St. 47. V Gorici, 18. novembra 1887. „Sofia" ixhaja Vsak petok in vclja po poiti prejemann aJi v Gorici na iloin posiljaaa: Vse loto.....i". i.4«- F*i)l Iftil.......-*.L' Ceivrt leta ......i l<> Pri ozuaniHh iu tako tudi j>r: ,:p<-_ glant'cati" ac piacuje za navsiiluo srisNij.. tro vrito: 8 kr. fi« sc tisku 1 kim T „ „ ,. „ 2 .. 6 ,. „ ,. „ 3 ,. Za refi« irk<> po prnstnrii Tecaj XVII. Posaraeztie stovillto se dobivujo po 8 kr. v tobakarnirnh v gosposki ulici blizu „froli kroH". na starcrn trjju in v nun-ski ulici tor v Trstu, vi.-i Ca-80i'j»ia, 3. • Uopisi imj sc; blagovoljiio pusiljitjo 'trcdnistvti J5Soce" v Gorici Via Morcato i2,1., lifti-ocnina pa opt .-.vniatvu „Sncert Via dcila Crocc St. 4. II. Itokopisi se nc vratajo; tlopisi hhj si; blagovoljno t'rankujcjo. — Dnlalcom in (lru-jim iifprrmnxuiiii r<> tinroririta zniia, al-KKP ii-r'sm' pri opravnicstvii. Ne bojmo se &rtev! V dolgih in srditih bojib odloetijejo najvei: /live; koncna zmaga «e nagno na ti-»to strati katc-a jo prinesla veS irtev. Hanibal jo premagd Kiince v mnogih bilkah. Pa po dolgoletncin bivanji v Italiji mu jo pomrlo mnogn voj.ikov, ki jih ni mogel na-domeatiti z novimi, ker je bil preduleo od domovino. Pisal jo torej v Kartugo, naj am posjejo novili vo-jakov. novih podkropil. S tomi bi bil gatovo zmagal, kajti bil jo izvrsten vojvnd;t. To da Krannrski Punci bemilskega rodu v Kartagi niso hoteli idc uli.siEi o novih zrtvah. Kckli so : „C'e, jo do zdaj zm igoval h touii nilsuii, bo tudi zatuprej.* Vae drugace so .v < bnotiali itimci. Ko je bila, oiia vojska uuicmia, na-bi-rtli so b:z novo. Konzula V.ironu, ki je pti Kanah zgubil vs.) vojsko, nisi obsodili, teinveS so ga v Kinm aJoveano sprejoli, ker se jo upal nad llmibala. Nobonih zrtev se ui.no vstrasili, zop«t in zop-1 *<> na-bra!i novo vojdko. Tako »o jo moriia »!pd'ijic zcnag.i nogniti ?!ft njihovt* strasi, k«T Hanibal in d«d>i! pod-kiopU in je mora! Kinicein vedno isto, od due do due skibojAo voj«ko ua^profi poa'avjjati. Hiin.-ku po-?.rtovttlnoat jo W,h) odiocila. da jo oo.stal Kim glavno ineato sveta, uamc*to kramaMkc kttrt".g«>. — Tudi rtnki car Peter Veliki jo bil po vrsti preniigui ps Hvcdiii. Toia ui no podai, spot in spet je n.ib:;tl novo ToJAko ia nuzadnje \etu)ar zmagaL Po *?kv«j:u poiitovuliiooti po.stiioo ce!o «j.ijbe:i u.jrod ni'pie-inagijiv, kakor vidinm h ju>srjh!;ih bojov er.Skih ta-boritov proti cclen:u nemi'.vu, nil ps '}& b )j*v Tiroi-tov proti Francozoiti in iStvaticm. i'ii yi»ojdi iia jc tudi veiak moL po-tavil svojc iivljejjjo in ?.;tova!, «e je trebaio, celo svi.jo prenio?.onj«', Co «k:ftjne /rtve primerjun'.i z z.tv.inti, ki jih m\ ki'oveuci tionajumo v i.a;em h ji ;*a n.trodi.i ob-utoj, moMiiuo 04ianv>teui ;);izu.iti, da jt* u-isi b'>j pr.iii zgoraj nartt-'tini !e sgiac.-v i,i n-.i^a zrtve koin.y bcse-lo vtcdnp. Kd'.-r »* narodi a'ttr lii u.'!::«j iddjv vrz\ ki j!h ravuo prevec no po?ivimj»eino kakor beraci.i, ziii bo pa iuis zauit'ovaui boricica osta'a. Zi do:u «vi:i < z,t«.»v;;ti no. tcgi pri nas se tie poznamo, !o rv* ski »•, ks »» :o p'iHk.:*»H, pa so ti niao naSii zahval^ ii priz ia:ija, kar bved.»n, LISTEK. Oruzba sv. MoIioim v «4oriski nadskoiiji 1. 18fc*7. 8piMl P. M. IV. DEK. DEVI.N. 1. Devin, zgubi^ii od 24 tani 5, lotoi 3, ima lo tkoro 3 Vt °J 't^i kar a! mnogo, a za Doviosko razmere precej. Pott katero hodt ule dvo leti. nns no more navdajati z upanjero, da bi priaH kedaj do 10 od sto t. j. 64 udov. Kcr jo Dovio za oarodno ualo »tvar velovaina postojankaf nsj so izvoli na vso kriplje debtt na to, da so naslopi pot napredka. Poguui! 2. Dobordob zgobtvii lani 5 udov od 8, ao je preraiilit tor jih je letos pridobil 15, To ni poino-raanja ?rodno, kor jo napredek prepigel "U 2 leti po 1 ud ve6. ZoaSajno ntproj, ker drugaco so od leto-lojcga 1 % od sto no pride z lcpi do 10 od sto t. j. do 59 udov. 3. Opatjeselo jo pridobilo lani 11 udo? in lotos zopet 12, tako da jih ima 41, a vendor kcraaj 3 od sto. Na tak nacm bi kmalu prifilo do 10 od sto, narnree do 143 udov. 4. Kostanj.ovica jo bila lani zgubila kar 10 udov; k 25 lanskimt jo letoa pridobila lo 3 novo, kar jo malo z ozirom na lanaki zgubidek. Na tak nn-&\a no pridemo zlopa od letoanjih 3 '/, od sto do za-Soljenih 10 cd sto t, j. do 81 udov. Lo naproj, na-prej, a ne nazaj! da noniamo so pravega pojma v tern, koliko jo moz | domoviiu dolzoo, ako Uo6e, da je fasten v 5a8tni domoviui. N:.5i slovonsk: sinovi so pac fa kivaveli v mu< gih bitkah . ali avattijsko zmago nikdar se niso ' zapisovule v slovanako povestnico in upno knjigo, auipak lis Nomci in Madjari so so z njimi okoristili. Zi slovensko douiovino pa ncntamo uobenih rosnih in boleoih zrtev, ampak le nabiralno pusico, v ktero pa vocidel lo baker me6emo. Kakorsuo so nase /.rtve, taka je tudi cast nase domovine prod svetom. Da nas niheo krivo no bo tolroaeil, pojasnimo, da mi i/glede krvavih zitvo nismo uaSloli zato, kakor bi poziv.ilt h krvavemu boju za domovino ; saj mora vendor vs.ik vodoti, da so v ustarnih dr^avah vsi po-litictu boji osnovuni na podlagi obstojc5ili postav, katero vsak noposlaven upor zabranujejo. Mi smo to izglede lo navedli, da pokaXemo, koko veliko in in o i a k o v d o s t o j n e raorajo nase zrtvo biti, ako liofomo kaj dost*Li in Slovonce do veljavo v nasi tlriiivi doveati, to pa vao na postavni poti. Marsikdo so imonujo nnrodnjaka, pa pri nnsprotniku sv*.>je blago kupuje, ker bi imel do narodnega tr-gove.i dvajset korokov daljo! Ako so to norodojaki, ki domoviui ie dvajset k'»rnkov zitovati no6ojo. potent so no smomo ^udlti, da ;e nam tako godi. Kje smo za onimi Tirolci, ki so hoe in dan, v zitni in mrazu, po suegu in pecuiaU t.iz'di po fivojih planinah a pufiko v roki, da domovino obranijo! Marstkdo vrzo nofcaj soatc za narodno u-stanovo, casniko ali drustva, morda tudi nekaj goldi-nurjov na ieto, ki pa niso nic v pogledu na njegovo [i-emozcnjo; pa ie iniali, da jo zadosfci storil, da so *td njega ve6 zahtovati no more. Moj ljubi! co bi b;ii Kimei t«ko uiislili, ko jo Hanibal prod vratras ntul, siikoli bi ga no bili spravili iz dezele. Oni so si 5 a mWili: BCo pademo pod aovra?.oo oblas% nam i»ak \>e p'emo^ooje pobcrc. Bolje, da vse irtvujomo, da morda So wso ics mo!" Hf-8 so vso sSrtovrli in vse resili! Tudi mi no snu'ino pozabiti, da jo na";o narodno prcmo^enje, da bo vso boljso sluzbo za nas v ncvarnosti, ako nas 8'>vrii/.niki popolnem potlacijo. Na Nemakem Poljak, Francoz ali Daneo no smo upati na kako viio dizav-n > hlu/.bo Na Ogerskem so mora vsak pomadjariti, ako jo huoo dobit;. So privatao premo^oiijo tarn ni 5. To inn tea jo ostala pri lanskih 22 udih; menda nrsli, da to stevilo zadostuje, 6c tudi ni vec !;o ;{ '2 td tto. To *e sicer za Kras res mnogo, a ¦/ud^hU iv, kajti tudi tu so lahko prido dalje do 41 udo?. 8. J a ml jo jo pr;S!o do 6ez T od sto, je torej prvi Icraj na Krasu. K lanskim 9 jo pridobilo kar 10 udov. Dj 10 od ato, namre6 do 27 udov ni voc dafe^. Naprej tcdaj. 7. Mavhinjo ai tudi ne more lahko pnmagati. Od lanskih 13 zgubljeoih udjv jo letos pridobilo le 3 ; dc»etorico ui, tako jih jo lo 10, kar so 3 od_sto ni, Kedaj pride do 10 ol sto, da bo 56 udov! Cud-no, do je Kras tako opolzelsvefc, da ne drzi stopinje! 8. B r e « t o v i c a je k lanskemu vclikemu ko-raku dodala Se 3 novo ude ter ima 31 udov ali 3l/2 od sto; doapela bodo na tak naCin v uekoliko letih do 10 od sto, namreft do 89 udov, 9. Nabro^ioa tudi poiSasi napceduje; lan-skim 34 udom jo pridobila 4 novo, tor jih- ima cez 4 od sto. Ko prido do 10 od ato, jih bode stela rav-no 90. 10. St. Polaj dela z 2 od ato sramoto vsoj de-kaniji, 6o tudi je k lanskim 9 pridobil devetorico. Za 10 Od sto je treba 69 udov; Bog ve, Co kedaj do tja dospemo. LetoSoji korak je obilea; da bi bilo vtaj rnnogo lefe tacih ! 11. Gabrije jena dobrem, kajti ima udov 5 od sto, 24 lanskih in 7 novih. Ko bode 66 ulov bodo jih 10 od sto. 12. Zgonik je pa celo St. Polaj a v sramo'o, kajti ta nima se 1 od sto. Zudnji dvo leti je iinol JO 10 udov, hiQi So teh ai m<.»r,o! obdi^iti, ampak 2 poscbuo varno. Zoano je, kaj so je zgodilo s pre-mozenjem Slovaske Matice; zuano, kako ho6e Bis-mark poljaka posestva- za Nemce pridobiti. Tudi pri nas z»a So tako priti. Ako Galicijo odcopijo, kakor nameravajo, hudo bo za Cohe in Slovence, in morda so jinx zapro Se .pot do srednjih Solj prvo poskuSnje do tega ie vidimo! Kaj ti bode potent koristil denar, ki ga zdaj tako stiskas ? Skr&H ti bodo dohodke Se yeliko huje, kakor bi ti jih krclle nektere narodne 2rtve. Tudi za nas torej velja: vse 2rtovati, da vse reSimo I Marsikdo pravi: „Posvetiti se moram v prvi vrsti svojt rodbiai.* Drugace pa je mislil junaSki &viear Winkelried, ko je zaklical: „Skrbito za mojo rodbt-no !u in pokopal trinajst sovra2oih sulic v svbjih pr-sih in tako tovarsetn naredil prostor. Tudi za tebe, slovonski rodoljub, jo bolje, da Ie nekaj in to vecmo svojega 6a»a, 2rtvujc& rodbini, ostali del pa prihrauiS domoviui. Kajti co na domovino diato pozabiS in ta vsled tvoje in drugih nem^rnosti v tiaoanstvo pride, so bo tudi tvojim otrokom si a bo godilo, in morda boS Se tako naj bolje zanje skrbel, da ski-biS za celo domovino, ki tudi na tvoje otroke poza-bila ne bo. Ali niso mar nasi ocetje tisodlotno tla-^anstvo nositi morali, ker se je sloveoski knez Gloto-mar s svojim Ijudstvom pcopiral in Bavarco zoper lastne rojake na pomoC poklical, namesto da bi so bil b ccliin slovenskim Ijudstvom Bavarcom nasproti po-etavH?! Tudi njemu jo bila osobua korist nad do-movinsko, ker se jo bal za svoj prestol, as tern je vos rod v nesreco pahnil. Glojto vsi, ki zdaj zivite, da si enake krivde ne navalite na glavo! Da bi se mi zrtov ne bali, bilo bi naSe imo castno v Avstriji in na§a beseda veljavna. Pa eden se boji zamere, drugi male denarne zgube, tretji se treso za svojo sluzbo, Setrti se skrijo, kedar ae. za narod pobira itd. Kakorsne so nase zrtvo, take so tudi naso zmage ! Zakaj se denar za „Nar6dni dom ?B ne more uabrati? Zato ne, ker obetajo delnicopre-malo obrestij 1 Zivolj par goldinarjev razlo^ka se razkadi vse rodoljubjo! Zakaj se no osnujete obrtna in kupo'jska zadruga, ki ste toliko potrebni; ^zakaj so vaa podjetja, zakaj je vsa kupcija v tujih rbkah ? Zalo, ker se premozni Sloveoci tresejo za svoje soldo iu ni§ ne dajo, kjer ni dobicek gotov, drugi pa za- je zgubil. Na tak nac*in bo u2e vec let poprej sod-nji dan, kakor bo Zgonik imel 10 od sto ali 106 u-dov v.druzbi.sv. Mohora. Vaa dekanija ima kljub Zgoniku vendar skupno 3 od sto udov, V. , DEK. (SG-RICA. 1. Gorica je lant mofino padla, letos pa se jo sicor vzdigoila, a ne Se do Stevila prodlanskoga lota. Lani jo bila namre5 zgabila 56 udov,, letos jo od toh, pridobila 28,; zgubljeoih je Se 28; slabo znamenie. Kaj jo temu uzrok iu kako temu poniociP Vie vec-krat so jo povdarjalo, da v Gorici (mostu) je samo oden poverjenik premalo,. ako tudi bi bil najboljSi. Nikdo ne pozna vseh Slovencev v mestu. V Gorici, ako ho8emo imeti 10 od sto udov, t. j. cez 500, itaj bode poverjenik v stolni cerkvi, pri sv. Ignaciju na Travniku, na Placuti, kjer je sedanji in koueono So pri sv. Roku. Bodeto videli, kako bode stevilo udov Intro posko^ilo. V nadi, da naSe besede ne bodo tudi letos „bob v steno", ampak da zadoaejo vendar enkrat ob cujeca uSesa, pricakujemo lep uspeh v pri-hodnjem Jetu. 2. St. A n d r e 2 stoji zadnja tri lota nepre-micno a 64. udi, kakor da bi to bilo uze na vrhunoi, co tudi se ni celih 5 od sto. Na sredi poti se ne sme ob-stati! Naprej, da bode kedaj 10 od sto ali 144 udov. 3. Sv. Gora je zgubila enega uda od 6, ker je odSel v Gorico, vendar jib ima skoro 20 od sto. To je tudi nekaj! 4. Solkan je lanskim 85 pridjal zopet 6 u-dov, ter jih ima skoro 6 od 8>,o. Do 10 od sto ma jih nmnjka U 72, Lo tako naprej! volj svojih poalov v lastno korist, ne najdejo toliko Sasa, da hi o tej atvari knj premiSljevali in kak shod sklicali. Zakaj Slovene* v Gorici ia Tratu no akrbijo za to, da bi so Stovilo alovenakih mescauov pomno-iilo, da bi se pomagalo slovenBkim rokodelcem do saraostojnosti, da bi se pomoozilo Stevilo slovenskih rokodelskik in trgovskih vajenoev in tako sfcrbolo za narodni narascaj; zakaj se ne skrbi, da bi bile pri-hajale bolj in bolj v roke Slovencev, da bi se sploh slovenstvo v mestih ukoreninilo? Zakaj so ne skrbi za slovcnsko kup&jsko in za slovensko obvtne solo? Zakaj se ne ozivlja obrtno delovanjo po Slovenskein, zakaj ne podpira in bolj ne razvija doma&i induatrija, zakaj se ne snujejo posojilnice in knietijsko zadrugo, obrtne in trgovske zveze, itd. ? Zato ne, ker vsak le za Bebe skrbi, na skupnost pa pozabf, vsak le po Bvojih opravkik leta, za domovino pa sifao tnalo kaj siori, in vender mod narodnjake stet bill in prvobe-eedo imeti hoce! Ne varajmo eel Ce naSe domoljubje ne bo popolnejSe, ce se ne poape do ve&h zrtev, zastonj cakamo boljSe bodocnosti! Umetnostna razstava v Gorici. Pod tem naslovom prinesel je „Slovenski Narol" od ponedeljeka dopis iz Goiice, kteri jc vreden, da ga so v naS list zabeljeiinio in naSim citalcljeui poda-mo. Glisi se tako-le: Odbor, ki ima nameu pospeSevati GoriSkega mcsta zdravstvene straui kot zdravatvenega mes?a, so je potrndil napraviti poscbno razstavo. Dohodki iz ustopniuc, zdaj po 20 kr., so namenjeni v isto po-^peScvanje. Razstava je v palaci, velikom poslopji stare io-dcvine grofov Atterasov na Korenu. Bazstava obseza najvee raznovrstaih slik, par manjnih kipov, oziroraa oprsij iz marraorja, potem raznovrstnih starin v po-sodab, denarjih, mecih, cerkvenih izdelkih, sosebno opravab, in raznih drugih izdelkih. Podobe ali slike so iz raznih stoletij, vender pa najvee iz prej§sjega in danaSnjega stoletj t, uefcaj jib je pa starili vee stoletij. Sl;ke obsegajo porlrete ali pa tudi skupioe iz domacega druzinskega, vojnega in drugovrstnoga zMv-Ijanja. Po izvoru iu osnovi so slike razne vrednosti. Mej najstarej&mt je razmerno mnogo dobregn, in kale to, da so bill doticni slikarji izuceni v dobrih Solab. Vecina siik pa je malovredna po osnovi in po predmelih; o nekaterili bi lehko trdili, da naj bi bile rajSe izostale, iu ostale kjer iinajo svoj tiavadni hram. Ravno iz silk so vidi, ds so se razstave udele-•tile vse boljSe in fmenitnejSe rodovine, in da so bile v dana^anjt za hvalevredni nameu jako inarijive. Rodovine Koronioi so mnogo razstavile, potem neki mizar Braidotti je napolnil 2 sobi in je prilofd to in ono §e po druzih, skupno 11 sobah. Pa tudi dru-ge rodovine so donesle po mnogo predmetov. Slovane utcgne zastran sloga zanimati mnogo tega, kar je cerkveoega, in tu sta padala prcstolna cerkev in pa Braidotti najvee vrednega in zanimivega. Bozja razpela kaZejo po izvrsitvi slarodavui slog; Skofova palica, o kateri je zapbano, da je naravnost od sv. Petra, kazc obliko prave, ob rocu navadno, brcz vsake umctnosti zakrivljene palicr. Ta palica, neki evangelijarij in Se nekaj drugih piedmctov, ki jib je podedovala Gori§ka prestolna 5. Cepovan je lani zgnbljencga zopet naSel, veS se ma ni zdelo uniostn), Lo tudi jih ni cel6 81/, od sto. Da bi hoteli priti do 10 od sto ali 143 udov, bi trebalo hitreje stopati. 6. Grgar, pridobivsi k lanskira 40. Se peto-rico, ima 6uz 3% od sto. Zidoji dve leti dajeti u- anje, da ne bo mnogo let minulo, ko se Grg«ir pri-lizi 10 od sto ali 120 udom. 7. B a t e L0 skoro zadnje v dekaniji, ki u2o dve leti napredujejo le z 1 ndom. 28 udov Se ni ce-lih 2VS od sto; kedaj so pride do 116 udov ali 10 od sto? Nifi manj ko 88 let. Skoro v tolikem caau je Noe sezidal barko. 8. Gorenja TribuSa naj sluJi v izglod xnnogim drugim krajem z 8 od sto ali 50 udi, od katerih je 17 novih. Do 10 od sto jih ne manjka vec ko 161 Hvalevredno I 9. L o k t e so ˇ sramoto ne le dekauiji, ampak celcj skofiji. Od 10 udov so zgubile n!5 manj ko po-lovico. Ako gre tako naprej, drugo leto ne bo te duhovnije vt6 v koledarji. Kaj delajo Lokvarski o-troci po zimi ? Kaj delajo odraseni Lokvarji, ko ne inorcjo dirvariti ? Lokve niraajo Se 1 od sto ne ; ako bocete priti kedaj do 10 od sto t. j. 64 udov, posnemajte sosede v G. Tribugi! 6udni sosedje; tako razliLni, kakor noS in dan! 10. Trnovo (Bpada sicer pod firniSko dek., a radi po§te je tu le:) je od 36 zgubilo sicer 4 ude, a jih ima vendar 5 od ato. Zi 10 od sto jih je treba 63. Ako bode nazadovalo, nikdar ne pride do tia. Ted«j nnprej! 11. Bavaiea ima 7 od ito, je tedaj ens prvih cerkev iz Oglcja, so po svojem slogu tudi zastran tega zanimivi, ker razkrivajo prvotni slog, iz katerc-gaje stara cerkev nadalje rozvijala svoj slog, in ka-terega sloga so dr26 slike vzhodne cerkve §e dandancs. Sosebno imenitna se nam zdi izvrSba tudi vcli-kega razpela, ki izvirn iz Ogleja, in ki je v isti ste-kleui omari, kakor omenjeni evangelijarij iu prastara , Skofova palica. | V Biaidottijcvem oddelkn (II. in IV, sobana) i se nahajajo. bri pii uhodn v II. sobatio na levo pra- | stare shke v slogu, kakerSucga se drze ruski unijati j in pravoslavni Ru^i. Podobe, ki predstavljajo moincu -te iz. sveti'ga p:ama, spominjajo na obrazc, kakorStii so sn slikali v 12. 13. 13. 14. sfcolefji. Nad vsako podobo stoji a t a r o s 1 o v o » s k i u a p i s ki se jako ; U'hko bere vslod jasnosti izdolauih crk. Jaz ucsem imcl priliko, poizvedoti, od kod je Braidotti dobil slike; jaz bi sodil, da so kaka dcdSciin iz dob, ko je vlailal pri nas §ma dohajati, tako, da j»J bila i b 8. uri uzo skoraj p^lua dvoruua. SeSlo «o je bilo okoli 500 ljud:. Prograin zvia'val so jo totlno. Prvo tocko, nSIavjansko,tt, poi jo mozki zbor z ozirora na okol- ! Sfiino prav dobro. So boljo jo pel meSani zbor 2. ; tofiko: BBledi meaec* .Ko se je vzdiguilo zagrinjalo j za 3. toSko, aastala jo taka tihota, kakor bi nobo* i nega ne bilo v dvorani in gospodjfiua Ivanka KIanci6t Mi gospoda ziipana v Podgori, igrala je na citro venec ..slovenskih pesni tako lepo, da so jev«em jako dopadalo. Naslednje toeke potja, te so 4. 6. 9. in 10. »*> vse tako dobro SV, da obcinstvo ni jonjalo plo^kati, doklor se niso pouovile. Prav lepo ao pcli mo^ki zbori, a se lepso meSaui. 4. M a r i j a Col j je Se slablo od Sredujega ; niraa ttiti 3 od ato. Lani je bilo zgubilo trojico, pridobilo jo letos sedmorico, a 28 udov je vseknko premalo; ?a 10 od sto jih treba 106. Kje smo Se, Boze moj! 5. Zapotok ni ni5 zgubil, mi dobil. Z ne ce!6 3 od sto no sine ostati, ampak hoditt d,iljo, kor nd scdanjih 9 udov do 84 ali 10 od ato je Zapoto-kom Sen tana daljava. 6. G o r e n j e p o 1 j e je najzudnje v Kanatakoj dekanijt. Nima niti 1 % od sto, a vendar jo od ku-skvh 12 udov onega zgubilo. Ko ktaSe" naj se dr?.i, kar se prime. Ako bi se vedoo tako napredovalo, kakor lani, bi u2e bilo kaj upanja, da bl v tem stoletji priSli do 10 od sto t. j. do 81 udov, ali upanja je malo; splavalo je po Sofii. 7. Deskla je pridobila let>3 zopot 11 udov, tako da jih ima 47 ali akoro 4'/, od sto. Do 108 ali 10 od sto manjka jih vendar Se mnogo, a c"e pojdo tako naprej, bo u2e kaj. 8. BanjSlce so letos popravile lansko zgnbo tako, da so k 26 udom predlanstkoga lota pridobile ne le zgnbljeno trojico, ampak ce!6 10 novih ; vendar vseh skupaj ni 4 od sto. Ko 'bi tako napredovale, ko letos, bi ida Se do^akali 90 udov ali 10 od sto. 9. Lokovec, co tudi je sosed BanjSicam, vendar je za dobro po'l'ovico potiza njimi. Nima |iiti 2 od sto, 6o tudi potagoma napreduje. Lani je pridobil 4, letos 3 ude. V drugem stoletji u2e pride morda do lA§ udov ali 10 od sto. Pp leti |re vse n» Krns „8ej$a, po zimi ob d©- !9 Najbolj be je odlikorula 'ta Veccr Ivauka Klan-ciceva iz Podgore, deklamovaje Gregoricevo „Roma-rSca". Tako neusiraSeno in dobro jo iipravila svojo nalogo, kakor bi bila uze .kt.u\t d'ckUmovalka, da si je prvic nastopila. Tudi'„DekIamator v ss.ulregi," g. A. Z. je pro-v dobro zvrsil svojo skladbo. Toth t.i akladba bi bila bolj§a za citalnicnrje ncgo n\ podponio druStvo. ZaJnja tocka, „Stemp:har uilaj&i", jo sicer tudi S!a dobro, a veadar se jo zopazovalo, da so si nekteri igralci preveckrat po svojo pomagali, ,kar jo igro poalabSalo. IzvfSevanje ' teh teeek jo trnjalo do 11. lire. PogTe^nja ^ jala 3. uto, do %. popoluuofii v Marziuijevi gostilui pud eltalniVi. Preeej prostorne soba bile so tako natla&me, da ni bilo mogice po izbali iti. Med 10 toelo amo sliSati vofi dobrih uagovorov in lepih aa-pituic. Ta vecsr je zopet lepo oztvil ude podpornega drultia. Bog dttj vee" ttikth! Iz koboridskc okolicc, in. novembra. — Tukaj scm Yam postal 27. g.ddmarjcy. za studi-ntov-sko kuhinjo, ktero h'.agovuiite oddati na duticnem mestu. Nabral scm jih vecraj v Koboridu pri obedu pri prev. g, vitozu in dckanu Jekse-tu. B>l jc nauin-6 vceraj v Koboridu vaakoletni, veliki trg, v ponedeljok | po zahvaljeuei, katero obh^jamo Gorjani vselej t>rt?il- i xadnjo pobiukrsttto nccleljo. Na ta trg, kakor tudi mi drngi o sv. Autoun Padovaiiskem priiu'seju in i-r;-prljejo blag.i od bliztt in dalec vsake viste (sV U-j-h-ncen ali Rtbirctn so „suhn robo** in Kranji-c 8 piskri in sklcdami *ta tukaj: (loncenih basov imMida «»« uarpjnjr, vrt, sicer bi vidoh nu trgu tudi te). Trg je bil tudi letos, kakor navadno, obilo obfokau in vi'6 tisocakov je Slo iz roko v roko za obleko, obu- i tev in dr»g»» za zmio potrebue in tudi nepotivbuo htvari. Ytak obiskuvahe si je nekaj ktipd, ce dru- j zpga ne, vsaj par kvartincev tnuiuc rebulce ali pa ruj-ncga vipavca; ton-j denarja so je mnogo pivslclo, k<-r ji» bilo mnogo ljudij. Kamor pa grejo nvcice. mora tudi justir x* njims; lok« »p imrs je zbrnlo 14 liuhovnikov, ktorc vs«' j« gostidjulmi g. dokan pogo-nil. Ko mho si* dobio tmeii pri dJiamivi mixi, napc-ijal s* m jjovnr na s-lraltjofro t.tud--ntt\ knkor h\ laid in preiSIauskira tcr pupiortl, tmj bi gospodju za nji» knj zloiil'. da bi w. s-lradali taku po posji-, kakor i-mo mi v Studfiitor-k h l«tih. Uidudorni gu«po.lje scgnrjo aaglo po w na trgu prrcoj pos'.iS«n «i.iSi:ji« tck ti-r ji* d;'.ruval v>ak, kar }v unpol; tako «<• jc nabrala z;,'ori-j iiavi'di-iia vsota. (Ta i/gli'd priporoca-mo tudi t\rn»\m L!o\ckoljub:in krogom v b!ago\o]j;»o posnrmo. Urcd.) _____ \z jjruliovske iupanije, 14 novcmbra. 0 ;-spod urednik. ali niiivt Sofa vcc >\m\\\ pritokov? M;»-goie, da so Cwlite tnnjwim vpraSanjti, a vcrujte mi, tia ne vpr.ivun w*pre»ui$!j|,nc» Ce tudi lako'/ko pu-dorzno, a kaj IwCoic — prcgovor pravi: rK«dor ne vaga, nima blaga " Pa pustnu to in popiLein. ^a^^j scm z.icol z zgomjim vnraSanji'm. Z-sano Yam j« g-urednik, tU smorckli; IJiC.i se i/liva v I-bijco in ta v S;io. OlojW! B.iia nun j,' pobuila 1.-0 p-sdbiii.o Ct'fto, in jo od«.e»la pr.ti SoCL Zito vie od zadnja povoduji pazim, aii jc ze v Soti, pa je $c p.i. I).-;vo-Mr n;i, g. nt-i'diiik, da bjui pa jaz pomaga! UiCi, da lavnlkih ktijojo ,cvc:c-.'<* ob nficijah pa ,5aap8ajo" kcdo i« kednj bi bral knj-go dmzbo gv. Mobora ?! 10. Kal jo uze b-_-Ij*i, pridobiv^i 17 udov, ima jib 32 ali cez 2 od ato. Ho 10 od ?to jc» tudi S; kaj dalcL, b.T 147 jc kpo Stevilo, a s takimi skoli kakor Imps, se odlczc. I.e tfliku d;djo f 11. Lorn pa jo med aajkvljSimi na Kanalskcm ; Ictoa jo pridobi! It udov, ter jih ima cez 4 od sto. Do 111 t. j, 10 od slo masjjka sicer So mnogo (73), a kedor tako oapredujc, getovo pride uzo pride do svrh«. 12. L 0 t p a da Sahko Lokovcu roko. V od-etotkih sta si cnaka. Levpi jo priw&tlo letos 5 udov, a od 19. do 102. t. j. do 10 od sto jc tudi daloc. Hitreji treba korokati! 13. A vcc ci So precej pomagajo; 5o tudi jo 23 udov ali 3VB od sto lc ma!o, vendar jc letospri-rastla seduiorica. Treba je 7 takih dobrih Ictin, da pride do G7 ale 10 od sto. Scdetn let je dolgib. Ako Bog da, bomo videli, Le pojde tako i 14. P1 a v 0 so nedavno prekora^ilo edinega povorjenika, tako, da jib jc bilo prcdlauakim kar 15, a lani uie je bil eden odpadcl, letos pa se jih je poskriI^» kar pot, tako jih ni mnogo nad 3 od sto. Biio jib jo ufe 5 od sto, kajti 28 udov je 10 od sto. Ako ne bo vecjo konsekvence, bi clovek moral bifci kos proroka, ako bi hotel reel, ali bodo Plavo imole prej 10 od aio ali zopofc samega poverjenika. 6otno videti k letu, do tedaj: Bog I — Kanalaka dekanija splosno nima celd 3% od sto. Kar jc povzdigail Kanal aam, to so mu skazili Gor, poljo, Lokoycc, Levpa in Ko^ioj, ?j»!rtvi podbci-sko' costo v Snfio. Zdaj jo BaCa 2-3 v drugo p ikazala cestnemu odbnru, da on'a ni majhen ^tU'Jcnec, kak-.r jo imeuuje g. Sorli, /cmljonib'-ec cost-iii-^-i (idbora. Sla je ci'.sta od Podbr-hv do llailajuzne tako, da je ju iiianj kot oni dan, ko jo je na& cestui oilbur, prifrd delati. Ubogo Ijudstvo I §li so tvojli d>:-muji, al\ so tvoji zalji, a ee boeeS Podbrbi, ho'ii po pcodu ob Ba6i. Kdaj jo uze Podbrdo skladovna costa na Yodopivcevem zctnije vid.u ial.ko bi tudi uze bila i:a-rejcua za denar, kisu ju potrnsil zanjo..NaSa zupauija jo inuda celili aedeiu let do 100°/0 naklade zato cegto, kar pravijo, da zuusu nad 35 tisoc goldinarje.v, kje 80 pa §1"i dpr&une in d jc. Taki palirji, ki uun-jo le polento, 5pcb in Snaps ptodajati, nam po backi strugi uikoli ne bodo napravih stanovitne ceste. Politidni razgled. j Vslod ecsarskega patenta piiLn6 24. t. m. de2ehii zbori svoje delovanje; razpravljali bodo, kakor po navadi, odkar jim je odvzet ves poli- f ti6ni upliv, svoje domafie zadeve in reScvali in odobravali letne define proraSune; ie glede ficSkcga zboru je stvar nekoliko zamctana, ker ne bode polnostcviicn, ko tudi novoizvoljeui nem- | ski poslanci ne mislijo stopiti v zbor in udelc- j ^iti se njcgovih posvetovanj. dokler, kakor pravijo, pravico uemskega naro'da na CeSkem niso zagotovljene, ali zraveu si mislijo, dokler neza-dubimo zopet gospodstva in predpravic pred Cehi. Iz delegacy nam je porofiati, da so razni j odscki obeli delcgacij sesvojim delom pri kraji; j ni treba druzega, da se sprejetc svote tudi v j javnih scjah potrde, kar se bode brez dvoma tudi zgodilo. Jutri, t. j. v saboto pri&akujo se I sklep delegacy. | Iz San Rema, kjer biva bolni prestolona- | slcdnik pruski, doliajajo ^alostne novice. Pokli- j cani zdravniki so visokega bolnika preiskovali in konstatovali, da ima princ res raka v grlu; do operaeije od zunaj ni priilo, ker bolnik v to ni privolil, od znotraj pa tudi druge niso napravili, I ker je to ncka otcklitia zabranjcvala. Iz vsega pa se da spoznati, da je bolezen neozdravljiva; j I nekatcri zidovski listi so §teli princevo 2ivljenje j id le po dnevili. V tako zalostnih okolSfiinah • pride tedaj ruski car v JJerolin; dan prihoda sicer uradno ni §e znan, ali brzkoue se to zgodi I 19. t. m. Tudi Bismark je do§el v Berolin in I sicer na poveljp cesarjevo; ali se je to zgodilo 1 zarad bolezni prestolonaslednika, ali pa da bi I bil pri shodu obeh cesarjev priiujod, se natan- ko- ne-ve.................................................. .........- I 0 "Wilsonu, zetu predsednika francoske re- I publike, prtbajajo vedno bolj umazane refii in sleparije na dan, da mora priti v sodnijsko pre-iskavo; ali ker je ob enetn ud ljudske zbornice, j mora ta v prciskavo privoliti. I)oti6ni predlog i se jo imel vecraj staveti, in br^koue, ga je zbor- | nica tudi sprejela. Ce hoce Grevy se predsednik j ostati, stori naj bolje, da svojega zeta prepusti j zasluzeni osodi. j Domade in razne vesti I Skofl na§e nadSkoflje so snidejo So ta raosoo ] j tnkaj v posvotovanje. j Udom rcdnoga okr. 5. sveta v Gorici izvoljoni j bo : monsig. I. Marasie, zintopnik verouka; Andr. j Kocijancie, posGstnik v Podgori in T. Jug, u6itelj v I Solkanu, sastcpnika oMin; uadu6. Amb. Poniz ˇ...] Rihenbergu in Ant. Bajoc v Ronceh, zastopnika «• I cttcljstva. V pomno^eni §olski svet so izvoljeni: FU. Trpiu | v Kri2u, Jul Pavlica v Rihenberga, An1. Koujedoc | J t Plavch, Joz\ Faganelj v Sempasu, Ant. K!anci6, j Xupau v Podgoro, Ant. Bratui v Oopovanu in Jog. I M.\iM v St. Martian. ! 2a dija§ko kuhinjo v Gorici darovali so Z& I gg.: Andr, JckSe, viloz in dekan v Kobaridu, 2 gl.; Jurij Pctcrncl, zupnik v Bcrginji, 2 g!,; BUZ GtCa, t \ikar v 6cpc«vanu, 2 gl.; Karol Kumar, vikar v Bor- jani (II. dar.j 2gL; Fraa Mariai5, vikar na Livku,2 gl; Joief Golja ral., vikar na-Kamuem, 2 gl.; Janez Ja- rec, vikar na Libn^njem, 2 gl.; Janez EuriuLiL, vi-j kar ua Serpeuici, 2 gl.; Jakop Fon, vikar v Kredu, .' 2 glj Anion tfanzlnf, vifcas v Slatomselu, 2 gl.j Anton Hvalica, vikar v Droznici, 2 gl.; Janez Muro» vec, vikar v Sedla, 2 gl.; Jurij Kokelj vikar na Tr-noveiP, 2 gl.; Anton Pipa.11, kaplan v lu.baridu, 1 gl.; J- M. 2 gl.; Zupaui iz skoQcLoko 2 gl.; Simon Ru-tar, profosor v Spljetu, 5 gl. Piesixna hvala vsom blagnn dobrotnikom in obslo posnenialcev! Bog platil f Fran Levstik, po triletnom bolehanji, dva-nipsccni r«'sni bolezni iu skoraj tritedenski umCni boibi s smrtjo izdihuil je v sredo dopoludne ob 9. u-ri blago duSo svojo. Narod slovenski izgubil jc zopet vrlega pesnika, bjstreRA kritika in ufienega slovanskega jezikoslovca. Vsako rod^jjubho sree plafic ob ujegovi smiti. . . . . Narodu slovonskemu nazuanjamo preialostno vost, da je slavni na§ pesnih in pisiatclj, blagorodni gospod Pran Levstilc, c. kr. skriptor licejski knji2nici, prejemSi sv. zakramente za umirajofie, po dolgotrajni teiki bolezni v 57. letu dobe svoje, danes ob 9. uri dopoldne izilihnil plemenito duSo svojo. Tiskarna sv. Hilarija v Gorici, katero ime-nnjejo tudi Hilarijansko tiakaroo, delujc prav dobro ter daje vsakq. lelo obresti od vlozene glavnico in nekoliko fiistega dobifika, ki sc je do zdaj deval v re-servni zalog. Ker je tiskarna preskibljena s potreb-niinl Btroji in crkaini in ker je reservtii zalog po mnenji ravnateljstva zadosten za sedanje razmere, atavil se je pri zadnjem obenem zboru predlog, naj biae udje, ki so vecinom duhovni, zadovoljili z glavnico in 6% obrestimi, tcr naj bi 6isti dobidek-prepnatili tukajSnje-mu de§kemu seineniScti, AnclrejiBcu. Vsi udjo pritrdi-li so teiuu prcdlogu ter so blagoduSao prcpustili re* denenitt zavodu clsti dobifiek, do katerega bi sieer imeli pravico. Ker ima torej imenovana tiskarna lepi namen, da podpira le po§tene slovstvene proizvodo, in ker je cisti dohodck odlo^en v tako blago svrbo, priporo^amo slavnemu obcinstvu, naj m poslu^uje v syojih potrebah te tiskarne; posebno pokladamo casti-ti duhovSiini na sree, naj si naroCuje razlidne tisko-vine, katero potrcbuje, v tej tiskarni, b katero je zdru-I 'law (Ivojin jako blag namen brez vsaktere dobiikarije. i Kmetijs' - Sola se je zaeela 16. dne t. m. j Dozdaj je sprejola na slovenakom oddelka 16. ucencev i in 2 sta se oglasila, da Se prideta. S Tolminskega I do zdaj ni so nobenega. Man kmetijstvo na Tol- i minskem no potrebuje izurjonojSih kmetovalcev? — ! Kdor zeli letos vstopiti, naj se uomudoma oglasi in I uajzadnje do kouca tega meseca vstopi. Enakopravnost. G. k. okraj. glavarstvo v J Gorici je razglasilo po mestnih voglih, da imajo hi-f §ni gospodarji hitro naznaniti tukajSui policiji, ko zu-I najniki ali posli k njim dojdejo in kedaj in kam odi-I dojo, ee tie jih zadene kazen od 1 do 100 gl. Ta j razglas jc okraj. glavarstvo objavilo v italijanakem • in v neuiSkcm jcziku. Ker je v Gorici tudi slovon-I skill hiSiiih gospodarjev mnogo, bilo bi prieakovati, j da c. kr. okrajno glavarstvo nazuanja take razglase tuli v slovcnskem jeziku, kakor na primeri izdaju Slovencem slovcnske plaCilne naioge. Tekmovalcev manjka. Meso se prodaja v Ljubljani najboljSo po50 kr. kilo, v Gorici je pa.po j GO in naj8lab§e po 46 kr. Eaak razloSek cene je tudi y J vsoj drugi kupCiji med Ljubljaoo in Gorico. Kruh jc I tukaj §e prav po isti cent, kot je bil takrat, ko ]o bila moka za 20 odstotkov drazja. Ako ne bodo pri- mcrnejSe cue, se bode, maraiktercmu ptujcu zdelo tukajSnje podnebjc predrago in se bod-i s svojim de- I narom naseli! raj5e v ktero drugo mesto. Solkanska ditalnica napravi jutri pics v Mozetieevi dvorani. Zacotek ob 8. uri zvcoer. Na postaji V Krminu prenehalo je zdrav-j atveno preglodovanjo blaga iu potnikov, ki so doha- jali iz Italije. To je zuamenje, da jo kolera v Italije I zginila. I Dva konjideka Xlahtncga plemena ima tu- | kajanja slov. kmetijska sola po priraerni ceni na pro* daj. Eden ima poldrugo Ioto, drugi pa 8'meseoev. Piedi monte ali Podgora P C. kr. finanfino nadzomiStvo v Gorici je dalo Matiju Nemicu, kre- I marju v Podgori za prodaja tobaka, dovoljenie due j 4. novcmbra t. 1. St. 3237. v kterem je zamenilo ime Podgoro s Piedi monte. Ker je pa Matija Nemec spo-znal ta pogreSek v dovoljenji kot bivajoS v Podgori j in ne v Piedimonte, obruil se je do financnoga nad-r zornigtva, naj ta pogreSok popravi, karje nadzorniStvo I tudi precej storilo ter precrtalo Piedi monte in za-pisalo Podgora. — Preden se kraju ime premoni, mora biti uradno dovoljcno; da bi bilo uradua dovoljeno za Podgoro pisati Piedi monte, dozdaj nismo vedeli. j Zato^be oprogcon je bil urednik v Tralu j izhajoco. 3Na§e Sloge." To^ilo ga je nacelnistvo ob- cine Tinjan v Istriji, po § 19 tiskovno postave, ker ni hotel sprojeti v italijanskom jeziku pisanega po- pravka na uvoden olauek, koji je bil v 43 H.itu I „Na§e Slogoa. Razprava je bila pri c. k. dez. sodniji j v Tritu 15. t. m. Sodnik je bil svofc. Huber, tozitelj I di^avni pravdnik Tadej, obto2onec pa sam urednik 1 fN. Moga* Mate UandiS, koji so je tudi earn zago- varjal, in je bil vsled svojih dokazov obto2be reien. Stvar je vsekako zanimiva „Edino8ta zeli, da jo doznajo tudi njeni razni nprijatelji'*; tako ze- , limo tudi mi! Javna obravnava je bila vceraj pri okro^ni sodniji zarad kupovanja kradenega usnja. Kupovalcu cevljarju K. je prwojeno 3 mesece v zapoiv To sicer j ni kaka posebna novica, panovegaje bilo pri obrav- | navi to, da je neka prlda izpovidala, da jo je krjvo- ! nosi zagovoruik ho'el a 50 gl. podkupiti. Cemo vide- ! ti, koliko bo sCorriereu pisal o tern, ker rad raz-prayljaJake _slu2aje.*i.______ Kaj naredi iSganje. Grozovit Sin dogodil so > je v Poljanski okolici na Kranjakem 11. t. m. Dva | delavca zgafa ata oglje v hribih. StarejSi dolavcc, j 451oten mo2, odiel je v blizoje Bposlonje*, kjer radi j Jjadem skrivaj pnstrezejo z „r»kijott. Tarn jo, kakor j pripovedujejo ljudje, sam nekoliko popil ffspiritau, j nekaj pa je nesel svojomu tovarisu v ogljarsko koL<>. | Okoli 8. ure vnamo so mod njinm prepir. To slisi neki tretjt delavec ter ju vpraSa, kaj imata ? „N!t$", bil je kratek odgovor I Pa kmalu potem sliSi mahljej in stok. Mlajsi delavec zgrabi nararec- sekiro in nou-smiljeno maha po starejsem. Skoraj deset ran je smrtnih. Razmeaaril mu je hudobnez glavo, levo roko in levo nogo. Zdravnik se jo izrazil, da ni se videl enake hudobije. Ubijaicc tail zlocinslvo in trdi, da je bil pijao. Kedo jo temu kriv ? Ncsrecao zganjc. Judov je po celem sveh vkup 7 niilijonov. Busija Strje 82 mil. prebivalcev in 2,759.000 judov. Nemcya „ 45 n n „ 570.000 a Avstrija , 37 , „ „ 1,646.000 „ Francija , 37 , , , 67.000 m Anglija , 35 .„ „ „ 46.000 » Kumun:ja „ 5,700 000 „ „ 456.000 „ Po tern takein pride v Euraunija na 12 kristjanov 1 jud, Avstriji „ 23 , 1 „ Rusiji » 30 „ 1 „ Neni&ji „ 80 „ 1 „ Franciji „ 575 ' ,¦ „ 1 , Angliji „ 760 „ 1 „ Za Rumunijo je torej na§a Avstrija z judi naj-bolj pozognana! Francosko mesto Pariz'Stejc 2V« niilj. prebivalcev in 45.000 judov; na§ Dunaj Steje 1 milj. prebivalcev, judov pa 90.000. V Parizn pride na 1000 kristijanov 18 judov, na Dunaju pa 90! — Francija Steje 37 milj. prebivalcev in 67.000 judov, Avstrija tudi 37 milj. prebivalcev, judov pa 1646.000! Avstra-ja ima torej 25krat ve6 judov kot Francija, in pri nas pride na 22 kristjanov ze 1 jud, na Francoskcm pa §e le na 575 kristjanov 1 jud. Ze samo naSu glavno mesto Dunaj, ki §teje en miljon dus, ima 25.000 judov vefi kot c o 1 a Francija, ki gfeeje 37 miljonov prebivalcev. Zirad judov marsikdo zgla-vo maja in zalostno gleda v prihodnje dni. Ysem sorodnikom. prijateljem in znanccm na-zoanjamo toznega srca prezalosfno vest, da je vse-mogocnema dopadlo, na§o preljubljeno mater, oziro-ma taS&t. gospo Mlo Premran pi Prewsti, rojena tfUS SDOBFER, v noLi med 16. in 17. dnem t. ra. v 69. letu njene starosti, previdena s sv. zakramenti za umirajofie po dolgej in mocncj bolezni v vecuosl poklicati. Troplo predrage umrlc se pokoplje v aaboto, due 19. t m. na pokopaliSci v Vrhpolji pri Vipavi. V Dupleh dne 17, novembra 1887. KAJETAN, JANEZ, ERNEST, JOSIP sinovi. JtdijaFcJgel, Ivana Hrovatin. rojenepl. PREMERSTEItf hLeri. Jancz Feigel, Alexander Hrovatin, zeta. Ana pi. Premcratein roj. Saniotor^an, Marija pi. Premerstein roj. Pagon, sinahi. jozef ccLOT.O Oznanilo. trgovec na debelo in na drobno v raStelji, iiaznanja slavnemn obolnstvu, da ima v avoji j itacuni veliko zalogo vsakovrstnih igrac, no- ! voatij iu mzlicnili puncik z obleko in biez { nje, razne vrste vornencga blaga, rokavice, j crno ovratne rute za duhovnike, zapostko vaz- , nih vrat, skornje, voluene covlje za zimo s ' podplati in broz njili, v-«k»: velikosli, in prav « mnogo drugih ic^ij : iuijfiii»t» naroccni vojjata 'istokte-nici ! gl -fOkr., 0«:<'kletiif!3gl. J2kr., 12 ateklouic 4 gl 80 ki-. V Gorici ac dobi pri E. Geutilcjtt v gosposkih uikvh St. lo. MAETIN POVERAJ, civilski in vojaski krojac. JKDIXA IX MAJVEflJA krajaftuirn in z«iloga vsakovrstnega nnkua ter ?ejts.« <3felefe.€, Zimska oblek. Ziniski a.ikot Zimske litado Zimska suknja . Salonaka obl'eka Obleka za de6ke od gld. 0.-- i>.— 2.50 nnprej. • „ „ 1.75 V Gorici, na Travniku, nasproti vojainici. NaroC'be so Jiitro in lifitto izrr§tijojo po nnjnoroj^cm kroji za vsnk stan in po postcni ceni. Uzorci so posifjajo na zuhtnvanjo na ogled. v Cudovite kapljice sv.' Antona Padovanskcga To priprosJo in naramo zdraviln jo pravft dobrodojna pomofi in ni trcba mno-gilt bosedi, da so dokazc njiliora fudovita iv.t)L. Co so lo rabijo nekoliko dni, olnjlajo in prefcenejo prav kaiala najtrdovratuiio ie-lodSne boleati. Prov izvrstno vstrezajo zo-per boniorojde, proti boleznira na Jetrlh in na vranlci, proti drovesnim boleznim in proti ¦¦ - gliKtam, pri zcntikili inosct'nih nadlo^nostib, zopor bcls tok, bozjasf, zoppr bitjo »rca tor distijo pokvarjeno kri. Ouo no prognjajo samo omonjonib bolozni, arapa* naa obvarujojo tudi prod vsako boloznijo. Prodajcjo so r vsoh glarnih lekarnicah na svotu; za naroJbo in poiiliatro pa edino v lokar-nici Cristofoletti V Gorici, v Trstu v loharni 0. Zanotti in G. B. B«via in v J ekarni Alia Ma-donna v Korminu. Ena utoklcnica gtano 80 novcer.