delav¬
ski stranki je vedno več tistih, ki proti
volji Attleeja govore o tem, da se mora

"ČASA BOYI w

OLAZABAL 2336

pol kvadre od Cabilda 2300

- nrarna m

zlatarna

Tel. 76 - 9160

ZLATNINA, SREBRNINA, URE

Zapestnice, uvožene, zajamčeno nerjaveče,

kot reklama prodaja po . m$n. 10.—

VSA POPRAVILA TOČNO IN ZANESLJIVO

Naše stranke, ki so med tednom zaposlene, lahko pridejo tudi v soboto
popoldne. Prijavijo se lahko telefonsko.

tudi Anglija odločiti za pot “tretjega
bloka.”

Toda tudi ta pot je posuta vse prej
ko s cvetjem ali obžarjena z venci zma¬
ge in uspehov. Politika tretjega bloka
bi prepustila pot prosto za tekmovanje
med sovjeti in ZDA — in to tekmovanje
v oboroževanju bi se nazadnje moralo
končati ali v vojski ali pa v posebne
vrste sporazumu. Kakor kažejo stvari
trenotno, do vojske ne sme priti, ker bi
to pomenilo konec civilizacije v tistem
smislu, kakor jo pojmuje ta svet. če pa
oštane vojni konflikt izključen, mora
priti o mirnem sožitju med obema do ne¬
kega dogovora — do dogovora v dvoje.
ZDA in sovjeti bi si nazadnje razdelili
oblast nad' vsem svetom in potem tudi
skupini “tretjega bloka” narekovali po¬
tek in način življenja.

Ako hoče Anglija v tem stoletju še kaj
pomeniti, mora tak dogovor v dvoje pre¬
prečiti. Dogovor med Moskvo in Wa-
Shingtonom brez Anglije bi pomenil ko¬
nec vodilne vloge Anglije v njenem im¬
periju. Obenem bi pomenil konec vseh
prednosti, ki jih angleška trgovina še
more imeti v tem svetu. Neuspeh v tej
smeri bi Angjijo premaknil na pozicijo
države, ki pri vodstvu svetovnih dogod¬
kov več ne sodeluje — London bi padel
na pozicijo Rima in Bizanca, ko sta ne¬
hala biti prestolnici tedanjega sveta.

Vizija takega sveta gotovo ne bi mo¬
gla biti primerna krona za državnika ta¬
kega kova, kakor je bil Churchill. Kot pi¬
satelj je pred leti že prejel najvišje odli¬
kovanje sveta — Nobelovo nagrado. Po¬
ravnava med Washingtonom in Moskvo,
ki bi vase vključila tudi Anglijo, bi bil
komaj primeren konec za življenjsko pot
oblikovilca sveta takega kova, kakor je
bil Churchill.

Marsikd& še ne ve...

. . .da so v ’Washingtonu zgradili prvo
atomsko zaklonišče na svetu. Uporab¬
ljal ga bo Eisenhower in vrhovno po¬
veljstvo ameriških, sil. Je to velikanska
stavba iz železobetona, brez oken, o-
premljena z najmodernejšo bolnišnico,
laboratoriji, televizijsko sprejemno in
oddajno postajo, z radijsko sprejemno
in oddajno postajo in drugimi moderni¬
mi pridobitvami, tako da je popolnoma
neodvisna enota od ostalega sveta.

... da se je General Electric Co. v
USA posrečilo izdelati umetne diaman¬
te, ki so v vsem popolnoma enaki na¬
ravnim diamantom. Cena umetnih dra-

METALURŠKE DELAVCE:

strugarje, ajustadorje, mehanične
kovače in monterje išče
VALMARCO S. R. L.
Visoke dnevnice, trajno zagotov¬
ljeno delo in druge ugodnosti.
Mesto dela je 9 kvader od posta¬
je s štirimi linijami kolektivov na
oglu tovarne.

.-Zglasiti se: Mitre y Copccabana
(Parque Bello Horizonte)

San Miguel, FCNCSM

3Pr. Ježe Er men e

Billinghurst 97/1, Dpto D, Capital
Tel. 62-7213

Ordinira vsak torek, četrtek in sobo¬
to od 4. do 6. ure pop. za ženske bo¬
lezni in kirurgijo, druge dneve pa po
predhodnem telefonskem sporazumu.

Louis de Wohl: Zemlja je oslala za nami

(Uvodna beseda ob našem novem podlistu)

V Zborniku-Koledarju Svobodne Slo¬
venije za leto 1955 je bil objavljen tudi
članek, ki razpravli,a o tehničnih mož¬
nostih raketnega odleta iz zemeljskega
območja. Bralec je tam lahko zvedel, da
se današnja tehnika v svojem razvoju
že približuje tistemu trenutku, ki bo u-
resničil eno največjih sanj znanstveni¬
kov. To, o čemer je pis^l Jules Verne
pred 80 leti nekako in kar je veljalo
vseskozi le kot bujna domišljija in za
vedno neizvedljivo, se bliža našemu ro¬
du. Medtem ko je članek v Zborniku
1955 le na suho obdelal tehnično ozadje
in znanstvene predpogoje za izvedbo ra¬
ketnega poleta, je seveda že vrsta zna¬
nih pisateljev obdelala v svojih romanih
drugo plat tega vprašanja, namreč, kaj
bi človek, kadar bi ga stroj odnesel iz
naročja zemlje v mrzlo vsemirje ali celo
na sosedni planet, tam utegnil doživeti.

Mnogi pisatelji prepuščajo svoji fan¬
taziji vse možnosti in z^ato kar mrgoli
povesti, kjer prvi zemljani na drugih
planetih najdejo najbolj nemogoča, stra¬
hotna, a inteligentna živa bitja. Ta fan¬
tazija gre gotovo predaleč, saj znanost
d,anes že ve, da je verjetnost življenja

dana le še dvema planetoma, ki kakor
Zemlja krožita okrog Sonca, namreč
Marsu in Veneri. Znanost tudi ve, da je
Mars nekako starejša oblika Zemlje, in
zato pričakuje, če je razvito življenje
na njem, tam mnogo starejše in bolj raz¬
vite življenjske oblike. Približno neka¬
ko tako, kakor bi si mogla naša fanta¬
zija zamišljati življenje na Zemlji, reci¬
mo, čez milijon let.

če si torej zamislimo, da žive n,a so¬
sednem planetu Marsu tudi razumna
bitja, potem se nam ob tej domnevi
vzbudi cela vrsta vprašanj, ki jim ne
vemo odgovora. Enega najbolj za nas
razumljivih odgovorov je napisal pisa¬
telj Louis de Wohl v svojem romanu
žemlja je ostala za nami.

..Pisatelja ne zanima vprašanje, s po¬
močjo kakšnega stroja se je posrečilo
odleteti prvim zamljanom proti M^irsu.
Lotil se je problema, nastalega ob pri¬
hodu na Mars, in vprašanja sožitja
Marsovcev z Zemljank Prednost nje¬
govega dela z vso podobno literaturo
je v tem, da je Louis de Wohl našel
prave skupne osnove, ki brez dvom,a
veljajo tako za Marsovce — če živijo —

kakor tudi za nas,, zemljane. Kakšne so
te skupne osnove, bo pa povedal njegov
nad vse zanimivi in napeti roman.

Louis de Wohl se je rodil leta 1903

v Berlinu. Oče je bil Madžar, mati
Avstrijka. Že leta 1935 je prostovoljno
odšel iz Nemčije, dasi tedaj nacistični
režim ni imel še ničesar proti njemu,
kasneje pa, in sicer še veliko. Kajti
med drugo svetovno vojno je bil Louis

guljev je sicer še visoka, vendar se bo
znižala. 125 let dela in raziskovanja je
privedlo do uspeha.

... da bodo pričeli izdelovati letalske
trupe, krila in drug letalski material,
razen motorjev, iz steklenih in plastič¬
nih snovi ter polagoma opustili duralu-
minij, ker so ugotovili, da stekleni ma¬
terial ne bo popustil pod silami velikan¬
skih hitrosti, katerim so sedanja moder¬
na letala izpostavljena. Steklo in pla¬
stični material po mnenju strokovnjakov
“ne poznat;r utrujenosti, kakor se to do¬
gaja sleherni kovini ali mešanici kovin.”

DRUŠTVENI OGLASNIK

Občni zbor Krajevnega odbora Dru¬
štva Slovencev v San Justo bo na cvetno
nedeljo po slovenski sv. maši v župnij¬
ski dvorani za cerkvijo. Ob tej priliki
bo tudi predavanje strokovnjaka o reva-
luaciji nepremičnin, ki jo sedaj morajo
izvršiti vsi lastniki zemljišč ali hiš. Va¬
bimo vse člane Društva Slovencev iz
San Justa in okolice, da se občnega zbo¬
ra zanesljivo udeleže. Krajevni odbor.

CERKVENI OGLASNIK
DUHOVNA OBNOVA ZA SLOVENCE
PRED VELIKO NOČJO:

1. Buenos Aires: Za izobražence, sobo-
bota, 26. III ob 7. uri zv., kapela Ma-
rianistov, Rivadavia 5863; četrtek, 31.
III. istotam sveta ura.

2. Florida: župna cerkev 31. III. ob 8.
uri zv. Sobota, 2. IV. od 5-8. ure pop.
spovedovanje, nedelja, 3. IV. ob 8. uri
zjutraj sv. maša s skupnim sv. obhaji¬
lom.

3. Lanus: Župna cerkev sv. Jožefa 31.
III., petek 1. IV. in sobota 2. IV ob 8.
uri zv. Skupna sv. obhajilo na cvetno ne¬
deljo pri slov. maši.

4. Ramos Mejia: 31. III, petek 1. IV.
in sobota 2. IV. ob pol 8. uri zv. Nede¬
lja, 3. IV. ob 7. uri sv. maša s skupnim
sv. obhajilom.

5. San Justo: Župna cerkev četrtek
31. III., petek 1. IV. sobota 2. IV. ob 8.
uri zv. Sv. maša s skupnim sv. obhaji¬
lom na cvetno nedeljo ob pol 9. uri zju¬
traj..

6. San Martin: župna cerkev .četrtek
31. III, petek 1. IV. ob 7. uri zv. Ne¬
delja 3. IV. ob pol 9. uri zjutraj sv. ma¬
ša s skupnim sv. obhajilom.

7. Spovedovanje Slovencev na Ezeizi
v soboto 26. III. v tamk. cerkvi od 4—
%6. pop.

8. Za Slovence v Hurlinghamu prilika
za spoved v tam. župni cerkvi, nedelja
27. III. od 7.-9. ure zjutraj.

Za člane Mladinskega doma bo na
Cvetno nedeljo ob 10. uri dop. v Don Bo-

-PORAVNAJTE NAROČNINO! -
Svobodne Slovenije

ESLOVEMA LIBRE

Redaccion y Administracičn:
Vicior Martinez 50, Buenos Aires,
Argentina

seovem zavodu v Ramos Mejia sv. maša
s skupnim sv. obhajilom. Duhovne ob¬
nove za. Veliko noč pa se člani udeleže
vsak v svojem dušnopastirskem okraju.

Voditelj Mladinskega doma

OBVESTILA

Tudi od tebe zavisi, kakšen bo pro¬
gram v poslovnem letu 1955-56. Zato
pridi na sestanek SFZ v nedeljo 3. IV.
1955 ob 16.30 na Pristavo v Moronu, na
katerem bomo razpravljali o delovnem
načrtu v prihodnjem letu. Vabimo tudi
vse one fante, ki niso člani organizaci¬
je, pa jih zanima naše delo. Odbor SFZ

III. poletni filmski večer, posvečen
Claudelu, Balzacu, Rimbaudu in Colet-
tovi, bo v soboto 26. t. m. ob 20ih (po
duh. obnovi) pri Sv. Juliji, vhod V. Mar¬
tinez 50. Predava g. Jurčec.

PREGLJEV ZBORNIK “Moj svet in
moj čas”, ki bo izšel za Veliko noč pri
Slov. kult. akciju v uredništvu dr. Tine¬
ta Debeljaka, ne bo samo zanimivo bra¬
nje manj znanih, dozdaj nepriobčenih, a
vendar umetnostno pomembnih Preglje¬
vih krajših del, ampak bo v knjigi tudi
okrog 50 slik iz življenja dr. Ivana
Preglja in njegovih krajev, posebej Tol¬
minske, Goriške, Istre in Gorenjske. Že
zaradi teh fotografskih prilog življenje-
pisnega, literarno zgodovinskega in
zemljepisnega značaja bo knjiga imela
svojo vrednost in pomen. Naročite jo že
zdaj na Granaderosu 61!

S D O SFZ

Vsa slovenska mladina
časti

vse slovenske matere
z

Materinskim dnem,

ki bo dne 27. marca
ob .17. uri

v župni dvorani v Ramos Mejia.
Vsi rojaki iskreno vabljeni!

E IJ .11 O P A K

Cangallo 439, I. nadstropje, urad štev. 119. Tel. 30-5224. Bs. Aires

Vašim v domovino pošiljamo iz svojega skladišča v Trstu vse vrste živil,
šivalne stroje, kolesa, radio-aparate in slično.

Pošiljamo pakete, ki so po najnovejšil^ carinskih predpisih oproščeni cari¬
ne; pošiljamo vse vrste zdravil z letalsko pošto, iz Republike Argentine pa
odpošiljamo pakete z hrano, novimi in starimi oblekami, ki nam jih stranke

same prinesejo.

Uradne ure od 9.30 do 19. ure, razen ob sobotah od 9. do 12.30

Navajamo za primer nekaj paketov iz našega velikega cenika:

Paket štev. 9 .. $ 122.—

1 kg kave, 2 kg riža in
IV 2  kg sladkorja

Paket štev. 22 . $ 214.'—

3 kg kave in
IV 2  kg sladkorja

Paket štev. 16 . $ 169.—

2 kg kave, IV 2  kg riža in
1 kg' sladkorja

Paket štev. 28 . $ 280.—

3 kg kave, 3 kg riža in
3 kg sladkorja

Paketi prispejo od dneva naročitve v približno 25 dneh in so zavarovani.

Naročila in denarna nakazila pošiljajte na EUROPAK
Cangallo 439, Buenos Aires

de Wohl britanski častnik v činu kapi¬
tana pri Psychological Warfare (Psi¬
hološka vojna). Iz njegovega pisma po¬
snemamo naslednje: “Spričo strahot II.
svetovne vojne sem se zavedel svoje od¬
govornosti kot pisatelj. Od tedaj sem
napisal naslednje romane: Julijan (Od¬
padnik). Nasip življenja (roman o sv.
Heleni), Atila, Luč nad Aquinom (ro¬
man o sv. Tomažu Akvinskem), Izgub¬
ljeno srce (roman o sv. Avguštinu),
ZJnta mreža (roman o sv. Ignaciju Lo-
jolskem), Prižgi ogenj (roman o sv.
Frančišku Ksaveriju).

Lani in letos je dokončaval svoje naj¬
novejše delo Sulica, v katerem je pri¬
kazal življenjsko zgodbo stotnika Lon-
gina, ki je na Kalvariji Kristusu pre¬
bodel desno stran. Ta roman je izšel
16. marc.n letos v Severni Ameriki
(USA). Louis de Wohl je dalje znan
kot strokovnjak za astrologijo in je iz
tega področja po dvajsetih letih študija
napisal veliko delo pod naslovom Zve¬
zde, vojska in mir, ki bo, kakor smo
brali v tukajšnjem angleškem dnevniku
Buenos Aires Herald, osnova z.a film,
ki ga bodo začeli snemati v USA.

Louis de Wohl je dobil za svoje pi¬
sateljsko delo izredna priznanja tudi v
USA, kjer sedaj živi. Tako mu je leta
1954 Boston College podelil naslov čast¬

nega doktorja literature. Sv. Stolica pa
mu je podelila naslov komturja-vite-
škega reda Božjega groba.

žal nam je, da o pisatelju Louis de
Wohlu ne moremo povedati več. Radi
bi ga pa predstavili našim bralcem kot
človeka. To njegovo stran lahko po¬
snamemo le iz njegovih pisem, ki jih je
uredništvo Svobodne Slovenije izmenjalo
z njim, ko je prosilo dovoljenja za pre¬
vod. In morda prav to dovoljenje v žar¬
ki luči osvetljuje pisatelja Louis de
Wohla tudi kot človeka. G. Miloš Stare,
ki je pis,al v imenu Svobodne Slovenije
g. Louisu de Wohlu za to, da bi dovolil
objavo prevoda njegovega romana, či¬
gar naslov se v originalu glasi Die Er-
de liegt hinter uns, je prejel kot odgo¬
vor naslednje pismo:

“Spoštovani gospod Stare, s tem Vam
podeljujem pravico enkratnega ponati¬
sa mojega romana Die Erde liegt hin¬
ter uns v slovenskem jeziku v Vašem že
v naslovu označenem časopisu. — Kot
honorar Vas prosim, da naročite sv.
mašo po namenu Sv. Očeta. — Ker sem
si pridržal vse pravice za prevode v tu¬
je jezike, ni pogrebno jpoisebrto 'do¬
volj jen je založbe Otto IValter. — želim
Vam in vaši hudo preizkušeni dragi do¬
movini vse dobro. Z najlepšimi pozdra¬
vi Vaš Dr. Louis de Wohl.