ISSN 7704-01993 9 . . ____________ RADIOPTUJ 89,8-98,e-l04;3MHz Natisnjenih: 12.000 izvodov Ptuj, sreda, 30. oktobra 2002 / letnik LV / št. 44 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 230 SIT TA TEDEN / TA TEDEN Treba je o^^oboditi misel "^^o-nec tedna je v Trn^-vski vasi potekal mednarodni Ě^ znanstveni simpozij o Jakobu Gomilšaku, pesniku, ^ ^^ publicistu, pridigarju. Gost svečane akademije pred pričetkom simpozija je bil tudi ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. V svojem nagovoru udeležencem akademije je z veseljem ugotavljal, da se s takšnimi simpoziji o pozabljenih ali zamolčanih ljudeh te v zgodovinskem pomenu postavi na svoje mestu, ob koncu nagovora pa se je ponovno lotil slovenske šole, ki kot je dejal, še vedno izključuje pomembna področja življenja, kot je religije, in jih poriva v nekakšno ilegalo. Šola še vedno presoja zgodovino iz ozkega ideološkega vidika in ne osvobaja misli ter ustvarja miselno plahe ljudi. Skratka hotel nam je povedati, da dokler v šolah ne bo prisotna cerkev oziroma dokler v šolah ona ne bo glavna (kot je bila), bodo iz naših šol prihajali ozko ideološko usmerjeni miselni siromaki. Ne, naša šola ni takšna. Naše šole danes so posredovalke svobodne misli, so odprte, se povezujejo s svetom in so cenjene tudi pri svojih mednarodnih partnerjih. To se vidi ob spremljanju dela tudi naših osnovnih in srednjih šol na Ptujskem. Problemi mladih, negativni pojavi, ki se pojavljajo - od nasilja, jemanja narkotikov do nespoštovanja nekaterih družbenih norm -so družbeno determinirana s hlastanjem po dobrinah na tak ali drugačen način, to pa z "ilegalnostjo" religije v šolah nima zveze. Strinjam se, da mikavna televizija in računalnik ustvarjata jezikovno revščino, ni pa rečeno, da omejujeta svobodno misel. Vprašanje je, kakšno svobodno misel lahko posreduje nekdo, ki v kali vzgaja striktno hierarhično nezmotljivost in dogmatiko in ki v zaščito svoje čistosti zamolči tudi nečednosti, ki se pojavljajo ob pravi ljubezni do otrok. Jutri bomo praznovali dan reformacije, ki nam je Slovencem dala pismenost. Dobro je ob tem vendarle spomniti na čas v 16. in 17. stoletju, ko je "svobodna misel" pod naslovom protirefor-macija na našem ozemlju skoraj v celoti uničila reformacijo, ko se je obnovila inkvizicija in je bila vpeljana cenzura knjig s seznamom tistih, ki jih katoličan ne sme brati. Slovenci smo se demokratično odločili za ločenost cerkve od države, pomeni, da država tudi ločeno od cerkve skrbi za šolski sistem. Očitno se s tem nekdo ne more sprijazniti in mora ob vsaki manifestaciji jadikovati nad takšnim stanjem. Očitno je tudi demokracija izredno širok pojem, ki so si ga tudi v zgodovinskem razvoju posamezni stanovi po svoje razlagali. /1 PTUJ / PODPIS POGODBE ZA GAJKE 23. oktobra se je v sobi ptujskega župana zgodilo odločilno dejanje za začetek gradnje novega centra za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji: župan Miroslav Luci in predsednica sveta mestne četrti Jezero Marija Cvetko sta podpisala pogodbo o medsebojnih pravicah in obve- ja se lahko priine znostih v zvezi z gradnjo centra Gajke med mestno občino Ptuj in mestno četrtjo Jezero. V teh dneh pa je bilo izdano tudi gradbeno dovoljenje za začetek pripravljalnih del. MG Nadaljevanje na strani 7. Volkswagen Polo 2e od 1.780.000 sit. Izberite brezplačno klimo ali paket comfortline. .^v v inakem primeru prihranite UJ^ do 190.000 tolarjev! ^^ Dominko d.o.o., Zadniini trg 8,2251 Ptuj TEL.: 02/788-11-50 TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.o.o. PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO Trije za enega, eden za tri. Jeep Cherokee Jeep Grand Cherokee Jeep Wrangler Jeep SAiVIO EDEN JE PRAVi. DC DOMINKO CENTER, d.0.0., 021788 11 10 1. november - ko spomini močneje zaživijo... Foto: Martin Ozmec [ MESTNA OBČINA PTUJ VABI NA OSREDNJO KOMEMORATIVNO SVEČANOST OB DNEVU SPOMINOV NA MRTVE. SVEČANOST BO V SPOMINSKEM PARKU PTUJ V PETEK, 1. NOVEMBRA 2002, OB 11. URI. Miroslav LUCI,^^.ined., župan Mestne občine Ptuj Vilija za župana Ormoža za razvoj z razumom PO NAŠIH OBČINAH SPODNJE PODRAVJE: Jalovo dopisovanje med občinami STRAN 3 PO NAŠIH OBČINAH LENART: Pred občinskim praznikom STRAN 6 PO NAŠIH OBČINAH PTUJ: Praznik v domu upokojencev STRAN 8 PO NAŠIH OBČINAH JANEŽOVCI: Bodo res zrasle terme? STRAN 8 KRTz^3ëjo boljši Supennesto, Ormoška c. 30 ^j». (Z e. I a n a na auftana naročnik: Mestni odbor LDS Ptuj, Cankaijeva 6, Ptuj 9770040197053 DOMA IN PO SVETU PO SLOVENIJI Državne simbole izvzeti iz ustave Ljubljana - Strokovna in širša zainteresirana javnost si nista enotni pri iskanju odgovora na dilemo, ali bi državne simbole - grb, zastavo in himno - izvzeli iz ustave in njihovo uporabo določili s posebnim zakonom. Takšno spremembo ustave, s katero bi omogočili spremembo celostne podobe države in posledično njeno večjo prepoznavnost v mednarodni skupnosti, je namreč predlagala skupina 72 poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožefom Školčem (LDS). Na javni predstavitvi mnenj, ki jo je v državnem zboru pripravila ustavna komisija, je bilo izpostavljenih več vprašanj: kakšen finančni zalogaj bi pomenila taka sprememba, bi to res zagotovilo večjo prepoznavnost države, bi s tem lahko povzročili krizo identitete naroda...? Bi ustavne spremembe položaj v sodstvu poslabšale? Ljubljana - Predlagane ustavne spremembe na področju sodstva ne bodo v ničemer pripomogle k večji demokratičnosti in poštenosti dela na sodiščih ter k hitrejšemu reševanju zadev, temveč bodo položaj le poslabšale. Dokler bodo sodnikom podeljevali trajni mandat in imuniteto v kazenskih zadevah, tudi ni mogoče pričakovati pozitivnih sprememb na sodiščih, zato bi jim bilo treba odvzeti tako trajni mandat kot imuniteto. To so le nekateri poudarki predstavnikov civilne družbe na javni predstavitvi mnenj o predlaganih vladnih spremembah s področja sodstva, ki jo je v DZ pripravila ustavna komisija. Reformacija zaznamovala svetovni in slovenski prostor Ljubljana - Pomen reformacije za slovenski in svetovni prostor je zelo velik. Z njo smo dobili Slovenci svojo prvo knjigo in tako slovenski knjižni jezik, deloma pa tudi nacionalno zavest, saj se prav v tem obdobju pojavi širši pojem Slovenec od posameznih prebivalcev dežel. V Sloveniji prebiva približno 20.000 pripadnikov Evangeličanske cerkve, zlasti v Prekmurju, ki pa živijo v sožitju s pripadniki drugih ver, ne prihajajo pa tudi v večje spore z državo. Pomen reformacije, odnos Evangeličanske (luteranske) cerkve do države in rimskokatoliške cerkve, vlogo Evangeličanske cerkve v družbi je za STA predstavil škof Evangeličanske cerkve na Slovenskem Geza Erniša, ki je do lani slovenske evangelicane vodil kot senior. Podpora vstopu v EU in zvezo NATO raste Ljubljana - Pri podpori vstopu Slovenije v zvezo NATO je prišlo do očitnega premika v pozitivni smeri, saj bi na referendumu za vstop v zvezo 49 odstotkov vprašanih glasovalo za vstop (prejšnji mesec "le" 38,5), proti pa bi jih bilo 32,5 odstotka (septembra 39,4), so pokazali rezultati redne mesečne javnomnenjske raziskave, ki jo opravlja Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na Inštitutu za družbene vede FDV v Ljubljani. Podobno je narasla že prej visoka podpora vstopu v EU, saj bi v primeru referenduma za vstop glasovalo 62,3 (prejšnji mesec 55,4) odstotka vprašanih, proti pa bi glasovalo 22,7 odstotka vprašanih (septembra 25,9). (STA) PTUJ / VARNOSTNI SOSVET TOKRAT O PREVENTIVI PRI VZGOJI OTROK Vse ve~ mladih med porabniki drog Varnostni sosvet, ki ga vodi Miroslav Luci, župan Mestne občine Ptuj, se je sestal na svoji redni seji, kjer je poleg aktualnih varnostnih nalog veliko časa namenil delu z mladimi. Ugotavljamo, da se povečuje število mladih, ki so uporabniki prepovedanih drog ali so udeleženi v raznih vandalskih aktivnostih, in še več, niža se spodnja starostna meja. Zavedamo se, da so ti primeri že posledica, zato je potrebno ukrepe planirati v tistih fazah, kjer so začetki. Osnovni začetek človekove socializacije je družina, ki ji pa sledi šola s svojimi vzgojnimi programi. Varnostni sosvet si je zadal nalogo, da se aktivno vključi v programe vzgoje otrok in sta- ršev. Tokratne teme segajo na področje čustvenega in vedenjskega razvoja otrok. V sodelovanju z Lokalno akcijsko skupino — LAS je bil potrjen program tem, predavatelji in zagotovljena finančna sredstva. Teme se bodo ponudile vsem vzgoj-no-izobraževalnim institucijam, namenjene pa so učiteljem, staršem, razredom in interesnim skupinam. Župan Miroslav Luci je podprl tudi pobudo LAS-a, da se v bodoče nameni nekaj prostora v Ptujčanu za obveščanje obč- anov o aktivnostih, s katerimi želimo preventivno prispevati k večji varnosti občanov. Prav tako se bo aktivno pristopilo k nabavi strokovne literature s področja uporabe prepovedanih drog in nasilja med mladimi, katero bomo posredovali v šolske knjižnice. Franc KOZEL, član Varnostnega sosveta in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je predstavil nacionalni program varnosti v cestnem prometu, ki je nastajal kar šest let. Težišče programa bo usmerjeno v najbolj rizične skupine, kamor sodijo kolesarji, pešci in vozniki začetniki. Na osnovi nacionalnega programa bomo morali izdelati pro- gram lokalne skupnosti, ki pa ga bo nujno koordinirati v celotnem prostoru upravne enote. Statistični podatki o stanju varnosti in aktivnostih policije, ki jih je predstavil Darko Naj-virt, komandir policijske postaje Ptuj, izkazujejo, da je policija z dobro organizacijo dela in izborom ustreznih metod uspela vidno prispevati k večji varnosti občanov. Velja pa ugotovitev, da na varnost občanov vpliva mnogo dejavnikov in da je izbor represivnih metod zadnja faza pri doseganju varnosti občanov. Med pobudami, s katerimi bi povečali varnost na Ptuju, je pobuda za uvedbo uličnega dela; občina naj bi stimulirala študij za tovrstno socialno delo. Mag. Janez MERC PTUJ / IZDAJA STROKOVNO-PRAKTICNE KNJIGE Ali se zavedamo, da le ena petina ljudi na svetu razpolaga z 80 odstotki vsega svetovnega bogastva? Velika večina moških je v življenju prikrajšanih za zelo "zanimivo" izkušnjo, in vendar če bi to izkušnjo imeli, bi nam bila ženskam prihranjena. Namreč kako je, ko so stvari, ki se zdijo povsem vsakdanje, naenkrat nekje daleč, nedosegljive. Le izdržljivosti mišic, iznajdljivosti malih sivih celic in prijaznosti soljudi je prepuščeno, kako se bo mati, ki pred sabo poriva otroški voziček, znašla v tem materam neprijaznem svetu. Govorim o arhitektonskih in drugih ovirah, ki jih okušajo matere z otroci, ko svojemu naraščaju privoščijo sprehod na svežem zraku in družabnost ali pa želijo same iti po opravkih. Na podlagi številnih del smo dr. Štefana Čelana v glavnem poznali kot gospodarstvenika, znanstvenika in razvojnika. V naslednjem tednu pa ga bomo lahko spoznali tudi kot pisca knjige. Ministrstvo za gospodarstvo je prek Pospeševalne- ga centra za malo gospodarstvo izbralo dr. Štefana Čelana za vodjo nacionalnega projekta vzpostavitve regionalnih inovacijskih centrov v Sloveniji. Država se namreč vedno bolj zaveda, da je za pospešeni gospodarski razvoj potrebno v Dr. Štefan Čelan, vodja vseslovenskega projekta - vzpostavitev regionalnih inovacijskih centrov po Sloveniji in soavtor knjige OD INVENCIJE DO INOVACIJE. Foto: Langerholc Knjiga z naslovom OD INVENCIJE DO INOVACIJE, avtorjev: dr. Štefana Čelana, dr. Matjaža Muleja, dr. Zdenke Ženko, dr. Marka Kosa, mag. Dušana Klinarja in Cirila Bez-laja Sloveniji čim prej uveljaviti načela, ki veljajo v državah razvitega sveta. Če Slovenija posluje z gospodarstvom Evropske unije na ravni dveh tretjin uvoza in izvoza ter izvaža skoraj 60 % svojega celotnega družbenega proizvoda in mora to še dalje povečevati z nadpovprečno stopnjo rasti, potem seveda mora živeti za inovativno poslovanje in ne zgolj za rutinsko. Zato mora sebe razvijati v inovativno družbo. V desetletju, odkar se je Slovenija osamosvojila, smo sprejeli številne dokumente, ki na načelni ravni podpirajo ustvarjanje invencij (ustvarjanje novih idej) in inovacij (pretvarjanje teh idej v družbene koristi). Naučiti se torej moramo hoteti in znati ustvariti in izrabiti inovacijske priložnosti. Ni tretje poti, na kateri bi ne bili niti inovativni niti kolonija in bi vendarle živeli dobro, tako kot živijo državljani v razvitih državah. Tržno gospodarstvo, o katerem slišimo, da vstopamo vanj, odkar smo zapustili t. i. socia- lizem, je torej gospodarstvo in družba pod bistvenim vplivom, oblastjo inovativnih sistemov (gospodarskih in negospodarskih). Taka lastnost se nikakor ne omejuje na organizacije, ki jim pravimo podjetja. Pravzaprav je vsak odrasli človek — pravno gledano — podjetnik. Saj je lastnik ali lastnica svoje lastne delovne sposobnosti in jo prodaja na trgu delovne sile. Kako uspešno, to je odvisno od razmer na trgu in od njegove ali njene podjetnosti in odličnosti. Da bi čim več ljudi v Sloveniji imelo možnost in priložnost uporabiti svoja znanja za inovativno ustvarjalnost, je Ministrstvo za gospodarstvo podprlo projekt Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo z namenom, da se v vseh statističnih regijah po Sloveniji vzpostavijo regionalni inovacijski centri. Za vodjo projekta je bil izbran dr. Štefan Čelan, ki je ob sebi zbral vrhunske slovenske strokovnjake, kot je zaslužni profesor dr. Matjaž Mulej, dr. Zdenka Ženko, dr. Marko Kos, mag. Dušan Klinar in Ciril Bezlaj. Za uspešno delovanje teh centrov so potrebna določena znanja, ki so jih avtorji zapisali v knjigi z naslovom OD INVENCIJE DO INOVACIJE. Ob knjigi so napisali tudi okvirni metodološki priročnik, ki ga bodo posamezne regije, občine ali podjetja uporabljala pri vzpostavljanju inventivne in inovativne dejavnosti kot prevladujoče kulture navad. Svečana promocija obeh del bo v torek, 05.11.2002, v prostorih Knjižnice Ivana Potrča, ob 19. uri. Promociji bodo prisostvovali tudi predstavniki Ministrstva za gospodarstvo in predstavniki Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo. Milan Krajnc Pavlica (PR) PO SVETU Hrvaška policija odkrila 200 ton razstreliva Zagreb - Hrvaško notranje ministrstvo sporočilo, da je hrvaška policija med večdnevno preiskavo ladje Boka star, ki je od torka zasidrana v reškem pristanišču, odkrila 200 ton eksploziva. Napačno deklarirani tovor je bil skrit v 14 kontejnerjih, ki jih je prevažala ladja, je v Zagrebu pojasnila tiskovna predstavnica notranjega ministrstva Zinka Bardič. Po njenih besedah gre za vojaško razstrelivo, ki se lahko uporablja tudi pri izdelavi protitankovskih mino-metov. Ladja je last Marka Baliča iz Črne gore, pluje pa pod zastavo kraljevine Tonga. Putin napovedal vojno teroristom Moskva - Dva dni po koncu drame s talci v moskovskem gledališču je ruski predsednik Vladimir Putin zagrozil z odločnim odzivom. Kot je povedal na zasedanju vlade, bo vojska dobila navodila, v skladu s katerimi bo na teroristične grožnje Rusiji z orožjem za množično uničevanje lahko odgovorila s primernimi sredstvi, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ruska policija je medtem po besedah državnega tožilca Miha-ila Avdjukova aretirala dve osebi, osumljeni sodelovanja pri zajetju talcev. Število žrtev drame z več kot 700 talci, ki so jih v soboto osvobodile ruske posebne enote, se po navedbah ruske tiskovne agencije Itar-Tass ni spremenilo. Lula izvoljen za novega brazilskega predsednika Brazilija - V nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev v Braziliji je bil za novega brazilskega predsednika izvoljen socialist Luiz Inacio Lula da Silva. Po preštetju glasov na skoraj 91 odstotkih voliščih je namreč zanj glasovalo 61,5 odstotka volilcev. 57-letni Lula iz vrst Delavske stranke je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa prvi levousmerjeni predsednik države v zgodovini Brazilije, mediji pa izid volitev označujejo za "zgodovinskega". Prihodnji teden odlo~itev New York - Članice Varnostnega sveta Združenih narodov bodo prihodnji teden nadaljevale razpravo o predlogu resolucije o Iraku. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFF; bo prihodnji teden ključen za ameriški predlog resolucije, ki mu nasprotujeta Francija in Rusija. Članice Varnostnega sveta se bodo o možnostih širokega in zanesljivega nadzora orožja v Iraku v ponedeljek posvetovale tako z vodjo komisije za nadzor orožja v Iraku (UNMOVIC) Hansom Blixom kot vodjo Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohamedom el Barade-jem. Pogovori naj bi po poročanju nemške tiskovne agencije dpa prinesli zadnje usmeritve pred odločitvijo 15 članic VS ZN glede predloga resolucije o Iraku. V ozadju atentata na ameriškega diplomata politi~ni motivi Aman - Rezultati prvih preiskav, ki so jih ameriške oblasti opravile v zvezi s ponedeljkovim atentatom na uslužbenca ameriškega veleposlaništva v Amanu Lawren-cea Foleyja kažejo, da so v ozadju umora politični motivi, sta povedala dva neimenovana visoka ameriška predstavnika. Ob tem sta poudarila, da diplomat ni bil ubit naključno, in ocenila, da je moral Foley umreti zaradi svojega poklica. (STA) TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič IvanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Lektor: Boštjan Metllčar. Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Ralčeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-10; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 11.960 tolarjev, za tujino 24.390 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665 prl NovI KBM, d.d. Tisk: Delo d.d.. Naklada: 12.000 Izvodov. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno Izvoda In se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni llst 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij In rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko Ribarič. Strani na internetu: www.radlo-tednlk.sl. E-pošta: tednlkeamls.net, nabiralnikeradlo-tednik.sl AKTUALNO TRNOVSKA VAS / PRAZNOVANJE V ZNAMENJU JAKOBA GOMILSAKA Slovenec sem Od petka do nedelje je bilo v Trnovski vasi praznovanje četrtega občinskega praznika - letošnje v znamenju mednarodnega simpozija o Jakobu Gomilšaku, domačinu iz Biša, pesniku, publicistu, pridigarju. Bolj ga v širši javnosti poznamo po njegovih pesmih Slovenec sem in Dere sen jas mali bija (O pridnem študentu). Praznovanje se je začelo s svečano akademijo, kjer je župan občine Karl Vurcer z zadovoljstvom naznanil začetek simpozija, ki so ga ob domači občini pripravili še Univerza Maribor in Ustanova dr. Antona Trstenjaka. O Gomilšku kot literatu je govorila dr. Zinka Zorko, prorektorica mariborske univerze, pozdravni nagovor pa je opravil tudi mag. Milan Lovren~i~, predsednik uprave Ustanove dr. Antona Trstenjaka. Svoje misli o Jakobu Gomil{aku je na akademiji posredoval tudi dr. Franc Rode, ljubljanski nad{kof in me- Mladi iz Trnovske vasi so predstavili pesmi svojih rojakov. Foto: Fl Dr. Franc Rode, ljubljanski nad{kof in metropolit. Foto: Fl tropolit, ki je ugotavljal, da so enostranske enciklopedije pozabile na Gomil{aka, ob koncu pa o{vrknil tudi slovensko {olo, ki po njegovem izklju~uje pomembna podro~ja življenja, kot je religija, in jih poriva v ne-kak{no ilegalo, ki ne osvobaja misli ter ustvarja miselno plahe ljudi. V kulturnem programu so sodelovali: doma~i me{ani pevski zbor, ki ga je pripravil Ludvik Krajnc, dirigiral pa Marjan Poto~nik. Recitatorji: Barbara Drumli~, Barbara Vr{i~, Roman Magu{a in Matjaž Kramberger so ob violinskem duetu Polone Kapun in Ane Vurcer predstavili Gomil{akove pesmi ter pesmi doma~ih pesnikov. Za popestritev programa je poskrbela folklorna skupina Bolni{nice Ptuj s Spomin~icami ter tambura{i iz Cirkulan. V soboto je potekal mednarodni simpozij o Jakobu Gomil{aku (o simpoziju bomo podrobneje govorili v naslednji {tevilki Tednika). V odmoru so odprli prenovljeno Simoni~evo hi{o kot kulturni spomenik. Zapeli so tudi doma~i ljudski pevci. O pomenu ohranjanja kulturne dedi{~ine je spregovoril Ivan Lovren~i~, ravnatelj Pokrajin- SLOVÏtiEC SlUThKO JE lUTl DIALA KO KE Jt DETI FESTOVUH ^ SKIOI OOIlliU VMMIO' V ™ Hrti 5t lE ujm. JAKGi GOMU-SAK. l.5.»«Mi-2!.î.l?06TlîT ijinmitúmuSíiEV toDCLtn IH iwiiovwi-v KVMJUB »OIBM Spominska plo{~a Jakobu Go-mil{aku. Foto: Fl PTUJ / S SLOVESNOSTI OB DNEVU REFORMACIJE Vse veiji moralni propad družbe Krščanska adventistična cerkev je v sodelovanju s humanitarno organizacijo Adra iz Ptuja in mestno občino Ptuj tudi letos pripravila osrednjo slovesnost ob dnevu reformacije na Ptuju. Občani so ji jo lahko ogledali v petek popoldne in v soboto dopoldne na Novem trgu. Predvsem so vabili s kulturnim programom, v katerem so se predstavili kvartet trobent iz glasbene šole Ormož, trio flavtistk iz ptujske glasbene šole, v vlogi Primoža Trubarja je nastopil amaterski igralec Zvonko Be{vir iz Ormoža, skupini mladih iz kra{~ansko-adventisti~-ne cerkve iz Ptuja in Maribora ter trobentar Daniel Marin. Go-razd Andrej~, prof. filozofije na II. gimnaziji Maribor, je ob tej priložnosti govoril o duhovno SPODNJE PODRAVJE / JALOVO DOPISOVANJE MED OBČINAMI Že leto dni na mrtvi toiki Pogovori o novogradnji prostorov za nujno medicinsko pomoč in reševalne prostore na Potrčevi trajajo že nekaj časa. V dobrem letu se zadeva ni premaknila z mrtve točke. Pozitivno so se kljub večkratnemu dopisovanju o investiciji do 19. aprila letos izrekli le v občinah Sveti Andraž, Dornava, Žetale, Zavrč, Videm in mestni občini Ptuj, tri občine so odgovorile negativno, šest jih z odločitvijo še Eden od vzrokov za negativni odgovor naj bi bila tudi {e nepodpisana delitvena bilanca. Najve~ji prispevek pri tej investiciji, ob~ine naj bi zanjo prispevale po prebivalcu, ima mestna ob~ina Ptuj in sicer 24 milijonov tolarjev. Glede na to, da so se zapleti v zvezi zemlji-{~em kon~ali, bi se, ~e bi se o investiciji izrekle vse ob~ine na Ptujskem, gradnja lahko pri~-ela. V zdravstvenem domu Ptuj pa tudi {e nimajo vseh odgovorov ob~in glede soustanovitelj-stva. Ker finan~na konstrukcija izgradnje, stala naj bi okrog 70 milijonov tolarjev, zaradi ravnanja nekaterih ob~in, ni zaklju~-ena, se mora ZD v tem trenutku zadovoljiti le z izdelanimi idejnimi projekti. V teh dneh so spisali novo pismo za ob~ine, ki {e niso pristopile k izgradnji oziroma so se v prvi fazi o investiciji izrekle negativno. Kot je povedala direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan, dr. med. spec., so pripravljeni iti tudi na ob~inske svete ter jim podrobno predstaviti investicijo, a za zdaj {e niso prejeli nobenega povabila. Z izgradnjo prostorov za nujno medicinsko pomo~ in nujne re{evalne prevoze bodo pridobili prostore za osem re{eval-nih avtomobilov z možnostnjo pranja in servisiranja ter prostore za dve ordinaciji s sprem-ljajo~imi prostori. Glede na to, da se sedaj pi{ejo prora~uni za prihodnje leto, bi zdravstveni dom Ptuj moral odgovore ob~-in o pristopu k omenjeni investiciji sprejeti zelo hitro. V vlogi Primoža Trubarja je nastopil amaterski igralec iz Ormo- Ťři RAČuir moralni spremembi v družbi v ~asu reformacije. Ob tem se je vpra{al, ali tudi dana{nja družba ne potrebuje podobne reformacije, kot jo je takratna. Dana-{njo družbo razjedajo {tevilni problemi. V prvi vrsti gre za moralni razpad družbe, osamljenost ljudi je vse ve~ja, zmedenost glede ~love{kih vpra{anj je velika. Reformacija je bila izrednega pomena za razvoj slovenskega jezika, {olstva in kulture. Danes se sku{a pozabiti zgodovinsko dejstvo, da je bil protestanti-zem spodbuda, da smo Slovenci dobili prvo knjigo v materin{~-ini, prvo slovensko slovnico in v materin{~ino prevedeno Biblijo. Reformacija je pozitivno vplivala tudi na razvoj domoljubja pri Slovencih. MG Elizabeta Čeh. Foto: Z. Šalamun skega arhiva Ptuj. Zve~er je bila prireditev pod naslovom Slovenske gorice pojejo in ple{ejo, ki jo je ob ob~ini soorganiziralo PGD Bi{, sodelovali pa sta KD Mur{ec — Živ-kov ter KD Trnovska vas. Na prireditvi so podelili tudi ob~inska priznanja. Leto{nja dobitnika sta Franc Kuplen za aktivno delo v kraju in v dru-{tvu upokojencev ter Elizabeta Ceh za življenjsko delo v Rde~-em križu. Podelili so tudi priznanja za urejeno okolje ter {portne pokale in priznanja za {portna tekmovanja, ki so potekala ves teden. Za najlep{e urejeno doma~ijo so dobili priznanje: Milena in Vlado Breznik ter Jožica in Milan Mihelak, za kmetijo Marija in Anton Mo-hori~ ter Irena in Franc Belec. Za najlep{e urejeni poslovni objekt je priznanje prejel Bar pri Franc Kuplen. Foto: Z. Šalamun Sivi ~aplji. V nedeljo so po praznovanju bolfen{ke nedelje odprli spominsko plo{~o na doma~iji Jakoba Gomil{aka. Plo{~o je blagoslovil mariborski {kof dr. Jožef Smej. Vse prireditve je povezoval doma~in Danilo Mu-r{ec. Franc Lačen V bogatem kulturnem programu se je predstavila tudi skupina mladih iz kr{~anske adventisti~ne cerkve iz Ptuja. Foto: Črtomir r I '-mmt- ,, — '>^DIO•TEDNIK, Cl.o.0., RADIO-TEDNIK p.p. 95, Raičeva 6,2250 Ptui td.: 02/749^10, POLITIKA PTUJ / POGOVOR S PREDSEDNIŠKIM KANDIDATOM FRANCETOM ARHARJEM Poziv držaji, da zaine varievati Potencialnim volivcem s Ptujskega se je v soboto predstavil predsedniški kandidat dr. France Arhar. Nekaj vprašanj smo mu zastavili tudi v uredništvu Tednika. Ptuj mu ni neznan. V časih, ko je bil še guverner Banke Slovenije, je navezal stike s ptujsko ekonomsko šolo. Od takrat ga obiskujejo tudi ptujski kurenti. Tudi letos so bili pri njem, kar si šteje v posebno čast. Vloga Ptuja je izrednega pomena za celotno Slovenijo že iz zgodovine, poudarja. Tednik: Zakaj ste se odločili za kandidaturo? Dr. F. Arhar: "Preprosto zaradi tega, ker mi ni vseeno, kaj se dogaja v naši mladi državi, ki ima dobre ljudi, in kaj se dogaja v zvezi z njo. Prepričan sem, da bi lahko svoje izkušnje in svoje znanje, ki sem jih pridobil ter jih tudi dokazal pri nastajanju naše države, predvsem na denarnem področju, izkoristil v dobro nas vseh. Želel bi, da neke vrednote, ki so večje, ki niso stare deset let ali petdeset let, postavimo na svoje mesto. Izhajati moramo iz tega, da je samo človek središče vsega dogajanja ter da so vse organizacije odvisne od njega. Kot predsednik bi želel, da te vrednote in človek dejansko dobijo svojo veljavo." Tednik: Kako bi vi ozdravili javne finance? Dr. F. Arhar: "Najprej bi veljal moj poziv državi, da prične sama varčevati. To, kar se dogaja zadnjih šest let, to je zgodba po klancu navzdol. Od leta 1996 se proračunska luknja vse bolj povečuje, povečuje se naš dolg, znaša že skoraj osem milijard ameriških dolarjev. V bivši skupni državi, v kateri je živelo 23 milijonov ljudi, je dolg znašal 20 milijard dolarjev. Dva milijona Slovencev je v enajstih letih prišlo že do tega nivoja. Prvi sem za zniževanje davkov, vendar moramo biti realisti. Davke lahko znižaš le, če znižaš tudi stroške. Država ima največji vpliv na dogajanje na trgu, STRANKARSKA KRONIKA ORMOŽ / NAVELIČANI NEREALNIH NAČRTOV Na petkovi tiskovni konferenci so nekateri posamezniki predstavili Nestrankarsko enotno listo (NEL) za volitve v svet občine Ormož. Uvodoma je Stanko Žličar povedal, da so se naveličali nerealnih načrtov različnih strank, zato so pripravili nestrankarsko listo kandidatov za svetnike za vse enote. Podpirali bodo vse napredne ideje, ki pomenijo razvoj in napredek občine, trenutno pa podpirajo županskega kandidata Vilija Trofenika. Boris Skok je povedal, da nihče izmed kandidatov ni član nobene stranke, Vera Jeromel je dodala, da želijo delati v dobro ljudi in ne strank. Kandidatka Marta Bombek pa se v politiki pojavlja prvič. Predstavili so tudi zaplete, ki so jih imeli z volilno komisijo. KIDRIČEVO / ŠEST KANDIDATOV ZA ŽUPANSKO MESTO Za župana občine Kidričevo so do uradnega roka prejeli šest kandidatur. Liberalna demokracije Slovenije je za župana predlagala Janka Baštevca iz Cirkovc, Slovenska ljudska stranka je predlagala Marjana Hvalca iz Kidričevega, Social- demokratska stranka Zvonimirja Holca iz Kungote, Zeleni Slovenije Slavka Feguša iz Njiverc, Nova Slovenija Jožefa Pleterška iz Cirkovc, skupina volivcev pa je za župana predlagala Franca Planinška iz Pleterij. (OM) MARKOVCI / ZA ŽUPANA KANDIDIRAJO ŠTIRJE Kot je povedal Marjan Strelec, predsednik občinske volilne komisije občine Markovci, so za župana občine Markovci do uradnega roka prejeli štiri kandidature. Slovenska ljudska stranka je za župana predlagala Franca Kekca iz Bukovcev, kandidat Liberalne demokracije Slovenije je Milan Gabrovec, prav tako iz Bukovcev, kandidat Nove Slovenije je Franc Rožanc iz Stojncev, kandidat Združene liste socialnih demokratov pa Iztok Belšak iz Stojncev. (OM) MARKOVCI / MILAN GABROVEC ZA NADSTANDARDNO ŠOLO Milan Gabrovec, zaposlen v OŠ Markovci, je po poklicu profesor razrednega pouka. Meni, da lahko z izkušnjami, ki si jih je nabral pri dosedanjem delu, veli- REPUBLIKA SLOVENIJA VOLILNE KOMISIJE 9., 10. in 11. VOLILNEGA OKRAJA 8. VOLILNE ENOTE PTUJ Volilne komisije 9. volilnega okraja, 10. volilnega okraja in 11. volilnega okraja 8. volilne enote Ptuj obveščajo volivce, da bo organizirano pred~asno glasovanje za volitve predsednika republike za obmo~je 9., 10. in 11. volilnega okraja na sedežih Okrajnih volilnih komisij in sicer za 9. in 10. volilni okraj na Slomškovi ulici 10, 2250 Ptuj in za 11. volilni okraj na Prešernovi ulici 29, 2250 Ptuj. Volivci lahko glasujejo na volišču volilnega okraja, kjer so vpisani v volilni imenik, v torek, 5., sredo, 6., in četrtek, 7. novembra, med 9. in 17. uro. 9., 10. in 11. Okrajna volilna komisija Ptuj Dr. France Arhar. Foto: Črtomir Goznik zato mora začeti pri sebi zniževati stroške. Vsakdo na položaju mora biti dejansko za zgled. Država ima v svojih rokah tudi največ lastnine." Tednik: Kaj vi osebno najbolj zamerite aktualnim oblastnikom? Dr. F. Arhar: "To, o čemer sva govorila že pri prejšnjem vprašanju. Žal pa se o tem sploh ne govori in razpravlja. Prav tako ne govorimo o solidarno- Milan Gabrovec ko prispeva k razvoju in napredku občine, predvsem pri razvoju gospodarstva in kmetijstva. Projekte, kot so kanalizacija, hitra cesta, obrtna cona ipd., je potrebno pospešeno voditi k realizaciji. Pomembno je zagotoviti tudi otroško varstvo ter izboljšati odnos med šolo in občino, še posebej pri uvajanju nad-standardnih in standardnih programov, ki dvigujejo kvaliteto in prinašajo učencem veliko novih znanj. Prepričan je, da morajo Markovčani bolj izkoristiti svoje naravne in kulturne danosti. MARKOVCI / FRANC ROŽANC, KANDIDAT NSi V občini Markovci so v stranki Nova Slovenija za županskega kandidata predlagali Franca Ro-žanca iz Stojncev. Prepričani so, da bodo z njegovo pomočjo odločali o tem, kako bomo živeli jutri, kakšne cene storitev bomo plačevali javnim podjetjem, koliko nas bo stala občinska uprava, kako bo poskrbljeno za nas, ko Franc Rožanc sti, o zahtevi po sporazumu med starimi in mladimi, saj se življenjska doba zaradi kvalitete življenja podaljšuje, ne govorimo tudi o visoki brezposelnosti. V Nemčiji je bila ena od glavnih predvolilnih tem ravno brezposelnost. Nemška brezposelnost je podobna slovenski. Sprašujem se, kakšna je perspektiva mladih, med mladimi do 25. leta starosti je 20-odstotna brezposelnost. Evropa ima 16,5-ods- bomo starejši, kakšna bo občinska politika do malih podjetnikov in kmetov, kakšen bo razvoj naših vasi. V teh vprašanjih vidi županski kandidat skupaj s kandidati za občinske svetnike Nove Slovenije v občini Markovci glavne usmeritve za pravo pot v naslednjem mandatnem obdobju. "Gremo na volitve, ker želimo o prihodnosti odločati s tistimi, ki jim zaupamo," pravijo v Novi Sloveniji. MARKOVCI / FRANC KEKEC PONOVNO ŽUPAN? Naslednji mandat bo izziv za nadaljevanje že začrtanega programa občine: na področju gospodarskega razvoja skrb za pridobivanje novih delovnih mest v občini; izboljšati bivalni prostor in ga tudi povečati: občinska kanalizacija, prostorski plan. Povečati šolski prostor: večnamenska športna dvorana in Franc Kekec povečanje vrtca. Na področju kmetijstva: komasacija in namakanje 450 ha kmetijskih površin; in še kar nekaj drobnih projektov. Posebna skrb bo vlaganje v človeka, v znanje in delo občanov, nam je povedal Franc Ke-kec, kandidat za župana tudi v naslednjem obdobju. "Še naprej pa si želim, da so vaški odbori županova desna roka pri razvoju vasi." MARKOVCI / IZTOK BELŠAK - MLAD, A IZKUŠEN ZLSD v Markovcih pošilja v boj za županski stolček mladega, totno brezposelnost mladih. Pravimo, da gremo v Evropo. Ta se pri svobodi gibanja delovne sile zapira. Ne dovoljuje, da bi ob vstopu v Evropo naši zaposleni imeli "evropsko delovno vizo". Zahteva prehodno obdobje. Evropa deklarira štiri svobode: gibanje kapitala, blaga in storitev ter ljudi. Tri svobode je uveljavila z diktatom, pri četrti zapira vrata. Zavedati se moramo, da bodo nekatere naše panoge ob vstopu v EU dodatno doživele udar. Predvsem živil-sko-predelovalna industrija. To pomeni, da bo prišlo do dodatne brezposelnosti in kot že rečeno zaprtih meja. S prodajo državnega premoženja bi morali ustvariti novo, iti v nove investicije. S tem bomo odprli perspektivo mladim. Samo v šestih mesecih letos se je država dodatno zadolžila za 110 milijard tolarjev. To je toliko, kot se bo iztržilo od prodaje Ljubljanske banke. Trenutno je v Sloveniji tako, da z odprodajami zakrivamo dnevne probleme." MG Iztok Belšak a kljub temu kandidata, polnega izkušenj, Iztoka Belšaka iz Stojncev. V prvi vrsti se zavzema za razvoj kmetijstva, vključevanje mladih v življenje svojega okolja in za reševanje socialnih problemov, tudi stanovanjskih, prizadeval pa si bo tudi za kontinuiran razvoj občine. Iztok je oče treh otrok; njihova prihodnost in tudi prihodnost in razvoj občine mu ležita močno pri srcu. Pobliže boste kandidata lahko spoznali 3. novembra ob 17. uri v Stojncih. SLOVENSKA BISTRICA / LJUBICA ZGONEC — ZORKO ZA NOVE MOŽNOSTI Ljubica Zgonec — Zorko se je odločila za kandidaturo, ker je po desetih letih vladavine "trojčka strank" in osmih letih istega župana nujno potrebno "kolo-barjenje" tudi na občinski ravni. "Prepričana sem, da je razvoj občine odvisen od združitve idej, znanja, dela in energije vseh posameznikov ter institucij v občini. Potrebno je povezati vse kreativne moči v občini in zunaj nje, skratka vse ljudi, ki so pripravljeni dodati svoj kamenček v mozaik celote. Dolžni smo odpreti vrata mladim, da jim vlak v EU ne bo odpeljal. Še posebej pomembne se ji pri tem zdijo njene izkušnje, ki si jih je nabrala v več kot 25 letih delovne dobe z delom v industriji, socialnem varstvu ter samostojnem podjetništvu. (VT) Nadaljevanje na naslednji strani! PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA Pesimistiino s pokojninskimi boni Tudi v preteklem tednu so bile vse pozornosti uprte v dogajanje dveh firm, in sicer Leka in Zavarovalnice Triglav. Farmacevtska družba Novar-tis je v petek objavila spremenjeno ponudbeno ceno za delnico Leka. Cena, pri kateri so pogajalci dosegli dogovor, je znašala 105.000 tolarjev, kar je za 10.000 tolarjev več kot prej. Povečana ponudba bo delničarjem prinesla dobrih 19 milijard več denarja kot v primeru prejšnje ponudbe. Celotna cena za Lek, ki jo bo Novartis plačal, znaša približno 200 milijard tolarjev. Družbam Kad, Sod, Triglav steber 1, in NFD 1, ki imajo skupaj skoraj tretjino Leka, bo Novartis izplačal 12,5 milijarde tolarjev v evrih in 50 milijard kupnine v tolarjih. Največ bo v tem primeru pridobila Kapitalska odškodninska družba, ki bo za svoj lastniški delež dobila okoli 5 milijard tolarjev. Čeprav prevzem še ni dokončen, se vsem poraja vprašanje, kaj bo naredila država z 200 milijardami. Banka Slovenije naj bi že imela pripravljeno strategijo, vendar do sprememb lahko pripelje obnašanje malih delničarjev. Veliko trošenje denarja lahko posledično pomeni tudi dvig inflacije. Po pričakovanjih ali neprič-akovanjih nekaterih je prišlo do sprememb tudi v Zavarovalnici Triglav. Z najvišjega mesta sta odstopila predsednica uprave Nada Klemenčič in član uprave Jože Obers-nel. Začelo se je s sporom med Agencijo za zavarovalni nadzor in Triglavom, ki nadzorniku ni želel razkriti vseh podatkov o poslovanju zavarovalnice. Na prvo mesto zavarovalnice bo stopil Milan Tomažinčič, ki je že v preteklosti sodeloval pri večih projektih v zavarovalništvu in oblikovanju zakona o zavarovalnicah. S zamenjavo vodstva naj bi se tako dokončno uredila lastniška razmerja, ki bi morala biti urejena že prej. Kar pa se tiče pokojninskih bonov, lahko rečemo, da je trgovanje z njimi zaenkrat pesimistično, saj je njihov tečaj do konca trgovanja v petek zdrsnil na vrednost 49,90 tolarja na bon. Maša Grabnar Ilirika, borznoposredni- ška hi{a, d. d., Ljubljana masa.grabnar@ilirika.si RADIOPTUJ 89,8'98,e«l04T3MHz POLITIKA KIDRIČEVO / SLAVKO FEGUŠ ZA ZELENO OBČINO Kandidat za župana v Kidričevem Slavko Feguš je bil rojen 26. julija 1957 na Ptuju, po poklicu je učitelj zgodovine in geografije, sicer pa ravnatelj na OŠ Juršinci, z družino pa živi v Njiver-cah. Zadnja štiri leta je kot član Zelenih član sveta občine Kidrič- Slavko Feguš evo. Prepričan je, da novo lokalno oblast čakajo težke naloge, zato je pri~akovati {e težji poli-ti~ni boj. In prav v tem vidi priložnost, da bo kot kandidat Zelenih nevtralen in sprejemljiv župan za vse politične strani v bodočem občinskem svetu. Za kandidaturo se je odločil zaradi prepričanja, da lahko občino Kidričevo uspe-{no pripelje na raven zahtev in potreb, ki jih prina{ajo izzivi prihodnosti, njegovo delo pri doseganju teh ciljev pa bo temeljilo predvsem na strokovnosti in po-{tenosti. KIDRIČEVO / JANKO BASTEVC - ODLOČITEV BO LAHKA Janko Ba{tevc je prepričan, da bodo volivci in volivke vodenje občine Kidričevo v naslednjih {tirih letih zaupali le tistemu, za ka- Janko Baštevc terega bodo prepričani, da lahko zanje naredi največ. Občina Kidričevo ima vse pogoje za hiter in zdrav razvoj na vseh področjih, od gospodarstva, industrije, kmetijstva do trgovine, le pogoje za razvoj je treba ustvariti. In prepričan je, da lahko te pogoje zagotovi. Razvoj je pomemben predvsem za mlade, da se bodo po končanem {tudiju vračali v domače okolje. Pogoji bivanja se ne smejo poslab{ati, ampak izbolj{-ati. Če bo izvoljen, bo ena njegovih prvih nalog, urediti upravno pisarno Upravne enote Ptuj v Kidričevem, kjer bodo lahko občani re{evali vse zadeve v pristojnosti države, za kar morajo v Ptuju stati v dolgih vrstah. Prepričan je, da bo odločitev o novem županu lahka. KIDRIČEVO / JOŽEF PLETERSEK KANDIDAT NOVE SLOVENIJE Jožef Pleter{ek, rojen leta 1947, iz Mihovc, je samostojni podjetnik. V lokalni samoupravi je bil dva mandata predsednik sveta KS Cirkovce. za kandidaturo pa se je odločil po temeljitih razgovorih s stranko NSi, ker želi v občini Kidričevo marsikaj postaviti na svoje mesto in z izku{njami odločilno vplivati na razvoj. Prepričan je, da se v razvoju pri- Jožef Pleteršek bližujejo zelo konfliktne situacije, za njihovo re{evanje pa bo potrebno maksimalno sodelovanje strank, veliko potrpežljivosti, volje in medsebojnega razumevanja. Zavzemal se bo, da bodo začeti projekti izpeljani do konca, za večjo javnost in obve{čenost, za vključitev čim več občanov v proces odločanja, zavzemal se bo tudi za uravnotežen razvoj. Je proti sežigalnici, a za voja{nico v Apačah, vendar pod določenimi pogoji. KIDRIČEVO / MARJAN HVALEC ZA LEPSO OBČINO Marjan Hvalec, rojen 1. oktobra 1953, je po mladost preživljal najprej v Kidričevem, nato pa v Nemčiji, kjer se je po končani osnovni {oli izučil za avtomeha-nika in se zaposlil pri Oplu. V Nemčiji si je ustvaril družino, sedaj ima dva odrasla sinova. V domovino se je vrnil leta 1983 in odprl podjetje Avtohi{a Hva- Marjan Hvalec lec, kjer je zaposlenih 15 ljudi. Kot župan občine Kidričevo se bo zavzemal, da bo Kidričevo dobilo status mesta, več pozornosti je treba posvečati mladim, zavzel se bo za obnovo in ponovno odprtje kopali{ča Kidričevo, za lep{o podobo celotne občine, za pri-jaznej{e barve blokov, za raz{iri-tev industrijske cone in pridobitev novih delovnih mest, za gradnjo novih stanovanj, za dokončanje infrastrukture v vseh vaseh, seveda pa bo najprej dokončal delo sedanjega župana. Je za gradnjo voja{nice v Apačah, saj bo občina s tem veliko pridobila, pri delu se bo prilagajal vsem željam in potrebam občanov. KIDRIČEVO / FRANC PLANINSEK - IZKUŠEN POLITIK Franc Planin{ek je že kot mladinec aktivno deloval v mladinskih organizacijah, v podjetju, kjer je bil zaposlen, se je izkazal kot sindikalist, vedno pa je aktivno deloval tudi v gasilskem dru{tvu in Franc Planinšek v krajevni skupnosti. Bil je poslanec v državnem zboru, kjer je sodeloval pri postavljanju temeljev za na{o državo in ustanovitev lokalnih skupnosti. Za župana kandidira, ker je potrebno v občini Kidričevo {e marsikaj postoriti. Najprej je potrebno zaključiti začete investicije in pripraviti programe za nove. Zavzemal se bo za aktivnosti, ki bodo izbolj{ale življenjski prostor, zavzemal se bo za zagotovitev obrtne cone in pospe-{eno izvedbo komasacij zemlji{č. Zagotoviti želi prijazno občinsko upravo ter pisarno upravne enote, občanom pa ponuditi programe za zaposlovanje in bolj{i ekonomski položaj. Skrbeti je treba za izobraževanje mladih, zagotoviti želi prostor za druženje mladih ter poskrbeti za izgradnjo doma za starej{e občane. Raz{iriti je treba vrtec, krajevnim odborom pa zagotoviti več pristojnosti. KIDRIČEVO / ZVONIMIR HOLC -KANDIDAT SDS Zvonimir Holc je kandidat za župana iz vrst SDS Kidričevo. Rojen je 15.02.1959 v Ptuju, zaposlen kot razvojnik v TSN Maribor. Zvonimir Holc V programu stranke se zavzema za: hitrej{i in enakomeren razvoj občine, pregledno in po{teno ravnanje z občinskimi financami, ureditev osebnih dokumentov v lastni občini, upo{tevanje referendumske volje ljudi proti sežigalnici ter reciklažno urejanje odpadkov, približevanje evropskih norm za kmetijstvo in zavzemanje za sodobno kmetovanje, ureditev in poenotenje kabelskega sistema ter izdajanje občinskega glasila, iz-bolj{ati vdrževanje cest in pospe-{itev izgradnje kanalizacije, več sredstev nameniti za razvoj dru-{tvene dejavnosti (gasilstvo, kultura, {port, turizem...). Za realizacijo takega programa se zavzemajo tudi kandidati SDS za občinski svet. VIDEM / BORIS NOVAK - KANDIDAT LDS Boris Novak, kandidat LDS za župana, je dosedanji član sveta Boris Novak občine Videm, predsednik odbora za družbene dejavnosti, predsednik {portne zveze občine Videm, kulturnik, organizator, lokalni politik od rane mladosti, poznavalec razmer v občini in izven nje. V svojem konceptu dela daje največji poudarek na končanju vseh začetih investicij, ponovno vključiti v proračun izgradnjo vrtca in adaptacijo {ole Sela, pripeljati zdravo pitno vodo v vsako gospodinjstvo, sistematično nadaljevati gradnjo kanalizacijskega sistema, pomagati dru{tvom in jih motivirati, prisluhniti vsem občanom ter vse upo{tevati v programu, ki bo sestavljen iz potreb in želja občank in občanov. LENART / IVAN VOGRIN - ŽUPAN IN PODJETNIK Mag. Ivan Vogrin, rojen 1960. leta, uspe{en lenar{ki podjetnik, je že sedaj lenar{ki župan. Ho- Ivan Vogrin tenja, ki jih je zaznal kot dosedanji župan in gospodarstvenik, je strnil v naslednje cilje: ustvariti nova delovna mesta za nas in na{e otroke, skrb za urejeno gospodarsko in komunalno infrastrukturo (ceste, vodovodi, kanalizacija, čistilne naprave ...), pravilna delitev občinskega proračuna na podlagi sprejetih prioritet in tržno ugotovljenih potreb, skrb za razvoj družbenih dejavnosti ({olstvo, zdravstvo, otro{ko varstvo, soci-ala, kultura, {port), enakomeren razvoj vseh KS v {tiriperesni deteljici uspe{nih krajev in prenos pristojnosti iz upravne enote na občino (gradbena in lokacijska dovoljenja, gospodarjenje s prostorom ... (ZŠ) TRNOVSKA VAS / ALOJZ BENKO -KANDIDAT LDS Alojz Benko iz Ločiča je tehnik kmetijske mehanizacije, zaposlen v Petovia avtu kot vodja tehničnih pregledov. Je kandidat LDS, sicer pa je član SLS. Kot župan bi se zavzemal za programe, ki bi bili zanimivi za kmetijstvo, saj je Trnovska vas izrazito kmetijska Alojz Benko občina. Potrebno je pripeljati tržno zanimive in ekonomsko opravičljive programe. V zvezi z infrastrukturo bi dal večji poudarek va{kim odborom, tako da bi le-ti lahko samostojno razpolagali z delom sredstev. Financiranje dru-{tev bi povezoval s programskimi nalogami dru{tev. Kot najvažne-j{a investicija v Trnovski vasi pa bo v naslednjem obdobju izgradnja {ole in večnamenske dvorane. Potrebna bo tudi modernizacija občinske uprave v smislu njene učinkovitosti. TRNOVSKA VAS / ALOJZ FEKONJA - VSE SILE ZA RAZVOJ Alojz Fekonja iz Trnovske vasi je zaposlen kot komercialist v podjetju Lentherminvest v Lenartu. Bil je podžupan v občini Destrnik — Trnovska vas ter vodja iniciativnega odbora za ustanovitev samostojne občine. Kot župan bi se Alojz Fekonja zavzemal za izdelavo razvojnega načrta občine, da bi le-ta dosegla čim hitrej{i razvoj malega gospodarstva in kmetijstva, saj je to pogoj za socialno varnost vseh občanov. Ustrezno bi se zavzemal tudi za razvoj ostalih nujnih dejavnosti kot so {olstvo in kultura, {port, infrastruktura, turizem, skrb za socialno varnost starej{ih in obolelih občanov. Nadaljeval bi z aktivnostmi za izgradnjo nove {ole. Posebno pozornost bi posvetil povezovanju z drugimi občinami in obve{čanju občanov o delu občine. TRNOVSKA VAS / KARLVURCER— KULTURNIK IN ŽUPAN Karl Vurcer iz Trnovske vasi, vodja {ole v Vitomarcih, dosedanji župan, ponovno kandidira za župana na listi SLS. Želi nadgrajevati dosedanje delo: na področju {olstva zgraditi {olo, vrtec in telovadnico (investicija prihodnosti) Karl Vurcer in razvijati raz{irjeni obseg dela {ole, pridobiti investitorje za nova delovna mesta, razvijati kmetijstvo, obrt, dopolnilne dejavnosti kmetij in turizem, modernizirati preostale ceste, zgraditi bencinsko črpalko, nuditi pomoč ostarelim na domu, omogočati pogoje za delo dru{tev, mladim urediti prostor za druženje. Varovali bodo kulturno dedi{čino in skrbeli za čisto okolje. Smiselno bodo gradili javno razsvetljavo. Z dobro izdelanimi projekti bodo kandidirali za državna sredstva. (Fl) ZAVRČ / FRANC TEŽAK - PROTI AROGANCI Za župana občine Zavrč kandidira kot kandidat občinskih odborov SDS in Nsi. Njegov moto je: Bodimo dobri drug do drugih in drugi bodo dobri do nas. Njegov program bo prejelo vsako gospo-dinsjtvo v občini Zavrč, objavljen pa bo tudi v občinskem časopisu Dober den. Takole pravi: "Celo življenje se borim proti aroganci Franc Težak in nesmiselni ideologiji, ki {e vedno vlada v na{i državi. Skrajni čas je, da naredimo korak, ki odmeva!" ZAVRČ / MIRAN VUK - SEDANJI ŽUPAN ZNOVA KANDIDIRA Miran Vuk Je sedanji župan občine Zavrč in odločil se je, da bo Miran Vuk ponovno kandidiral. Je kandidat SLS - Slovenske ljudske stranke. Če bo izvoljen, bo nadaljeval začrtano delo sedanje občinske politike. Poleg dokončanja osnovne infrastrukture so cilji, za katere se bo zavzemal, usmerjeni v iskanje razvojnih možnosti, ki jih ponuja mednarodni mejni prehod v Zavrču. Na področju investicij se bo zavzemal za modernizacijo cest, {iritev pokopali{ča, dokončanja igri{ča, obnovo kulturne dvorane in Slom{kovega doma ter pričetek gradnje kanalizacijskega omrežja. Zavzemal se bo za razvoj kmetijstva, turizma in drobnega gospodarstva. Velik poudarek bo namenil razvoju poslovno-obrtne cone v neposredni bližini mednarodnega mejnega prehoda ter ureditvi stanovanjske cone. CERKVENJAK / JOŽE KRANER PROTI CAPLJANJU NA MESTU Je dosedanji župan občine Cer-kvenjak in kandidat SLS. V svojem programu je zapisal, da je Jože Kraner najpomembnej{a naloga v naslednjem {tiriletnem obdobju zagotovitev razvojnih možnosti v podjetni{tvu, obrtni{tvu, turizmu in kmetijstvu. Nujno je zagotoviti prostorske možnosti za učinkovit razvoj podjetni{tva in obrtni{tva. Brez obrtno-poslovne cone, dobre kadrovske in {tipendijske politike Cerkvenjak ne more računati na hitrej{i razvoj. Zatiskanje oči pred tem dejstvom je capljanje na mesti brez vizije razvoja. Razumljivo je, da bo ob vsem na-{tetem potrebno zagotavljati tudi sredstva za zadovoljivo porabo proračunskim porabnikom. (ZŠ) ORMOŽ / FREDI BREZNIK - NAJMLAJŠI ORMOŠKI ŽUPANSKI KANDIDAT Četrti kandidat za župana občine Ormož je Fredi Breznik iz Le-{nice pri Ormožu. Rojen je bil leta 1979, po poklicu je avtomehanik in je trenutno na služenju voja{ke-ga roka. Predlagala ga je stranka Naprej Slovenija. Stranka v dveh volilnih enotah predlaga tudi pet kandidatov za svetnike občinskega sveta Ormož. OBČINA LENART LENART / PRED OBČINSKIM PRAZNIKOM Poudarek na gospodarstvu Občina Lenart v Slovenskih goricah meri 120 kvadratnih kilometrov in {teje 11.248 prebivalcev. Sestavljajo jo {tiri krajevne skupnosti (Lenart, Sveti Jurij, Sveta Trojica in Voli~ina). V torek, 5. novembra, bo osrednja slovesnost ob občinskem prazniku občine Lenart. Zato smo županu občine Lenart mag. Ivanu Vogrinu zastavili nekaj vpra{anj. Če pogledamo podatke, je v Po- Kako ocenjujete minulo 4-letno obdobje, ki se izteka? "Najbolje je, ce delo občine ocenjujejo občani, pa vendarle mislim, da je to bilo zelo dinamično obdobje, obdobje v katerem se je zvrstilo mnogo dogodkov, investicij, predvsem pa smo bili vsa leta aktivni na področju izgradnje komunalne infrastrukture, cest, vodovodov, kanalizacije itd. Tudi drugih investicij nismo zanemarjali; obnovili smo mrliško vežico v Lenartu, zgradili prizidek k Matični knjižnici v Lenartu, obnavljali smo šolske stavbe. Za to 4-letno obdobje je predvsem značilna izredna investicijska naravnanost. Tako smo ena izmed redkih občin v Sloveniji, ki nekaj več kot 50 odstotkov proračunskih sredstev namenjamo za investicije." Kako ocenjujete gospodarstvo v ob~ini Lenart? "Z obstoječim stanjem moramo biti zadovoljni, čeprav velja rek, da z obstoječim nikoli ne smeš biti zadovoljen, ker to pomeni, da nimaš cilja za naprej. dravju stopnja brezposelnosti od 18 do 23 odstotkov, slovensko povpre~je je 11,7 odstotkov, na{a ob~ina pa ima 11,5 odstotno brezposelnost, torej celo malo pod slovenskim povpre~-jem. To je podatek, s katerim smo lahko zadovoljni. Tudi vsi ostali kazalci — dohodnina in drugi pokazatelji kažejo, da Le- nart spada v slovensko povpre~-je. Seveda s tem nismo povsem zadovoljni, pri stopnji brezposelnosti želimo priti pod 10 odstotkov. Obetamo si odpiranje novih delovnih mest v naslednjih dveh do treh letih, v novi obrtni coni v Lenartu, za katero pravkar sprejemamo prostorski plan in upam, da bo na vladi sprejet v roku dveh do treh mesecev. Tako bomo lahko spomladi pričeli z urejanjem te cone po znanem scenariju, ki smo ga uporabili pred štirimi leti. Novi investitorji bodo zaposlovali nove ljudi in tako bomo zmanjšali brezposelnost. Že se- Prizidek k Matični knjižnici Lenart. daj smo v fazi, da bo naš glavni cilj poiskati investitorje, kjer je delež dodane vrednosti nekoliko večji oziroma kjer je potrebno za opravljanje dejavnosti uporabiti več znanja, kot pa dela pridnih rok, kajti to je bodočnost." Velikokrat sli{imo o~itke, da ob~ina Lenart premalo financira družbene dejavnosti. Je to res? "Ti očitki prihajajo iz krogov ljudi, ki nikoli v življenju niso nič sami ustvarjali, ampak so vedno bili proračunski porabniki. Vsakdo, ki je v položaju, da mora ustvarjati novo vrednost se zaveda, da je treba najprej podpreti tiste dejavnosti, ki ustvarjajo novo vrednost, da ostanejo presežki, ki jih je mogoče deliti. Očitki, da slabo skrbimo za družbene dejavnosti-,prihajajo od dveh ali treh ljudi, sicer pa imamo veliko število vodij — direktorjev posameznih javnih zavodov, ki so z obstoječim stanjem zadovoljni. Intenzivno skrbimo za investicijska dela v vseh objektih družbenih dejavnosti, to je v šolah, vrtcih, knjižnici in seveda za ustrezno opremljenost. Nobeno področje nam ne more očitati, da smo mu dali premalo denarja. Res je, da drži pravilo, da toliko, kot bi ljudje želeli in kot bi bili sposo- Spoštovane občanke in občani! Obdobje od leta 1990 naprej, je prineslo veliko sprememb tako državi Sloveniji, občini Lenart in meni osebno. Slovenci smo prvič v zgodovini vzpostavili suverenost na svojem ozemlju. Ta zgodovinski korak se je zgodil zaradi dobrega sodelovanja vseh političnih opcij in predvsem zaradi želje po boljšem materialnem in duhovnem standardu. Da smo uspešna in učinkovita država, pa bomo lahko zatrdili takrat, ko bomo državljanom zagotavljali enak standard kot razvite evropske države. Velikokrat se sprašujem, zakaj je družbeni bruto produkt (DBP) v Sloveniji 10.000 USD na prebivalca, v nekaterih bližnjih državah pa 30.000 USD. Zakaj, denimo, v nekaterih državah EU zaslužijo zaposleni v povprečju trikrat več kot v Sloveniji. Naravne danosti ima Slovenija odlične in celo boljše kot mnoge evropske države, pa kljub temu svojim državljanom nudi malo. Kakorkoli že pridemo do ugotovitve, da na stopnjo razvitosti države najbolj vpliva makro- in mikroekonomska "politika" te države. Besedo politika sem namenoma dal pod narekovaj, z željo spodbuditi pri bralcu razmišljanje. Živimo v državi, ki še vedno krepi birokratski aparat, čeprav je jasno, da je javna uprava le strošek in se nova vrednost ustvarja v gospodarstvu. Težko je sprejeti dejstvo, da ima Slovenija kot revnejša evropska država z dva milijona prebivalcev 15 ministrstev, medtem ko ima sosednja Avstrija s sedmimi milijoni prebivalcev 10 ministrstev. Takšna so razmerja na vseh ravneh državne uprave, tudi lokalne. Razvitost evropskih držav bo mogoče doseči le z brezkompromisno podporo gospodarstvu in zmanjšanjem državne uprave vsaj za 30%. Z osamosvojitvijo smo dosegli le prvo stopnjo suverenosti, druga je težja in je mogoča le z uspešnim in stabilnim gospodarstvom. Želja po uvajanju pokrajin kaže na dejstvo, da večina političnih akterjev meni, da novo vrednost ustvarja javna uprava, saj bi sicer hitro prišli do spoznanja, da Slovenija z dvema milijonoma prebivalcev (za eno povprečno evropsko mesto) pokrajin ne potrebuje, ampak je mogoče denar "razdeliti" tudi brez administrativnega aparata med občino in državo. Nihče, ki ustvarja, ne vidi težave v tem, kako razdeliti, ampak predvsem, kako ustvariti. Kdor ni sposoben sam ustvarjati, nima legitimnosti in verodostojnosti odločati o tem, kako deliti. Z vsem navedenim pa ne želim povedati, da Slovenija ni napravila velikega koraka do sodobne parlamentarne države, ampak le opozoriti na dejstvo, da je v tem trenutku in naprej potrebno krepiti ustvarjalno moč in tisti sektor, ki ustvarja gospodarstvo. Vse ostalo je le podpora v sistemu ustvarjanja nove vrednosti. Slovenija bo začela povečevati BDP, ko bodo dobili moč odločanja na vseh ravneh tisti, ki ustvarjajo in ne tisti, ki porabljajo. Kajti ustvarjalci sprejemajo odločitve, ki spodbujajo še večjo ustvarjalnost in nastanek nove vrednosti, porabniki pa sprejemajo odločitve in se ukvarjajo z mislijo, kako deliti. Na vseh področjih življenja se moramo zavedati, da je sodelovanje nujnost. Na globalni ravni sodelovanje postaja pogoj za preživetje človeštva. Tako kot v državi Sloveniji, so se tudi v občini Lenart, v obdobju po letu 1990, dogajali dinamični procesi na vseh področjih. Sedanje stanje, v primerjavi z vsemi slovenskimi občinami, potrjuje pravilnost začrtane poti, namreč pospešitev predvsem investicijske dejavnosti in izključitev vsakršnega politiziranja in prenašanja političnih strasti iz državne na lokalno raven. Zavezo takšnemu načinu dela je spodbudilo dejstvo, da občina Lenart že leta namenja več kot 50% proračunskih sredstev za investicije v ceste, vodovode, kanalizacijo, čistilne naprave, šole, knjižnico,... Takšno usmeritev je potrebno v prihodnje nadaljevati, saj so potrebe še vedno velike. Občina Lenart stopa po poti odličnosti, po poti materialnega blagostanja in duhovnega bogastva. Naše obzorje ni omejeno - pogled nam sega v svet, od katerega sprejemamo, kar ima najboljšega na vseh področjih. Umsko delovanje je naša potreba. Janez E. Krek meni, da "kdor se ne povzpne do samostojnega mišljenja in komur umsko delovanje ni nujna potreba, nima drugim kaj povedati". V Slovenskih goricah živimo delovni ljudje. Delo znamo ceniti, ker se zavedamo, da je vsako delo, ki ga temeljito opravljaš, težko. Ljudje, ki ne najdejo plemenitega razmerja do dela, se zanesljivo sprevračajo v duhovne in mnogokrat tudi telesne pohabljence. V Lenartu ne tarnamo za preteklostjo, živimo za prihodnost! Uspešni smo, ker smo odstranili podedovane slovenske napake, kot so: majhnost in pohlevnost v smeri navzgor, ukazovalnost in oblastnost v smeri navzdol, nevoščljivost, skakanje v hrbet, politično spletkarjenje in surovo obračunavanje v javnosti. Človek ne hrepeni le po telesni ohranitvi in zadovoljstvu, ampak tudi po osebni in duhovni svobodi, to je - po človeški veličini. Odgovornost je osrednja kvaliteta popolnoma zrelega in dejavnega posameznika. Uspešni ljudje sprejemajo oboje, pohvalo in krivdo za vse, kar se jim zgodi. Neuspešni ljudje pa sprejemajo pohvale za svoje uspehe, toda krivijo druge ljudi ali dogodke za svoje probleme in neuspehe. Človek z veliko odgovornosti je ponavadi pozitiven, optimističen, se nadzoruje, zaupa in se zanese nase. Duševni mir je največje človekovo bogastvo in obstaja le, če nimamo negativnih čustev. Negativna čustva so "roparska" čustva življenja. So primarni vzrok slabih dosežkov in neuspeha. Ljudi naredijo telesno in duševno bolne, uničijo odnose in kariere. Najpogostejši in najtežje določljivi negativni čustvi sta dvom in strah. Tudi krivda in zamera, ki sta običajno skupaj kot dvojčka, sta pogosti. Potem je tu zavist, zakoreninjeno negativno čustvo socializma, komunizma in večine političnih agitatorjev. Nekateri želijo spremeniti svet, nekateri želijo spremeniti druge, nekateri želimo spremeniti predvsem sebe. Sveta ne morete spremeniti, lahko pa ga obogatite z izboljšano osebnostjo, z vami. Vztrajajte pri tem, da vedno počnete stvari na ljubeč in ne na boleč način. Vse, kar berete o pomenu in namenu življenja, vas pripelje nazaj k misli po pomembnosti ljubezni. Kadarkoli ste vključeni v ljubeče delo, izboljšate svet, v katerem živite. Kadar nekomu izrazite ljubezen, če le - to potrebuje ali ne, izboljšate in obogatite kakovost življenja. Občino sestavljajo občanke in občani in kakovost le-teh določa kakovost občine. Obnašanje predstavnikov vseh generacij pa bogati ali otežuje naše skupno življenje. Vsa ta leta po osamosvojitvi Slovenije sem bil vpet v gospodarsko in politično delo v občini Lenart. Sam se štejem predvsem za gospodarstvenika in zelo malo za politika. Vodenje občine jemljem kot gospodarski projekt z jasnimi cilji: v čim krajšem času zgraditi čimveč infrastrukture (ceste, vodovode, šole,...) in zagotoviti dober standard družbenim dejavnostim. Na področju gospodarjenja s prostorom izvajati takšno strategijo nakupa in prodaje zemljišč, da bomo pritegnili čimveč investitorjev in zagotovili nova delovna mesta za nas in naše otroke. Prepričan sem, da je strategija dosedanjega delovanja pravilna, kar potrjuje bogato in ustvarjalno delo tega okolja na vseh področjih. Sreča je skladnost misli, besed in dejanj. Zato vam želim navdihujoče misli, prijazne besede, ki ne prizadenejo nikogar, tudi ne vas samih in dejanja, ki vas bodo materialno in duhovno obogatila. ZUPAN: mag. I-van Vogrin, univ. dipl. ing. Župan občine Lenart, mag. Ivan Vogrin bni porabiti, toliko denarja občina nikoli ne bo imela. Ne glede na to, kdo je pristojen za delitev denarja. Menim, da imamo v Lenartu zelo dober standard družbenih dejavnosti, primerljiv s povprečjem v Sloveniji. V nekaterih področjih celo višji, na primer knjižnica ima standard v samem vrhu Slovenije. Do sedaj smo skrbeli za ustrezen razvoj in tudi v bodoče bomo." vlagati v vse krajevne skupnosti in skrbeti, da so ustrezno opremljene, da se zgradi dovolj cest in druge infrastrukture. Ne smemo zanemariti otroškega varstva, šolstva, knjižničarstva. V prihodnjih nekaj letih nas čaka največji zalogaj, to je dograditev vseh štirih osnovnih šol za potrebe devetletke in seveda še drugi projekti. Začeli smo s projektom izgradnje Prenovljena zunanjost občinske stavb v centru Lenarta. Katere so tiste glavne to~ke, na katerih bo poudarek pri nadaljnjem razvoju občine Lenart? "Glavni poudarek pri razvoju občine Lenart je še vedno na gospodarstvu. Brez novih investicij in novih delovnih mest ni hitrega gospodarskega in družbenega razvoja. Tako je bil poudarek na tem v preteklosti in bo tudi v prihodnje. Nadalje je treba intenzivno razvijati gospodarsko in komunalno infrastrukturo. Naslednja skrb je enakomeren razvoj vseh krajevnih skupnosti, za kar smo imeli doslej dovolj posluha in tudi v bodoče želimo enakomerno doma starejših in še bomo iskali in znali zaznati nove razvojne priložnosti." Kaj želite občanom in občankam občine Lenart ob prazniku? "Želel bi, kot sem si vedno prizadeval, da imajo prijazno občino, prijazno upravo in tudi prijazno javno upravo. Takšno, ki bo znala odgovoriti na vse njihove zahteve, ki bo hitra in ažurna, ki bo delala logično in v duhu, da nič ni nemogoče, kar je dobro. Zdravje je pogoj za srečo posameznika, zato občanom ob vsem želim predvsem zdravja." Zmago [alamun RADIOPTUJ 89,8-98,e-l04;3MHz OBČANOM OBČINE LENART ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRA2NIKU ZA DOSEŽENE USPEHE IN JIM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE! soDEiAvci Tednika in Radia Ptvi OD TOD IN TAM MARIBOR / PRIZNANJA ZA UREJENE TRGOVINE IN DELOVNO OKOLJE Med nagrajenci ptujska Alpina in Mercator TUdi letos je Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju z Združenjem za trgovino in Združenjem za turizem in gostinstvo izvedla ocenjevanje trgovin in urejenega okolja za priznanja območnih gospodarskih zbornic za najbolje urejene slovenske prodajalne in delovno okolje. V projektu je na območju Podravja letos sodelovalo 48 prodajaln. Priznanji sta si pripeli tudi dve ptujski trgovini, prodajalna Alpine Žiri in Prodajni center Breg Mercatorja, SVS, d.d., Ptuj. Priznanji sta prejeli še dve trgovini ptujskega Mercatorja, Supermarket Slovenska Bistrica in Market Prušnikova, Maribor. Iz Lenarta pa Intelsat - trgovina Lenart podjetja Intelsat, d.o.o., Pernica. Regijsko priznanje za urejeno delovno okolje pa je letos med 15 podjetji, ki so sodelovala na razpisu, prejela tudi Tovarna sladkorja Ormož. V urejenosti so slovenske trgovine v okviru trinajstih območnih gospodarskih zbornic Slovenije tekmovale že četrtič. Konkurenca je iz leta v leto večja. Tekmovanje prispeva k spodbujanju in ustvarjanju prijaznosti, urejenosti lokalov, večji kvaliteti storitev in asortimanta blaga, promociji ter tekmovalnosti. Za priznanja za urejeno delovno okolje so se podjetja potegovala že sedmič. Da urejeno okolje bistveno prispeva k večji poslovni učinkovitosti podjetij, večji motiviranosti za delo in s tem posredno k boljšim poslovnim rezultatom, se podjetja iz leta v leto bolj zavedajo, tudi zato je prijav za sodelovanje v ocenjevanju urejenosti, vedno več. V Območni gospodarski zbornici pričakujejo, da bo tekmovanje v letu 2003 privabilo še več podjetij oziroma trgovin. MG V imenu zaposlenih v ptujski prevzela Dragica Jurgec prodajalni Alpine je priznanje PTUJ / PODPIS POGODBE ZA GAJKE Gradnja se lahko pri~ne Nadalj^'vanje s strani 1 Po projektantskem predračunu bo izgradnja novega centra za ravnanje z odpadki stala nekaj čez tri milijarde tolarjev. Okrog milijardo 458 milijonov bo stalo uresničevanje pogodbenih zahtev, 300 milijonov tolarjev zaprtje zdajšnje deponije, do leta 2007 pa bo potrebno Brstjnom izplačati še rento v skupni višini 60 milijonov tolarjev. Finančna konstrukcija za gradnjo centra Gajke je v celoti pokrita. 800 milijonov tolarjev bo za gradnjo prispevala država, 525 milijonov se bo v petnajstih letih zbralo iz takse, iz cene pa 4,5 milijarde tolar- Marija Cvetko, predsednica sveta mestne četrti Jezero, in župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci sta 23. oktobra podpisala pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznostih v zvezi z gradnjo centra za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji med mestno občino Ptuj in mestno četrtjo Jezero. Foto: MG jev, kar pomeni, da gradnja ne bo ogrozila proračuna mestne občine Ptuj. Nekaj težav pa je pričakovati v prvih letih financiranja gradnje, ker se mestna občina Ptuj zaradi nepodpisane delitvene bilance, podpisali je še nista občini Sveti Andraž in Majšperk, ne bo mogla zadolževati. V mestni četrti Jezero pričakujejo, da bo gradnja potekala brez težav in da novi center ne bo povzročal novih ekoloških problemov. Prav tako pričakujejo, da bo mestna občina Ptuj v celoti v štirih letih uresničila zahteve iz pogodbe, ki so jo 21. oktobra sprejeli svetniki mestne občine, 23. oktobra pa podpisala ptujski župan Miroslav Luci in predsednica sveta mestne četrti Marija Cvetko. Gradnja novega centra za ravnanje z odpadki za petnajst let rešuje problem odlaganja ostankov odpadkov za petnajst občin na Ptujskem. Z njo Ptujčani utirajo pot večini drugih občin v Sloveniji, ki se bolj ali manj resno ukvarjajo z reševanjem problematike odpadkov. MG VIDEM PRI PTUJU / 22. OKTOBRA ZADNJIC ZASEDAL OBČINSKI SVET V SEDANJI SESTAVI Proraiun 2003 potrdilo 12 svetnikov Videmski občinski svet je v oktobru zasedal kar dvakrat, nazadnje 22. oktobra, ko so člani sveta imeli na dnevnem redu le rebalans proračuna za letošnje leto in predlog novega proračuna že za prihodnje 2003. leto. Tako predlog rebalansa kot predlog proračuna so potrdili brez večjih pripomb in popravkov, s tem pa tudi zaključili delo 4-letn-ega mandata. Kot je dejal videmski župan Franc Kirbiš, občina mora imeti sprejet novi proračun, če želi nadaljevati z razvojnimi programi, teh pa imajo v občini začrtanih kar nekaj. Daljše razprave po pričakovanju ni bilo, saj so v rebalansu in predlogu prorač- una že bile upoštevane svetniške pripombe in predlogi. Rebalans proračuna so tako potrdili v predlagani višini dobrih 677 milijonov tolarjev, v proračunu za leto 2003 pa pričakujejo prihodke v višini blizu 620 milijonov tolarjev, prav toliko naj bi zna- šali tudi odhodki. Sicer pa bo imel že novoizvoljeni občinski svet možnost potrjeni proračun 2003 dopolniti z rebalansom. Še pred koncem leta bodo v videmski občini pripravili sejo, na kateri pa se bodo srečali stari in novi člani občinskega sveta, je obljubil župan Kirbi{, ki se je ob koncu 36. redne seje zahvalil članom sveta za sodelovanje, strpnost in odločnost, ki je po njegovem velikokrat pripomogla tudi k pametnim odločitvam. TM V konkurenci za najbolj urejene prodajalne v Podravju je bil med marketi nagrajen Prodajni center Breg Mercatorja, SVS, d.d., Ptuj. Priznanje je v imenu 16 zaposlenih prevzel poslovodja Danilo Kolarič. Foto: Črtomir Goznik HAJDINA / PRED ČETRTIM OBČINSKIM PRAZNIKOM Osrednja slovesnost 2. novembra Na peti izredni seji sveta občine Hajdina, ki je bila 24. oktobra, so za elektorja za volitve v državni svet izvolili Franca Cartla. Odločili pa so tudi o letošnjih občinskih priznanjih, ki jih bodo podelili na osrednji slovesnosti ob 4. prazniku občine Hajdina, ki bo v soboto, 2. novembra. Podelili bodo zlato plaketo občine Hajdina, zahvalni listini in priznanja občine Hajdine. Dve priznanji bo zaslužnima občanoma podelil tudi župan Radoslav Simonič. Sobotne slovesnosti bodo pričeli ob 13. uri, ko bodo v kulturno-prosvetni dvorani Hajdina odprli razstavo, na kateri bodo občanom predstavili idejni projekt izgradnje poslov-no-stanovanjskega objekta, in fotografije najlepše urejenih objektov z okolico v občini Hajdina v letošnjem letu. Razstava bo odprta do 8. novembra. Ob 13.30 se bo pričelo prinašanje belega in rdečega vina z vpisom prinašalcev v krstno knjigo za leto 2002. S tem se bo pričela letošnja že sedma tradicionalna prireditev "Iz mošta vino - pridi na Hajdino". Kletar letnika 2002 je Stanko Žnidar iz Ge-rečje vasi, ki se bo v spremstvu kletarjev prejšnjih letnikov pripeljal s konjsko vprego ob 15. uri. Osrednja slovesnost z nagovorom župana in podelitvijo občinskih priznanj, priznanj za urejeno okolje ter najboljšim v letošnjih športnih tekmovanjih, s katerimi so pričeli že 22. septembra in jih bodo končali 31. oktobra, pa se bo pričela ob 16.30 v šotoru pred občinsko stavbo. Sledilo bo družabno srečanje z ansamblom Ekart. Slavnostna maša ob prazniku sv. Martina bo v nedeljo, 3. novembra. Zadnja prireditev ob letošnjem 4. prazniku občine Hajdina bo 5. novembra ob 18. uri v gasilskem domu v Gerečji vasi, kjer se bodo v okviru prireditve "Praznujmo s pesmijo" predstavili pevci in godci občine Hajdina. MG LENART / IZDALI ALMANAH Lenart ob prelomu tisoUetja V torek, 22. oktobra, je bila v Lenartu tiskovna konferenca, na kateri so predstavili almanah z naslovom Lenart ob prelomu tiso~letja. Uredil ga je direktor ob~inske uprave ob~ine Lenart Bojan Mažgon. Za vsebino almanaha je poskrbelo trideset domačih avtorjev, ki so obdelali različna področja od turizma, gospodarstva, kulturnih dejavnosti, športa, zdravstva, otroškega varstva do duhovne podobe, krajevnih skupnosti, obrti, kmetijstva, investicijskih vlaganj, zaposlovanja, socialnega varstva, političnih strank ter volitev v organe občine Lenart in občinsko upravo. Vsi avtorji so se odpovedali honorarjem, almanah pa so do tiska pripravili v občinski upravi. Plačali so samo tisk, ki je znašal okrog 2 milijona tolarjev. Almanah je izšel v nakladi 4000 izvodov in so ga prejela vsa gospodinjstva v občini Lenart brezplačno. Zmago Šalamun mmt-- -------Wlžířkuúf^acííá^^^ MARKETING Oglas 6. del Spreg^'v^ri-li smo že o naslovu, tekstu in slikovni podobi oglasov. Danes pa se bomo dotaknili sloganov, ki jih najdemo jih v vsakem oglasu. Od njihove kvalitete in sporo~ila, ki ga podajajo potro{niku je v veliki meri odvisen tudi uspeh ogla{evalske akcije in prodaja izdelkov. Pomena sloganov se zavedajo tudi v politi~nih strankah, ki so vse po vrsti za svoje kandidate izbrale bolj ali manj posre~ene slogane. Morda pa bo prav slogan komu od njih pomagal do pred-sedni{kega ali županskega položaja. Slogan naj bi izražal strnjeno sporo~ilo o podjetju ali izdelku, ki ga ogla{evalec želi prenesti po-tro{niku. Z enim kratkim stavkom se torej povzame filozofija podjetja oz. lastnosti proizvoda. Tipi~en slogan, ki kaže filozofijo podjetja je Mercatorjev Najbo-lj{i sosed. Za razliko od naslova in teksta, ki nastajata na podlagi raziskav in spoznavanja podjetja s strani tekstopisca, se lahko do slogana pride na razli~ne na~-ine. Tako lahko pridemo do slogana, ko sku{amo napisati dober naslov, tudi naslovne teze ogla-{evalskih akcij pripeljejo do slogana (npr. Toshiba - V stiku s prihodnostjo). Ker se slogan zasidra v na{ih glavah (npr. Fruc-tal — v sodelovanju z naravo) in »nosiDober slogan ima specifi~-no trditev in obljublja dolo~eno korist (npr. Enostavno kot ABC za tablice ABC), poziva potro-{nika k akciji oz. nakupu (npr. American Express — Ne odhajajte od doma brez nje), ustvari identifikacijo oz. imidž izdelka, storitve ali podjetja (npr. Mer-cator — najbolj{i sosed). Dobri slogani so tudi kratki in z malo besedami (Nike — Just do it), izzivalni, nenavadni, zapomljivi in sugestivni. Prav dobri slogani pomagajo, da se ljudje identificirajo s podjetjem in izdelki. Morda Nike nikoli ne bi postal najve~ji proizvajalec {portne obutve, ~e ne bi imel dobrih oglasov in slogana s katerim so se ljudje identificirali. Slogani imajo velikokrat tudi dvojen pomen. Tako npr. slogan Popolnost izolacijskih re{itev (TIM La{ko) pomeni, da podjetje ponuja popoln izbor re{itev za vse vrste izolacij, pomeni pa tudi, da so njihove izolacijske re-{itve popolne oz. da je njihova izolacija popolna. Se lahko nau~ite pisanja sloganov? Lahko, vendar vam pri-poro~am, da pisanje prepustite strokovnjakom — ti vedo, kaj delajo. Pi{ite na e-naslov: zlato.ogledalo@radio-tednik.si ali fidel _/or^'ver@yahoo.com. Vaši komentarji, vp'rašanja in p'ripombe bodo dragoceno vodilo pri ustvarjanju kolumne. Marjan Osiroško, univ. dipl. komunikolog PO NAŠIH OBČINAH PTUJ / PRAZNIK V DOMU UPOKOJENCEV Nadpovpreini bivalni in drugi pogoji Ptujski dom upokojencev letos slavi 75-letnico uspešnega dela. Ob tej priložnosti so 29. oktobra svečano odprli obnovljene prostore objekta E in D. Pridobili so 23 enoposteljnih in 20 dvoposteljnih sob ter zmanjšali število večposteljnih sob. Doslej so imeli že 16 apartmajev, 56 garsonjer in 20 enoposteljnih sob, z novimi pridobitvami standard bivanja {e pove~ujejo. Glede na bivalne pogoje zagotavljajo nadpovpre~-ni standard v državi. Trenutno skrbijo za 405 varovancev z ob-mo~ja mestne ob~ine Ptuj in sosednjih krajev. Kljub temu, da V Domu upokojencev Ptuj si nenehno prizadevajo za kakovostno rast vseh storitev, ki jih zagotavljajo svojim uporabnikom. V torek so jim podelili tudi certifikat kakovosti ISO 9001:2000. Foto: Črtomir Goznik je v sose{~ini v zadnjem ~asu zrastlo nekaj domov za starej{e, nekateri so {e v gradnji, naval na ptujski dom upokojencev zaradi visoke kvalitete storitev, ne pojenja, zadovoljno ugotavlja direktorica doma mag. Kristina Dokl. Trudijo se, da bi bile domske razmere tak{ne, kot so jih imeli varovanci doma. Za doma~nost se trudijo na vsakem koraku. To sku{ajo dose~i tudi s tem, da so postali odprti tudi za živali. Imajo domskega psa, ma~ko in vrsto manj{ih živali, ki so se varovancem zelo priljubile. V okviru investicijskih del so izvedli tudi menjavo stre{ne kritine, posodobili so strojne in elektroinstalacije. V vsaki sobi so telefonski priklju~ek in priklju~ek na internet, sodobni klicni sistem in druga sodobna infrastruktura. V garsonjeri stane dnevna oskrba 3463 tolarjev na dan, v enoposteljni sobi 2979, v dvoposteljni 2317, v troposteljni 2094 in v ve~posteljni sobi 1964 tolarjev. MG ORMOŽ / UGODNI ZAPOSLITVENI TRENDI Po desetletju spet manj kot 1000 brezposelnih Dobro sodelovanje z delodajalci, ki dejansko postajajo partner Zavoda za zaposlovanje, je pripomoglo, da je na Ormoškem nezaposlenost prvič po desetih letih padla pod 1000, je na tiskovni konferenci povedala direktorica območne službe Ptuj Vlasta Stojak in napovedala, da se bodo aktivnosti na tem področju še okrepile. V poslovni načrt območne službe za leto 2002 so zapisali cilj, vključiti v zaposlitev 2.642 brezposelnih oseb, ta cilj so dosegli že v osmih mesecih letošnjega leta. Zato ocenjujejo, da bo na območni službi Ptuj ob koncu leta 2002 manj kot 6000 brezposelnih oseb. Konec leto{njega septembra je {tevilo brezposelnih oseb na obmo~ju urada za delo Ormož, ki pokriva celotno ob~ino, {te-vilo brezposelnih upadlo na 997 oseb. To je v primerjavi z lanskim decembrom, ko je bilo na uradu 1404 brezposelnih oseb, upad za 29 odstotkov. Ugodni trend ve~jega povpra{evanja po delavcih opažajo na celotnem obmo~ju Spodnjega Podravja. Najve~ji porast povpra{evanja po delavcih pa je bil na obmo~ju Ormoža, in sicer 63 odstotkov ve~ kot v lanskem letu, ve~ji pa je tudi delež tistih, kjer so delodajalci želeli posredovanje Zavoda. Med delodajalci, ki so v leto{njem letu najve~ zaposlovali, vsekakor izstopajo Carrera, Plastdispenzer, Center starej{ih ob~anov, Jeruzalem VVS, Droga ter TSO. Do septembra se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 814 ljudi, kar je 4 odstotke manj kot v enakem obdobju lani, 904 delavce so zaposlili, 344 pa so jih iz razli~nih razlogov ~rtali ORMOŽ / PRIDRU@ITE SE GIMNAZIJCEM Znanja ni nikoli dovolj Tudi letos gimnazija v Ormožu organizira dneve odprtih vrat, v okviru katerih se dijaki {ole predstavijo z razli~nimi dejavnostmi. Pripravljajo deset izobraževalnih delavnic, ki bodo potekale novembra, decembra, januarja in februarja. Naslovili so jih Znanja ni nikoli preve~, projekt pa vodi profesorica Blanka Erharti~. Prva delavnica bo že v torek, 5. novembra, ko bodo pod vodstvom Simone Megli~ v prostorih gimnazije slikali na svilo in steklo. V tem mesecu bosta na programu {e delavnici Spo{tujmo gore 14. novembra, ki jo pripravlja Planinsko dru{tvo Ormož ob mednarodnem letu gora, in 28. novembra, ko bo izdelava novoletnih vo{~ilnic z Bernardo Ga{parec. Delavnice se bodo pri~enjale ob 16. uri in bodo predvidoma trajale {tiri {olske ure. Gimnazijci vabijo u~ence osnovnih {ol, dijake, star{e in vse ostale zainteresirane ob~ane, da se jim pridružijo. vki iz evidence, ker niso izpolnjevali obveznosti, po lastni volji, zaradi upokojitve ali pa zaradi vklju~itve v {olanje, porodnega dopusta ipd. V razli~ne programe aktivne politike zaposlovanja - v programe izobraževanja in usposabljanja, spodbujanja samozaposlovanja, usposabljanja za invalidne osebe in javna dela - so v leto{njem letu na ob-mo~ju ob~ine Ormož na novo vklju~ili 152 oseb. Med zaposlitvami {e vedno prevladujejo zaposlitve za dolo~en ~as, teh je bilo ~ez 90 odstotkov. Najve~ji trend zaposlovanja je v spomladanskih in jesenskih mesecih, ko je potreba po sezonskih delavcih. Najve~ povpra{evanja s strani delodajalcev je bilo po delavcih brez poklica, pomožnih delavcih, živilsko-predelovaln-ih delavcih, profesorjih, prodajalcih, ekonomskih tehnikih... Nezasedena pa ostajajo predvsem delovna mesta za zidarje in druge gradbene poklice, strojne klju~avni~arje in ostale strokovnjake s podro~ja strojni{tva ter natakarje. Samozaposlili sta se dve brezposelni osebi. V strukturi brezposelnih na obmo~ju Ormoža izstopajo predvsem starej{e osebe in osebe brez poklicne izobrazbe, je povedal Stanko Frangež, koordinator ormo{kega urada. Pov-pre~ni ~as prijave brezposelnih oseb v evidenci brezposelnih pri nas zna{a 2 leti, 11 mesecev in 20 dni. Še vedno pa je težje zaposlovanje invalidov, ki jih je bilo septembra na uradu prijavljenih 220. V usposabljanje so vklju~ili 4 invalidne osebe, 20 pa se jih je v tem ~asu zaposlilo. viki klemenčič ivanuša SVETI TOMAŽ / PRIČELI DEVETLETKO Težave enooddelinih šol Osnovna šola Tomaž pri Ormožu je po ivanjkovski že druga šola v ormoški občini, ki se je odločila za devetletko. Zadali so si kar zahtevno nalogo, saj so hkrati pričeli z novim programom v prvi in tretji triadi. Pri tem so jim stali ob strani kolegi iz Ivanjkovcev, ki imajo že leto več izkušenj, mentorska šola Hajdina in po besedah ravnateljice Alenke Čurin Janžekovič zelo dobra podpora s strani zavoda za šolstvo. Osnovno {olo Tomaž pri Ormožu obiskuje 222 u~encev in zanimivo je, da natanko 111 de~kov in 111 deklic. Sicer pa demografska slika ni rožnata, ~eprav drasti~nega upada otrok ni, pa bo vendar do uvedbe popolne devetletke {ola le {e eno-oddel~na. Že sedaj imajo le en oddelek tretjega in osmega razreda. To prina{a s seboj seveda tudi težave, ki jih bo ~utilo predvsem 21 zaposlenih peda-go{kih in 7 nepedago{kih delavcev. Ravnateljica Curinova Ravnateljica Alenka Čurin Janžekovič je ravnateljevanje prevzela pred dvema letoma pravi, da bodo morali sprejeti ustrezne re{itve na državni ravni, saj bodo manj{e {ole v zelo kratkem ~asu imele velike težave pri zagotavljanju u~iteljev za vzgojne predmete. Tako si sedaj likovnike in glasbenike delita po dve ali tri {ole, kar je morda re{itev za u~itelja, ki obdrži službo, ne pa za {ole. Delavec, ki se vozi med {olami, je preobremenjen z zahtevami vseh {ol in ne ~uti pripadnosti {oli in kraju. Ravnateljica priznava, da ne izpolnjujejo vseh zakonskih zahtev, ker nekateri u~itelji nima- jo ustrezne izobrazbe, vendar to je realnost malih {ol. Precej spretnosti je potrebno za ohranitev delovnih mest, in ~e ne bi delali, kot delajo, bi bila že sedaj dva u~itelja preve~, re{ujejo pa tudi delovno mesto vzgojiteljice, ki so jo prevzeli iz vrtca in je sedaj v prvem razredu deve-tletke. Doslej jim je težave devetletke {e uspelo premostiti, vsi se u~ijo skupaj. Pripravljeni so bili na ve~no tekmovalni odnos med u~itelji in vzgojitelji, ki ga odpravlja le nov na~in razmi{ljanja in delovanja. Nova {ola bo zahtevala medpredmetno povezovanje, medrazredno poro~anje, vpra{anje ve~- ali manjvrednosti se odpravlja s spoznavanjem dela drug drugega. Seveda pa se bodo morali u~itelji v prehodnem ~as privaditi na precej ve~ pisarni{kega dela. Na malih {olah je vpra{ljiva tudi iz-birnost, saj so male {ole pri tem spet omejene. Pri Tomažu so u~encem ponudili angle{~ino, {port, likovno snovanje in urejanje besedila. Pri OŠ Tomaž deluje tudi vrtec in tako lahko hkrati sodelujejo tudi pri uvedbi novega kurikuluma. Veliko jim pomagajo iz mentorskega vrtca Ormož, sicer pa ravnateljica sodi, da je sprememba osnovnega {olstva na ravni države deležna precej ve~je pozornosti in podpore kot sprememba v vrtcih. Seveda pa te spremembe {e ne pomenijo ni~esar, ~e jim ne bo sledila prilagojena sprememba srednjega {olstva in {tudija, predvsem pedago{kih poklicev. viki klemenčič ivanuša JANEZOVCI / PREDSTAVILI PROJEKT UREDITVE DELA GLINOKOPA Bodo res zrasle terme? Občina Destrnik je odkupila 4,5 ha zemljišča opuščenega glinokopa v Janežovcih. Občani so z delovno akcijo pričeli urejati zemljišče. Želijo ga urediti toliko, da bi postalo zanimivo za investitorje. V soboto, 19. oktobra, se je ponovno na delovni akciji zbralo 130 občanov in nadaljevalo urejanje zemljišča. Med akcijo pa je mag. Andrej Lapajne iz Geološkega zavoda Republike Slovenije predstavil projekt sanacije glinokopa. V predstavitvi rudarskega in hidrogeolo{kega projekta je mag. Andrej Lapajne povedal, da so na osnovi raziskav ugotovili, da se na globini približno 800 metrov nahaja termalna voda, ki ima približno temperaturo 35 stopinj Celzija. Kot je povedal župan ob~ine Destrnik Franc Puk{i~, je ob~-ina Destrnik odkupila 4,5 ha zemlji{~a in na osnovi geolo{ke raziskave so se odlo~ili, da v Janežovcih s pomo~jo vlagateljev zgradijo termalno kopali{~e. Ra~unajo, da bodo vrtino naredili prihodnje leto. Njena pre-dra~unska vrednost zna{a okrog 80 milijonov tolarjev. Po besedah Puk{i~a se za pro- jekt izgradnje termalnega kopa-li{~a že zanimajo tuji in doma~i investitorji in tudi od njih je odvisno, kdaj bo kopali{~e zaživelo. Gre za pomembno investicijo, ki bo omogo~ila tudi nova delovna mesta in ni pomembna samo za ob~ino Destrnik, ampak za celotne Slovenske gorice. Zmago Šalamun Mtadmtami SREDIŠČE / SEJA KRAJEVNEGA SVETA Danes se bodo v krajevni skupnosti Središče ob Dravi sestali člani sveta te krajevne skupnosti. Pogovarjali se bodo o realizaciji finan~nega na~rta KS za obdobje januar-september 2002, predlagali potrebna investicijska in vzdrževalna dela kS Središče ob Dravi za leto 2003 in pripravili izdelavo finančnega načrta za prihodnje leto. (vki) SV. ANA / SEJA OBČINSKEGA SVETA V petek, 18. oktobra, so se na 28. redni seji sestali svetniki občinskega sveta občine Sv. Ana. Izvolili so za elektorja svetnika Boštjana Irgoliča in podali pozitivno mnenje k imenovanju Borisa Mlakarja za ravnatelja OŠ Sv. Ana. (ZŠ) TRNOVSKA VAS / OTVORITEV VEŽICE V nedeljo, 20. oktobra, so v Trnovski vasi odprli mrliško vežico. Investicija je znašala dobrih 36 milijonov tolarjev in so jo pokrili iz občinskega proračuna, 7,1 milijona tolarjev pa so zbrali občani po posebnih pogodbah. Poslovilni objekt meri v dolžino 19 in v širino 10 metrov, pred vežo pa je pokriti nadstre{ek v velikosti 54 kvadratnih metrov. (ZŠ) VITOMARCI / GASILSKO TAKTIČNA VAJA 19. oktobra, je Gasilska zveza Trnovska vas — Vitomarci organizirala gasilsko taktično vajo, v kateri so sodelovali člani PGD Bi{ in PGD Vitomar-ci ter CZ Vitomarci. Gasilci so prikazali posredovanje v primeru eksplozije plina. Udeleženci vaje so lahko videli gašenje z visokim tlakom, reševanje z dihalnimi aparati in posredovanje ekipe prve pomoči. Vajo je vodil poveljnik zveze, višji gasilski častnik I. stopnje Alojz Fekonja. V mesecu požarne varnosti pa so gasilci v GZ Trnovska vas — Vitomarci obiskali obe osnovni šoli in učencem ter učiteljem predstavili gasilsko tehniko. Otroci na to temo pišejo tudi spise, ki jih bo posebna komisija nagradila. Gasilci bodo pregledali vse hidrante na območju občin Trnovska vas in Sv. Andraž. (ZŠ) MARIBOR /SPREMEMBE V VODSTVU MARIBORSKE LIVARNE Nadzorni svet Mariborske livarne je sredi prejšnjega tedna za novega predsednika uprave podjetja imenoval Braneta Žer-donerja. V podjetju z več kot 1000 zaposlenimi, ki je največje kovinskopredelovalno podjetje v Mariboru, so lani ustvarili 10,5 milijarde tolarjev prihodkov, medtem ko so letos samo v prvih devetih mesecih ustvarili že za več kot 11 milijard. (ak) MARIBOR / EVROPSKA NAGRADA ZA MESTNO OBČINO MARIBOR Mestna občina Maribor bo za svoje rešitve v urbanistični zasnovi mesta Maribor prejela Evropsko nagrado za urbanistično in regionalno planiranje. Podelitev nagrade bo 8. novembra v Parizu v okviru celodnevne mednarodne konference o evropskem planiranju. (ak) Mlinci 500 g, Pekarna Boč 169. WLIřfCi Z JAJCJ lÁ Radenska 11, steklenica 68.- 7 f^líAšiw Crnina Viao Krafta ímino 379. Ajdovo kaša 1lq,MUN0TiST 339.- V, 'za zdravje opozarja: Uživanje alkohola Mko škoduje zdravju. A ^^ KOMPOn Poper črni ailetî 20 d Kompot brusnice 450g,UWE 469.- Sol RIž Salamurln ikg A 'iif/mim Italijanski riž loim m Vabljeni v prenovjjeno prodajalno SOLID, Mezgovci ob Pesnici 4/b, Dornava, soboto, 2.11., od 9. do 15. ure,, KOLO SREČE, degustacije ^annnnaĚ^ \ izdelki po 199. cenali za priiiranice Ponudba velja od 30.10. do 7.11.2002 v vseh prodajalnah ERA Petlja ZANIMIVOSTI PA BREZ ZAMERE ... Tistega junijskega dne Negotova jesen V deželo je v teh časih čisto zares prišla jesen. Ne tista koledarska, pogojno re~eno matemati~na, izra~-unljiva, ampak tista prava, ki nam zna tu in tam celo postreči s ka-ksnim precej prijetnim in jesensko božajočim dnevom, napolnjenim s soncem in kar milo klimo. Če seveda odštejemo konstantne nalete vetra. Dobro, pa tudi to vas ne sme preveč zmotiti. Konec koncev, v svetu menda skoraj ni stvari, ki bi bila popolna (seveda je to odvisno tudi od pozicije vašega gledišča in torej vaših stališč, a na splošno vseeno velja zgoraj zapihano). Skratka, tudi v naravi se da začutiti nek prehod, ki naznanja in kaže na tisto standardno, tradicionalno, ciklično preobrazbo v naravi, ki jo lahko začutimo vsako leto. Lahko seveda porečete, da se je ta stvar dala začutiti že s temperaturnimi kolobocijami, ki smo jim bili priča pred nekaj časa, ko so temperature kot zmešane skakale zdaj gor, zdaj dol, ter smo bili prisiljeni kot kakšen igralec, ki se mora v igri hitro preobleči za drugo vlogo, skakati iz debelih puloverjev v kratke majice, a vendar te temperaturne kolobocije niso in ne morejo biti zadosten vzrok za razglasitev tradicionalne metamorfoze narave. Temperaturna skakanja so pravzaprav v veliki večini anomalija, ki je delno odvisna tudi od svetovne eko-politike, ta pa nima s samim globalnim ekosistemom skupnega skoraj nič več kot le bežno po-vezavo v imenu. Prava sprememba v politiki narave se da začutiti in zaznati iz teh prijetnih dni, ki smo jim lahko tu in tam priča v zadnjem času. To je tista prava formula spremembe, ki izvira direkt iz narave in edina, ki je lahko razlog za to, da začnemo tudi mi ljudje, ki smo - pa če to hočete ali nočete priznati - vseeno del narave, govoriti in delovati, hm, recimo temu, jesensko. Tako stojijo torej stvari z naravo in v naravi. Vendar pa se sprememba ne vrši samo v naravi. Se posebej ne letos. In še posebej ta sprememba ni edina, ki se letos vrši v naši državi. Letošnja jesen je, če jo pogledamo s čisto posvetnega, da ne rečemo pritlehnega (kar je skoraj enako kot političnega) vidika, ne pa nekega, pogojno rečeno naturalistično - pan-teističnega vidika, vse prej kot pusta in dolgočasna. Tudi v teh, čisto posvetnih stvareh se obetajo precejšnje spremembe. Letošnja jesen bo (je) tako hudo zanimiva, da že dolgo ni bila tako. Če lahko tvegamo, bi si upali trditi, da že vse tam od začetka devetdesetih let prejšnjega tisočletja in dogodkov, povezanih z njimi, nismo imeli tako pričakovanj, upanj, strahov, predsodkov, deljenih mnenj, razgretih debat o prihodnosti in kaj je še takih stvari, polno jesen, kot je letošnja. Seveda se letošnje jesensko obdobje razlikuje od tistega v eni zelo pomembni stvari, namreč da letos ni prisotnega niti trohice tistega legendarnega konsenza, ki smo mu tako evforično bili priča pred malo več kot desetletjem, a vseeno lahko strnemo in mirno zatrdimo, da tudi za dandanašnji čas povsem veljajo takrat evforično-slavnostno in z vso mero pomembnosti ter odgovornosti trenutka zavedajoč se izrečene besede, vsem nam tako dragega prezidenta v odhodu, Milana K., Milana Nationale, očeta naroda, namreč nekaj v smislu, da nič več ne bo tako, kot je bilo do sedaj. Pa saj se menda spomnite, ne? In če ostanemo še malo pri takratnem legendarnem dogajanju in legendarnem prezidentovem govoru. Se bolj kot zgoraj omenjene besede in seveda sam govor v celoti, nam je v kolektivnem spominu zagotovo osta- la tista legendarna Milanova sintagma, vrhunska retorična in tako rekoč pesniška figura, češ da danes so dovoljene sanje, jutri je pa nov dan. Kratko, jedrnato, a zelo efektno, tako, kot so ponavadi vse kratke in jedrnate stvari (spomnite se na primer samo kakih fizikalnih formul, z znamenito Einsteinovo na čelu, namreč, da je energija enaka produktu mase in kvadrata svetlobne hitrosti). V tej Milanovi jedrnati ugotovitvi se je dejansko skrival povzetek in hkrati najkrajša možna obrazložitev takratnega stanja duha med ljudstvom. Po vsej verjetnosti je bila ta poetično-prozaična krilatica prav zato tako vsesplošno sprejeta in od (skoraj) vseh priznana. Tisti čas je dejansko bil do neke mere čas, ko se je veliki večini zdelo, da se uresničuje tisto, kar se je še pred nekaj časa zdelo kot nemožno, veljalo za utopijo, ali še bolje, za čisto fantazijo, za prikazen. Ja, točno tako kot sanje. Saj sanje so po ljudskem mnenju nekaj, kar se lahko dogaja, a zgolj v fantaziji, nekaj, kar nima z realnim svetom skoraj nobene povezave (seveda se da temu oporekati, a pustimo to za drugič). Tudi če se zgodi kakšna, skoraj nemožna stvar, še posebej, če ima pozitivno konotacijo, ponavadi rečemo, da so se uresničile sanje, ne? Milan, moramo priznati, da si imel prav. A le v tistem trenutku. Takrat je večina ljudi res imela vsaj približen občutek, da se dogaja nekaj, kar je še malo prej imelo svoj obstoj le v sanjah. Občutek, ki pa je izginjal premo sorazmerno z oddaljevanjem tistega junijskega večera. Na mesto tega občutka so potem stopile dosti bolj realne teme, kot so socialna in pravna država, splošna blaginja, revščina in tako dalje. Skratka, narod se je počasi prebujal iz sanj, iz tistih evforičnih trenutkov in spoznaval, da se je tistega junijskega dne sicer bilo veseliti marsičesa, a sanj, ki bi v vsem postale resničnost ter bi s tem bile vse težave rešene kar same od sebe, tega pa vendarle ne. Milan je seveda vse to vedel. A hkrati je vedel tudi, da je prezident naroda in da mora govoriti tisto, kar narod hoče slišati, do neke mere pa tudi tisto, kar odraža stanje, voljo in razpoloženje duha naroda. In v tistem trenutku je bilo razpoloženje pač tako, kot smo ga opisali zgoraj. In ravno v tem je briljantnost Milanove dikcije: v prvem delu, se pravi, v tistem, kjer Milan pove, da so danes dovoljene sanje, se manifestira takratno razpoloženje ljudstva: evforično, optimistično do vrhunca, sanjaško. Tu se vidi, da se je Milan zavedal, da kot predsednik pooseblja ljudstvo. A v drugem delu, ki sledi, se pravi, v tistem, ki pove, da je jutri nov dan, pa se skriva Milanova modrost, združena z odgovornostjo očeta naroda, ko implicitno s-vari ljudstvo, da naj nikar preveč fantazira, da bo zdaj kar sam po sebi zavladal raj na zemlji. Milan, vsa čast. Lepo povedano. Pred nami so nova zgodovinska (pa če ste za ali proti) dejanja in nove dimenzije, kakorkoli se bo že vse skupaj izteklo. Tudi danes velja, da potem ne bo več nič več tako, kot je bilo. A danes smo precej manj sa-njavi, kot smo bili takrat. Torej, Milan, verjamemo ti, da nič več ne bo tako, kot je bilo, hkrati pa dandanes vsi vemo, da je danes bolj kot kdajkoli potrebna čista in razumska glava in ne dan za sanjarjenje. Na srečo vemo vsaj to, saj niti malo ne vemo, kakšen bo tisti dan, ki prihaja jutri. Milan, ali - tako kot tistega davnega junijskega dne - veš morda ti? Gregor Allé FRANC FIDERSEK / O DOGAJANIH PRED ŠESTDESETIMI LETI (XVI) Spoznajmo tudi napol zamoliano Nadaljevanje iz prejšnje številke Ali so posamezniki res naenkrat spremenili svoje prepričanje, ali pa so se že prej potuhnjeno pretvarjali? Dejstvo je, da so po omenjenem pohorskem procesu terenske postaje začasno ukinile po{iljanje ubežnikov iz nemške vojske na Pohorje. Posebna komisija je raziskovala ozadje tega procesa, posamezne tvorce procesa pa so premestili na druga območja -bodisi v vojaške enote ali na terensko politično delo. Partizanska mobilizacija pa je bila dejansko v zastoju. Tisti poziv s kongresa slovenske mladine je odmeval v prazno. NOV ZAGON UPORA NA ŠTAJERSKEM Položaj se je bistveno spremenil po prihodu 14. divizije na Štajersko v začetku februarja 1944. Mobilizacija v partizanske enote je potekala na prostovoljni osnovi z osebnim prepričevanjem, usmerjena pa je bila predvsem na vojaške obveznike, ki so delali v okupatorjevi industriji in na ubežnike iz nemške vojske, ki so se skrivali doma ali prihajali na dopust, oziroma na fante, rojene 1927, ki so jih februarja 1944 že klicali v nemško državno delovno službo. Pri tem je bil ravninski predel ptujskega okrožja, enako kot Prlekija in predeli Slovenskih goric vzhodno od Maribora, nekako izpuščen, saj za to območje ni bila zadolžena nobena od večjih partizanskih enot, ker se zaradi posebne zemljepisne lege na tem območju ne bi mogle zadrževati. Zato so aktivisti iz ptujskega okrožja ubežnike iz nemške vojske pošiljali na Hrvaško, največ v Zagorsko brigado in v Kozjanski odred. Večji uspeh vključevanja v partizanske enote je bil v septembru 1944, ko so spet Nemci začeli izvajati mobilizacijo več moških, rojenih v letih 1911-1913 in drugih mlajših, ki do tedaj še niso bili vpoklicani. Na jugozahodnem območju so mobilizacijo izvajale predvsem posamezne enote Šercerjeve brigade in Kozjanskega odreda. Posebej je treba omeniti ravninski zahodni del ptujskega okrožja, ki je mejil na območje Pohorja. Središče je bilo v Rač-ah, ki so takrat spadale pod ptujsko okrožje. Tu se je skrivalo precej dezerterjev iz nemške vojske, pridružili so se jim še ilegalci, ki jih je iskala nemška policija in januarja 1944 so ustanovili četo, ki so jo poimenovali po Jožetu Lacku, organizatorju upora v ptujskem okolišu. Priliv novih borcev je bil velik, zato je četa že aprila 1944 prerastla v bataljon, septembra 1944 pa je nastal Lackov odred. Večino borcev tega odreda so sestavljali ubežniki iz nemške vojske in tisti, ki se na vpoklic niso odzvali, ki so jih okupatorji prav tako imeli za vojne dezerterje. Že marca 1944 so v okviru Lackove čete ustanovili Halo-ški vod z namenom, da čimprej preraste v četo. Ta vod so sestavljali pretežno ubežniki iz nemške vojske, večinoma domačini s tistega območja. V Sestržah, občina Majšperk, so si zgradili dobro zakrit bunker v Sagadi-novem gozdu. Borci tega voda so izpeljali več uspešnih akcij na območju gornjih Haloz in Dravskega polja, uredili so več zanesljivih postojank in pridobili sodelavce. Zato so Nemci napeli vse sile, da bi to "drzno" skupino, kot so jo imenovali, uničili. Maja 1944 jim je v skupino uspelo vrniti 15-letnega fanta, ki si je vse dobro ogledal, potem pa pobegnil k tistim, ki so ga poslali. Pripeljal je nemške policiste v bližino bunkerja. Na straži je bil Anton Žunko-vič-Jože, ki so ga pokosili z nekaj rafali, obležal je v nezavesti in hudo ranjen. Doma je bil iz Župečje vasi, odpeljali so ga na Ptuj, ga mučili in tudi zdravili, da so ga lahko potem čez 10 mesecev v Gradcu obglavili. Osem fantov pa je bilo v bunkerju, policisti so jih pozvali k predaji, kar so odločno odklonili, sprejeli so boj, Nemci so v bunker zmetali več ročnih bomb in vseh osem je umrlo v poslednjem boju. Vendar na terenu so nastajale vedno nove skupine za osvoboditev in vedno več napol osvobojenega ozemlja je bilo tudi na območju takratnega ptujskega okrožja. NOVAČENJE V WAFFEN SS Uvodoma naj pojasnim razliko med zloglasnimi SS-mrtvaš-kimi glavami, ki so navadno stražile in pobijale v koncentracijskih taboriščih, na zasedenih ozemljih lovile jude in druge za nacistične ideologe manj vredne ljudi, jih trpale v taborišča smrti in podobno. Waffen SS pa so bile enote, ki so delovale le na bojiščih in bile neke vrste "udarna pest" nemške armade. Kljub veliki propagandi med slovenskimi fanti niso našli prostovoljcev za te enote, zato so se začeli posluževati prevar in prisile. Najprej pri fantih, rojenih leta 1925 v državni delovni službi. Ce se ni nihče prijavil, so v posameznih RAD lagerjih fante postrojili v vrste in vsi so morali podpisati neko listino, potem pa iti na poseben nabor. Takoj so odpadli tisti, ki po višini niso presegali 170 cm, ostali pa so se morali precej truditi, da so se nekako izvlekli služenju v SS, vendar vsem to ni uspelo. Po-stavnejše fante, rojene leta 1926 pa so že na naboru zavajali, da so podpisali neko izjavo z željo služiti v "izbrani vojaški enoti, kjer bodo imeli več dopusta in drugih ugodnosti". Fante, rojene v letih 1927 in 1928 pa so že prej na obveznih enomesečnih taborjenjih pridobivali za služenje v teh enotah, na rekruta-ciji pa so morali to potrditi še s podpisom posebne izjave. S tem so nacistični okupatorji s prisi-ljevanjem in zavajanjem mladoletnikov, saj fantje takrat niso dopolnili niti 17 let, zagrešili še dodatni zločin, ki je imel za posledico izgubo marsikaterega mladega življenja. Vojnega ujetništva v Sovjetski zvezi pripadniki enot SS navadno niso preživeli. V ujetniških taboriščih zahodnih zaveznikov so mnogi naši fantje občutili izjemne krutosti, nekaj pa jih je tam tudi umrlo, predno so uspeli vodstvom ujetniških taborišč dokazati, da so državljani Jugoslavije. Tisti mladi fantje v SS enotah, ki bo bili v zadnjih tednih vojne še v vojašnicah in zaledju ter je obstajala možnost, da pridejo v sovjetsko ujetništvo, je po preudarnosti poveljujočih v posameznih enotah imelo to srečo, da so pred ujetništvom zamenjali uniforme in vojaške knjižnice in tako prišli v sovjetsko ujetništvo kot peša-ki redne nemške armade. Med njimi je bilo precej fantov z našega območja (navedbe ob vpisu v članstvo društva mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko). Preživeli še danes po več kot 55. letih trpijo posledice zato, ker so kot mladoletniki bili zapeljani, da so podpislai neko izjavo v tujem jeziku, potem pa ni bilo poti nazaj. Zakon o žrtvah vojnega nasilja, sprejet oktobra 1995 namreč pripadnikom enot Waffen SS ne daje statusa žrtve vojnega nasilja. Se nadaljuje. AKUPUNKTURNE MASA@E Akupunktura Akupunktura v prvi vrsti ni terapija z iglo in vbodi, ampak veda o brezžičnem prenosu električnih (energetskih) impulzov. Je veda o nevidnem energijsko-oskrbovalnem sistemu, ki zahteva, da je vodilno nadrejen vsem organskim funkcijam. Odtod lahko o akupunkturi komaj razpravljamo, lahko pa jo vsekakor demonstriramo. Za to nam ne manjkajo argumenti, ampak lestvica, odmik kazalca, svetlobni lok, s katerimi bi lahko dokazali, kar vsak dan vidimo in delamo. ke opravljajo v energijskem obtočnem sistemu naloge uravnavanja. PODROČJA UPORABE AKUPUNKTURNE MASAŽE Glavna področja uporabe terapevtske akupunkturne masaže in njena posebna učinkovitost sta zdravljenje obolenj, pri katerih so v ospredju bolečine in funkcijske oz. vegetativne motnje v najširšem pomenu. Najbolj znana »bolečaudi revmatična obolenja tvorijo široko področje uporabe. K obolenjem, s katerimi so povezane tudi funkcijske motnje, ki jih lahko imenujemo tudi psihosomatske, štejemo: vnetje želodčne sluznice, želodčna razjeda, iritabilno črevesje, motnje žolčevoda, bronhialna astma, alergije, motnje spanca, menstruacijske težave. Veliko funkcijskih motenj, ki jih zahodna medicina ne more opredeliti in jih imenuje "vegetativna di-stonija" ali pa "vegetativni sindrom", lahko z diagnostičnim sistemom kitajske medicine razumemo, opredelimo in tudi uspešno zdravimo. Razumemo jih lahko kot moteč vzorec funkcionalno opisanih organov. Tukaj nam kitajska medicina odpira področje nove funkcionalne diagnostike in tudi mo- Gerhard Egger Pojem akupunktura je v veliki meri poznan. Raz{irjeno mnenje, da je akupunktura neke vrste čudežno sredstvo za doseganje zdravja, je nasprotno napačno. Res je, da je del prastarega azijskega medicinskega sistema, ki je popolnoma upravičen posebno danes pri nara{č-ajočem celostnem obravnavanju poteka bolezni in stalno večji želji po smiselni profilaksi (preventivi). Po starem kitajskem pojmovanju je življenjska energija tista, ki je nadrejena vsem telesnim funkcijam. Teče skozi meridia-ne na{ega telesa tako, da tvori svoj lasten tok. Motnje, nepravilno delovanje ali težave po tem pojmovanju temeljijo na presežku ali pomanjkanju življenjske energije v energijskem ravnovesju. Akupunkturne toč- žnost zdravljenja motenj, ki so pri zahodni medicini le delno ozdravljive (npr. s psihofarma-ki). To je ena izmed odločujočih prednosti kitajske medicine. Tudi številne bolezni čutil, tako oči kot ušes, zdravimo uspešno z akupunkturo, npr. kronično vnetje očesne veznice, slabovidnost, vrtoglavica, starostna naglušnost, šumenje v ušesih (tinitus), zraven tega pa še kožne bolezni, kot so: luskavica (psoriasis), akne ali nevroder-mitis. Tudi veliko uroloških in ginekoloških bolezni in motenj štejemo h glavnim področjem uporabe akupunkture, kot so kronično vnetje prostate, uro-nevroza, inkontinenca, močenje postelje pri otrocih, menstruacijske motnje oz. motnje ciklusa, motnje v času menopavze ali motnje plodnosti. Star kitajski rek pravi: "Ko preži nate kača, ki ne prenaša drugega kot strup, jo moraš prepoznati, preden ona prepozna tebe in preden plane nate. Bodi hitrejši kot ona in ničesar ti ne bo mogla storiti." Z drugimi besedami: preprečiti je bolje kot zdraviti. ERGOMED, ULICA TALCEV 25, 2000 MARIBOR tel: 250 24 00 PR Martin Strel KMETIJSTVO - PODEŽELJE JURSINCI / JUBILEJNA ZAHVALA JESENI V Jursincih se radi družijo V nedeljo, 20. oktobra, so v Juršincih organizirali že deseto prireditev pod naslovom Zahvala jeseni. TUdi tokrat jo je organiziralo društvo za ohranjanje kulturne dediščine, ki mu od vsega začetka predseduje Marta Toplak. Prireditev se je pričela že predpoldan s prihodom devetih dosedanjih kraljic (jeseni, kruha, vina, sadja, sira, perutnine, poljedelstva, cvetja in gospodinj). Nato so pri ma{i kraljice dale svoje darove na oltar. To je razstava vseh pridelkov, ki so ga pripravile kraljice, vsaka s svojega področja. Po ma{i so na stavbi muzeja, kjer je prikazana kulturna dedi-{čina Jur{incev, odkrili spomenik Antonu Martinu Slomšku. V kulturnem programu so sodelovali domači folkloristi z edinstvenim plesom Zahvala jeseni, nastopili so tudi u~enci jur{- inške osnovne šole. Slomška je predstavila dr. Zinka Zorko z mariborske univerze, ljudski pevci pa so zapeli Slom{kove pesmi: En hrib~ek, Ljubo veselje, @e sonce zahaja. Povorka Zahvala jeseni je bila tokrat v znamenju trsni~arstva, kjer so bila predstavljena vsa trsni~arska opravila. Trsni~arji so predstavili tudi zgodovinski razvoj trsni~arstva ter prikazali tudi današnjo sodobno proizvodnjo. PTUJ / OBISK MINISTRA ZA KMETIJSTVO Pri kvotah nad zdajšnjo proizvodnjo v Mestni hiši na Ptuju se je v soboto za kratek čas ustavil tudi minister za kmetijstvo mag. Franci But, ki ga je spremljal predsedniški kandidat dr. France Arhar. Sodeloval je tudi član mestnega sveta iz vrst SLS Slavko Brglez. Sprejel jih je podžupan Ervin Hojker, ki je gosta seznanil z nekaterimi dosežki mestne občine Ptuj in njenimi prizadevanji za regijsko središče ter bodočo umeščenost v okviru pokrajin. Ptuj~ani vedo, da ~e bo Slovenija v bodo~e razdeljena na tri pokrajine, potem svoje ne bodo imeli. Če jih bo dvanajst, pa se bodo z vsemi sredstvi borili še za trinajsto. Pri tem pri~-akujejo tudi podporo ministra za kmetijstvo Buta, ki je obisk na Ptuju izkoristil tudi zato, da je prestavnikom mestne ob~ine predstavil nekatere dosežke pri poteku pristopnih pogajanj z EU na podro~ju kmetijstva. Zadovoljno je ugotavljal, da smo pri vseh kvotah nad proizvodnjo, ki jo imamo. "Ta teden bo znano ali bosta Dolenjska in Štajerska uvrš~eni v cono B pri vinskih conah. Brez cone B na- mre~ vsaj na dveh tretjinah sedanjih leg ni ve~ vinogradništva. Dosegli smo premik pri sladkorju, ki ga v tehni~nem delu prej ni nih~e pri~akoval. Na osnovi predlagane kvote bomo lahko letno posejali približno 10.500 do 11.000 hektarjev sladkorne pese, letos smo je na primer 4500 hektarjev. Ob tem pa bo smela Tovarna sladkorja v Ormožu tudi uvažati surovi sladkor, kar je izjemoma dovoljeno le eni ~lanici EU." Ptuj je mesto, ki ne more brez podeželja, je slišal še kmetijski minister. Ministrstvo se bo po najboljših mo~eh potrudilo, da bo Ptuj dobil pravo kmetijsko Minister za kmetijstvo, mag. Franci But. Foto: CG šolo, šolo, v kateri se bodo izobraževali tisti, ki bodo v resnici delali na kmetijah, je še zagotovil ptujskemu županu Luciju, ki se je sprejemu pridružil naknadno. MG SLOVENJA VAS / GASILSKA ČLANSKA DESETINA v 'v USPESNA NA LETOŠNJIH TEKMOVANJIH Olimpijada v Varaždinu jim predstavlja izziv V septembru se je z gasilsko ligo tudi uradno zaključila letošnja sezona gasilskih tekmovanj in člani ter članice s širšega ptujskega območja iz Območne gasilske zveze Ptuj so znova dosegli dobre, če ne že odlične rezultate. Prav iz občine Hajdina pa prihajajo najbolj{e ekipe, tako med člani in članicami kot tudi med veterani, velik preskok pa so naredili v PGD Slovenja vas, kjer so se letos še posebej dobro odrezali ~lani »A« ki so se udeležili kar 19 tekmovanj po Sloveniji in si nabrali mnogo koristnih izkušenj. »Veliko so vadili in se kondicijsko pripravljali skozi vse leto, doma~e ga- ^ ss silsko društvo jih je mo~no podprlo, sre~o pa so imeli tudi pri sponzorjih, ~eprav so marsikateri tolar morali prispevati tudi sami. Vse to jim je samo v enem letu prineslo dobre rezultate in jih povzdignilo med uspešnejše slovenske desetine, ~eprav se s tem šele prebijajo med najboljše slovenske ekipe v hudi konkurenci skupine »A« Člani tekmovalne ekipe so Miha Vegelj, -v Uspešna ekipa gasilcev iz Slovenje vasi, na posnetku manjkata Aleš Skaza in Dejan Korošec. Andrej Ornik, Aleš Burjan, Andrej Sel, Tomaž Kokol, Boštjan Zupani~, Uroš Matjaši~, Boštjan Matjaši~, Aleš Skaza, Miran Pleteršek, Danilo Furek, Dejan Korošec, mentor ekipe pa je Ignac Skaza. Od spomladi do jeseni so veliko tekmovali in bili ve~krat tudi na najvišji stop-ni~ki, med tekmovalnimi kraji pa omenjajo Hajdoše, Sveti Jurij, Radence, Bukovce, Roži~ki Vrh, Kapelo, Markovce, kjer so dosegli 1. mesto, pa Oplotnico, Vu~jo vas, Dolnjo Bistrico, v Borovcih, Šikolah, Podvincih in Juršincih so bili prvi, lepe spomine pa imajo tudi na tekmovanja na Spodnji Polskavi, v Dornavi, Cerkvenjaku in Pod-vincih. V prijateljski gasilski ekipi si sedaj želijo samo vztrajnosti in dobrih treningov tja do pomladi, ko se pri~enja nov niz gasilskih tekmovanj. Z delom in vztrajnostjo se bodo trudili, pravi tudi mentor ekipe Ignac Skaza, imajo veliko ciljev in so polni pri~akovanj, zelo pa si želijo tudi uvrstitve na gasilsko olimpijado, ki bo ~ez tri leta v Varaždinu, a pot do tja je zanje še dolga. TM Marta Toplak (levo) s kraljicami iz prejšnjih let. Foto: Fl Na prireditvi je o trsni~arstvu govoril predsednik Trsničarske zadruge Jur{inci Simon Toplak, o lepi jur{inski pokrajini in o prijaznih Prlekih pa je spregovoril župan Alojz Kavčič. Letošnja kraljica trsja Jerneja Zidaric Vrhunec prireditve je bil, ko so razglasili letošnjo kraljico trs-ni~arstva. To je Jerneja Zidari~ iz Sakušaka, sicer študentka kemijske tehnologije. Kraljica, ki je iz trsni~arske družine, je opisala delo trsni~arjev in opravila tudi trsni~arski test. Ob koncu je letošnja kraljica s pomo~jo prejšnjih spletla pušeljc. Na prireditvi so v kulturnem programu sodelovali: Kme~ka godba iz Cirkovc ter doma~i ljudski pevci in godci. Prireditev je vodila Nada Koter. Ob deseti obletnici prireditve je društvo podelilo priznanja za uspešno delo, ki so jih dobile vse kraljice ter Ludvik Ko-kol, Vinko Ljubec, Janko Simo-ni~, Marta Toplak in Folklorna skupina. Predsednica društva Marta Toplak je dejala, da se še niso odlo~ili, kako bo s prireditvijo v Spomenik Antona Martina Slomška na stavbi muzeja. bodo~e, kljub temu, da bo društvo delovalo. V turisti~nem pomenu bi lahko storili še ve~, vendar bi morala juršinska ob~-ina bolj sodelovati, samo društvo tega ne bo zmoglo. Franc Lačen HAJDINA / NJIVA POD CERKVIJO Pospravile prvi pridelek Tistim, ki so med letom začudeno opazovali, kaj počne precej številčna skupina žensk na njivi pod hajdinsko cerkvijo v časih, ko večino poljskih del opravijo stroji, lahko ob koncu poljedelske sezone razkrijemo odgovor. Članice Dru{tva žena in deklet občine Hajdina, ki jih vodi prizadevna predsednica Marta Sitar, so poleg svojega vsestranskega dela (tečaji kuhanja, ročnega dela, predavanja, druženja z različnimi kulturnimi ustvarjalci, strokovne ekskurzije, uč- enje tujega jezika, rekreacija v telovadnici in na kolesih ter sodelovanje z ostalimi tremi dru{tvi v občini Hajdina) začele obdelovati tudi svoj ko{ček zemlje. Njivo jim je dala v najem Občina Hajdina in od maja do oktobra so se srečevale na njej in obdelovale svoje polj{čine — koruzo, buče, sončnice in fižol. O tem so urejale tudi svojo foto in video dokumentacijo, da bodo mlademu rodu lahko nazorno prikazale, kako so posest obdelovali v časih njihovih dedkov, ko je večina dela potekala ročno, ob pomoči preprostega orodja in na {tirinožni pogon. Tekst in posnetek: Silvestra Brodnjak Na posnetku vidimo članice in njihove pomočnike, pevke in pevce DU Hajdina ter harmonikarja Janeza Vidovi~a iz Skorbe (brez pesmi tudi med letom ni minilo nobeno opravilo!), ki so na "kožuhanju" pri Sitarjevih pospravili pridelek koruze. Bučnice in fižol so že posušeni in čakajo na "košicenbal", ki bo enkrat v začetku januarja. KULTURA, IZOBRAŽEVANJE LJUBLJANA / OKROGLA MIZA O SVOBODI TISKA Ali vlada svoboda (pri)fiska? V okviru prireditev in predavanj Študentske arene — največje izobraževalno-sejemske prireditve za mlade, ki se je minuli teden odvijala v ljubljanskem Bežigradu - je v sredo, 16. oktobra, v prostorih Mednarodnega centra potekala okrogla miza o svobodi tiska. Razprave o tem, ali res lahko napišemo in objavimo vse, kar nam pade na pamet, so se poleg novinarja Mira Petka in pisatelja Matjaža Pikala udeležili tudi dr. Sandra Bašič-Hrvatin, docentka na Fakulteti za družbene vede, Bernard Nežmah, diplomirani sociolog kulture na Filozofski fakulteti in komentator Mladine, Tone Peršak, predsednik Društva pisateljev, in odvetnik mag. Drago Demšar. Na vprašanje, ali je v Sloveniji zagotovljena svoboda tiska, je Bernard Nežmah uvodoma odgovoril, da glede svobode tiska v Sloveniji, ki je po njegovem mnenju kršena, obstajajo številne omejitve in zastraševanja ter da si mora vsak posameznik postaviti meje o tem, kaj lahko počne. Pisatelj Pikalo je Nežma-ha ironično dopolnil z besedami, da svoboda tiska obstaja in da zanjo skrbi celo sam predsednik republike, "direktorji hladilnikov" ali pa predsednik kakšne banke, kot se je to zgodilo v primeru Petek. V nadaljevanju pa je Pikalo povedal, da svobodo tiska določajo tisti, ki imajo kapital, in da je pri nas svoboda tiska v zadnjem času ne le kršena, ampak tudi napadena. V nasprotju s Pikalom in Nežmahom pa Sandra Bašič-Hrvatin meni, da svoboda tiska v Sloveniji ne obstaja. Kot je razložila, so pritiski kapitala in lastnikov medijev tako močni, da povsem odločajo, koliko bo medijev, kakšni bodo in kaj se bo v njih objavljalo. Novinar Miro Petek je nato dodal, da imamo v Sloveniji namesto svobode tiska svobodo pritiska, ki ga je občutil tudi na lastni glavi. "Kljub občutku, da lahko napišeš vse, obstaja vprašanje, kaj se dogaja zadaj, kakšne so oblike pritiska. Svobodo tiska omejuje pritisk kapitala, ki pa sem se mu, ko sem pisal proti svojemu lastniku, Novi KBM, neza-vedajoče uprl", je še pojasnil. Predsednik društva pisateljev Tone Peršak meni, da je o svobodi tiska treba govoriti na dveh ravneh. Kot je omenil, je svoboda tiska na ravni zakonodaje zagotovljena, vprašanje pa je, koliko je omogočeno udejanjanje te svobode. Glede vprašanja o udejanjanju formalno zagotovljene svobode tiska je odvetnik Drago Demšar poudaril, da se tudi sodišča okrog tega še precej vrtijo. Dejal je: "V zadnjem času so se sicer stvari že nekoliko izkristalizirale, saj so prizadeti, potem ko so novinarji dokazali upravičenost svojega pisanja, prenehali z izvajanjem pritiskov. Ko so prenehali s tožbami, pa so se začeli z zahtevki odškodnin, ki so seveda zelo visoki." Ali nemogoče visoki zneski odškodnin ublažijo duševno trpljenje? Glede odškodnin se je nato Nežmah vprašal, kaj sploh pomenijo, ali je to maščevanje in zastraševanje, ter dodal, da problemov, ko mediji pišejo hvalospeve, sploh ni. Problem se po njegovih besedah pojavi, ko se vzpostavi medijski nadzor -kot ena izmed ključnih faktorjev demokratične družbe. "Ravno danes smo zaključili z donacijami in akcijami zbiranja denarja za odškodnino, ki jo od mene zahteva oškodovanec. Kaj so duševne bolečine, je relativno. Tudi tisti, ki je tožen, je prizadet, pravzaprav je prizadeta cela njegova družina. A to nikogar ne zanima. Očitno je, da pa se da duševne bolečine in trpljenje oškodovancev pozdraviti z odškodninami. Izgleda, da denar zaceli duševne rane", je opisal pisatelj Matjaž Pikalo. Miro Petek pa je glede odškodnin povedal, da ga koroška gospoda zaradi povzročitve duševnih bolečin toži za pet milijonov tolarjev, sam pa je od Zavarovalnice Triglav za fizične poškodbe, ki jih je utrpel v napadu, dobil 1,9 milijona tolarjev. ŠE O SAMOCENZURI Nežmah je poudaril, da je to tema, ki v Sloveniji ni bila nikoli reflektirana in da samocen-zure ne bo nihče hotel priznati. Petek ga je nato dopolnil, da bi novinar, ki bi se postavil v njegovo kožo, dvakrat premislil, kaj bi napisal. "To, da si nihče izmed novinarjev ni upal iti na Koroško nadalje raziskovat moje zadeve in je izpeljati do konca, priča o samocenzuri," je še dodal. Sandra Bašič-Hrvatin je Petka dopolnila z besedami, da v primeru, če obstajajo fizične grožnje, ustrahovanja in grožnje z odškodninskimi tožbami, novinar raje premisli, kaj bo pisal. Se samocenzurira. Kot je dejala, so uredniki tisti, ki novinarjem zaradi oglaševalcev, o katerih pišejo samo lepe stvari, določajo, kaj bodo pisali. Ba-šičeva je ob tem izpostavila še dejstvo, da so se novinarji iz nadzorstvene funkcije psov čuvajev prelevili v hišne ljubljenčke. Mladinin komentator Bernard Nežmah je zatrdil, da sa-mocenzure ne prakticira. Garant za njegovo pisanje so argumenti, ki so se izkazali za uspešne. Poudaril je: "Zanimivo, je, kako malo takšnih člankov, kot so Petkovi, zasledimo v slovenskih časopisih. Do paradnih konjev slovenskega gospodarstva so časopisi nekritični, ker so leti ogševalci in ker se novinarji pri svojem pisanju poslužujejo zgolj informacij, ki jih podjetja podajo na tiskovnih konferencah." Po Petkovem mnenju pa so tiskovne konference podjetij in informacije, ki jih podajo njihove službe za stike z javnostmi, zgolj reklama. Na tako pridobljene informacije, je dejal, se v svojem pisanju ne naslanja. Mojca Zemljarič LJUBLJANA IN VSA SLOVENIJA / PRVIČ PRAZNOVANJE IZVIRNE SLOVENSKE SLIKANICE Najlepše izvirne domaie slikanice zaslužijo praznik v ponedeljek, ll.oktobra, je bila v Lutkovnem gledališču Ljubljana svečanost ob prazniku slovenske izvirne slikanice, ki so ga počastili vrhunski slovenski ustvarjalci. Prisotne je nagovorila ministrica za kulturo gospa Andreja Rihter, val navdušenja pa je zajel vse prisotne ob živahni in čili Kristini Brenk, ki je praznovala 91-ti rojstni dan. Njenim nenadomestljivim zaslugam za slovensko izvirno slikanico je bil praznik tudi ustoličen. Slikanica je prvo otrokovo srečanje z umetnostjo in je neizmerno pomembna za otrokov razvoj, je bilo uvodoma poudarjeno v Lutkovnem gledališču, kjer je bilo slišati veliko upravičene hvale slovenskim ustvarjalcem. Ministrica je pravljično občutljivo povezala nagovor s pravljico Svetlane Makarovič o miški, ki si je želela skovati srečo. Otroško srečo pomagajo kovati prav slikanice, ki morajo v slovenskem prostoru zopet dobiti čast in slavo. Slikanica je za otroka usodno srečanje z ustvarjalnostjo, je še menila ministrica in zagotovila, da bo V O*Rožarni se lepo razumejo rože in knjige Vabljiva razstava v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča med prednostmi nalogami prihodnjega leta otroška in mladinska knjiženvnost. Kristina Brenk je z izretno toplino obudila nekaj spominov na svojo ustvarjalno pot in ni skrivala ponosa, saj je v času njenega urednikovanja pri Mladinski knjigi čez 300 slovenskih skikanic doživelo prevode širom po svetu. V predverju Lutkovnega gledališča je bila domiselno postavljena razstava slikanic, gostje pa so se lahko posladkali s potič-ko Rdeče kapice, Mokedajevim sirčkom, Murijevim mlekom, štručkami iz Pekarne Mišmaš_ Praznik slovenske slikanice so počastile z razstavami knji-žnce in knjigarne, založba Mladinska knjiga pa je natisnila seznam izbranih novejših slikanic. Razstavni dejavnosti se je priključil tudi mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča, kjer je bila tudi pravljična ura z izvirno slovensko slikanico. Razstava knjig za najmlajše je bila tudi v O*Rožarni, cev-tličarni v Prešernovi ulici, ker slikanice so kakor cvetje za otroško dušo. Cvetličarji pa, ki znajo prisluhniti sozvočju knjige in cvetja, so vredni posebne pozornosti. Liljana Klemenčič LENART / NA OSNOVNI [OLI DELAJO PO PROGRAMU DEVETLETKE Drugo leto ne bo problemov V letošnjem šolskem letu so na Osnovni šoli v Lenartu pričeli s programom devetletke. Kot je dejal ravnatelj šole Marjan Zadravec, je šola v četrtem krogu prenove osnovne šole letos pristopila v uvajanje devetletke. Zaenkrat uvajajo devetletko zgolj v prvem razredu. Prvi razred obiskuje 44 učencev, ki so razdeljeni v dva oddelka. Prvi in drugi razredi so v stari šoli, ki ji pravijo "lepotica" in je taka v pravem pomenu besede, ki ima tudi dovolj zunanjih dvoriščnih površin za rekreacijo najmlajših šolarjev. Priprave so bile dobre, normalne, zato tudi delo poteka nemoteno in kvalitetno in v zadovoljstvo učencev, staršev in tudi strokovnih delavcev šole. Drugo šolsko leto, ko bodo vse slovenske šole prešle na devetletko, bodo v Lenartu pripravljeni, kadrovsko in prostorsko, nekaj opreme pa bo potrebno nabaviti še za šolsko kuhinjo, da bo ustrezala vsem zahtevam. Na Osnovni šoli Lenart deluje tudi šola s prilagojenim programom za učence z določenimi težavami, ki deluje v sta- Marjan Zadravec, ravnatelj osnovne šole v Lenartu. Foto: Fl rih prostorih, to šolo pa bo potrebno v naslednjih letih z gradbenimi posegi posodobiti. Fl TEDNIKOVA KNJIGARNICA Vsi sveti — dan spomina na mrtve Včasih so besede odveč. Včasih besede tudi bolijo. Skelijo. Dajmo molčati in stati za vrati spomina. Takrat čisto znotraj, v mehkem in varnem kotičku srca, se slike odpro na ljube in mile, na tiste onkraj, pod zemljo. Naj spomini mazilijo du{e tostran in onstran - ne gore cvetja in sve~, ker ne ovenijo spomini in ne dogorijo, mar-ve~ spremljajo vse poti zemeljskega veka. Ali bi brez spomina sploh obstajale ka-k{ne poti? Onkraj rek in onkraj gozda, z druge strani hi{ in gora, na drugi strani zvezd in sonca, a sredi na{ega sveta so reči čisto drugačne (Gregor Strniša: Vesolje) Predvsem pa sta tam mir in spokoj, ki ju je tostran vse manj, vse manj. A ju potrebujemo, kakor žejni kupico vode. Zvezda nebroj ble{čeči pokoj, lahno zlati noč pod seboj. Vse brez glasu, polno miru In bolj žari se pla{č Bogu. (Josip Murn: Mir) In premi{levanje o minljivosti, hvaležnosti. Kako naj ti povrnem, zemlja, Iz knjige Kaj lepega Povej, Svetlane Makarovič. Ilustriral Lucijan Reščič za milost, ki mi jo daje{; za mavrično iskro sonca v kapljici rose, za vonj poko{enih travnikov, za žarenje zrelega ruja po samotnih gmajnah, za srebro zimskih nuči? Kako, neustavljivi zagon Življenja, za slast rasti in padcev. Iskanja in zmote, celo za strah pred Ničem. Kako naj ti povrnem, zemlja, za neizrekljivi občutek, da Sem? Da sem v sredici kamna, v listu na drevesu, odsvit zvezde, dih v dihu vesolja? I{čem besede zahvale, (Ivan Minati: Kako naj ti povrnem) Naj vas te dni ob spomih spremlja poezija. Liljana Klemenčič KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / NOVO VODSTVO V GIMNAZIJI Vei kot ^^ajset let med gimnazijci V letošnjem šolskem letu je Melani Centrih prevzela naloge ravnateljice na Gimnaziji Ptuj. Sedaj, ko je {olsko delo že v polnem zamahu, smo jo zmotili med kopico papirjev, kljub vsemu pa se je odzvala razgovoru. Kako dolgo ste že zvesti ptujski gimnaziji? Na ptujski gimnaziji sem začela delati 1980. leta. V dvaindvajsetih letih sem doživela kar nekaj reform. Sedem let nismo opravljali mature, opravljali so se zaključni izpiti, tudi ime smo vmes spremenili, bili smo srednja družboslovna šola, od leta 1990 so potekale razne kuriku-larne prenove, od 1994. leta naprej se je v gimnaziji ponovno uvedla matura. Kar ponosna sem, da smo na ptujski gimnaziji stopali v korak s slovenskimi in z evropskimi razvojnimi trendi, uspeli pa smo pripeljati gimnazijo tudi v novo stavbo, v kateri se sedaj nahajamo. S tem se začenja nov del zgodovine ptujske gimnazije, pravzaprav pa povratek v tiste dimenzije, v katerih je gimnazija bila pred dvajsetimi leti, pred vsemi temi viharnimi reformami. Od profesorice nemščine, pomočnice ravnateljice do ravnateljice, kakšni so sedaj občutki? Odgovornost je neprimerno večja. Kot pomočnica ravna- teljice sem izvajala določene projekte in spremljala vodenje gimnazije, nisem pa bila neposredno odgovorna. Sedaj seveda čutim veliko odgovornost. Mnogo je narejenega, vendar stojijo pred mano v tem šolskem letu kar veliki izzivi. Kar nekaj problemov bo. Maturantske plese letos selimo s Ptuja v Maribor, potrebno je urediti status športne in kulturne dvorane, v okviru ptujske gimnazije pa tudi vsakodnevna tekoča problematika predstavlja zame nove izzive. Delati sem začela z velikimi pričakovanji, v kolektivu se dobro počutim, zato o prihodnosti razmišljam z velikimi upi. Zakaj selite maturantski ples v Maribor? Letos imamo 196 maturantov in žal v kidričevski dvorani plesa ne moremo izvesti v dveh delih, na več večerov pa že ne bi imelo smisla, saj bi to postal ples posameznih oddelkov. Čeprav se podajamo v neznano, upamo, da bomo ta reprezentativni del šole v zadovoljstvo dijakov in staršev uspešno izpeljali. Zadnja leta je kar velik na- Meloni Centrih, ravnateljico Gimnazije Ptuj. Foto: Fl val na gimnazijo. Koliko oddelkov in dijakov imate na šoli v letošnjem šolskem letu? Letos smo vpisali v gimnazijo en oddelek več kot lani. Na šoli imamo 29 oddelkov, zato smo morali prostorske pogoje v šoli nekoliko spremeniti, težko bomo obdržali enoizmenski pouk. Sedaj poteka pouk od 8. do 15. ure, izjemoma do 16.30. V gimnazijo je letos vpisanih 828 dijakov, 38 jih je vpisanih v maturitetni tečaj, torej je vseh oddelkov 30. Imamo po en oddelek športne gimnazije, kjer je v razredu od 16 do 19 dijakov. Maturitetnih razredov je 7, šest splošnih in en športni, skupno pa je 196 maturantov. Kdaj bo uradno odprtje nove gimnazije? V mesecu decembru pripravljamo uradno odprtje šole, v kateri bivamo že eno leto in tri mesece. Pred enim mesecem smo pravzaprav končali vsa dela, tudi tista iz reklamacij ter razne napeljave v učilnicah. Prireditve ob odprtju bodo potekale od 13. do 20. decembra, ko načrtujemo več aktivnosti, od literarnih večerov, glasbenih večerov, razstav, okroglih miz, dijaki pa bodo gostitelji tudi svojih mednarodnih partnerjev in vseh srednješolcev na Ptuju. Kaj bo z ureditvijo okolice šole? V uradnih planih ureditve za- PTUJ / GOSTOVANJE PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ Benetke tako blizu in tako dalei Prešernovo gledališče Kranj je 19. oktobra premierno uprizorilo dramo sodobnega argentinskega avtorja Jorgea Ac-cama Benetke, s podnaslovom Sentimentalna komedija. Svetovno uspešnico je na kranjski oder postavil argentinski režiser Omar Viale. Na Ptuju smo videli prvo ponovitev doma, v ponedeljek, 21. oktobra. Prvič so jo Kranjčani odigrali v Argentini 5. oktobra, ko so tam gostovali z Linhartovo in Tauferjevo Županovo Micko. Dobili so že več povabil na različne festivale. Na naših odrih v glavnem uprizarjamo sodobne avtorje iz Zahodne Evrope in ZDA. Redko imamo priložnost spoznati sodobno ustvarjalnost Vzhodne Evrope, še manj pa Južne Amerike, Afrike in Azije. Morda nam je ta dramatika po svojem temperamentu in strukturi daleč, po tematiki pa prav gotovo blizu. Igra o hrepenenju in ljubezni argentinskega avtorja nas je ne- hote spomnila na Cankarjevo hrepenenje v Lepi Vidi ali še bolj znano hrepenenje Treh sester pri Čehovu. Tako resni temi je prav južnoameriški temperament lahko dodal komedijske elemente, ki verjetno izvirajo iz argentinske tradicije. Avtor Accame živi v provinci Jujuy. Tja je tudi postavil dogajanje. Glavni lik je ostarela in slepa prostitutka, ki je z ukradenim denarjem postavila jav- no hišo. Mlade prostitutke, na videz brez sanj in hrepenenja, morajo vedno znova poslušati njeno sanjarjenje o ljubimcu Gi-acomu, ki ji je nekoč obljubil, da jo bo odpeljal v Benetke. Odločijo se, da jo bodo odpeljale v Benetke. Problem nastane, ker nihče med njimi ne ve, kje Benetke sploh so. Poznajo jih samo po Gringinem sanjarjenju. Ko končno odkrijejo, da so predaleč in da je pot predraga, slepi Gringi zgradijo Benetke na domačem dvorišču. Prav čarobnost prehajanja resničnosti v igro ali "laž" je odlika kranjske uprizoritve. Vse igralke z izjemno subtilnostjo počasi prehajajo v Gringino hrepenenje po resnični ljubezni. Fiktivne Benetke počasi postajajo tudi za mlade prostitutke res- ničnost. Do konca prekrije kolibo in razmetano predmestno prizorišče projekcija fotografije Benetk. Nato se na nevarnem robu sentimenta odvija s pravo mero odigrana Gringina smrt in se pojavi pravi Giacomo ter z njo zapleše zadnji ples. Igralke Vesna Jevnikar kot Rita, Vesna Slapar kot Graciela in Darja Reichman kot Marta so odlično preigravale navzven zelo lahkotne vloge od začetne razposajenosti in edinega interesa prodajanja telesa brez srca, ko vse določa samo denar. Postopoma pa ena za drugo postajajo eno v hrepenenju po nadtelesni ljubezni. V vlogi Chata je opozoril nase mladi igralec Gaber Trseglav. Kot Giacomo se v zaključnem prizoru pojavi Matjaž Višnar. Vsi so se vsak na svoj način odzivali in podpirali še eno veliko kreacijo Vere Per. Njena Gringa je bila vsak trenutek resnična pred nami; tako v svoji slepoti, materinskosti do deklet, v svojem hrepenenju in tudi smrti. Ker nas večina ne ve, kje je Jujuy, naj končam s citatom iz intervjuja z režiserjem Vialom v Gorenjskem glasu. "Tukaj je torej situacija obrnjena. Od vas do Benetk je samo skok in bivanje v Kranju sem izkoristil za to, da sem jih videl v živo. To je res mesto ljubezni, polno romantike. Tako blizu Benetk živite in tako daleč od Jujuya — to je zame pri režiji poseben izziv. S predstavo vam bom skušal približati tamkajšnje življenje. Sporočilo Benetk je univerzalno. Gre za probleme osamljenosti in solidarnosti v tem globaliziranem svetu." Branka Bezeljak Glazer enkrat še ni. Prizadevamo si za projektno dokumentacijo in v bodočnosti planiramo z nadaljevanjem ureditve desnega brega Grajene. Kako je izkoriščena šolska dvorana in kakšno je zanimanje športnih društev za telovadnico? V dvorani je bilo v preteklem šolskem letu več kot 40 prireditev, od tega polovico odprtega značaja, od koncertov, gledaliških predstav. Veseli smo, če v našo dvorano pridejo ptujske ustanove in šole. Tudi za telovadnico je veliko zanimanje, pri tem bomo upoštevali interese Mestne občine Ptuj, ki je sofinancirala našo šole. Glede tega že potekajo razgovori. Ptujska gimnazija se že vrsto let vključuje v določene mednarodne projekte. Kaj načrtujete letos? Naši dijaki so se v tem šolskem letu že udeležili mednarodnega srečanja v Avstriji, ki je bilo posvečeno mednarodnemu letu gora, dva dijaka sta v Kanadi v mednarodni izmenja- vi, nadaljujemo s projekti, kot je Comenius, bili pa smo tudi v mednarodni izmenjavi v Burg-hausnu v Nemčiji. Tu bo nastalo večletno sodelovanje, nadaljujemo pa tudi sodelovanje s francosko šolo, obiskali pa bomo tudi partnersko šolo na Danskem. Veliko dijakov imamo prijavljenih tudi za nemško jezikovno diplomo. Ministrska konferenca vseh zveznih dežel v Nemčiji nas pri tem podpira, tudi finančno, saj so zelo dobro ocenili naše priprave na nemško jezikovno diplomo. Imate kakšne probleme z začetkom pouka in ali zaklepate šolo med odmori? Med samim potekom pouka nimamo problemov, z odprtostjo prostora pa jih je vendarle nekaj v večernih urah in ob vikendih. Tu in tam se pojavljajo razbite šipe, kakšen grafit, sicer pa smo z redom in disciplino naših dijakov zadovoljni. Upoštevajo naša navodila v pet-minutnem odmoru in dveh glavnih odmorih. Franc Lačen 31. OKTOBER II •••• "Mrliii iezďio jadrno 31. oktober je dan, ko ptice v gozdu letajo brez glasu. Ko se medlo jesensko sonce umika ledenemu somraku v pričakovanju Halloween night, Valpurgisnacht, Notte delle strege ali po naše: noč čarovnic. Noč čarovnic večini Američanov pomeni le nekakšen ekvivalent našemu pustovanju, z obveznimi grozljivimi svetilkami iz buč,ki sovpada z zahvalnim dnevom, ko se tam čez lužo začne nakupovalna obsesi-ja shop till you drop ali nakupuj, dokler ne obnemoreš - zadeva se v manjši meri skuša uveljavljati tudi pri nas, pa čeprav z našo zgodovino nima ničesar skupnega. Pri nas je pa zadnji dan v oktobru državni praznik, praz-novan kot dan reformacije, ko je Martin Luther nabil svojih 95 tez na cerkvena vrata v Wit-tenbergu in smo Slovenci dobili svoj prevod Biblije. Toda za nekoliko bistrejši in občutnejši vpogled v to, kar je noč čarovnic v verovanju precejšnjega dela Evrope resnično pomenila, je najprimernejša viktorijanska uspešnica Brama Stokerja. V svoji Drakuli natančno opiše strah in grozo kmetov,ki se jim angleški gentleman v podobi Jonathana Harkerja smili, ker mora k grofu Drakuli ravno na noč čarovnic. Ljudje na deželi so v velikem delu Srednje in Jugovzhodne Evrope, tja od Bavarske pa do Grčije, v tej noči vedno ostajali doma; potovati v tisti usodni noči je pomenilo dirjati peklenskim silam v naročje. Hkrati pa je bila to edina noč v letu, ko so nad skritimi zakladi dragocenih kovin in dragih kamnov viseli majhni modrikasti plamenčki in vabili predrzneže v pogubo, ki so jo nudila volčja žrela. Ti zvesti spremljevalci volkodlakov in čarovnic, ki so se prosto gibale s tuljenjem, so dejansko precej ogrožali trgovske poti in povezave med vasmi in mesti. "...Luno glej svetlo! Mrliči jezd'jo jadrno! Ni strah te mrtvih tudi?" "Me ni, mrtvih ne budi!" Tako je v srhljivi Burgerjevi baladi o Lenori potekal dialog med mrtvim vojakom in njegovo zaročenko. O podobnih do- gajanjih nam Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske sicer ne poroča kaj dosti, ve pa marsikaj povedati o procesih proti čarovnicam, ki so se razmahnili leta 1425 in polagoma ponehali šele okoli leta 1787. Shajale naj bi se predvsem na Kleku in v Slivnici, od koder naj bi zlasti na zadnjo noč v oktobru po navodilu svojega rogatega gospodarja pošiljale točo in sušo, uročile živino ali mrtvorojene otroke. Dojenčki so jim menda šli še posebej v slast. Da je ljudsko vraževerje bilo moč imenitno izkoristiti in zlorabiti, nam zgovorno opisuje Ivan Tavčar v svoji Visoški kroniki. In kaj si povprečen človek misli o obstoju tistih "pravih" čarovnic danes? "Ne verjamem vanje, ker nobene še videl nisem!" bi verjetno odgovoril z besedami Tavčarjevega junaka Jurija. Vse pa je drugače na jutro prvega novembra, dneva vseh svetih, ko zle sile izgubijo svojo moč in ko pohitimo na grobove, kjer se lahko prepustimo premišljevanju o človeški minljivosti. Mogoče je še kje kakšna vraževerna duša, ki se k višjam silam obrača za pokoj in mir tistim, za katerimi krenemo proti končni postaji vsi brez izjeme. Predvsem na vaseh je navada, da se največkrat v zgodnjih popoldanskih urah na pokopališčih zberejo svojci pokojnikov in počakajo na procesijo, ki ji načeluje domači duhovnik in blagoslovi grobove. Pri nas je ta navada med drugim močno zakoreninjena tudi zato, ker vaške (in mestne) opravljivke nikakor nočejo biti prikrajšane za užitek ob ocenjevanju, čigav grob je lepše, bogatejše in dražje urejen. Ali imajo pokojniki pod nami od tega kakšno korist, ne vemo. Pomembno je, da grob enako prizadevno krasimo in negujemo vse leto. Samo takrat namreč lahko rečemo, da nam je spomin na pokojnika resnično ljub. vk SREDI ŽIVLJENJA PTUJ / POGOVOR Z DIREKTORJEM PTUJSKE BOLNIŠNICE LOJZETOM ARKOM Za kategorizacijo se še borijo V tem letu je zdravstvo se posebej na udaru, najbolj mu kredibilnost jemljejo posamezne afere, ki so delno tudi umetno sprožene. Nihče pa ne zanika, da težav v tej za človeka in družbo silno občutljivi dejavnosti ni. Glede na reformo, ki se pripravlja, tem zagotovo ne bo zmanjkalo. O nekaterih aktualnih vprašanjih slovenskega zdravstva, ki zadevajo tudi bolnišnico Ptuj, smo se pogovarjali z njenim direktorjem Lojzetom Arkom, dr. stom., spec. čeljustne kirurgije. Tednik: Teči je pričel vas tretji direktorski mandat. Julija je soglasje k vašemu imenovanju za direktorja ptujske bolnišnice sprejela tudi vlada Republike Slovenije, pred tem je z vašim direktorovanjem v novem mandatu soglašal svet zavoda bolnišnice. Bili ste tudi edini, ki se je javil na razpis. Ste pričakovali, da bo tudi vlada potrdila izbiro sveta, glede na zadevo eritropoetin bi se lahko pojavili kakšni zadržki? Kakšne cilje ste si zadali v tretjem mandatu? L. Arko: "Letos mineva 20 let, odkar se ukvarjam z vodstvenimi nalogami v ptujskem in slovenskem zdravstvu. Tretji mandat pri~enjam s ciljem {e iz-bolj{ati kvaliteto dela in odnos do pacientov ter svojcev do tiste meje, ko bodo lahko tudi sami potrdili, da smo bolni{nica prijaznih ljudi in vredni popolnega zaupanja. Vesel sem, da ste izpostavili tudi zadevo eritropo-etin, saj se le redko lahko zgodi, da lahko odgovorim na to vpra{anje, ki je zadnje ~ase zelo aktualno, predvsem v primeru celjske bolni{nice. Trdno sem prepri~an, da v celjski bolni{ni-ci ni bil vzrok za zaplete eri-tropoetin, temve~ medsebojni odnosi, ki so pripeljali do ta-k{nega spora med direktorjem in zdravniki, da kratkomalo ni bilo ve~ možno sodelovanje. Na nek na~in je bilo potrebno najti vzrok, da se razidejo. Dejanski vzrok je prav gotovo sprememba delovnega ~asa, ki pa ne more biti vzrok za odstavitev direktorja. Kaj pomeni v njihovi in v ostalih bolni{nicah "nepravilno predpisovanje eritropoeti-na"? Eritropoetin je zdravilo, ki ga predpisujejo zdravniki. Postavlja pa se vpra{anje njegovega predpisovanja za dializne bolnike, in sicer s strokovne in ekonomske strani. Nobenih o~-itkov ni bilo za predpisovanje eritropoetina s strokovne plati. Pojavile so se pripombe z ekonomske strani - obra~unavanja. Do leta 1999 se je tudi na dializi eritropoetin lahko predpisoval na recept. Potem pa je pla~nik - zavarovalnica - sklenil, da bo eritropoetin že v sami ceni dia-lize. V na{i bolni{nici smo doživeli že ve~ kot 30 finan~nih nadzorov, tudi v primeru eritro-poetina smo dolg kljub ugovoru poravnali. Nismo pa se strinjali s kaznijo, saj je pravilo finan~-nih nadzorov, da so za posamezno dejavnost prvi nadzori in{truktažno-vzgojni, kazen sledi za ponavljajo~e se napake. Nadzor za eritropoetin je bil prvi. Žal pa živimo v ~asu, ko so bolj zanimive nepravilnosti kot dobro delo, in prav na to prepogosto pozabljamo. Ptujska bolni{nica ima svojo razvojno strategijo, ki se bo spreminjala skladno z razvojem medicinske znanosti, obolevnosti in potreb na{ih pacientov. Po meni dosegljivih podatkih smo s svojimi storitvami v zgornji polovici slovenskega povpre~ja. Veseli smo vsake pohvale in tudi kritike, ker samo na tak na~in lahko morebitne napake odpravljamo v zadovoljstvo vseh." Tednik: Če pustimo ob strani zadevo eritropoetin, ki je bila lahko umetno sprožena, je letošnje leto za ptujsko bolnišnico izredno uspešno leto. Odprli ste novi dializni oddelek in fizioterapijo ter kupili nekaj sodobnih medicinskih aparatov. Naredili ste praktično nemogoče, za izvedbo obeh investicij vam je uspelo zbrati še enkrat toliko donatorskih in sponzorskih sredstev, kot je bilo kredita. Lahko izdate recept? Se vedno pa čakate na enkrat toliko denarja iz mestne občine Ptuj, kot so ga za di-alizo prispevale ostale občine na Ptujskem? L. Arko: "Z izgradnjo in opremo omenjenih oddelkov smo našim pacientom izboljšali bivalne pogoje in tudi strokovni nivo storitev. Donatorskih in sponzorskih sredstev je bilo zbranih za več kot 160 milijonov tolarjev. Ob tem sem bil tudi sam prijetno presenečen. Kakšen je recept? Ni ga. To je posledica mojega 20-letnega vodenja bolnišnice, korektnega odnosa do poslovnih partnerjev in zaupanja v našo ustanovo. Ne vem, če se lahko kje v slovenskem zdravstvu pohvalijo s takšno finančno podporo. Res pa je tudi, da je bil dogovor z matično občino in njegovim županom povsem drugačen. Njegova obljuba je bila, da bo mestna občina Ptuj prispevala še enkrat toliko sredstev, kot jih bodo prispevale ostale občine na Ptujskem. Dogovor žal ni držal, doslej je mestna občina Ptuj za omenjene investicije prispevala "samo tri milijone tolarjev", s sklepom mestnega sveta, da bomo v naslednjih štirih letih dobili vsako leto po tri milijone tolarjev, kar pa je manj, kot so prispevale ostale občine, kaj šele, da bi prispevala še enkrat več. Glede na volitve, županske in svetniške, se mi upravičeno poraja dvom, ali bo to tudi uresničeno. S prispevki s strani občin smo izredno zadovoljni ne glede na višino. Izpostaviti pa moram občino Hajdino in njenega župana Radoslava Simo-niča, saj so sami kupili aparat, ki stane več kot 3 milijone tolarjev."? Tednik: Kje so meje razvoja ptujske bolnišnice? Čeprav je minister za zdravje Kušan Keber na odprtje obeh novih oddelkov prišel praznih rok, je vendarle prinesel veliko, javno je ptujski bolnišnici priznal njeno regionalnost. Kaj to pomeni za njen bodoči razvoj? L. Arko: "Še vedno si prizadevamo za kategorizacijo, ki poteka že od leta 1998. Takšno priznanje je vodstvu bolnišnice dalo novi zagon za delo v bodoče. To še enkrat potrjuje mojo trditev, da na kakršnemkoli projektu niso pomembna finančna sredstva, temveč strategija razvoja in ljudje, ki to strategijo vodijo. Naša bolnišnica ima začrtano razvojno pot, vendar bo realizacija zelo naporna in brez širše podpore okolja težko izvedljiva. V zdravstvu je najdražje bolnišnično zdravljenje, zato ni čudno, da v celem svetu poskušajo nekaj privarčevati na tem področju, ne samo v Sloveniji. Trdno sem prepričan, da se mora Slovenija enkrat za vselej odločiti o obsegu in financiranju kliničnega centra, vse osta- MARIBOR / SIMPOZIJ O PROTOKOLIH ZA SAMOZDRAVLJENJE Ptuiianki Minarzikovo priznanje Sredi oktobra je v Mariboru potekal simpozij Slovenskega farmacevtskega društva na temo Protokoli za samozdrav-ljenje. Samozdravljenje je poleg izdaje zdravil na recept in priprave magistralnih zdravil eno izmed ključnih področij lekarniške dejavnosti. Hkrati s simpozijem je potekala redna letna skupščina slovenskega farmacevtskega društva, na kateri so podelili letošnja Minaržikova odličja in priznanja. Priznanje je prejela tudi Ptujčanka Nevena Šajber, mag. farm., ki ima zasebno lekarno v Dupleku. Priznanje je nagrada za njeno strokovno delo in zavzeto organizacijsko delo v mariborski podružnici Sloven- skega farmacevtskega društva. Pri svojem delu Nevena Šaj-ber zagovarja načelo, da je povezovanje, sodelovanje ter prenašanje znanj in izkušenj med farmacevti in vsemi podružnicami Slovenskega farmacevtskega društva zelo koristno in nujno, saj vsi skupaj navzven predstavljajo le en "farmacevtski svet". MG le bolnišnice pa postaviti na isti imenovalec. Če so leta 1874 glede na ekonomski položaj, število prebivalstva in specifičnost obolenj ugotavljali, da na našem območju potrebujemo bolnišnico, sem trdno prepričan, da po skoraj 130 letih ne bomo ugotovili, da so bili takratni prebivalci v zmoti." Tednik: Se vedno pa stoji vaš projekt negovalne bolnišnice, nekaterim so status že priznali. Ptujski bolnišnici, ki se je prva pričela boriti zanj, pa še ne. L. Arko: "V okviru socialnega programa smo že leta 1995 izde- do tega prišlo po zaslugi novega vodstva v zdravstvenem domu. Vsak dogovor pa je kompromis in prav sedanje vodstvo ZD je pripravljeno sprejemati kompromis, kar pa prejšnje vodstvo ni bilo pripravljeno. Res je, da bo potrebno še marsikaj spremeniti oziroma doreči v korist naših pacientov. Primarno in sekundarno zdravstvo sta tesno povezana med seboj, pacienta zanima le kvalitetna storitev, zdravstveni delavci pa smo zato, da mu jo tudi ponudimo. To pa lahko storimo le z dobrim medsebojnim sodelovanjem. Trenutno so najbolj pereč problem sanitetni prevozi, vendar se čez noč zadeve ne da popraviti, ker je bilo v ZD kot nosilcu dejavnosti sanitetnih prevozov v preteklosti storjenih preveč napak. Na ostalih področjih zagovarjam timsko delo, skupne Lojze Arko, dr. stom., spec. čeljustne kirurgije, direktor ptujske bolnišnice. Foto: Črtomir Goznik Nevena Šajber, mag. farm., prejemnica Minaržikovega priznanja lali študijo za priznanje statusa negovalne bolnišnice. Danes ne govorimo več o negovalni bolnišnici, pač pa o nadaljevalnem zdravljenju. Zato smo v bolnišnici pripravili projekt nadaljnjega zdravljenja v okviru socialnega programa. Ministrstvo je odločilo, da se prične s pilotskim projektom v sežanski bolnišnici in v Rakičanu. Pogoj je bil, da morajo biti ločeni oddelki z najmanj 15 posteljami in s svojo kadrovsko zasedbo. Izračuni za našo bolnišnico pa so pokazali, da s takrat priznano ceno oddelek ne more ekonomsko preživeti. Zato smo projekt začasno "zamrznili"." Tednik: Pritiski na postelje v ptujski bolnišnici so veliki, največ sicer zaradi bolezni, zlasti na internem oddelku pa naj bi prihajalo do t.i. socialnih hospitalizacij, ko je zdravljenje končano, sorodniki svojca ne želijo sprejeti v domačo nego. Kako ravnate v takih primerih, kakšne možnosti imate? L. Arko: "Točna je ugotovitev, da je največ pacientov napotenih na naš interni oddelek. Večkrat se zgodi, da po končanem zdravljenju nimamo možnosti pacienta odpustiti domov ali v socialno ustanovo. Vzroki so ekonomski in človeški. Ugotavljamo, da so v kar preveč primerih svojci nepripravljeni poskrbeti za svoje ostarele družinske člane, zato moramo to potem urejati preko naše socialne službe. Povsem neazumljiv mi je ta negativen človeški odnos, ki ima za posledico podaljševanje hospitalizacij, ki gredo žal izključno v naše breme. Poudariti pa moram, da dobro sodelujemo s Centrom za socialno delo Ptuj, vendar so tudi oni velikokrat brez moči." Tednik: V zadnjem času je prišlo do izboljšanja sodelovanja med bolnišnico in zdravstvenim domom. Kje {e {epa in zakaj, kje pa bi se dalo sodelovanje še izboljšati? L. Arko: "Po moji oceni je strokovne in organizacijske sestanke. Na naši strani je bilo vse prepogosto največ težav s pisanjem odpustnih pisem, vendar upam, da smo jih v zadovoljstvo lečega zdravnika in nas skoraj povsem odpravili. Kot inštituci-ja višjega nivoja se vključujemo v prenos znanja in obratno, saj specialisti posameznih strok zdravstvenega doma sodelujejo v naših strokovnih posvetovanjih." Tednik: Kaj pa delitvena bilanca med bolnišnico in zdravstvenim domom? L. Arko: "Delitvena bilanca med bolnišnico in zdravstvenim domom je glede zamljišča podpisana. Podpisala sva jo direktorica ZD in jaz. Res pa je tudi, da to ni bilo urejeno vrsto let. Zdravstveni dom je bil zgrajen na ozemlju bolnišnice. Kljub mojim zahtevam, da naj se to leta 1991 oziroma 1992 uredi, ko je bila uradni lastnik bolnišnice in zdravstvenega doma občina, do tega ni prišlo. Danes, ko je lastnik bolnišnice država, to predstavlja poseben problem. Kot direktor bolnišnice ne sme razpolagati z nepremičninami brez predhodnega soglasja države. Če bo na podpisani sporazum dala soglasje tudi vlada, bo lastnik zemljišča postala občina, zato sem s sedanjim županom mestne občine Ptuj podpisal dogovor, da bo v naslednjem letu občina zgradila na našem ozemlju heliodrom, v naslednjih letih pa poskrbela za nekaj parkirnih mest ter ureditev križišča pred vstopom v bolnišnico. Za to si prizadevamo že osem let. Upam, da je podpisani dogovor veljaven in obvezujoč. Ostalo je še nekaj odprtih vprašanj, ki jih bomo skušali urediti skupaj z državo kot lastnikom bolnišnične zemlje. Čez naše zemljišče namreč poteka tudi vezno cestišče, na našem ozemlju glede na zeljiškoknjižni izpis stoji celo del bloka. Vse te stvari so bile v preteklosti lahko rešljive, danes pa je potrebno za dokončno ureditev precej truda in dokazovanj." Tednik: Kaj pa novi delovni čas v bolnišnici, o tem je v tem trenutku precej govora. Ponekod se celo nepričakovano zapleta. L. Arko: "V zadnjem času se kar precej govori o spremembi delovnega časa v bolnišnicah, predvsem zdravniškega dela. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravniški službi, ki je bil objavljen 27. julija letos, med drugim govori o tem, da se delovni dan zdravnikov naj ne bi pričel praviloma pred osmo uro zjutraj. Prav to je dvignilo precej prahu v zdravniških vrstah, zlasti še v Kliničnem centru in v celjski bolnišnici. Kot zdravstveni me-nedžer mislim, da je za nas predvsem pomemben izkoristek delovnega časa. Za nas je sprejemljiv delovni čas, ki bo naj-optimalnejši glede na naravo dela, glede na specifiko našega kraja in bo tudi najboljši za pacienta. Vendar se bomo do teh ugotovitev dokopali sami na podlagi analize, ki jo že pripravljamo. Kakršnakoli sprememba se bo zgodila, ali pa tudi ne, se bo zgodila po predhodni razpravi s posameznimi skupinami zaposlenih. Vodilo pa bo uresničitev cilja "bolniku prijazna bolnišnica", ki bo pokrivala strokovni del in odnos do pacienta." Tednik: Za konec pa {e vprašanje o vaši, tolikokrat v medijih "najavljeni" kandidaturi za župana mestne občine Ptuj? L. Arko: "Hvaležen sem vam, ker ste prva novinarka, ki me je to v resnici vprašala, in da lahko povem tudi svoje stališče. Vsa javna povezovanja mojega imena s kandidaturo za župana so bila brez moje vednosti. Najboljši dogovor so dejanja. S tem, da v letošnjem volilnem letu ne kandidiram, sem povedal vse. Res pa je, da se kot Ptujčan v marsičem ne strinjam z razvojem mestne občine Ptuj in da mi ni vseeno, kaj se z našim Ptujem dogaja. To sem velikokrat tudi javno povedal, najbrž so me zato tudi nekateri povezovali z že omenjeno kandidaturo. Moj teritorialni koncept razvoja ptujskega zdravstva je bil, naj bi to bilo skoncentrira-no na enem mestu, ob Potrčevi cesti. S podeljevanjem koncesij in nepripravljenosti za sodelovanje smo namesto ene lokacije dobili številne lokacije na Ptuju, kar pa ni dobro niti za paciente niti za tesnejše medsebojno timsko sodelovanje zdravstvenih delavcev." MG —ÎRradîo mmzz Družba za časopisno In posta: nablralnlkerB(Jio4ednlkjl, spletne si 31. okt. - 6. nov. 2002 • 104,3 FM Četrtek, 31. oktober SLOVENIJA 1 7.25 Kulturna kronika. 7.30 Odmevi. 8.00 Afriške pravljice: Krastača in Jastreb, 8/10. 8.05 M.Lavrič Lazar: Nariši mi backa, lutkovna igrica. 8.35 Pod klobukom. 9.25 Zgodbe iz školjke. 10.00 Evangeličansko bogoslužje, prenos iz Murske Sobote. 11.10 Mario, nedeljski večer v živo, pon. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.15 Terra Mystica, posnetek koncerta iz Cankarjevega doma. 14.00 Alpe-Donava-Jadran. 14.30 Parada plesa. 14.50 Podelitev ježkove nagrade, posnetek iz kazinske dvorane SNG Maribor 15.55 Hidak - Mostovi. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.50 Enajsta šola, oddaja za radovedneže. 17.25 Deklica in plešoči konji, kratki igrani film za otroke. 17.50 Dosežki, pon. 18.10 Brižinski spomeniki: Tisoč let slovenske pisane besede, dok. oddaja. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Tednik. 21.00 Prvi in drugi. 21.20 Osmi dan. 22.00 Poročila, šport, vreme. 22.20 Zgodbe o knjigah. 22.35 City folk, ljudje evropskih mest: Barcelona. 23.00 Umetnine v krempljih zločina, angleška dok. oddaja. 0.00 Brižinski spomeniki, pon. 0.30 Osmi dan, pon. 1.00 Tednik, pon. 1.55 Prvi in drugi, pon. 2.15 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 62.epizoda, pon. 2.40 Leto konja, ameriški film, pon. 4.50 Šport. SLOVENIJA 2 7.45 Videostrani. 8.30 Hidak - Mostovi, pon. 15.40 Predsedniške volitve - predstavitev. 16.15 Onkraj meja vzdržljivosti, dok. serija. 17.10 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 62.epizoda. 17.45 Kre-tenčkovi, ameriški film. 20.00 Popularna resna glasba. 22.00 Poseben pogled: Kolo, francoski film. 0.05 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 Ko boš moja, pon. 10.00 Salome, pon. 66. dela nad. 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 63. dela nad. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 43. dela nad. 13.10 Lepo je biti milijonar, pon. 14.10 Varuhi luke, 16. del nan. 15.30 Ljubezen brez greha, 44. del nad. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, 64. del nad. 17.20 Salome, 67. del nad. 18.15 Ko boš moja, 2. del nad. 19.15 24 ur 20.00 Volitve 2002: Kandidat kandidatu tekmec, predvolilna soočanja. 21.15 Popolni četrtek: Prijatelji, 9. del hum. nan. 21.45 Seks v mestu, 9. del nan. 22.15 Zahodno krilo, 9. del nan. 23.10 Družinsko pravo, 2. del nan. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 9.15 Slonček za Daniela, ameriški film. 10.50 Angel, pon. 12. dela nan. 12.10 Čarovnice, pon. 8. dela nan. 13.00 Mladi in nemirni, 4. del nad. 13.50 Obala ljubezni, 138. del nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Dragon Ball, japonska risana serija. 16.30 Mož akcije, sin. risana serija. 16.55 Angel, 13. del nan. 17.45 Korak za korakom, 14. del hum. nan. 18.15 Tako pač je!, 6. del hum. nan. 18.45 Družina za umret, 19. del hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Krimi~: Ujeti v snegu, ameri{ki film. 21.40 Dharma in Greg, 6. del. 22.10 Ned in Stacey, 17. del ameriške hum. nan. 22.40 Noro zaljubljena, 13. del hum. nan. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje. 0.00 Rdeče petke, erotična serija. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Auto-mobille. 9.45 Iz domače skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Sijaj, pon. 14.50 Iz domače skrinje. 16.20 Pod židano marelo, pon. 17.50 SQ Jam, pon. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Deček iz džungle, ameriški film. 22.00 Iz domače skrinje. 23.15 Tvoj problem. 23.45 Videalisti, pon. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanke. 9.30 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.35 Pravica do rojstva. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 15.10 Izobraž. program. 16.00 Novice. 16.05 Risanke. 16.30 Hugo. 17.00 Rijeka: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 SOS, dokum. oddaja. 18.20 Kultura. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kdo bi rad bil milijonar?. 21.10 Izbrisani prostor, magazin. 22.00 Trenutek spoznanstva. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Transfer 23.50 Tyson, am. TV film. 1.35 Zakon in red - Oddelek za žrtve. 2.20 Na zdravje!. 2.45 Loch Ness, am. film. 4.25 Glasbena TV 5.15 Remek. 5.30 Seinfeld. 5.55 Allo, allo. 6.25 Kraljestvo divjine. HTV 2 8.10 Risanke. 9.00 Na robu pozabe. 9.30 Jazz. 10.30 Svet podjetništva. 11.00 Likovni portreti. 11.30 Kaj se mi to dogaja? 12.30 Zaključen svet. 13.00 Poslovni klub. 13.30 Portret umetnikov. 14.25 Planetarni zvok. 15.00 Toby Tyler, am. film. 16.40 Novice. 16.45 TV koledar. 16.55 Planet glasba. 17.25 Pravica do rojstva. 18.45 Zvezdne steze. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.10 American Family. 20.55 Novice. 21.10 Na zdravje!. 21.40 Zakon in red - Oddelek za žrtve. 22.25 Allo, allo. 23.00 Seinfeld. 23.25 Loch Ness, am. film. 1.05 Zvezdne steze. HTV 3 16.45 TV spored. 16.50 Nogometni Cup UEFA: Dinamo - Fulham, prenos. 19.30 Planet glasba. 20.00 Kompozitor Irving Berlin, dokum. film. 20.25 Košarka Euroliga: Benetton T - Cibona, prenos. 22.15 Šport danes. 22.25 Hit-depo. ORF 1 6.05 Otroški program. 7.50 Varuška. 8.15 Sam svoj mojster. 8.40 Superman. 9.25 Malcolm. 9.45 Debeluhar. 11.20 Magacin. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otroški program. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Superman. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X faktor 17.35 Nogomet, Pokal UEFA, prenos. 20.00 Špojt. 20.15 Nogomet, Pokal UEFA, prenos. 22.50 Četrtek ponoči. 0.05 Četrtek ponoči. ORF 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Evangelska maša. 10.15 Nebo brez zvezd. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Modern times. 12.30 Film. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Dr. Quinn. 14.50 Naš Čarli. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 21.05 Magacin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Pred volitvami. 23.30 Evro co. Petek, 1. november SLOVENIJA 1 8.00 B. Minoli Vilinček z lune, gledališka predstava za otroke. 8.55 Lutkovna predstava. 9.25 Deklica in plešoči konji, kratki igrani film za otroke. 9.40 Enajsta šola, oddaja za radovedneže. 10.15 Humanitarna oddaja. 10.45 Brižinski spomeniki: Tisoč let slovenske pisane besede, dok. oddaja. 11.15 Dosežki. 11.40 Prvi in drugi. 12.00 Klic divjine, kanadska nan., 7/13. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.30 Slovenci v Avstraliji: Srečanja v Wollon-gongu. 14.20 Osmi dan. 14.55 Vsakdanjik in praznik. 15.55 Hidak - Mostovi. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.50 Marko, mavrična ribica, risana nan., 47.epizoda. 17.05 Iz popotne torbe: Domača čistilna naprava. 17.30 Glasbena oddaja. 17.45 Izdelovanje svile na Kitajskem, nemška dok. oddaja. 18.30 Deteljica. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Praksa, ameriška nan., 6/22. 20.50 Sprehod po slovenskih muzejih: Posebni muzeji, 2/2. 21.20 Cik cak. 22.00 Poročila, šport vreme. 22.20 Polnočni klub. 23.40 Sedem dni, ameriška nan., 22., zadnja epizoda. 0.25 Izdelovanje svile na Kitajskem, pon. 1.10 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 63.epizoda, pon. 1.35 Potujoči igralci, grški film, pon. 5.15 Vsakdanjik in praznik, pon. 6.15 Podelitev ježkove nagrade, posnetek iz Kazinske dvorane SNG Maribor, pon. SLOVENIJA 2 7.45 Videostrani. 8.30 Hidak - Mostovi, pon. 16.10 Hladna vojna, ameriška dok. serija, 3/12, pon. 17.00 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 63.epizoda. 17.30 Brez meja, Italijanski film, 2., zadnji del, pon. 20.00 Nadčlovek, angleška znanstvena serija, 5/6. 20.50 Hipnoza, ameriški film. 22.30 Dušni pastirji, angleška nan., 5/6. 22.55 Slovenski jazz. 23.55 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 Ko boš moja, pon. 2. dela nad. 10.00 Salome, pon. 67. dela nad. 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 64. dela nad. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 44. dela nad. 12.40 Lepo je biti milijonar, pon. 14.10 Varuhi luke, 17. del nan. 15.30 Ljubezen brez greha, 45. del nad. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, 65. del nad. 17.20 Salome, 68. del nad. 18.15 Ko boš moja, 3. del mehiške nad. 19.15 24 ur. 20.00 Vonj po ženski, ameriški film. 22.50 Kameleon, 9. del nan. 23.40 Družinsko pravo, 3. del ameriška nan. 0.30 24 ur, pon. KANAL A 9.20 Mamica na prodaj, ameriški film. 10.50 Angel, pon. 13. dela ameriške nan. 12.10 Svilene sence, pon. 8. dela nan. 13.00 Mladi in nemirni, 5. del nad. 13.50 Obala ljubezni, 139. del nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Dragon Ball, japonska risana serija, 16.30 Mož akcije, sin. risana serija. 16.55 Angel, 14. del ameriške nan. 17.45 Korak za korakom, 15. del hum. nan. 18.15 Tako pač je!, 7. del hum. nan. 18.45 Družina za umret, 20. del hum. nan. 19.15 Najbolj smrtonosni roj, dokumentarna oddaja. 20.00 Simpatije, 4. del ameriške nan. 20.50 Midve z mamo, 4. del nan. 21.40 Ellen, 14. del hum. nan. 22.10 Moške zadeve, 14. del nan. 23.00 Otroci s postaje Zoo, nemški film. 1.20 Rdeče petke, erotična serija. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 V sedlu, pon. 9.45 Iz domače skrinje, pon.11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Predsedniške volitve 2002, pon. 16.05 Popotovanja z Janinom. 17.05 Štiri Tačke, pon. 17.35 Bonanca. 18.35 Automobille. 18.50 Pokemoni. 19.10 Videalisti. 20.00 Pod židano marelo. 21.30 Gospa Brown, drama. 23.30 Moč polnega življenja - Čista energija in simbo moči. 00.00 Videalisti, pon. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 9.30 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.20 TV spored. 12.35 Pravica do rojstva, serija. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 15.10 Izobraževalni program. 15.55 TV spored. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Rdeči križ, dokum. oddaja. 17.30 Hrvaška danes. 17.45 TV spored. 17.50 Novi način. 18.20 Split: Morje. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer 18.53 TV spored. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 TV Bingo Show. 20.55 Željka Ogresta z gosti. 21.50 Pol ure kulture. 22.30 Meridijan 16. 23.05 Obdobje čakanja, mini-serija. 0.50 Maratonec, am. film. 2.50 24, serija. 3.40 Tretji kamen od sonca. 4.05 Naša hiša, am. film. 5.45 Seks v mestu. 6.15 Humor serija. 7.00 Hrvatski rock - šestdeseta. HTV 2 8.10 Risanka. 8.35 Plesna akademija. 9.05 Film. 10.55 Trenutek spoznanstva. 11.25 Transfer. 12.10 SOS, dokum. oddaja. 12.40 Kultura. 13.10 Lorenzovo olje, am. film. 15.20 Pod drobnogledom. 15.50 TV koledar 16.00 Mirogoj: Vsi sveti - prenos maše. 17.30 Novice. 17.35 TV spored. 17.40 Pravica do rojstva, serija. 18.25 TV izložba. 18.45 Zvezdne steze, serija. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.10 24, serija. 20.55 Novice. 21.10 Tretji kamen od sonca, serija. 21.40 Naša hiša, am. film. 23.25 Seks v mestu, serija. 23.55 Zvezdne steze, serija. HTV 3 17.35 TV spored. 17.40 Košarka Euroliga: Benetton T - Cibona, posn. 19.30 Planet glasba. 20.00 Svet mode. 20.30 Hrvatski rock - šestdeseta. 21.20 K(v)ader, oddaja o filmu. 21.50 Kakšnega gospoda iščete, dokum. film. 22.40 Pravi čas. ORF 1 6.10 Otroški program. 12.10 Mary Popins, film 1964. 14.25 Čudež v osmi ulici, film 1987. 16.00 Eddie, film 1996. 17.35 Za vse večne čase, film 1998. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šov za milijone. 21.05 Šov za milijone. 21.55 Sphere, film 1998. 0.05 Nogomet, avstrijska liga. ORF 2 9.00 Poročila. 9.05 Potovanje po Avstriji, Madžarski in Švici. 9.30 Avstrijski film. 11.00 Dokum. oddaja. 12.00 Pred volitvami. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Magacin. 13.55 Avstrijski film. 15.30 Avstrijski film. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Portret Melinde Esterhazy. 17.30 Marcel Prawy. 18.00 Dokum. oddaja. 18.50 V kar verujem. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.55 Konec dela. 20.15 Kjer stanuje ljubezen. 21.45 Čas v sliki. 21.50 Angel varuh na potovanju. 23.15 Čas v sliki. 23.20 Kinoklasiki: Michelangelo, Pekel in ekstaza, film. Sobota, 2. november SLOVENIJA 1 8.00 Zgodbe iz školjke. 8.30 Slovenske izštevanke z Melito Osoj-nik: Reci lipa, ti si pipa. 8.35 Deklica in plešoči konji, kratki igrani film za otroke. 8.50 Risanka. 9.00 Arčibald, risana nan., 18/26. 9.10 Pod klobukom. 10.00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže. 10.40 Kino Kekec: Norci iz Helma, koprodukcijski risani film. 12.00 Tednik, pon. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.15 Študentska ulica, oddaja za študente. 13.50 Hidak - Mostovi. 14.20 Slovenski utrinki, oddaja Madžarske TV. 14.50 Opičje norčije, ameriški čb film. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.50 Slovenski magazin. 17.20 Ozare. 17.25 Na vrtu, oddaja TV Maribor 17.50 Legende morja, francoska dok. serija, 11/13. 18.20 Mumini, risana nan., 3/14. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Eu in mi. 19.10 Sobotna tema. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Glasba treh dežel. 21.00 Naša družinica, angleška nan., 3/8. 21.30 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi. 21.50 Grčija: Dežela bogov, 2. del: Mikonos - Otok transgresije. 22.15 Poročila, šport, vreme. 22.50 Šahovska olimpijada, reportaža z Bleda. 23.05 Pod rušo, ameriška nad., 7/13. 0.00 Glasba sreče, ameriški film. 1.35 Legende morja, francoska dok. serija, 11/13, pon. 2.00 Slovenski magazin, pon. 2.30 Mračna leta, pon. 4.20 Šport. 6.10 Mario, nedeljski večer v živo, pon. SLOVENIJA 2 7.45 Videostrani. 8.30 Hidak - Mostovi, pon. 9.45 Murphy Brown, ameriška nan., 15/22. 10.10 Ana Karenina, angleška nad. 11.00 Dober tek vam želi Hlengine iz Južne Afrike, francoska dok. nan. 11.15 Velika otročaja, angleška nad. 11.40 Jasno in glasno: Nasilje naše vsakdanje, kontaktna oddaja. 13.00 Šport. 16.55 Maribor: Liga simobil v nogometu, Maribor Pivovarna Laško - Vega Olimpija, prenos. 20.00 Derviš, film. 22.00 Ana Karenina, angleška nad., 3/4. 22.55 Sobotna noč. 0.55 Videospotnice, pon. POP TV 8.00 Ringa-Raja: Obuti maček, sin. risana serija. 8.25 Pujsek Zlatko, sin. risana serija. 8.35 Mala Kitty, sin. risana serija. 9.00 Slonček Benjamin, sin. risana serija. 9.30 Mjav! Mjav!, sin. risana serija. 9.40 Vrbja vas, sin. risana serija. 10.05 Malinji dol, sin. risana serija. 10.15 Klic divjine, sin. risani film. 11.20 ŠKL. 12.15 Preverjeno, pon. 13.10 Volitve 2002, pon. 14.40 Moja boš!, zadnji del. 15.10 Osamljeni Tom, kanadski film. 16.50 Goodyear liga, Crvena zvezda : Pivovarna Laško, prenos. 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Filmski hit: Klub vražjih babnic, ameriški film. 23.00 Hamlet, ameriški film. 1.00 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Obala ljubezni, pon. 135. dela nad. 11.30 Obala ljubezni, pon. 136. dela nad. 12.20 Obala ljubezni, pon. 137. dela nad. 13.10 Obala ljubezni, pon. 138. dela nad. 14.00 Obala ljubezni, pon. 139. dela nad. 14.45 Ledeno hladni, 9. del nan. 15.35 Film stoletja: Težave z angeli, ameriški film. 17.30 Xena, pon., 9. del nan. 18.20 Herkul, 9. del ameriške nan. 19.10 Na sever, 5. del kanadske nan. 20.00 TV kriminalka: Cena krivde, kanad-sko-ameriški film. 21.40 Sheena, kraljica džungle, 9. del. 22.30 Strastna razmerja 2, ameriški film. 0.05 Ekstra magazin, pon. TV 3 8.00 Action Man. 8.30 Risanke. 9.00 Odiseja. 10.00 Ivanhoe. 11.00 Za vas in mesto. 12.00 Čestitke iz domače skrinje. 14.00 Pod židano marelo. 15.30 DP v raftingu, pon. 16.00 Avtodrom. 16.30 Dokum. oddaja. 17.00 SQ Jam. 18.00 Risanka. 18.30 Rokometna mreža. 19.00 Automobille. 19.15 Risanke. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Hit festival 2002. 22.00 Konec vojne, drama. 23.45 Moč polnega življenja - Čista energija in Simbo Moči. HTV 1 8.00 Novice. 8.05 Pz. serija. 9.00 Risanka. 9.25 Zgodbica. 9.55 TV spored. 10.00 Novice. 10.05 Parlaonica. 11.05 Felicity. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.20 Biblija. 12.35 Prizma - multinacionalni magazin. 13.30 Koreni. 14.00 Fenomeni. 14.30 Kontakt program. 15.30 Novice. 15.40 Veter v hrbet, serija. 16.40 Olsen banden ser rodt, danski film. 18.25 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 18.55 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Vulkan, am. film. 21.50 Hit HTV-ja. 22.45 Novice. 23.00 Alien 3, am. film. 0.50 A Life in the Theatre, am. film. 2.10 Soproge in hčere, serija. 3.00 Ekipa za privid, serija. 3.45 Olsen banden ser rodt, danski film. 5.25 Zlata dekleta, serija. 5.50 "Lahki zaslužek", dokum. serija. 6.40 Hit HTV-ja. 7.30 Kraljestvo divjine. HTV 2 10.45 TV spored. 10.50 TV koledar 11.00 K(v)ader, oddaja o filmu. 11.30 Split: Morje. 12.00 Svet mode. 12.30 Pol ure kulture. 13.00 Obdobje čakanja, mini-serija. 14.45 Hišni ljubimci. 15.30 Potovanje v Vučjak, serija. 16.30 Zlata dekleta, serija. 17.00 Melrose Place, serija. 17.50 Beverly Hills. 18.40 Briljanteen. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 "Lahki zaslužek", dokum. serija. 20.55 Novice. 21.00 Triler - Arhiv klasike. 22.00 Soproge in hčere, serija. 22.55 Ekipa za privid, serija. HTV 3 16.20 TV spored. 16.25 Hit-depo. 17.55 Vaterpolo - polfinale Cupa Hrvaške: Jug-Mladost, prenos. 19.05 Športni program. 21.15 Tv spored. 21.20 Note, notice. 21.50 Dokumentarni film. 22.20 Hrvaška nogometna liga - oddaja. 23.30 Šport danes. ORF 1 6.00 Otroški program. 10.50 Otroški program. 11.10 Disneyev festival. 12.00 Šaljivec Carey, serija. 12.25 Totalno mimo. 13.05 Življenje in jaz, serija. 13.30 Simpsonovi, serija. 13.55 Princ iz Bel Aira, serija. 14.20 Austria top 40. 15.10 Clueless, serija. 15.40 Simpatije, serija. 16.25 Raztresena Ally. 17.10 Sabrina. 17.30 Streetlive, serija. 18.00 Nogomet, avstrijska liga. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šov za milijone. 21.15 Zorrova maska, film. 23.25 The big hit, film. ORF 2 9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Angel varuh na potovanju, film. 10.55 Avstrijski film. 12.30 Potovanje po Avstriji, Madžarski, Švici. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Nemški film. 14.40 Nemški film. 16.10 Konec dela. 16.25 Alpe Donava Jadran. 16.55 Religije sveta. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Doživetje Avstrija. 17.45 Ljudski odvetnik. 18.20 Bingo. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Dokum. oddaja. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Starih prijateljev se ne poljublja, film. 23.25 Čas v sliki. 23.30 Stefanie Werger. Nedelja, 3. november SLOVENIJA 1 8.00 Živ žav: V deželi palčkov, risana nan., 13., zadnja epizoda; Roli Poli Oli, risana nan., 9/26; Cofko Cof, risana nan., 1/26. 9.55 Nedeljska maša, prenos iz Horjula. 11.00 Prvaki divjine, francoska dok. serija, 2/13. 11.25 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.15 Tistega lepega popoldneva. 13.20 Predmet poželenja. 13.30 Kulinarika. 13.45 Kultura bivanja. 14.05 Motoring. 14.15 Avantura: Osamljeni planet. 15.05 Nedeljsko oko. 15.10 Privlačna nasprotja. 15.30 Kislo jabolko. 15.55 Šampioni. 16.00 Raymonda imajo vsi radi, ameriška hum. nan., 6. epizoda. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.45 Tistega lepega popoldneva. 16.50 Pop-Oldne. 17.00 Glasbeni dvoboj. 17.20 Družabna kronika. 17.30 Vsakdanjik in praznik. 18.35 Žrebanje lota. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.20 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Mario, nedeljski večer v živo. 21.45 Intervju. 22.40 Poročila, šport, vreme. 23.15 Banane, ameriški film. 0.40 Dušni pastirji, angleška nan., 5/6, pon. 1.05 Pokvarjena dekleta, angleška nad., 6/10, pon. 1.55 Vsakdanjik in praznik, pon. 3.20 Šport. SLOVENIJA 2 7.45 Videostrani - vremenska panorama. 10.10 Rad imam Lucy, ameriška čb nan., 97.epizoda. 10.30 Bogataš in revež, ameriška nad., 5/12. 11.20 Zborovska in folklorna glasba. 12.25 Valencia: Motociklizem za veliko nagrado Španije - 250_ccm, prenos. 13.55 Valencia: Motociklizem za veliko nagrado Španije - 500 ccm, prenos. 15.00 Evrogol. 16.00 Šport. 20.00 Onkraj meja vzdržljivosti, francoska dok. serija, 3/6. 20.55 Murphy Brown, 16/22. 21.20 Homo Turisticus. 21.40 Pokvarjena dekleta, angleška nad., 6/10. 22.30 Resna glasba. 0.00 Videospotnice, pon. POP TV 8.00 Ringa-Raja. 8.00 Obuti maček, serija. 8.25 Pujsek Zlatko, serija. 8.35 Mala Kitty, serija. 9.00 Slonček Benjamin, serija. 9.30 Mjav! Mjav! Meeow!, serija. 9.40 Vrbja vas, serija. 10.05 Malinji dol, serija. 10.15 Happy, mali zajček, risani film. 11.10 Mali helikopter, serija. 11.30 ŠKL, pon. 12.25 Diagnoza: umor, 3. del. 13.20 Smola pa taka. Steven Webber Show, 1. del. 13.50 Ernestova nora liga, ameriški film. 15.40 Bolnišnica upanja, 12. del. 16.35 Močno zdravilo, 11. del. 17.30 Nesreča na gori Miracle on the Mountain: The Kincaid Family Story, ameriški film. 19.15 24ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Športna scena. 22.25 Goodyear liga, Maccabi : Zagreb, posn. 0.30 24ur, pon. KANAL A 10.50 Mladi in nemirni, pon. 1. dela nad. 11.40 Mladi in nemirni, pon. 2. dela nad. 12.30 Mladi in nemirni, pon. 3. dela nad. 13.20 Mladi in nemirni, pon. 4. dela ameriške nad. 14.10 Mladi in nemirni, pon. 5. dela nad. 15.00 Begunec, 9. del nan. 15.50 Film stoletja: Zgodilo se je neke noči, ameriški film. 17.30 Beverly Hills, 5. del ameriške nad. 18.20 Melrose Place, 5. del nad. 19.10 Čarovnice, 9. del nan. 20.00 Družinski film: Samo ti, ameriški film. 22.00 Odvetnik z ulice, 6. del nan. 22.50 Grdo vedenje, ameriški film. 0.30 Dannyjeve zvezde, pon. TV 3 8.00 Action Man. 8.30 Odiseja. 9.30 Risanke. 10.00 Čarovnik iz Oza. 11.00 Za vas in mesto. 12.00 V sedlu. 12.30 Iz domače skrinje, pon. 14.00 Sijaj, pon. 15.00 Čestitke iz domače skrinje. 16.00 Ivanhoe. 17.00 Ekskluzivni magazin. 17.30 Dokumentarna oddaja. 18.00 Štiri tačke. 18.30 Moč polnega življenja. 19.00 Policist s petelinjega vrha - 4. del. 20.00 Najina poroka. 21.30 Knjiga. 22.00 Tvoj problem. 22.30 Automobille. HTV 1 8.00 Novice. 8.05 Risanke. 9.00 Dizalica. 10.00 Otroški program. 11.35 Ljubim svoje mesto. 11.50 TV spored. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.25 Plodovi zemlje. 13.15 Mir in dobro. 13.45 Fotografija v Hrvaški. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.10 Oprah Show. 16.00 In to ti je neko življenje, serija za mlade. 16.50 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 17.25 Živi zid, oddaja. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kdo bi rad bil milijonar?, kviz. 21.10 Ajmo, žuti! - hrvaški film. 22.05 Glamour Cafe. 23.10 Novice. 23.20 1871, britanski film. 1.00 In to ti je neko življenje, serija za mlade. 1.45 Ruby-ina ameriška pita, dokum. serija. 2.15 Ksena, serija. 3.00 Beverly Hills Family Robinson, am. film. 4.30 Oprah Show. 5.15 Obstanek. 6.05 Obraz ljudstva, dokum. serija. HTV 2 9.45 TV spored. 9.50 TV koledar 10.00 Biblija. 10.15 Po Kristusovih stopinjah, dokum. serija. 10.45 Portret mesta in cerkve. 11.00 Maša, prenos. 12.00 TV spored. 12.05 Ksena, serija. 12.50 Pleme, serija. 13.40 TV spored. 13.45 Družinski vrtiljak. 14.15 Opera Box - G.Verdi. 17.10 Obraz ljudstva, dokum. serija. 18.00 Beverly Hills Family Robinson, am. film. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Obstanek. 20.55 Novice. 21.05 Josipa Lisac - Live in Tvornica. 22.05 Komedije: Taking Care of Businessam. film. 23.50 Rubyina ameriška pita, dokum. serija. HTV 3 12.35 Pravica do rojstva. 16.15 Hrvaška nogometna liga: Dinamo -Osijek, prenos. 19.20 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 20.15 Športna reportaža. 20.25 It. nogometna liga, prenos. 22.20 Šport danes. ORF 1 6.00 Otroški program. 11.30 Šport. 11.50 Herzog Hubert. 13.15 Ubežniki, film 1988. 14.40 Aladin, film 1987. 16.15 Nogomet, avstrijska liga. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šesti čut, film 1999. 22.00 Columbo, kriminalka. 23.20 Kraj zločina, serija. ORF 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Nedeljska matineja. 9.50 Kako živijo arhitekti. 10.35 Kulturni teden. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Ura tiska. 12.00 Visoka hiša. 12.30 Orientacija, oddaja. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Tedenska poročila. 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja. 14.00 Pogledi s strani. 14.10 Universum. 14.55 Tri dame z žara. 15.20 Film. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše živeti, oddaja. 18.00 Poštna loterija. 18.25 V kar verujem. 18.30 Slike iz deželnega studia Vorarlberg. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.17 Lotto. 19.30 Čas v sliki. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Nemški film. 21.45 Čas v sliki. 21.55 The world awards. 23.05 čas v sliki. 23.10 Turhan Bey. 23.55 Vse je čudež. Dokum. oddaja. video-foto-avdio-katv studio Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. OD TOD IN TAM RAZMIŠLJAMO Ženska razpetost med družino in službo V teh podivjanih dneh, ko se ljudje pogovarjajo samo še o predsedniških kandidatih, o kandidatih za župane in drugih bolj ali manj pomembnih političnih temah in v zraku ni slutiti prav ničesar, kar bi že dišalo po približajoči se zimi in snegu in ko smo tako "slavnostno" bili povabljeni v Evropsko unijo, se zdi, kot da nimamo pravzaprav ničesar več za "obdelati". Ja, še Nato pride, pa morda referendum, ampak to je spet politika. Ravno oni dan sem v eni izmed mnogih revij, ki jih redno prebiram (toliko jih je že na mojem seznamu, da si včasih mislim, da bi bilo bolje, da sploh ne bi znala brati, tako pa moram zdaj vse pregledati, da se mi ja kakšna informacija čisto slučajno ne izmuzne iz rok), prebrala zelo dobro tedensko kolumno, kjer avtorica zmeraj znova zna presenetiti. Predvsem pa njene in še vse ostale kolumne zelo rada prebiram, saj na ta način edinole vidim, kako ljudje razmišljajo, česa jih je strah in predvsem, da imajo "jajca", da o svojih občutjih govorijo tako odkrito, samozavestno in se "razgalijo" pred vesoljno Slovenijo. Ja, to ni mačji kašelj, je pa zagotovo velik zalogaj, mnogo večji, kot pisati o včerajšnji veselici, ki se je zgodila v sosedovi grapi. Kolumnistka je med drugim razmišljala o odnosu družina — služba, predvsem z vidika ženske, za kar sem prepričana, da bi mnogi moški njeno pisanje označili kot zgolj še eno feministično "nakladanje" v nizu mnogih nezadovolj(e)nih žensk. Pa vendarle je o razpetosti med domom in službo mogoče govoriti. O tej razpetosti se je mogoče razpisati, ker obstaja. Kako pravzaprav živimo in delamo Slovenke? Kdo opravi več dela? Moški ali ženska? Se gremo malo kregat? Zavzemite svojo stran in potem v napad ! Pa vstran z mačističnimi in femi-nisti~nimi floskulami. Najprej spet tradicionalni pogled v preteklost. Mož — glava družine, žena gospodinja, doma, ne hodi v službo. Denar služi le moški. Industrializacija — množično zaposlovanje žensk, za tekočim trakom, opravljanje manjvrednih del, vendarle lasten zaslužek, krvavo prigaran. Ženske dobijo možnost izobraževanja, ki je dotlej pripadala le moškim. Pridobijo si enake izobrazbe, kot njihovi moški vrstniki. Postanejo samostojne, emancipirane ženske, ki so sposobne razmišljati z lastno glavo, si same služiti kruh in se preživljati. Brez pomoči moškega, kot gospodarja hiše. Od takrat ni več tako, kot je bilo. Zato tudi številčnih družin ni več. Zato je vse drugače, pa vendarle na nek način enako. Čeprav se je vloga ženske v družini skozi stoletja drastično spreminjala vse do takrat, ko so dobile volilno pravico in možnost izobraževanja, na njihovih plečah se zmeraj obstaja velik del gospodinjskih opravil. Na inštitutu za družbene vede je bilo tovrstnih raziskav opravljenih zelo malo. Rezultati nekaterih so pokazali, da si večina žensk želi biti dejavnih, in ne samo stati za kuhinjskim štedilnikom, da jim delovno mesto pomeni stik z zunanjim svetom, stik z družbenim okoljem, kraj, kjer se na novo vzpostavljajo družbeni odnosi in njihove relacije in predvsem kraj, kjer lahko pokažejo svojo ustvarjalnost drugim. Statistični urad Slovenije je v lanskem letu zabeležil med delovno aktivnim prebivalstvom 45,6 % žensk. Kar seveda kot ženska pozdravljam. K tako visokemu številu je nedvomno pripomogla tudi dobro razvita mreža institucij, ki zagotavljajo varstvo predšolskih in šolskih otrok, tako da se lahko ženska posveti polnemu delovnemu času, torej štiridesetdnevnemu delavniku. Sedaj pa sledi tisti ženski "ampak". Navkljub zgoraj navedenemu, se položaj žensk na trgu dela slabša. Njihove možnosti, da bi vendarle uravnotežile službeno in družinsko življenje (spomnimo se samo, da jih večina po napornem delavniku, ko pride domov "sede" za štedilnik in skuha kosilo), se ne povečujejo, kot bi bilo prav. Ženske sicer vedno bolj sodelujejo v dejavnostih, ki so jih tradicionalno pripisovali moškim (služenje denarja, vožnja avtomobila, skrb za tehniko), a hkrati morajo predvsem v osnovi one same po- KAJZAR / DRUŽINSKI ANSAMBEL Ko se izpolnijo želje Družina Vukovič s Kajžarja šteje štiri člane in vsi se živo zanimajo za glasbo. Ljubezen do glasbe je v svoja sinova vsadil o~e Sre~ko, ki je neko~ igral z ansamblom po Med-žimurju, od koder je doma. Ko sta bila otroka še majhna in sta popoldne spala, je Srečko moral kljub temu vaditi, pa se je mama Jasna vedno jezila, da bo zbudil otroka. A bilo je ravno narobe: zbudila sta se, ko je bilo glasbe konec. Zato ni čudno, da danes oba sinova Zlatko in Danijel igrata več inštrumentov. Oba še obiskujeta osnovno šola Miklavž. Družinski ansambel Vukovič Zlatko je star 11 let in se že tri leta uči igrati diatonično harmoniko. Ljubezen do tega inštrumenta sta mu vzbudila babica in dedek. Štirinajstletni Danijel ima za seboj že kopico nastopov v glasbeni šoli, spomladi pa je zmagal tudi na nastopu Pokaži kaj znaš v Obrežu. Že šest let igra trobento, dve leti in pol se je učil tudi tolkal, zaigra pa tudi na kitaro. Oče Srečko ponosno pove, da skoraj ni inštrumenta iz katerega Danijel ne bi znal izvabiti melodije. Mama Jasna od začetka nad glasbo ni bila preveč navdušena, a se je na koncu vdala, ker se v njihovi hiši vse vrti okrog glasbe. Tudi sama je prepevala v zboru, sedaj pa je novonasta-lemu ansamblu primaknila svoj glas. Zapoje skupaj z možem Srečkom, ki igra klaviature in se mu je izpolnila največja želja - zaigrati skupaj s sinovi. Za seboj imajo že nekaj nastopov, seveda pa zaradi mladosti članov ansambla ne morejo nastopati pozno, ker takrat je treba v posteljo. Povabili pa so jih že za martinovanja za zaključene družbe, ali pa ob kakšnih manjših slavjih, abrahamih. Pred kratkim so si nakupili nove inštrumente in še tudi ozvočenje. Igrajo narodno-zabavno glasbo, Jasna pa pravi, da takšne bolj poskočne pesmi, saj so vsi temperamentni. Ansambel z urniki vaj nima težav - vadijo kadar imajo čas. Oba Vukoviča sta zaposlena na Car-reri in ko imata prosto in se vsi zberejo doma je že čas za vajo. Jasna in Danijel imata na nastopih še malo treme, ki pa je je iz nastopa v nastop manj. vki skrbeti za gospodinjstvo, otroke, medtem ko moški prevzemajo skrb za slednje veliko bolj počasi. Raziskovalna delavka iz inštituta, je mnenja, da je treba iskati vzrok tudi v močni katoliški tradiciji pri nas, ki še zmeraj podpira delitev dela po spolu. Na splošno pa igra družina zelo veliko vlogo v življenju Slovencev in je s službo tesno povezana. Odnos med službo in družino je pravzaprav obojestranski. Delo lahko daje zadovoljstvo, ki se pozitivno kaže tudi v družinskem življenju, po drugi strani pa ponuja družina socio — ekonomsko podporo svojim članom ter omogoča razvijanje različnih sposobnosti in veščin, ki jih nato s pridom uporabijo pri svojem delu. Gremo dalje. Znano je, da si ženske povečini izbirajo poklice, ki pomenijo nekakšen podaljšek njihovega družinskega življenja, torej poklice, ki so podobni njihovim vlogam v družini, tako da jih povečini najdemo na področju sociale, vzgoje in izobraževanja. Vsi podatki o ženskah na trgu delovne sile kažejo na spolno segregacijo, tako vertikalno kot horizontalno. Prva pomeni, da ženske dejansko zasedajo nižja, manj odgovorna in slabše plačana delovna mesta, druga pa, da opravljajo drugač- ne poklice in imajo drugačne karierne možnosti — manjše v primerjavi z njihovimi moškimi kolegi, ki pa so zaposleni predvsem v tistih dejavnostih, kjer same prevladujejo. Vprašanje je, ali je ta fenomem povezan z delovanjem prikritega kurikuluma, preko katerega družba vzgaja deklice za tradicionalno ženske vloge in poklice. V mnogih osnovnošolskih knjigah imajo fantki modre nogavičke, punčke roza, fantki se igrajo z avtomobilčki, deklice kuhajo in se igrajo z barbikami. Da za konec navržem še en zanimiv podatek — na Uradu za enake možnosti so po raziskavah, v katerih so sodelovali tako moški kot ženske, ugotovili, da ženske namenjajo gospodinjskemu delu 25,8 ure na teden, moški pa povprečno le sedem. Dovolj zgovoren podatek, kajne? Kako pa je pri vas doma? Bronja Habjanic PTUJ / DAN ODPRTIH VRAT PTUJSKE OZARE Povabilo prostovoljcem Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja je ptujska Ozara 15. oktobra pripravila dan odprtih vrat. Tudi s tem so izrazili svoja prizadevanja po ~im ve~jem in kvalitetnem povezovanju z okoljem, v katerem delajo že tretje leto. Že od vsega začetka razvijajo številne dejavnosti v okviru dnevnega centra, ki služi različnim oblikam preživljanja prostega časa, strokovnemu svetovanju, družabnemu življenju in ustvarjalnim dejavnostim. Srede so na primer sladke, saj je to dan, ki je namenjen slaščicam. Delavnica "Kje me čevelj žuli" je namenjena medsebojni pomoči, krepitvi samozaupanja, boljšega počutja, samozavesti. Tudi kulturna dejavnost je močno zastopana, nekatere privlačita filmski in likovni kotiček, druge debatni krožek, tretje glasba. Načrtujejo tudi ustanovitev fotografskega krožka. Ob petkih imajo plesne vaje. Ob tem so uporabnikom na voljo še informiranje, svetovanje, individualno načrtovanje ter podpora pri uresničevanju njihovih želja. Ptujsko Ozaro trenutno obiskuje okrog 40 uporabnikov, ki so razvrščeni v dve skupini. V stanovanjski skupnosti so vključeni ljudje s težavami v duševnem zdravju. Gre za prehodno obliko bivanja, v kateri se uporabniki navajajo na prehod v samostojno življenje. Cilj bivanja v stanovanjski skupnosti je dvig kakovosti življenja, vključitev v skupnost in oblikovanje življenja skladno z željami uporabnikov. Dnevni center pa je namenjen ljudem z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju po njihovem zdravljenju v psihiatričnih ustanovah in ljudem v duševni stiski. Ob strokovnjakih se v delo Ozare vključujejo tudi prostovoljci, teh bi si želeli še več, zlasti takih, ki bodo uporabnike skušali naučiti novih spretnosti in znanj. Kot je povedala Renata Topolovec, strokovna delavka v dnevnem centru Ozare, si še zlasti prizadevajo, da bi se med prostovoljce vključili mladi. MG ORMOZ, SV. TOMAZ / 30 LET VRTCA Vrtec mora biti življenje Eni izmed prvih obiskovalcev vrtca pri Sv. Tomažu V avli občine Ormož je od petka na ogled priložnostna razstava ob 30-letnici delovanja vrtca Ježek pri OŠ Tomaž pri Ormožu. V petih vitrinah in na šestnajstih panojih predstavlja avtorica razstave Nevenka Korpič tridesetletno zgodovino. Skozi fotografije se spominja preteklosti, z zanimivimi izdelki in risbami pa se predstavljajo današnji otroci iz vrtca. Posebej se predstavljajo Zajčki, Ježki in Polžki. V zloženko, ki spremlja razstavo, so zapisali, da se je organizirano varstvo v okviru OŠ Tomaž pri Ormožu pričelo decembra 1972 predvsem zaradi potrebe po varstvu učiteljskih otrok. Dopoldne in popoldne je varstvo potekalo v učilnicah novozgrajene šole. V septembru prihodnjega leta so se v oddelek vključili tudi otroci drugih zaposlenih staršev in oddelek je vodila vzgojiteljica. V oktobru 1977 se je vrtec preselil v adaptirane prostore zgradbe pri Sv. Tomažu 15 in pričela se je izvajati tudi celotna priprava otrok na osnovno šolo. Jeseni leta 2000 so vrtec preselili v prenovljene prostore v šolski zgradbi, kjer imajo dobre pogoje za delo in razvoj. Čeprav je ravnateljica Alenka Čurin Janžekovič z doseženim zadovoljna, pa vendar opozarja na manjšo prostorsko stisko, v kateri se je vrtec znašel ob uvedbi devetletke. V vrtcu sedaj namreč gostijo prvošolčke, zato so morali preurediti garderobo. V tridesetih letih pa jim še vedno ni uspelo pridobiti zunanjega igrišča. Vrtec danes obiskuje 43 otrok, za njih pa skrbi 6 zaposlenih. Vodja vrtca Julka Vido- vič je ob otvoritvi spomnila na to, kako pomembni so dnevi, ki jih otrok preživi v vrtcu. Sicer pa so v zloženki poleg številnih lepih rekov o vzgoji izpostavili tudi tega, da "vrtec ne sme biti priprava na življenje. Vrtec mora biti življenje!" Župan Vili Trofenik je čestital tistim, ki so pred 30 leti zagotovili pogoje za ustanovitev vrtca, in tem, ki ga oblikujejo danes, in odprl razstavo. Na otvoritvi je bil prisoten tudi direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih, ki s svojo prisotnostjo dosledno izkazuje pripadnost ormoške enote Ptujskemu muzeju in posebno pozornost, ki ji jo posvečajo. Ob otvoritvi razstave so prisotne posebej prijetno presenetili nastopajoči otroci z zelo domiselnim in svežim programom ter ob koncu vse povabili še na osrednjo prireditev, ki bo 13. decembra pri Sv. Tomažu. viki klemencic ivanuša ISCETE SVOJ STIL / ISCETE SVOJ STIL REPORTAŽE, AKCIJE Med Športom in eleganco Mateja Golob je doma v Dražencih in obiskuje 3. letnik živilske srednje {ole v Mariboru, kjer se izobražuje za poklic živilskega tehnika. Študij želi nadaljevali v živilski smeri, razmi{lja pa tudi o kemiji. Njena želja je, da bi delala v laboratoriju. Prostega časa nima veliko, najraje kolesari, bere knjige, dve leti pa je tudi že članica foklorne skupine Cirkovce. Rada je lepo oblečena, za akcijo I{čete svoj stil se je odločila, ker se ji zdi zanimiva, želela se je z njo seznaniti, ob tem jo je zanimala tudi njena osebna preobrazba. V kozmetičnem studiu Neda je bila Mateja deležna nege s preparati za njen tip kože, ima mešano kožo. Kozmetičarka Neda Tokalič ji je dala tudi nekaj koristnih nasvetov za nego kože doma. V frizerskem salonu Stanka je za Matejino novo frizuro poskrbel frizer Tomo Peršuh. Ker so bili njeni lasje precej izsušeni, jih je prehodno nahranil z zeliščno oblogo, zatem pa uporabil preliv v temno vijoličnem tonu, ki bo lasem vrnil prožnost, mehkobo in lesk. Za razbitje monotonosti ji je nekaj pramenov pobarval v svetlem tonu. Daljše lase ji je postopoma skrajšal v srednjo dolžino, ki lepo poudarja njen obraz, in s sušilcem oblikoval njene naravne kodre. Mateja prej., ...pozneje Vizažistka Mateja Škerlak je za podlago za make up uporabila tekoči puder, ki ga je na zunanjih delih potemnila ter fiksirala s pudrom v prahu. Oči je poudarila s senčili, jih očrtala, zatem pa nanesla maskaro. Poudarila ji je li~ka, na ustnice pa nanesla barvni glos. Mateja je iz prve roke dobila tudi nekaj koristnih nasvetov za li~enje doma. Akcija I{~ete svoj stil je namenjena tudi predstavitvi modnih trendov. Trenutno je v visokih modnih krogih v Italiji modni hit t.i. rustikalni stil. Gre za zanimive vzorce geometrijskih rož in tudi likov, ki so stkani iz naravnih materialov, čiste svile in bombaža. V tem stilu je izdelan tudi suknjič, ki ga je oblekla Mateja, dopolnili so ga z enobarvnim volnenim krilom, ki daje mehkobo in nežnost. Svetla barva omogoča, da je vzorec na suknjiču pri{el do polnega izraza. Oboje so posebej za Matejo izdelali v modnem studiu Barbare Plavec. Mateji pristoji-jo {portna in elegantna oblačila. Njen stil oblačenja se {e oblikuje, odvisen bo od njene življen-ske poti. Kot temnolaski ji pri-stojijo vsi svetli toni, za zimsko garderobo ji modni strokovnjaki predlagajo svetlej{e tone, ki naj jih kombinira s temnej{imi modnimi dodatki. Na primer pla{č v bež barvi, ki naj ga dopolnijo črne rokavice. Poleti pa lahko izbira med vzorčastimi lahkotnimi materiali. V {portnem studiu Olimpic so za Matejo po testiranju izbrali klasični program Olim-pic, v katerem bo, kot je povedal strokovni vodja prof. Vlado Čuš, mesec dni vadila brezplačno. Poudarek bo na oblikovanju želene postave in izbolj{anju telesne kondicije. MG Mateja v oblačilih blagovne znamke Barbara Plavec, ki tudi na slovenskem trgu predstavljajo novost. Foto: Črtomir Goznik PTUJ / OLIMPIC GOSTIL MISICE Lepota kot tu-ristiini projekt V restavraciji Ribič na Ptuju je podjetje Olimpic, katerega geslo je {port-rekreacija-zdravje-lepota, 24. oktobra pripravilo že tradicionalno srečanje slovenskih misic. Leto-{nje so povezali tudi z 12-letnico uspe{nega dela podjetja. Gre za podjetje, kot je povedal njegov direktor prof.Vlado Ču{, ki se trudi biti na strani zmagovalcev. Letos sta se pri njih na največji slovenski vsakoletni lepotni finalni obračun pripravljali dve najbolje uvrščeni na miss Slovenije: zmagovalka Nataša Krajnc, sicer tudi aktualna miss Štajerske, izbrana na Ptuju, in Tina Vajzovič, prva spremljevalka miss Slovenije 2002. V prejšnjih letih so vso podporo nudili tudi Alenki Vindiš, Barbari Cenčič, Miši Novak, Antoniji Novak, Maši Merc, Mihaeli Kukovec, Ani Starkl in še marsikateri drugi. Prijetno druženje z lepoticami, pridružila se jim je tudi Barbara Cenčič, so obogatili mladi talenti ptujske glasbene šole in OŠ Olge Meglič. Vsakoletni iz- bor za miss Štajerske je postal sestavni del turistične ponudbe Ptuja kot eden od tistih turističnih produktov, ki vedno privabijo več tisoč obiskovalcev na ptujski Mestni trg, je med drugim povedal podžupan mestne občine Ptuj Ervin Hojker. Lepotice so {e enkrat dokazale, da niso samo lepe, temveč tudi pametne. Vse postavljajo na prvo mesto {tudij, Barbara Cenčič pa je že na dobri poti, da postane uspe{na poslovna ženska. Srečanje lepotic na Ptuju je izzvenelo tudi kot dobra popotnica Nata{i Krajnc v Nigerijo, kjer se bo trudila najbolje zastopati sebe in mlado državo. MG Na Ptuju so se ponovno zbrale misice. Ptujčanki Mihaela Kuko-vec in Misa Novak ter aktualna miss Slovenije Celjanka Nataša Krajnc in njena prva spremljevalka Mariborčanka Tina Vajzo-vič. Foto: MG PTUJ / PRVA EVROPSKA RAČUNALNIŠKA SPRIČEVALA ZA NEZAPOSLENE V Ě^ropi i(e dan^^ Petdeset nezaposlenih z območja ptujske in ormo{ke Območne službe zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije je izkazalo interes za pridobitev evropskega računalni{ke-ga spričevala v okviru t. i. izobraževanja in plasiranja na delovno mesto (placement), ki zajema izobraževanje, aktivno iskanje zaposlitve in na koncu zaposlitev. V skupino so vključili enajst mladih žensk, ki so si predtem pridobile peto, {esto oziroma sedmo stopnjo izobrazbe in so bile na zavodu prijavljene kot nezaposlene od nekaj mesecev do dveh in pol let. S pridobitvijo evropskega računalni{kega spričevala ECDL start ({tirje opravljeni izpiti) oziroma spričevala ECDL (sedem opravljenih izpitov) se je zanje končala polovica poti do želene zaposlitve. Že od vsega začetka so pokazale izredno zavzetost za osvojitev potrebnega znanja, kar jim je kot skupini na koncu prineslo kar 91-odstotno povprečno uspe{nost pri vseh sedmih modulih. Da se jim je posamezni izpit priznal, so morale doseči najmanj 80 odstotkov točk. Dosegle so jih tudi zato, ker so veliko delale tudi doma. Samo usposabljanje v firmi Contac-tum je trajalo 120 ur. Najbolj{e znanje so pokazale pri izpitu v okviru sedmega modula, uporabi interneta in sodobnih tehnologij, kjer so se izkazale z 98-odstotno uspe{nostjo. Pokazale so, da so v Evropi že danes. Sedaj jih čaka aktivno iskanje zaposlitve, nekatere so jo že na-{le. Po izku{njah prvih dveh skupin, ki so tovrstno izobraževanje že končale, je zaposlitev dobilo okrog 60 odstotkov vseh tistih, ki so si pridobili evropsko računalni{ko spričevalo ECDL. Pri iskanju zaposlitve je lahko odločilnega pomena tudi sposobnost promocije pridobljenega znanja oziroma prednosti, ki jo daje certifikat ECDL. Vse več podjetij se zaveda, da uspe-{nega poslovanja ni brez sodobne komunikacije s svetom. Spričevala sta udeleženkam izobraževanja podelili direktorica Contactuma Mirjana Iva-nuša in Vlasta Stojak, vodja ptujske območne službe Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije. Rezultate izobraževanja pa je predstavil vodja izobraževanja v Contactumu Robert Ivanuša, ki je tudi povedal, da je bila ta skupina po doseženih rezultatih ena najbolj{ih, če ne že najbolj{a v Sloveniji. V imenu udeleženk izobraže- Prva evropska računalniška spričevala tudi za nezaposlene. Firma Contactum, ki je postala lani oktobra mednarodni izpitni center za ta spričevala, jih je podelila 24. oktobra. Projekt usposabljanja je izvajala v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje RS - Območno službo Ptuj. Foto: MG vanja je na slovesni podelitvi govorila Brigita Tetickovic, ki se je zahvalila za priložnost, da se je lahko izobraževala v tem programu, ki ji bo, tako upa, odprl {e kak{na dodatna vrata pri iskanju zaposlitve. Pri delu z računalnikom je postala bolj samozavestna, pa tudi delodajalcem lahko vsi, ki so končali izobraževanja za evropsko rač-unalni{ko spričevalo, ponudijo veliko. MG SDS Vabimo vas na predvolilno srečanje, na katerem se bodo v prijetnem vzdušju predstavili Miroslav Luci, kandidat za župana Mestne občine Ptuj, ter kandidati za mestni svet in za svete četrtnih skupnosti. Dobimo se v soboto, 2. novembra 2002, ob 10.00 uri na parkirišču pred ptujsko tržnico. Srečanje bomo popestrili z glasbo, poskrbeli pa bomo tudi za tradicionalni volilni golaž. Vabljeni! Ponedeljek, 4. november SLOVENIJA 1 6.25 Eu in mi. 6.30 Sobotna tema. 6.40 Zrcalo tedna. 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poro~iia. 9.05 Iz popotne torbe: Doma~a ~istiina naprava. 9.20 Marko, mavri~na ribica, risana nan., 47.epizoda. 9.40 Zlata ribica: Zlate ribice ni ve~, otroška nad., 6/7. 10.05 Prvaki divjine, francoska dok. serija, 2/13. 10.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.00 Tistega lepega popoldneva. 13.00 Poro~iia, šport, vreme. 13.15 Tistega lepega popoldneva. 15.30 Legende morja, francoska dok. serija, 11/13. 15.55 Dober dan, koroška. 16.30 Poro~iia, šport, vreme. 16.50 Radovedni ta~ek: Ogenj. 17.10 Otok živali, risana nan., 13., zadnja epizoda. 17.40 Volja najde pot. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Predsedniške volitve: Pogovor z Zmagom Jeiin~-i~em plemenitim. 20.40 Manatea, francoska nad. 21.35 Podoba iodobe. 22.05 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.55 Knjiga mene briga - Denis de Rougemont: Ljubezen in zahod. 23.15 Dosežki. 23.40 Volja najde pot, pon. 0.30 Podoba podobe, pon. 0.55 Mary Tyler Moore, ameriška nan, pon. 1.20 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi, pon. 1.40 Homo Turisticus, pon. 2.00 Studio City, pon. 3.20 Kon~nica, pon. 4.20 Šport. SLOVENIJA 2 7.45 Videostrani. 8.30 Slovenski utrinki, oddaja Madžarske TV. 9.05 Dobro jutro. 14.15 Nad~iovek, angleška znanstvena serija, 5/6. 15.05 Sobotna no~. 17.10 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 64.epizoda. 17.45 Dober tek vam želi Džekson iz New Yorka, francoska dok. nan. 18.00 Velika otro~aja, angleška nad., 9/13. 18.25 Štafeta mladosti. 20.00 Kon~nica. 21.05 Studio City. 22.00 Hladna vojna, ameriška dok. serija, 4/12. 22.50 Brane Ron~ei, Izza odra. 0.15 Videospotnice, pon. POP TV 9.00 Ko boš moja, pon. 3. dela nad. 9.55 Salome, pon. 68. dela nad. 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 65. dela nad. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 45. dela nad. 13.05 Športna scena, pon. 14.00 Varuhi iuke, 18. dei avstralske nan. 15.20 Ljubezen brez greha, 46. dei nad. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, 66. dei nad. 17.15 Salome, 69. dei nad. 18.10 Ko boš moja, 4. dei nad. 19.15 24 ur. 20.00 Pod eno streho, 6. dei sosedske nad. 21.05 Sedma nebesa, 6. dei nan. 22.00 Raztresena Ally, 10. dei nan. 22.50 Družinsko pravo, 4. dei nan. 23.40 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Angel, pon. 12.00 Dannyjeve zvezde, v živo. 13.00 Mladi in nemirni, 6. dei nad. 13.50 Obala ljubezni, 140. dei nad. 14.45 Ricki Lake. 16.05 Dragon Bali. 16.30 Mož akcije. 16.55 Angel, 15. dei ameriške nan. 17.45 Korak za korakom, 16. dei. 18.15 Tako pa~ je!, 8. dei. 18.45 Družina za umret, 21. dei. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Superfilm: Lovci na mine, ameriški film. 21.45 Dharma in Greg, 7. dei. 22.^5 Ned in Stacey, 18. dei. 22.45 Noro zaljubljena, 14. dei. 23.15 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rde~e petke, eroti~na serija. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Knjiga. 9.45 Iz doma~e skrinje. 11.15 Mo~ polnega življenja. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Automobiiie, pon. 14.50 Iz doma~e skrinje. 16.20 Konec vojne. 18.20 Motor Show Report. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videaiisti. 20.00 Predsedniške volitve 2002. 20.30 To je Bush. 21.00 Magazin. 21.30 Dokumentarna oddaja. 22.00 Iz doma~e skrinje. 23.15 Videaiisti, pon. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 10.45 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.35 Pravica do rojstva. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Skrinja. 18.20 Izobraž. oddaja. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Ženska: Kako sem osvojila stopnice, dokum. oddaja. 20.45 Latinica. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Na robu znanosti. 0.05 Pia~ani mor^ci, film. 1.35 Zahodno krilo. 2.20 Frasier, serija. 2.45 Serija. 3.35 Žena francoskega poro~nika, am.fiim. 5.35 Glasbena TV 6.25 Alio, alio. HTV 2 8.10 Risanka. 8.35 Horace in Tina. 9.10 Note, notice. 9.40 Kakšnega gospoda iš~ete, dokum. film. 10.30 Fenomeni. 11.00 Po Kristusovih stopinjah, dokum. serija. 11.30 Družinski vrtiljak. 12.00 Novi na~in. 12.30 Hruške in jabolka. 13.00 Glamour Cafe. 14.00 Žeijka Ogresta z gosti. 15.00 A Home of our Own, am. film. 16.40 Novice. 16.45 TV koledar. 16.55 Planet giasba. 17.25 Pravica do rojstva. 18.45 Zvezdne steze. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.10 Zahodno krilo. 20.55 Novice. 21.10 Frasier 21.40 Serija. 22.30 Alio, alio. 23.05 Žena francoskega poro~nika, am. film. 1.05 Zvezdne steze. HTV 3 15.50 It. nogometna liga. 17.40 Hrvaška nogometna liga. 19.30 Planet giasba. 20.00 TV spored. 20.10 Petica - evropski nogomet. 221.25 Auto-magazin. 22.00 CB v barvi. 22.45 Šport danes. 22.55 Koncert. ORF 1 6.05 Otroški program. 8.00 Mladi Herkules. 8.20 Življenje in jaz. 8.45 Raztresena Ally. 9.25 Za vse ve~ne ~ase, film. 11.20 Korak za korakom. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otroški program. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Superman. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X Faktor 17.35 Sam svoj mojster 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška. 18.30 25-magacin. 19.00 Maicoim. 19.30 Cas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šov za milijone. 21.15 Starmania. 22.20 Do nazga, film. 23.45 Nikita. ORF 2 9.00 Cas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Tri dame z žara. 10.15 Avstrijski film. 12.00 Cas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Slike iz deželnega studia Vorariberg. 13.00 Cas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Dr. Quinn. 14.50 Naš Carii. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Taikshow. 17.00 Cas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Cas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Gozdarska hiša Faikenau. 21.05 Tema. 22.00 Cas v sliki. 22.30 Sti~iš~e kultura. 0.00 Cas v sliki. Torek, 5. november SLOVENIJA 1 6.30 Odmevi. 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poro~iia. 9.05 Radovedni ta~ek: Ogenj. 9.25 Otok živali, risana nan., 13.,_ zadnja epizoda. 9.45 Fliper in Lopaka, risana nan., 5/26. 10.10 Študentska ulica, oddaja za študente. 10.40 Volja najde pot. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Manatea, francoska nad., 13., zadnja epizoda. 13.00 Poro~iia, šport, vreme. 13.30 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 14.20 Sprehod po slovenskih muzejih: Posebni muzeji, 2/2. 14.50 Poino~ni klub. 16.05 Duhovni utrip. 16.30 Poro~iia, šport, vreme. 16.50 Slovenske izštevanke z Meiito Osojnik: Mi se z vlakom peljemo. 16.55 Ziatko Zakiadko: Gobov golaž. 17.10 Knjiga mene briga - Denis de Rougemont: Ljubezen in zahod, pon. 17.40 Zgodba o možganih, angleška znanstvena serija, 5/6. 18.30 Zakladi sveta, nemška dok. serija, 11/26. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Predsedniške volitve: Pogovor z Juretom Cekuto. 20.40 Skrivnost, angleška nad., 3., zadnji dei. 21.30 Eiektri~ni šah: Portret Dr. Milana Vidmarja. 22.30 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 23.20 Krst, norveška drama. 0.25 Zgodba o možganih, angleška znanstvena serija, 5/6, pon. 1.15 Zakladi sveta, nemška dok. serija, 11/26, pon. 1.30 Eiektri~ni šah: Portret dr. Milana Vidmarja, pon. 2.20 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 65.epizoda, pon. 2.45 Krst, norveška drama, pon. 4.05 Šport. SLOVENIJA 2 7.45 Videostrani. 8.30 Dober dan, koroška. 9.05 Dobro jutro. 11.05 Predsedniške volitve: Pogovor z Zmagom Jeiin~i~em plemenitim. 15.10 Studio City. 16.05 Kon~nica. 17.10 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 65.epizoda. 17.45 Modre gore, francoski film, 1/2. 20.00 Krogle nad Brodwayem, ameri{ki film. 21.35 Betty Blue, francoski film. 23.35 Videospotnice, pon. POP TV 9.00 Ko boš moja, pon. 9.55 Salome, pon. 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 46. deia nad. 13.05 Pod eno streho, pon. 14.00 Varuhi iuke, 19. dei nan. 15.20 Ljubezen brez greha, 47. dei. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, 67. dei. 17.15 Salome, 70. dei nad. 18.10 Ko boš moja, 5. dei nad. 19.15 24 ur. 20.00 Preverjeno. 21.00 Resni~na zgodba: Pravica do izbire, am. film. 22.45 Družinsko pravo, 5. dei nan. 23.40 24 ur, pon. KANAL A 10.50 Angel, pon. 12.10 Na sever, pon. 13.00 Mladi in nemirni, 7. dei. 13.50 Obala ljubezni, 141. dei. 14.45 Ricki Lake 16.05 Dragon Bali, japonska risana serija. 16.30 Mož akcije, sin. risana serija. 16.55 Angel, 16. dei ameriške nan. 17.45 Korak za korakom, 17. dei hum. nan. 18.15 Tako pa~ je!, 9. dei. 18.45 Družina za umret, 22. dei. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Akcija: Presežna mo~ 2, ameriški film. 21.35 Dharma in Greg, 8. dei hum. nan. 22.05 Ned in Stacey, 19._dei hum. nan. 22.35 Noro zaljubljena, 15. dei hum. nan. 23.05 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje. 0.00 Rde~e petke, eroti~na serija. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Motor Show Report. 9.45 Iz doma~e skrinje. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Ekskluzivni magazin, pon. 14.50 Iz doma~e skrinje, pon. 16.20 Hit festival 2002, pon. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videaiisti. 20.00 Predsedniške volitve 2002. 20.30 Reklamni predah. 21.00 Rokometna mreža. 21.30 Avtodrom. 22.00 Iz doma~e skrinje. 23.15 Videaiisti, pon. 23.50 Automobiiie. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 10.45 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.20 TV spored. 12.35 Pravica do rojstva. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Govorimo o zdravju. 18.20 Kultura. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 18.53 TV spored. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Globalno naselje. 20.35 Mestni ritem. 21.05 Forum. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Internacionai, magazin. 23.30 Kinoteka. 1.15 Pravica za vse. 2.00 Smrtna kazen. 2.25 Zopet znova. 3.15 Daljni horizonti, am. film. 5.30 Mestni ritem. 6.00 Alio, alio. 6.30 Kraljestvo divjine. HTV 2 8.10 Risanka. 8.35 Potniki skozi ~as, serija. 9.20 TV spored. 9.25 Giasba. 10.25 Ženska: Kako sem osvojila stopnice, dokum. oddaja. 10.55 CB v barvi. 11.40 Briijanteen. 12.30 Hruške in jabolka. 13.00 Skrinja. 13.30 Izobraž. oddaja. 14.00 Na robu znanosti. 15.00 Beverly Hiiis Family Robinson, am. film. 16.30 Slikica. 16.40 Novice. 16.45 TV koledar. 16.55 Planet giasba. 17.25 Pravica do rojstva. 18.45 Zvezdne steze. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.10 Zopet znova. 20.55 Novice. 21.10 Smrtna kazen. 21.40 Pravica za vse. 22.30 Alio, alio. 23.05 Daljni horizonti, am. film. 1.20 Zvezdne steze. HTV 3 17.15 TV spored. 17.20 Petica - evropski nogomet. 18.35 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 19.30 Planet giasba. 20.00 TV spored. 20.05 Film. 22.00 Šport danes. ORF 1 6.10 Otroški program. 7.50 Varuška. 8.15 Sam svoj mojster 8.40 Superman. 9.25 Maicoim. 9.50 Aiadin, film. 11.20 Magacin. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Bordanje - SfP prenos. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Superman. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X Faktor 17.35 Sam svoj mojster 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška. 18.25 Magacin. 19.00 Maicoim. 19.30 Cas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Dinotopia, film. 21.40 Newsflash. 21.50 Seks v mestu. 22.25 Film. 23.55 C.S.I. ORF 2 9.00 Cas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.55 Policijska inšpekcija 1. 10.15 Avstrijski film. 12.00 Cas v sliki. 12.05 Evro co, oddaja. 12.35 Tedenska poro~iia. 13.00 Cas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Dr. Quinn. 14.50 Naš Carii. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Taikshow. 17.00 Cas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Cas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 21.05 Reportaža. 22.00 Cas v sliki. 22.30 Diskusija pred volitvami 2002. 23.35 NA prizoriš~u. 0.00 Cas v sliki. Sreda, 6. november SLOVENIJA 1 6.30 Odmevi. 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poro~iia. 9.05 Slovenske izštevanke z Meiito Osojnik: Mi se z vlakom peljemo. 9.10 Grdi ra~ek Tine, risana nan., 3/26. 9.35 Ziatko Zakiadko: Gobov golaž. 9.50 Oddaja za otroke. 10.05 Knjiga mene briga - Denis de Rougemont: Ljubezen in zahod. 10.25 Sprehod po slovenskih muzejih: Posebni muzeji, 2/2. 10.55 Zakladi sveta, nemška dokumentarna serija, 11/26. 11.10 Zgodba o možganih, angleška znanstvena serija, 5/6. 12.00 Sijaj svile, nemška dokumentarna oddaja. 13.00 Poro~iia, šport, vreme. 13.15 Podoba podobe. 13.40 Eiektri~ni šah: Portret dr. Milana Vidmarja. 15.55 Hidak -Mostovi. 16.30 Poro~iia, šport, vreme. 16.50 Male sive celice, kviz. 17.50 Fjord orjaškega raka, nizozemska pz. oddaja. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Predsedniške volitve: Pogovor z dr. Janezom Drnovškom. 21.30 Prvi in drugi. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.55 Terminai. 0.30 Fjord orjaškega raka, pon. 1.25 Prvi in drugi, pon. 1.45 Mary Tyler Moore, pon. 2.10 Vampirka, ameriški film. 4.05 Šport. SLOVENIJA 2 7.45 Videostrani. 8.30 Hidak - Mostovi. 9.05 Dobro jutro. 11.05 Predsedniške volitve: Pogovor z Juretom Cekuto. 16.25 Akademski pevski zbor Tone Tomši~ šou Ljubljana, 2. oddaja. 16.55 Homo Turisticus. 17.15 Mary Tyler Moore, am. nan. 17.45 Modre gore, 2., zadnji dei. 19.15 Videospotnice. 20.00 Šahovska olimpijada, reportaža z Bleda. 20.15 Evropski koncert berlinskih fii-harmonikov 2002, posn. 22.10 Festival sodobne komorne glasbe Radenci, glasbeno dok. oddaja. 22.50 Videospotnice, pon. POP TV 9.00 Ko boš moja, pon. 9.55 Salome, pon. 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 13.05 Preverjeno, pon. 14.00 Varuhi iuke, 20. dei. 15.20 Ljubezen brez greha, 48. dei. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, 68. dei. 17.15 Salome, 71. dei. 18.10 Ko boš moja, 6. dei. 19.15 24 ur 20.00 TV kriminalka: Mlada obsojenka, am. film. 21.45 Newyorška policija, 10. dei. 22.40 Družinsko pravo, 6. dei. 23.30 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Angel, pon. 12.00 Dannyjeve zvezde, posn. 13.00 Mladi in nemirn, 8. dei. 13.50 Obala ljubezni, 142. dei. 14.45 Ricki Lake. 16.05 Dragon Bali. 16.30 Mož akcije. 16.55 Angel, 17. dei. 17.45 Korak za korakom, 18. dei. 18.15 Tako pa~ je!, 10. dei. 18.45 Družina za umret, 23. dei. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Svilene sence, 9. dei. 21.00 Ekstra magazin. 21.50 Dharma in Greg, 9. dei. 22.20 Ned in Stacey, 20. dei. 22.50 Noro zaljubljena, 16. dei. 23.20 Šov Jerryja Springerja. 0.10 Rde~e petke, eroti~na serija. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Avtodrom, pon. 9.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 13.20 DP v raftingu, pon. 14.20 [tiri ta~ke. 14.50 Iz doma~e skrinje. 16.20 Automobiiie. 16.30 De~ek iz džungie. 18.20 Rokometna mreža. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videaiisti. 20.00 Predsedniške volitve 2002. 20.30 Ekskluzivni magazin. 21.00 Sijaj. 21.30 Mo~ polnega življenja. 22.00 Iz doma~e skrinje. 23.15 Videaiisti, pon. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 10.45 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.35 Pravica do rojstva. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 16.00 Novice. 16.05 Duhovni izzivi. 16.30 Hugo. 17.00 Osijek: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Barve turizma. 18.20 Na robu pozabe. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kontakt-oddaja. 21.00 Zakiju~en svet. 21.30 Portreti umetnikov. 22.15 Giasba. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Poslovni kiub. 23.30 Jazz. 0.30 Fever Pitch, film. 2.10 Reševalna siužba. 2.55 Prekinitev. 5.35 Nikita. 6.25 Aiio, aiio. HTV 2 8.10 Risanka. 8.35 Piesna akademija. 9.40 Koreni. 10.10 Plodovi zemije. 11.00 Koncert. 12.00 Mir in dobro. 12.30 Kuitura. 13.00 Gio-baino naseije. 13.30 Govorimo o zdravju. 14.00 internacionai. 14.30 Mestni ritem. 15.00 Beg na Čarovniško planino, am. film. 16.30 Sii-kica. 16.40 Novice. 16.45 TV koiedar. 16.55 Pianet giasba. 17.25 Pravica do rojstva. 18.45 Zvezdne steze. 19.30 Kraijestvo divjine. 20.10 Reševaina siužba. 20.55 Novice. 21.10 Serija. 21.40 Nikita. 22.30 Aiio, aiio. 23.05 Nirvana, am. fiim. 0.55 Zvezdne steze. HTV 3 19.25 TV spored. 19.30 Pianet giasba. 20.00 TV spored. 20.05 Kajkavska popevka 2002. 21.10 Pianetarni zvok. 21.40 Šport danes. ORF 1 6.05 Otroški program. 8.10 Varuška. 8.35 Sam svoj mojster. 9.00 Superman. 9.45 Maicoim. 10.05 Coiumbo. 11.20 Magacin. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otroški program. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X Faktor 17.40 Nogomet. 20.00 Šport. 20.15 Dinotopia 2/3. 21.40 Newsflash. 22.50 Štirje za Ave Maria, vestern. ORF 2 9.00 Cas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Policijska inšpekcija 1. 10.15 Film. 11.55 Cas v sliki. 12.00 Diskusija. 13.00 Cas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Dr. Quinn. 14.50 Naš Carii. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Taikshow. 17.00 Cas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 18.48 Lotto. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Cas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Help TV. 22.00 Cas v sliki. 22.30 Svetovni žurnal. 23.15 Dokumenti. 0.00 Cas v sliki. TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TELEVIZIJI Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri. Predstavili se bodo kandidati za župana mestne občine Ptuj, soočila pa se bosta kandidata za župana Miroslav Luci (SDS) in Štefan Čelan (LDS). V Perutnini Ptuj, kjer so pridobili status pooblaščenega izvoznika, so pripravili sprejem za kolesarske junake. Sledila bo poljudna oddaja "Kako biti zdrav in zmagovati". Vsak ponedeljek med 21. in 22. uro na programu radia ptuj pripra^rtja in vodi: \ladimir kajzoVar 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Vsak četrtek ob 20.00 uri I...P"^""'®' "'AVGUST: n 13. Štajerskih 7- Ko poljubim te 12. Dorj - Zgubu sem klarinet 11. Vagabundi - Na zdravje, prijatelji 10. Bratje Dobrovnik - Bolezen 09. Veseljaki Iz Dobja - Muzikantovska 08. Habroví fantje - Naša pesem 07. Kvintet Špica - Nocoj na Graški gori 06. AlešHribernik-Veseli godci 05. Modri val - Od Bandime do Martina 04. Jasmin - Žegnanjska nedelja 03.12. nasprotje - Prebujanje 02. Veseli Revirčani - Z nami vam bo lepo 01. Družina Galič - Predica 1. Brina - Hopa cupa 2. Čuki - Llza 3. IVIarko Mulec - Pomlad ob tebi 4. Marjan Zgonc - Bela krajina 5. Ivo Mcjzer - Vinček 'ma vedno prav 6. Yuhubanda - Ne, nimašpojma 7. Mija-Poročni dan Poskočnih 13 Glasujem za; Veličastnih 7 Glasujem za: _ Glasovnice pol e na dopisnicah na naslov: MEGAMARKETINGd.o.o.,p.p. 318,2250Ptuj Nagrado zalo&K MANDARINA prejme: Darinka Vogrinc, Žetale 24/a, 2287 Žetale IRADIOPTUJ 89,8'98,e*l04,3MHz ČETRTEK, 31. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 Horoskop. 9.05 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridi). 10.15 Maii ogiasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.20 CONECT 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poročila Radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Miklavž pri Ormožu. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). PETEK, 1. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HORO-SKOfP 10.15 Maii ogiasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila Radia BBC, 12.15 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Giušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Rado in DJ Jure). 23.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). SOBOTA, 2. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.15 Maii ogiasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (pon.). 11.15 Kuharski nasveti (N. Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva: Pogovor ob kavi (t. Mrgoie - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.10 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsidier). 23.00 Mitjah in Petjah show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). NEDELJA, 3. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 7.15 HOROSKOff 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Maii ogiasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila Radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOCNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). PONEDELJEK, 4. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (D. Kiajnšek). 10.15 Maii ogiasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila Radia BBC, SREDI DNEVA: predsedniški kandidat dr. Anton Bebler. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška in ienarška kronika (M. Ozmec in Z. Šalamun). 17.30 POROCILA. 18.00 Predsedniški kandidat dr Jure Cekuta. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor R. Žuie). 20.00 VROCA LINIJA (D. Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z V Kajzovar- jem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOCNI PROGRAM (Koroški radio). TOREK, 5. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.10 Maii ogiasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva: predsedniški kandidat Zmago Jelinčič. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 PORO-CILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 VECERNI PROGRAM (ABCD in Glasbene želje prek SMS). 24.00 SKUPNI NOCNI PROGRAM (Koroški radio). SREDA, 6. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HORO-SKOPP 9.10 PO SLOVENSKIH GORICAH. 10.15 Maii ogiasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila Radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 18.00 VRTI-CKARIJE. 20.00 VECERNI PROGRAM: Škrjančkov ropot. 22.00 Glasbene želje prek SMS. 24.00 SKUPNI NOCNI PROGRAM (Radio Triglav). TURISTIČNI TEDNIK ZETALE / NE ZAOSTAJAJO ZA EVROPO Turlstiino društvo Žetale 1. mesto med kmečkimi gospodinjstvi: kmetija Kristine Horvat 2 mesto - kmetija Slavice [irec ^ 1. mesto v kategoriji stanovanjskih gospodinjstev - dom Hilde Železnik. Turistično društvo Zetale je v okviru občinskega praznika v petek, 18. oktobra, podelilo zahvale in priznanja za okra{enost in urejenost hi{ v doma~em kraju. Na razpis se je prijavilo 16 domačij, ki so bile pripravljene skozi vse leto sodelovati in skrbeti za svoje rože in okolje. Petčlanska komisija za ocenjevanje urejenosti domačij je pod predsedstvom Silva Potočnika in pod strokovnim vodstvom univ. dipl. agr. Miše Pušenjak opravila dva ogleda omenjenih domačij. Po posebnem ključu in načinu točkovanja, da bi bila ocena čim bolj objektivna, so se pokazali rezultati celotnega dela. Tako so priznanja za svojo inovativnost, znanje, smisel za estetiko, marljivo delo, za splošno podobo... dobile naslednje gospodinje. V kategoriji kmečkih gospodinjstev: 1. mesto Kristina Horvat, 2. mesto Slavica Sirec in 3. mesto Zdenka Pulko; v kategoriji stanovanjskih gospodinjstev pa: 1. mesto Hilda Železnik, 2. mesto Majda Polaj-žar, 3. mesto Rozika Polajžar. Vsem ostalim sodelujočim, Miša Pušenjak je pri slovesni podelitvi dejala, da smo zma- 2 mesto: Majda Polajžar govalci vsi, pa smo podelili zahvalo za izjemni celotni trud, in sicer Mariji Železnik, Ireni Horvat, Berti Jazbec, Mariji Boris, Štefki Kolar, Kristini Bu-ksek, Darinki Pulko, Angeli Ducman in Veroniki Furman. Fotografija ne po- PTUJ / NADZORNI SVET ZDRUZENJA ZGODOVINSKIH MEST SLOVENIJE Acta Slovenica presegla pričakovanja Skupnost zgodovinskih mest ima po zadnjih podatkih že dvajset članov, osem občin in 12 gospodarskih družb. Na seji nadzornega sveta Združenja, ki je bila 24. oktobra na Ptuju, sta se od občin na novo vključili Radovljica in Slovenske Konjice. Od ptujskih podjetij pa so člani združenja Mizarstvo Žlahtič, TMD Invest in Umarh, d.o.o. Predsednik nadzornega sveta Miroslav Luci se je ob tej priložnosti dosedanjim članom zahvalil za konstruktivno delo, izrazil zadovoljstvo ob pristopu novih članic, obnem pa k sodelovanju povabil nove. Nadzorni svet je sprejel poročilo o delu v lanskem letu, pri tem pa še pose- bej pohvalil turistični projekt vodnika po zgodovinskih mestih Acta Slovenica in predstavitveno zloženko članic "Nikoli ustavljen čas". Dobro so ga sprejeli domači gostje, še bolje pa tuji. Z vodnikom Acta Slovenica želi združenje izboljšati poznavanje slovenskih mest med domačimi in tujimi gosti, povečati turistično potrošnjo ter v mestih zadržati goste dalje časa, ne samo en dan ali nekaj ur. Z Acto Slovenica lahko zgo- Foto: CG dovinska mesta pridobijo na organiziranosti in tudi transparentnosti svoje izredno zanimive ponudbe. V vodniku se s ponudbo predstavlja 110 ponudnikov turisti~nih storitev. V programu za leto 2003 bo Združenje zgodovinskih mest Slovenije dalo poudarek mednarodnemu projektu oživitve zgodovinskih mest in njihovih mestnih jeder, pri katerem bodo sodelovali tudi mednarodni strokovnjaki. Podporo slovenskih pristojnih ministrstev je že dobil. Združenje zgodovinskih mest Slovenije upošteva tudi nova strategija slovenskega turizma, kot pomembni program naravne in kulturne dediščine. Stara zgodovinska mesta predstavljajo najkvalitetnejšo in najdragocenejšo kulturno izročilo. "Njihovo združenje in povezovanje v integralni turistični proizvod (grozd) prestavlja pomembno turistično ponudbo Slovenije. Mesta svoj turistični razvoj gradijo na svoji zgodovinski in arhitekturni prepoznavnosti, kulturni raznovrstnosti in različni prostorski umeščenosti, predvsem pa na medsebojni povezanosti gradov, muzejskih zbirk, galerij, umetniških in obrtnih delavnic ter prireditev. Sredstva za prenovo mestnih jeder (stavbne in kulturne dediščine), skrb za mestno infrastrukturo in turistično infrastrukturo (mestni hoteli) ter kulturne programe so sestavni del projekta. Zgodovinska mesta Slovenije prestavljajo samostojno blagovno znamko zgodovinskih mest," je še zapisano v novi slovenski turistični strategiji. MG kaže povsem realne podobe, saj se je med drugim ocenjevalo tudi zdravstveno stanje rastlin in podobne podrobnosti, ki jih vidi samo strokovno oko. Tako se tudi v Halozah vključujemo v aktivnosti širšega okolja, ki se že nekaj časa trudi olepšati podobo naše ožje in širše domovine. Po letošnjem ocenjevanju v Žetalah je jasno, da v okraševanju domačij ne zaostajamo za zahodno Evropo. Predsednik TD Žetale: Stanko Skledar POGLEJ IN ODPOTUJ POMUBJE, Sončkov klub F 10.990 15.11. ■ 9.2., 3* Dlana, bogat program, Izlat, kopanja, 2D, POL, otrok do 7 lat brazplaino PORTOROŽ, 1=2 J prtW«"» 17.990 4.11.02. - 30.3.03,3* hotal Lucija, Sonikov klub, 3/4D, NZ, Izleti, iport, animacila ČRNA GORA, Budva J 29.900 29.12. - 3.1., 2/3* botal Obala, 60, POL, bus, silvestrovanja na trgu ali v lokalu UMAG, Sončkov klub J žeza37.990 28.12., 3* Slpar, 3/4D, POL, sllvestrska večerja, beget program, gost: Matjaž Javinik_ ČAROBNA TURČIJA J 64.900 14.12., 11.1., 3* hoteli, ID, POL, Izleti, slovensko vođenje, transier na letaIBče ČRNA GORA, Sončkov klub f 66.900 27.12. - 4.1., smuSanje na Bjelasicl, 9D, POL, bus, 7-dnevna smuiarska vozovnica, sllvestrska veCerja 145.000 27.11., 11., 11.12., potovanje, SD, PDL, odiieno slovensko vodanje www.sonchek.com I SONČEK ^ FTUJ, Kr«mpljeva 5, tel. 02/749 32 82 TUl potovalni center ZANIMIVOSTI ČASOPISNA OSMRTNICA Obuditev spomina na pokojnega Pogrebne šege se zaradi vere v posmrtno življenje, želje po osebnem slovesu od pokojnega ter straha, povezanega s tabujem smrti, dolga leta niso veliko spreminjale, s pojavom mrliških vežic in žarnega pokopa pa se marsikatera od njih že opušča. To seveda ne pomeni, da se svojci od svojih najbližjih ne poslovijo več tako zavestno, kot so se nekoč, ampak da se je spremenil način slovesa. Ena izmed možnih oblik izkazovanja spomina na pokojne je tudi osmrtnica, ki je včasih sporočala o smrti statusno pomembnejših oseb, danes pa ni več statusno pogojena in jo najdemo v skoraj vseh časopisih. V analizo osmrtnic desetih slovenskih časopisov za leto 2001 (Delo, Dnevnik, Večer, Gorenjski glas, Primorske novice, Dolenjski list, Naš čas, Tednik, Vestnik in Družina) je bilo vključenih skoraj 15.000 osmrtnic, od tega približno 550 iz Tednika. Osmrtnice v Tedniku za leto 2001 v skoraj 99 odstotkih primerov naročajo pokojnikovi domači in prijatelji, le v nekaj manj kot enem odstotku primerov jih naročajo razne delovne organizacije in združenja, katerim je pokojni pripadal. Več kot 85 odstotkov primerov v tem časopisu objavljenih osmrtnic je opremljenih s fotografijo pokojnega. Ce smo pozorni na sporočilnost osmrtnic v Tedniku za leto 2001, vidimo, da gre v več kot 55 odstotkov primerov za zahvalo vsem, ki so prizadetim ob smrti drage osebe stali ob strani, približno 40 odstotni delež pripada tistim osmrtnicam, kjer je ob obletnici smrti izražen spomin na pokojnega in hkrati zahvala vsem tistim, ki pokojnemu na grob prinašajo sveče in cvetje ter ga ohranjajo v lepem spominu, v 5 odstotkih primerov pa se naročniki pokojnega spominjajo ob raznih obletnicah smrti, najpogosteje prvi, drugi, peti ali deseti. V več kot 80 odstotkih primerov vseh osmrtnic v Tedniku za leto 2001 je osnovnemu sporočilu o smrti dodan še umetnostni del. Ta je največkrat pisan v vezani besedi, včasih je tudi prozno besedilo zunanjeoblikovno zapisano v obliki verzov. Ti verzi so v nekaj več kot 5 odstotkih primerov delo znanih besednih umetnikov, med katerimi je več kot 80 odstotkov domačih in nekaj manj kot 20 odstotkov tujih književnikov. Med domačimi ima najvidnejšo vlogo Svetlana Makarovič, med tujimi pa največkrat najdemo citate Danteja Alighierija. Največ verzifikacij iz osmrtnic se prenaša iz časopisa v časopis, pri čemur nastajajo variante. Pogosto je težko reči, kateri verz je misel naročnika osmrtnice in katerega je prevzel iz starih časopisov. Sporočilno je umetnostni del osmrtnic v vseh desetih analiziranih časopisih najpogosteje povezan z odzivom prizadetih na smrt bližnjih, poudarjene so njihove sorodstvene vezi, med katerimi je najbolj izpostavljen odnos med materjo in otrokom, vidno vlogo ima tudi narodnost, skrb za pokopališče in večni mir MAJSPERK, KIDRIČEVO / SREČA- v ' NJE TEŽKIH INVALIDOV Harmonika za dobro voljo Društvo invalidov Majšperk - Kidričevo je 24. oktobra priredilo srečanje težkih invalidov. To so invalidi, ki se ne morejo udeleževati celoletnih srečanj in izletov ter rekreacije v raznih toplicah, ki potekajo skozi vse leto. Udeležilo se jih je 42, nekaj pa jih vseeno ni moglo prisostvovati zaradi zdravstvenih razlogov. Prisotnim je spregovoril predsednik društva Jože Robar, nato pa tudi župan Franc Bezjak. Tudi harmonikar je zaigral in jih popeljal v dobro voljo. Na obrazih je zažarel smeh, harmonikar pa je z vsemi tudi zapel. Invalidi so za kratek čas pozabi- li na svoje težave in skrbi, bili so prav prešerne volje. V popoldanskem času smo se poslovili in si obljubili, da se bomo še srečevali. Jesensko listje v prelepih barvah se blesti, lahek ve-trič iz gozda šelesti, naravo lepo uredi. Kot nit življenja čare svoje vse pretka, upanje v prihodnost novo nam poda. Cirila Purg pokojnega, način smrti, delo in opravila, ki jih je pokojni vsak dan opravljal, podobe iz narave, pogoste pa so tudi filozofske misli, med katerimi jih ima večina krščansko zaledje. Za konec si poglejmo še izraze, s katerimi pisci osmrtnic najpogosteje sporočajo o smrti drage osebe. Najpogosteje rabljen izraz je "zapustil nas je", sledijo "je odšel", "izgubili smo", "poslovili smo se", "sklenil je življenjsko pot" itd. Opazimo izogibanje izrazu "umrl je" ali "preminil je", kar dokazuje, da je smrt še vedno zavita v tančico žalne črnine, kateri se mnogi izogibajo. Bližnji novembrski prazniki so lepa priložnost, da to tančico odgrnemo in se s tem bolj zavemo tako svojih korenin kot tudi končne usode. Petera Kodre MARKOVCI lan FEST Kulturno društvo Bukovci organizira v soboto in nedeljo, 2. in 3. novembra, veliko ra~unalniško zabavo lan FEST, ki se bo odvijala v prenovljeni ki-nodvorani v Markovcih. Lan FEST bo svoja vrata odprl v soboto ob 12. Uri, zaklju~il pa se bo v nedeljo ob 18. uri. Vsak udeleženec lan FESTA, prijavljeni so tekmovalci iz cele Slovenije, prinese s seboj svoj osebni ra~unal-nik. Nato se na prizori{~u med ra~unalniki vzpostavi lokalna mreža in igra se za~ne. 30 ur iger. Posamezno ali pa v klanih, ki ji sestavlja po pet igralcev. Igralci, ki se bodo udeležili ra~unalni{kega spektakla, bodo lahko izbirali med {estimi igrami: Counter Strike, Battlefield 1942, Unreal Tournament 2003, Tactical OPS, Collin McRal, Rally 2.0, Moto GR in Empire Earth.Poleg nagrad za prva tri treh mesta, te bodo prejeli najbolje uvr{~eni klani turnirja, bodo organizatorji podelili tudi nagrado za naj-lep{e modificirano ohi{je. Ve~ o pravilih in poteku turnirja si lahko ogledate na doma~i strani ob~ine Mar-kovci, organizatorji pa obljubljajo, da se na 30-urni zabavi obeta {e promocija energijske pija~e Red bat s hostesami. MZ KMCriJSKn ZADRUGA PTUJ 2250 PTUJ, Miklošičeva 12 Z vami od setve do žetve Vabljeni v Odkupno prodajni center Hajdoše, kjer Vam v trgovini z živili nudijo po ugodnih cenah vse kar potrebujete v sodobnem gospodinjstvu. Pri nakupu nad 5.000 tolarjev boste deležni 5%, pri nakupu nad 10.000 tolarjev pa 10 % popusta! Bogata ponudba v trgovini s kmetijsl(im repro materialom. Količinski popusti, ugodne cene!!!! Za vas trgujejo vsak dan od 7.30 do 18.00, ob sobotah do 13. ure! ČE JE VAŠ PARTNER KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ, JE USPEH ZAGOTOVUEN. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA P O DL E H N I K R A Z G L A S Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02) in 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97 in 70/00) je Občinska volilna komisija Občine Podlehnik sestavila naslednji S E Z N A M potrjenih kandidatur za župana občine Podlehnik na volitvah 10. novembra 2002 Glasuje se za (1) enega kandidata. Zap. št.: 1. Kandidat: Peter FEGUŠ, roj. 03.05.1962 Naslov: Dežno pri Podlehniku 1/b Poklic: mehanik kmetijske mehanizacije Predlagatelj: Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka Zap. št.: 2. Kandidat: Vekoslav FRIC, roj. 17.09.1946 Dežno pri Podlehniku 1/f Poklic: učitelj - ravnatelj OŠ M.Koresa Podlehnik Predlagatelj: Miran Krajnc in skupina volivcev Zap. št.: 3. Kandidat: Alojz NOVAK, roj.15.5.1951 Kozminci 28 Poklic: ekonomski tehnik - matičar in sodelavec I. Predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije Kandidatna lista obsega 3 (tri) kandidate PREDSEDNICA OVK PODLEHNIK: Albina Hrnec Pe~nik, dipl. iur. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA P O D L E H N I K R A Z G L A S Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02) in 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Ur. list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97 in 70/00) je Občinska volilna komisija Občine Podlehnik sestavila naslednji S E Z N A M potrjenih kandidatur za člane občinskega sveta Občine Podlehnik na volitvah 10. novembra 2002 Volitve se izvedejo v občini kot eni (1) volilni enoti. Voli se 7 (sedem) članov občinskega sveta. V seznam so vpisani naslednji kandidati: vol. enota: 1 st.kandidata: 1 izžrebana st.kandidata: 1 predl.:IVAN ZAJŠEK IN "SKUPINA VOLIVCEV" kandidat: JOŽE KRUŠIČ roj. 19.03.1973 občina: PODLEHNIK naslov: STRAJNA 19 poklic: AVTOMEHANIK, delo: VOZNIK vol. enota: 1 st.kandidata: 2 izžrebana st.kandidata: 2 predl.: MOJCA PLAVČAK IN "SKUPINA VOLIVCEV" kandidatka: DANICA KUREŽ roj. 13.01.1955 občina: PODLEHNIK naslov: PODLEHNIK 3/A poklic: UČITELJICA, delo: UČITELJ-POUČUJE vol. enota: 1 st.kandidata: 3 izžrebana st.kandidata: 3 predl.:ŠTEFAN PETROVIČ IN "SKUPINA VOLIVCEV" kandidatka: JOŽEFA SVENŠEK roj. 12.02.1963 občina: PODLEHNIK naslov: PODLEHNIK 40/E poklic: DIPL.INŽ.GEODEZIJE, delo: SVETOVALEC I. NA GE-OD.UPR.PTUJ vol. enota: 1 st.kandidata: 4 izžrebana st.kandidata: 4 predl.:OBČINSKI ODBOR DeSUS PODLEHNIK kandidatka: SILVA ŠERUGA roj. 20.11.1951 občina: PODLEHNIK naslov: PODLEHNIK 2/A poklic: KUHARICA, delo: UPOKOJENKA vol. enota: 1 st.kandidata: 5 izžrebana st.kandidata: 5 predl.:JOŽICA MERC IN "SKUPINA VOLIVCEV" kandidat: ALOJZ MERC roj. 30.11.1968 občina: PODLEHNIK naslov: PODLEHNIK 26 poklic: OBLIKOVALEC KOVIN, delo: VLIVANJE ALUMINIJA vol. enota: 1 st.kandidata: 6 izžrebana st.kandidata: 6 predl.:OO NOVA SLOVENIJA-KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA PODLEHNIK kandidat: PETER FEGUŠ roj. 03.05.1962 občina: PODLEHNIK naslov: PODLEHNIK, DEŽNO PRI PODLEHNIKU 1/B poklic: MEHANIK KMETIJSKE MEHANIZACIJE, delo: / vol. enota: 1 st.kandidata: 7 izžrebana st.kandidata: 7 predl.:OO NOVA SLOVENIJA-KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA PODLEHNIK kandidat: JANEZ TRAFELA roj. 24.03.1955 občina: PODLEHNIK naslov: PODLEHNIK 7/C poklic: STRUGAR, delo: KOMERCIALIST vol. enota: 1 st.kandidata: 8 izžrebana st.kandidata: 8 predl.:OO NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA PODLEHNIK kandidat: ŠTEFAN PERNEK roj. 14.12.1953 občina: PODLEHNIK naslov: PODLEHNIK, LOŽINA 8 poklic: DELAVEC, delo: KMETOVALEC vol. enota: 1 st.kandidata: 9 izžrebana st.kandidata: 9 predl.:00 NOVA SLOVENIJA-KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA PODLEHNIK kandidatka: MARIJA REPINC roj. 30.11.1954 občina: PODLEHNIK naslov: PODLEHNIK, JABLOVEC 33 poklic: NATAKARICA, delo: / vol. enota: 1 št.kandidata:10 izžrebana št.kandidata:10 predl.:00 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRAN- KA PODLEHNIK kandidat: DRAGO PLAJNŠEK roj. 11.10.1962 občina: PODLEHNIK naslov: PODLEHNIK, ZAKL 17 poklic: ELEKTROTEHNIK, delo: ELEKTROTEHNIK vol. enota: 1 št.kandidata:11 izžrebana št.kandidata:11 predl.:OO NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA PODLEHNIK kandidat: STANKO GLAŽAR roj. 04.03.1963 občina: PODLEHNIK naslov: PODLEHNIK, RODNI VRH 44 poklic: DELAVEC, delo: ČISTILEC vol. enota: 1 št.kandidata:12 izžrebana št.kandidata:12 predl.:ANICA GRABROVEC IN "SKUPINA VOLIVCEV" kandidat: ALOJZ GRABROVEC roj. 17.05.1956 občina: PODLEHNIK naslov: PODLEHNIK 3/E poklic: ORODJAR-OBRTNIK, delo: OBRTNIK vol. enota: 1 št.kandidata:13 izžrebana št.kandidata:13 predl.:VLADO KOZEL IN "SKUPINA VOLIVCEV" kandidat: ANTON GABROVEC roj. 26.01.1957 občina: PODLEHNIK naslov: PODLEHNIK, ZG.GRUŠKOVJE 26/A poklic: TRGOVEC, delo: PRODAJALEC vol. enota: 1 št.kandidata:14 izžrebana št.kandidata:14 predl.:OO SDS PODLEHNIK kandidat: BOJAN JELEN roj. 09.02.1969 občina: PODLEHNIK naslov: PODLEHNIK, SEDLAŠEK 56/A poklic: STROJNI TEHNIK, delo: PROCESNI KONTROLOR vol. enota: 1 št.kandidata:15 izžrebana št.kandidata:15 predl.:OO SDS PODLEHNIK kandidat: FRANC HABJANIČ roj. 01.02.1950 občina: PODLEHNIK naslov: PODLEHNIK, ZG. GRUŠKOVJE 67 poklic: EL.TEHNIK, delo: REFERENT NAROČNIŠKIH RAZMERIJ vol. enota: 1 št.kandidata:16 izžrebana št.kandidata:16 predl.:00 SDS PODLEHNIK kandidat: ANDREJ VIDOVIČ roj. 14.10.1955 občina: PODLEHNIK naslov: PODLEHNIK, SEDLAŠEK 32/A poklic: RUDAR, delo: UPOKOJEN vol. enota: 1 št.kandidata:17 izžrebana št.kandidata:17 Predl.: OO SDS PODLEHNIK kandidat: JAKOB KLANEČEK roj. 24.07.1963 občina: PODLEHNIK naslov: PODLEHNIK, SEDLAŠEK 89 poklic: GRADBENI TEHNIK, delo: GRADBENI DELOVODJA vol. enota: 1 št.kandidata:18 izžrebana št.kandidata:18 predl.:OO SDS PODLEHNIK kandidat: MIHAEL BIGEC roj. 09.09.1943 občina: PODLEHNIK naslov: PODLEHNIK, DEŽNO PRI PODLEHNIKU 19 poklic: STROJNIK, delo: UPOKOJEN vol. enota: 1 št.kandidata:19 izžrebana št.kandidata:19 predl.:OO SDS PODLEHNIK kandidat: FRANC VINDIŠ roj. 20.11.1959 občina: PODLEHNIK naslov: PODLEHNIK 5/G poklic: ST. KLJUČAVNIČAR, delo: HIŠNIK vol. enota: 1 st.kandidata:20 izžrebana st.kandidata:20 predl.:OO SDS PODLEHNIK Kandidat: STANKO MLAKAR roj. 05.05.1956 občina: PODLEHNIK naslov: PODLEHNIK 6/D poklic: ZIDAR, delo: ZIDAR vol. enota: 1 st.kandidata:21 izžrebana st.kandidata:21 predl.:BRIGITA SVENŠEK IN "SKUPINA VOLIVCEV" kandidat: ANTON ŽERAK roj. 11.12.1953 občina: PODLEHNIK naslov: PODLEHNIK 8/A poklic: ŽIVILSKI TEHNIK, delo: DIREKTOR vol. enota: 1 st.kandidata:22 izžrebana st.kandidata:22 predl.:IO OO LDS PODLEHNIK kandidat: IVAN LOZINŠEK roj. 28.01.1964 občina: PODLEHNIK naslov: PODLEHNIK, GORCA 11/B poklic: MIZAR, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK vol. enota: 1 st.kandidata:23 izžrebana st.kandidata:23 predl.:IO OO LDS PODLEHNIK kandidat: ANTON NEMANIČ roj. 02.06.1952 občina: PODLEHNIK naslov: PODLEHNIK 6/C poklic: POLICIST, delo: UPOKOJENEC vol. enota: 1 st.kandidata:24 izžrebana st.kandidata:24 predl.:IO OO LDS PODLEHNIK kandidat: ALOJZ NOVAK roj. 15.05.1951 občina: PODLEHNIK naslov: PODLEHNIK, KOZMINCI 28 poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: MATIČAR IN SODELAVEC I. vol. enota: 1 st.kandidata: 25 izžrebana st.kandidata:25 predl.:IO OO LDS PODLEHNIK kandidat: ZLATKO PERNAT roj. 02.03.1961 občina: PODLEHNIK naslov: PODLEHNIK, KOZMINCI 10/B poklic: VOZNIK, delo: VOZNIK vol. enota: 1 st.kandidata:26 izžrebana st.kandidata:26 predl.:IO OO LDS PODLEHNIK kandidat: VIKTOR SVENŠEK roj. 03.02.1950 občina: PODLEHNIK naslov: PODLEHNIK, ZAKL 30/C poklic: AVTOMEHANIK, delo: KONTROLOR TEHNIČNIH PREGLEDOV vol. enota: 1 st. kandidata: 27 izžrebana st. kandidata:27 predl.:IO OO LDS PODLEHNIK kandidat: MILAN VIDOVIČ roj. 15.08.1958 občina: PODLEHNIK naslov: PODLEHNIK, ZAKL 13/B poklic: LESNI TEHNIK, delo: ŠPEDITER vol. enota: 1 st. kandidata:28 izžrebana st. kandidata:28 predl.:IO OO LDS PODLEHNIK kandidatka: ŠTEFKA ZAGORŠČAK roj. 26.11.1966 občina: PODLEHNIK naslov: PODLEHNIK, ZAKL 7 poklic: KOMERCIALNI TEHNIK, delo: OBRAČUNSKI REFERENT Kandidatna lista obsega 28 (osemindvajset) kandidatov. PREDSEDNICA OVK PODLEHNIK: Albina Hrnec Pe~nik, dipl. iur. NASVETI Kuharski nasveti Granatno V notranjosti so med grenkim rumenim gobastim tkivom številna semena, obdana s sladkim rožnatim mesom. Semena so obdana s sočno, sladko in aromatično ovojnico, tako semena kot semenska ovojnica pa sta zaradi visokega deleža čres-love kisline, nekoliko grenka. Pri uporabi sadež razrežemo in njega izluščimo semena in postrgamo še notranjo želatinasto ovojnico. Lahko pa ne prerezan sadež nekoliko gnetemo med dlanmi, da se semena ločijo od mesa, iz njih nato stisnemo sok. Semena granatnega jabolka uporabljamo najpogosteje za prikupen okras, tako hladnih kot toplih jedi. Posebej zanimiva so na različnih penah, strjenkah, sladoledih in sadnih solatah. Semena granatnega jabolka pa so primerna tudi za pripravo ostalih jedi, še posebej juh in omak. Tako si lahko pripravimo iz soka granatnih jabolk juho, ali jih uporabimo za osvežujočo solato. Granatno jabolko lahko v kuhinji uporabimo tudi kot dišavo, tako kot sok limone, vendar je sok granatnega jabolka izra- PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 406. NAD. Du{evno zdravje otrok in mJadostnikov 118. nadaljevanje Družina in duševno zdravje otrok. Znano nam je, da je vloga družine pri razvoju človekove osebnosti pomembna in nesporna. Na pot v življenje otroku ne daje družina le genov in enkratne, le zanj značilne dote, v kateri se zlivajo izviri mnogih prejšnjih generacij, temveč ves čas skupnega življenja dejavno usmerja razvoj mnogih njegovih lastnosti in značilnosti, ki odločajo o njegovem duševnem zdravju. Posamezni vplivi družine na otrokov duševni razvoj se prepletajo, povezujejo, se spodbujajo ali ovirajo med seboj. Eni so bolj pomembni v enem obdobju razvoja, drugi v drugem, eni so bolj odvisni od zunanjih dogajanj, druge bolj usmerjajo notranje značilnosti vsake družine. Njihovo skladno dopolnjevanje, ki upošteva in se prilagaja otrokovim naravnim "biološkim" lastnostim in je hkrati v skladu s širšimi, socialno-kulturnimi tokovi, zagotavlja ustrezno ključno izhodišče tudi za razvoj, ki vse bolj poteka izven družinskih meja. Vsekakor vplivajo na otrokovo duševno zdravje tudi mnogi dejavniki, ki niso povezani z družino. Vedno več jih je s potekom njegovega osamosvajanja in vedno močnejši so, ko se širi njegov življenjski prostor. Zanj so tudi vedno bolj privlačni in zato v marsikdaj v določenem razvojnem obdobju celo odločilnejši od neposrednih družinskih napotkov. A tudi za srečanje z njimi ga je po svoje pripravila družina. Od vsega, kar je doživljal v njej, je odvisno, kako te dejavnike sprejema, jih odklanja, se z njimi bogati in dopolnjuje, ali pa se jim izpostavlja sebi v škodo in se jim morda tudi pusti premagati. Naslednjič pa o nalogah družine pri duševnem zdravju otrok. Jeseni in pozimi imamo na naših policah v trgovinah in na tržnici bleščeč, vendar maloštevilni sadež, to je granatno jabolko. Granatno ali kitajsko jabolko je že v časih starih Grkov, zaradi številnih semen veljalo za simbol rodovitnosti. Granatno jabolko je po velikosti enako kot večina pomaranč, in ima oranžno rumeno do rdečkasto , gladko usnjato kožo, katere se drži bogata cvetna čaša. zitejši, zato ga v primerjavi z limono dodajamo v manjših količinah. Sok granatnega jabolka je tudi pogosta sestavina svetovno znanih koktajlov. Semena pogosto mešamo skupaj z lečo in tako s pomočjo čebule pripravimo okusno juho. Semena granatnega jabolka mešamo tudi s sesekljano špinačo in jih ponudimo kot samostojno jed. Sok granatnih jabolk pa je primeren tudi za mariniranje perutnine, oziroma da sok po-kapljamo po pečenem fileju perutnine in ga ohlajenega ponudimo skupaj z orehi. Pri nas ga najenostavneje kupimo v času od avgusta do decembra. Sladka aromatična semena moramo najprej pobrati iz trdih grenkih ovojnic. Najprej s konico ostrega noža odstranimo cvetni nastavek. Kožo granatnega jabolka vsaj štiri krat z ostrim nožem zare-žemo, pri tem pazimo, da zareze niso pregloboke saj lahko poškodujemo sočna jedrca. Nato sadež pretrgamo na polovico in vsako polovico na četrtino. Trdo zunanjo kožo zavijemo in s tem se jedrca ločijo od notranjosti lupine in padejo v pripravljeno posodo, ali semena odstranimo s pomočjo manjše žlice. V kolikor pri pripravi jedi potrebujemo le sok, jedrca pretlačimo skozi sito. Pri nakupu granatnega jabolka morajo biti sadeži razmeroma težki, z rdečkasto zunanjo lupino, ki mora biti gladka in bleščeča. Hranimo ga lahko v hladilniku do dva tedna, globoko zamrznjena semena pa tudi do enega leta. Sok granatnih jabolk lahko za bolj{i okus dodajamo tudi sadnim sokovom in sirupom. Pri nas semena granatnega jabolka najpogosteje uporabimo pri pripravi sadnih solat, s sokom izbolj{ujemo nadeve sadnih strjenk ali semena uporabljamo za okras bolj{ih sla{~-ic. Pripravimo pa si lahko tudi vanilijevo peno s sokom granatnih jabolk . Pripravimo jo tako, da rumenjake dveh jajc lo~imo od beljakov , k rumenjakom dodamo 4 žlice sladkorja in penasto ume{amo, nato prilijemo 3 decilitre vrelega mleka in postavimo posodo nad soparo in stepamo tako dolgo, da se krema zgosti. Med hlajenjem po~-asi me{amo in dodamo 2 žlici soka granatnih jabolk. H hladni me{anici dodamo trdi sneg 2 beljakov, ki smo jim dodali 2 žlici sladkorja in vani- Retept poslušalke radia Ptuj HITRO JABOLČNO PECIVO 2 jogurtová lončka moke 1 jogurtov lonček sladkorja 1 vanilij 1 pecilni Vse sestavine na suho pre-me{amo in jih razdelimo na dva enaka dela. Posebej namažemo pekač in ga po-tresemo z moko in polovico mase vsipamo v pekač. Poravnamo in na maso naribamo tri do štiri jabolka. Prekrijemo z drugo polovico sestavin testa. Po vrhu prilijemo zmes iz dveh kislih smetan, dveh jajc in 0,5 dcl mleka. Pečemo 45 minut pri 180 stopinj C. lijev sladkor. Trdi sneg previdno vmešamo v ohlajeno zmes in na koncu primešamo še 2 decilitra tolčene sladke smetane in slabo pest semen granatnega jabolka. Tako pripravljeno peno nadevamo v večje pecljate kozarce, po vrhu potresemo še s semeni in ponudimo kot samostojno sladico. Po vrhu pene bi lahko prelili tudi sok pretlačenih granatnih semen, ki ga prekuhamo in po okusu sladkamo, ter ohlajenega prelijemo čez vanilijevo peno. Tako pripravljen preliv pa lahko uporabimo tudi pri drugih kremah v kozar- Nada Pignar, prof. kuharstva KRVODAJALCI 15. oktober - Zlatko Zadravec, Sodinci 60; Rudolf Kosajnč, Veliki Brebrovnik 33; Kamilo Kron-vogel, Črmlja 7; Franc Vilčnik, Muretinci 20/a; Žarko Jovanovič, Sovretova 59; Ivan Šešerko, Prvenci 4/c; Zlatko Novak, Stoper-ce 67; Edi Drevenšek, Sedlašek 20; Darijan Lah, Orešje 72; Andrej Čuš, Placar 13; Ciril Predikaka, Majšperk 51; Franc Rižnar, Pole-nšak 41; Martin Brec, Volkmerjeva 7, Ptuj; Drago Sedmak, Kvedrova 4, Ptuj; Silvo Čeh, Spuhlja 143; Boris Potočnik, Cirkulane 79/a. 17. oktober - Miran Rakovec, Šolska 13, Ormož; Milica Pulko, Zakl 12/b; Janez Zafošnik, Lovrenc na Dr. polju 1; Nevenka Le-bar, Gorišnica 93/a; Slavko Mar, Strelci 13/a; Franc Roškar, Bres-nica 15; Marjan Feguš, Stanoši-na 17; Martin Cvetko, Gradiščak 8; Gorazd Skodič, Brunšvik 6/a; Janez Pernek, Dravinjski Vrh 8/a; Marica Kodrič, Nova vas 23, Mar-kovci; Ivan Kolenič, Finžgarjeva 19, Ptuj; Dragica Gajšek, Vinta-rovci 73/a; Martin Cafuta, Gorca 69; Slavica Jelen, Kraigherjeva 22, Ptuj; Vinko Simonič, Dornava 3; Franc Šegula, Polenšak 17; Feliks Hvalec, Gabrnik 48; Vlado Kokol, Dravinjski Vrh 68; Danica Vaupotič, Jurovci 23/a; Stanislav Brodnjak, Dravinjski Vrh 11; Slavko Klajderič, Cirkulane 46; Stanislav Beranič, Cesta na Hajdino 17; Zlatko Hojnik, Zamušani 22/b; Mirko Mesarec, Zamušani 5; Ivan Lesjak, Nova vas 17, Markovci; Ivan Karo, Vintarovci 18; Dušan Cizerl, Destrnik 26; Franjo Bezjak, Trajanova 12, Ptuj; Elizabeta Petrovič, Moškanjci 53/a; Branko Repič, Videm pri Ptuju 24/a; Vinko Toš, Vitomarci 7; Marta Rajh, Dragovič 54; Jože Fideršek, Tržec 34/a; Janko Mohorko, Gorca 63; Anton Medved, Pobrežje 24; Zlat-ko Štrucl, Dravinjski Vrh 2/b; Dragica Simonič, Gabernik 3; Branko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Janez Žnidarič, Lancova vas 96; Aleksandra Kolednik, Pod Pohorjem 6; Janko Kodrič, Bukovci 92/a; Stanislav Vilčnik, Muretinci 20; Franc Hajšek, Prepuž 9; Darij Kornik, Vičava 61; Miha Peklar, Zg. Duplek 53/a; Ivan Jaunik, Ma-jeričeva 10, Maribor; Marko Cvetko, Benedikt 51. Marketing Radia Ptuj, 02 749 34 30, 02 749 34 39, faks 02 749 34 35 e-mail: simona@radÍQ-tednik.si, moJca.brumec@radio-tednik.si ČETRTEK, 31. oktobra: 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj: Miklavž pri Ormožu (Majda FridI in Davorin Jukič) PONEDEUEK, 4. novembra: 16.30 Predsedniški kandidat dr. Anton Bebler 18.00 Predsedniški kandidat Jure Cekuta TOREK, 5. novembra: 12.00 Predsedniški kandidat Zmago Jelinčič SREDA, 6. novembra: 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko) Vaša sporočila sprejemamo na GSM 031 789 999, SMS sporočila pa na 041 818 666! RISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU Slovo od zelenega - prihaja sivo izteka se oktober, poslednji mesec zelenega leta, z novembrom pa že prihaja sivo polletje, v katerem se bo narava odpočila. Svetli del dneva se tudi krči že za toliko, da smo ga pričeli meriti po zimskem času. Kljub mirovanju narave in kratkim zimskim dnevom bo potrebno v tem obdobju izrabiti vremenske priložnosti za pravočasno varovanje in oskrbo vrta in okolja v zimskih razmerah. V SADNEM VRTU je dozorelo in pričelo odpadati listje, s čimer se pričenja obdobje zimskega mirovanja drevnin, ki bo trajalo do brstenja v prihodnji pomladi. Odpadanje listja je odvisno od stanja zrelosti in olesenitve prirastka letošnjih poganjkov, in je različno pri posameznih sadnih vrstah, včasih pa lahko preide v zimo, kar je za drevesa škodljivo. Zorenje in odpadanje listja sta odvisna od nege sadnega drevja, če je prezgodnje, so temu vzrok rastlinske bolezni, za kasnitev vegetacije pa nepravilna prehranjenost. Zgodnje sneženje drevesa, od katerih še ni odpadlo listje, zaradi teže snega poškoduje. Pred snegolomom drevesa obvarujemo, da jih v času sneženja otresamo. V času mirovanja oziroma počitka v sadnem vrtu opravljamo mnoga opravila oskrbe, nege in vzgoje sadnih dreves, ki bi jih sicer v času vegetacije motila v njihovi rasti in razvoju. Sajenje sadnih sadik je že eno izmed takšnih temeljnih opravil, ki ga je mogoče opraviti le v času zimskega mirovanja, po odpadanju listja do začetka brstenja. Gnojenje z organskimi gnojili opravimo v poznem jesenskem času ali pozimi, da se v tleh, kjer ni zmrzali, organska hranila preosnujejo drevesom v dostopno obliko. Počasi delujoča in težko topna rudninska gnojila potrosimo že v jeseni, da se bodo do pomladi, ko jih drevo potrebuje, izprala in raztopila v območju korenin. Z zimsko rezjo sadnega drevja in izrezovanje poškodovanih ali bolanih delov drevesne krošnje pričnemo takoj, ko je odpadlo listje, kar še posebej velja za starejša drevesa. V času mirovanja, ko ni vegetacije, mirujejo tudi tokovi rastlinskih sokov, zato ni nobenih izgub hranil, kot je to v primeru, če pride do sol-zenja. V zimskem času vršimo tudi varstvo rastlin proti tistim škodljivcem in boleznim, ki na sadnem drevju prezimujejo, ter proti glodavcem, ki si v zimskem času zbirajo hrano v sadonosniku, ker je drugod primanjkuje. V sadnem vrtu pozimi opravljamo tudi razna druga opravila, ki so posredno ali neposredno nanj vezana. Ko odpade listje, ponovno skrbno pregledamo in odstranimo ostanke plodov v drevesih ali po tleh, ker se na njih razmnožujejo brezštevilne količine zimskih trosov glivičnih bolezni, predvsem pa gnilobe, ki bo prihodnje leto še bolj ogrožala zdravje sadnih rastlin. Izpod dreves, ki so bila okužena s sadnim škrlupom, kodravostjo in podobnimi boleznimi, pograbimo listje in sežgemo, če pa ga kompostiramo, takšen kompostni kup razkužimo. V OKRASNEM VRTU v tem vremensko spremenljivem času in mogočem naglem prehodu na zimske razmere namenimo pozornost negi in oskrbi rastlin, ki smo jih prenesli v zimsko zavetišče, varstvu drevnin, ki jim še ni odpadlo listje in jih lahko poškoduje zgodnji sneg, ob ugodnih vremenskih razmerah in za sajenje primernem stanju zemlje pa sadimo okrasne drevnine. Rastline v zimskem zavetišču počivajo. V tem času, ko sicer ne vegetirajo, pa skrbimo za redno vlažnost zemlje in da se ne osuši koreninskega gruda. Zalivamo pa le toliko, da zemlja ostane zračna, sicer se korenine zadušijo in prično gniti. Redno jih preglejujemo in skrbimo za njihovo zdravstveno stanje. V ZELENJAVNEM VRTU z gredic pospravimo še poslednje pridelke vrtnin, populimo plevele in odstranimo razne opore, prekrivala in drugo, kar je služilo pridelovanju vrtnin, da bi neovirano lahko pristopili k jesenski pripravi vrtnih gredic za naslednjo pomladansko setev. Gnojenje z organskimi gnojili, še posebej, če za to uporabljamo hlevski gnoj, tega vdelamo v vrtna tla že v jeseni, da se bodo organske snovi čez zimo v tleh razkrojile in da jih drobnoživke predelajo in pripravijo za hrano novim posevkom vrtnin. Pri gnojenju z organskimi gnojili upoštevamo kolobar gnojenja, po katerem letno pognojimo eno tretjino gredic, in to tiste, ki so po setvenem načrtu namenjene pridelovanju zelenjadnic in plodovk, ki uspevajo v sveže gnojenih vrtnih tleh. Grede globoko prekopljemo ali pre-lopatamo, ki pa jih površinsko ne poravnamo, temveč jih pustimo v grobi brazdi. Tako ostane večja površina, ki bo sposobna sprejeti čim več padavinske vode, zlasti snežnice, pod vplivom zimske zmrzali pa se bo obnovil drobno zrnati zlog vrtne zemlje, kar je še posebej pomembno za težja ilovnata tla. Če so tla kisla, kar smo spoznali po slabših pridelkih, večji zaplevljenosti in mahovosti gredic med letom, jih bo potrebno apniti. Apnenje vselej opravimo na nezasajenih tleh, da se kalcij veže za delce tal in postane neškodljiv za mlade in nežne koreninice vrtnih posevkov. Z dolgoletnim vrtnarjenjem in enostransko rabo postaja vrtna zemlja vse bolj utrujena in manj rodovitna. Ko se znajdemo v tej zagati in se nam vrtnarjenje ne izteče, kot smo si želeli, je priporočljivo pred jesensko obdelavo in gnojenjem vzorce vrtnih tal oddati v najbližji pedološki laboratorij, kjer bodo na podlagi analize ugotovili pristnost in pomanjkanje osnovnih rastlinskih hranil in temu priporočljive ukrepe ter navodila za zboljšanje rodovitnosti naših vrtnih tal. Gnojenje in drugi vložki v vrtna tla na osnovi analize zemlje so najsmotrnejši in gospodarni ukrep pri vrtnarjenju ter najboljše dopolnilo k našim izkušnjam. *** Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, 27. in 28. oktobra ter 6. in 7. novembra, zaradi korenine, 28. in 31. oktobra ter od 1. do 4. novembra, plodov, 31. oktobra ter 8. in 9. novembra, in rastline, ki jih pridelujemo zaradi cveta, 4. in 5. novembra. Priporočljivi dnevi se nanašajo na vse zasaditve in setve v hišnih setvenicah, rastlinjakih in na prostem. Miran Glušič, ing.agr. cu INFORMATIKA Siemens Wristphone Med pestro izbiro novitet si častno mesto zasluži Siemen-sov prototip ročne ure - mobilnika, poimenovan preprosto, vendar u~inkovito - Wristphone. Trifrekven~na tehnika v kubi~nih primeren za serijsko proizvodnjo, sama uporaba to dokazuje. Ko smo že pri tem; potrebnega je kar nekaj privajanja. Skromne mere, majhno {tevilo gumbov, relativno skromen prikazovalnik in druga~en na~in komunikacije zahtevajo svoj ~as. Wristphone ima vgrajen zvo~-nik, preko katerega lahko v mirnem okolju povsem spodobno sli{imo sogovornika. Na to pa lahko pozabite med sprehodom po bu~nih ulicah ali v diskoteki. Takrat si lahko pomagate zgolj s slu{alko. Uporaba zahteva privajanje centimerih Pri razvoju Wristphonea je Si-emensove inženirje vodila želja po stvaritvi miniaturnih sestavnih delov, ki bi združeni nudili vsaj toliko tehni~nih ~udes, kolikor jih lahko pri~akujemo pri povsem spodobnem mobilniku srednjega razreda. Vse to skrito v izredno skromne dimenzije ro~ne ure, ki po svojih merah ne presega nekaterih povsem obi-~ajnih digitalnih ur. Wristphone je tudi ustrezno lahek, njegova masa pa je skromna-peresnih 36 gramov. Povsem uporaben prototip Wristphone je na prvi pogled Sveže pe~eni uporabnik si mora vzeti nekaj ~asa za privajanje na posebnosti te miniaturne napravice, pri tem pa Tehni~ni podatki Teža: 36 gramov Akumulator: 550 mAh Li-Ion Čas v pripravljenosti: 220 ur Cas pogovora: 5 ur Prikazovalnik: 4 vrstice, grafični Frekven~na obmo~ia: GSM 900/1800/1900 Govorno izbiranje: 20 spominskih mest je zelo pomembno spoznavanje funkcij tipk s katerimi krmilimo Wristphone. Na zgornji stran opazimo dve relativno veliki tipki z znanima simboloma v rde-~i in zeleni barvi. Pomen teh dveh simbolov je zagotovo znan vsem, ki imate vsaj malce iz-ku{enj z mobilno telefonijo. Poleg teh dveh se na vsaki strani Wristphonea skrivata {e po dva gumba z vgraviranimi ikonami, znanimi z drugih Siemensovih mobilcev. Prvi dve tipki služita za premikanje po izbirnikih navzgor ali navzdol, drugi dve pa služita za vstop v telefonski ime- Postanite novi naročnik Tednika vaše štajerske kronike in izkoristite priložnost: 0 >(J Û. N NAROČI LNICA: Naročam časopis Tednik do pisnega preklica, irl čemej^bom^rve štiri številke prejemal(a) bréžpiácno. NaroîUmq^bom poravnaval(a) v trimesečnih obrokih. I/) NOV NAROČNIK: Ime in priimek: Naslov: Pošta: _ DS: ,Tel.: Datum naročila in podpis: i Naročilnico pošljite na naslov: Radio-Tednik d.o.o., Raičeva 6, 2250 PTUJ. Novi naročnik s podpisom na naročilnici potrjuje, da na TEDNIK doslej ni bil naročen oziroma je prekinil naročniško razmerje pred več kot 120 dnevi. nik in vstop v izbirnike. Sam vnos {tevilk in ~rk je precej dol-go~asno opravilo. Za vsako ~rko ali {tevilko se moramo z izbirnima tipkama premikati gor ali dol vse dokler ne naletimo na pravo. Potem se prestavimo za eno mesto na desno in ponovimo postopek..ter tako vse do konca. Miniaturizacija pa~ zahteva žrtve. Modni dodatki Wristphone je kot se spodobi opremljen s kupom dodatne "opreme". Na voljo je ve~ barv pasu, usnjene torbice za prena{anje okoli vratu ter ve~ barv ohi{ja. Zunanjost je mo~ oblikovati po lastni zamisli in si tako zagotoviti individualen videz. Kot je razvidno iz slik je Wristband sestavljeni izdelek, ki ga je mo~ razdeliti na dva dela in sam Wristphone prena{ati tudi kje drugje kot na zapestju. Slednje bo {e posebej v{e~ predstavnicam nežnej{ega spola, ki za razliko od fantov raje uporabljajo torbice za okoli vratu in podobne, »trendy« nahrbtnike. za zaklju~ek samo to. Wristphone bo na trgu zelo verjetno povzro~il pravi naval mladostnikov v prodajalne. Straši, pri~nite var~evati. NOVICE Intelov protesor v mobilnikih Intel se je odločil vstopiti tudi na mobilno sceno, kjer do sedaj s svojimi izdelki ni resno nastopal. Izdelal je serijo procesorjev, ki bodo zlahka poganjali mobilne telefone. Njihova posebnost je zelo majhna poraba energije, hkrati pa zmogljivost na stopnji, ki je v mobilnem svetu {e nismo poznali. Intel bo skromno porabo energije dosegel tudi s poenotenjem flash pomnilnika in procesorja v enem ohi{ju. Mnogi ne vedo, da trenutno precej velik del procesorjev, ki poganjajo mobil-nike, izdeluje Texas Instruments. Intel je do sedaj bil stranski igralec na tej sceni. Procesorji Xscale so sicer namenjeni dlančnikom, vse večje procesorske zahteve v mobilnikih pa jih (seveda precej prilagojene) delajo zanimive tudi za uporabo v teh napravah. Pred Intel se sedaj postavlja {e najve~ji problem: izdelati mora procesor, ki nadzira radijske signale, ki se pretakajo med mobilnikom in omrežjem. Kdaj bo razvit pri Intelu ne želijo povedati. Poleg vsega navedenega je Intel predstavil {e flash pomnilnik, ki ima v primerjavi s konkurenco za nekaj deset odstotkov nižjo porabo energije, zapakiran pa je tudi v opazno manj{e ohi{je. Pomnilnik pride na trg sredi prihodnjega leta. Gatewayev prestop k Corelu Gateway se je odločil, da v svoje računalniške sisteme ne bo ve~ serijsko name{~al Microsoftovega paketa Office temve~ bo raje pre{el na Corelov WordPerfect. Corel je pred leti kupil podjetje, ki je izdelalo zelo znani aplikaciji WordPerfect in Quattro Pro. Tokrat bosta na voljo v deseti različici, ki v dobršni meri obvladata tisto ker mnogi menijo, da je rezervirano le za Microsoftove aplikacije. Kakšen bo odziv kupcev na Gatewayjevo potezo bo pokazal čas. Verjetno pretiranega navdušenja ne bomo beležili, morda le kanček zaradi rahlo nižje cene. Corelove aplikacije so namreč cenejše od Microsoftovega Of^icea. Podobno potezo so bolj ali manj izrazito potegnili tudi pri HP-ju, Dellu in Sonyju. Obsuti z e-po{to Elektronska pošta zasipa naše poštne predale. V nekaj letih bo promet presegel 60 milijard elektronskih sporočil dnevno. Svetovalno podjetje IDC ocenjuje da je sedaj dnevno poslanih okoli 31 milijard sporočil, leta 2006 pa se bo obseg podvojil. Takšen razvoj dogodkov bi lahko po mnenju IDC povzročil težave mnogim predstavnikom podjetij »nove ekonomije« saj bodo zaposleni porabili občutno več časa za prebijanje skozi prejeta elektronska sporočila. V mnogih podjetij že sedaj zaposleni za prebiranje in odgovarjanje na sporočila porabijo tudi več kot uro časa. Hkrati narača tevilo nadležnih spam sporoči», ki navkljub filtrom, marsikje predstavljajo pravo nadlogo. 60 milijard sporočil dnevno bi tudi zahtevalo povečanje zmogljivosti povezav in strojno-programske opreme internetnih ponudnikov. Med žrtve lahko prištejemo tudi poštena e-marketing podjetja, ki že dandanes le stežka poslujejo s kaj več kot skromnim dobičkom, povečano število e-poštnih sporočil pa bi poskrbelo še za manjšo odzivnost morebitnih kupcev. Zani- mivo je da naj bi več kot polovico e-sporočil tvorila zasebna pošta, dobršen del je avtomatskih poslovnih sporočil, prava poslovna sporočila, ki jih napiše človek pa bodo v manjšini. (S.Š.) Človek-raiunalnik: neodločeno S pravičnim neodločenim izidom 4:4 se je v Bahrajnu končal šahovski dvoboj človeka proti računalniku. V zadnji, osmi partiji sta se ruski velemojster Vladimir Kramnik in elektronski šahovski program "Deep Fritz" razšla z remijem že po 21 potezah, kar je bila najkrajša partija v dvoboju, saj 28-letni Moskovčan kljub belim figuram ni želel ničesar tvegati. Arnesov rekord Arnes je dosegel nov hitrostni rekord, ko je preko Dantejevega omrežja v Madrid poslal 675 MB veliko datoteko. Pot dolga 2518 kilometrov se je izkazala za zelo prepustno. Datoteka je na cilj prišla prej kot v 12-ih sekundah, strokovnjaki pa so potem izračunali prenosno hitrost 1215 terabitov na sekundo. Hitrej{e zgo{ienke Microsoft, Panasonic ter FujiFilma predstavljajo tehnologijo zgoščenk HighMAT, ki obljublja izredno pospešitev delovanja. HighMAT uvaja mnogo novosti. Največja je ta, da pri njem vsaka datoteka vsebuje tudi podatke o vrsti datoteke. Tako pogon prilagaja način branja podatkov tipu datoteke. Branje je tako optimizirano, dostop do podatkov pa mnogo hitrejši. Odzivnost naj bi celo dosegala tisto, ki jo nudijo povprečni trdi diski. Opera na mobilnikih Norveško podjetje, ki razvija spletni brskalnik Opera, obljublja posebno različico, ki bo delovala na mobilnih telefonih. Njena posebnost, ki jo loči od konkurence je predelava formata in ukazov HTML v tej smeri, da je omogočen prikaz celotnih spletnih strani na zaslonu mobilnega telefona. Tutows zopet pri SiOL-u SiOL je ponovno vzpostavil zrcalni strežnik za spletno stran TUCOWS na naslovu Tucows.siol.net. Tucows je spletna stran za prenos programske opreme za več platform: Windows, Macintosh, Linux, BSD, ipd. Obstaja že od leta 1993 z geslom ''Hitro, preprosto in brez virusov''. Treo 90 Na slovenski trg je prispel Handspringov dlančnik Treo 90, katerega posebnost je barvni zaslon in skromne zunanje mere. Treo 90 se poleg barvnega zaslona ponaša še s tipkovnico namesto prostora za prostora za prepoznavanje črk. Dodajmo da je Treo 90 zgolj dlančnik, saj nima vgrajenega mobilnega telefona. Hewlett Packard sedaj le HP Blagovna znamka Hewlett Packard umira. Po novem Hewlett Packard tudi uradno ostaja le HP Migracija na novo blagovno znamko se odvija že dalj časa, z novembrom pa je takšen tudi uradni naziv podjetja. Ime Hewlett Packard menda po mnenju mnogih preveč spominja na gospoda Billa Hewletta III, ki je močno nasprotoval združitvi s Compaqom. ZA KRATEK CAS NAŠ ROKOM. VRATAR (BOŠTJAN) PREJETJE, PREVZEM PRISTANIŠČE ŠVEDSKA LETALSKA DRUŽBA ENOTA ZA EL. TOK MAJHEN TURKE-STANSKI VOLK DVIG, VEČANJE AJDOV MED OTOK NA JADRANU ŠKROBNA ENOTA ESTONEC KARLOVAC TISKANJA FRAN TRATNIK DRUŽINA PAPIG AMERIŠKI PEVEC (NEIL) BOJNI STRUP RUDOLF INERMANN PRISKLEDNIK, LIZAVT PAVZA ŠKARJICA ORGANSKA KEMIČNA SPOJINA HRVAŠKI PEVEC VUKOV TISKARSKA ZVEZDICA RUDI OMOZA SSSSS ALEŠ KUNAVER STAREJŠI FINSKI ROKOBOREC DRŽAVA V ZDA TISKARSKA MERA RIMSKI PAPEŽ PIJX. (GIUSEPPE) ZLITINA BAKRA IN KOSITEA IDEJA ALENKA KEJŽAR OSMI TON BREDA ZOREČ DEL STAVBE, KRILO ZAJEČAR OČKA KAČJI GLAS VZHOD LUKAV IZRAELU LIDIJA TAVČAR TONE UH Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: kamen, omara, lasan, volk, hostar, BZ, koštrun, Era, rak, 1st, Astrid, ujec, Emo, nit, SO, Elo, dan, Azevedo, trizob, lan, ribon, Enna, nart, Miren, kis, loj, bisernica, avizo, Isere, asterisk, Enej, CT, os, Maat, Oto, Zama. Ugankarski slovarček: ACEV = makedonski narodni heroj (Mir~e, 1915 - 1943), ADIV = majhen turkestanski volk, AJA = v Indiji pestunja doma~inka, METIN = muslimansko mo{ko ime, SARTO = pravo ime rimskega papeža Pija X. (Giuseppe, 1835 - 1914), SEDAKA = ameriški pevec (Neil, 1939, Oh, Carol), SOMAN = dolgotrajni živ~ni bojni strup, SPARK = model Alfa Romeo, TERCIJA = tiskarska ~rka, za dve stopnji ve~ja od cicera JŠE POZNANSTVO Brata si neizmerno želita iti v kino na ogled zanimivega kriminalnega filma, ki ga že dolgo propagirajo. Ker pa sta vedela, da mati zasluži premalo in da je možnost, da jima bo dala denar za vstopnici, izredno majhna, si nista upala prositi za denar. Starejsi brat rele mlajšemu: "Pojdi k mami, ji pomagaj pri pomivanju posode, potem pa jo prosi za denar!" "Ne grem. Kar ti pojdi, ker jo dalj časa poznaš." GRDI OTROCI "Miha, ali si še slišal, kako se naredijo grdi otroci?" je vprašal Jure. "Ne, nisem!" "Potem pa vprašaj svojega očeta in mamo!" TATVINA V parku se igrata dva dečka in zagledata ljubezenski parček, ki se na klopi strastno poljublja. "Kaj delata?' je vprašal mlajši fantič. "Mislim, da ji on hoče ukrasti švečilni gumi!" je odgovoril starejši. TURISTI Dva španska dečka sta listala knjigo o slikarstvu. Ko sta odprla stran, na kateri je bila prikazana Rubenso-va slika, je eden rekel: "Poglej, gola telesa!" "Ja, turisti, turisti!" se je oglasil drugi deček. Aforizmi by Fredi Drobtine so bile včasih sestavina, potrebna za pohanje, danes pa so mnogim Že vsakdanji kruh. *** Osebno bi se najraje pridružil stranki združenih listnic. *** Sedanja jara gospoda izvira iz včerajšnje jare tovarišije. *** Ljubezen je najprijetnejši samovžig. *** Res je, da tudi slepa kura zrno najde, vendar ji zaradi tega ne gre slepo zaupati. *** Najbolj nevarna so orožja dolgega dosega, s katerimi upravlja kratka pamet. *** Miroljubni so za politiko majhnih korakov, militantni za politiko dolgega korakanja. *** Nedelja je gospodov dan le za gospodo. LUJZEK Dober den, vsoki den! Bejžmo, bejžimo, g^^ na oktob^-r se n^^emb^-r sp^^^la. Spomin na mrtve in žive je pred nami. Ce se ne rodiš, nemreš vmreti, ce vmerješ pa nemreš živeti. Mrtvim vsa cast in spoštovanje, živim pa oblast, ke bomo lehko vmrli. To je pac nekšna moja življenjska fizolo-fija, ki kak provi moja Mica drži kak pes ježa. Na britofi bo zagorelo na taužnte svec, vrtnari in cvetlicari bodo rožice pro- dali, šteli tolarcke in si popločali celoletno delo. Jaz vam iz svojih izkušenj p^^vem in to tudi j^^no napišem, da je z rožicami dosti dela, glih tak kak z ženskami. Potrebno jih je posejati, okopati, obrezovati in nasploh rad meti, da potli lepo cvetijo in nas razveselijo. Lepo se mi zdi, da so se naši Prleki iz Trnovske vasi spunli na svojega vejkega rojaka in sokrajana Jakoba Gomilška, ki je pred dovnimi leti napisa tisto znamenito pesem Slovenec sem, Slovenec čem ostati, poleg drugih pesnitev pa še tisto lepo pesmico Dere sen jaz mali bija, te je luštno blo... Jakob Gomilšak, vejki Prlek si je zasluža mednarodni simpozij, ki se mu ga v okviru občinskega proznika Trnovske vasi pripravili domača občina, ministrstvo za šolstvo znanost in šport, Univerza v Marprogi, Ustanova dr. Antona Trstenjaka in drugi, ki se zavedajo, da je bija Jakob Gomi-lšak veljki Prlek in Slovenec. Predugo je bija skrit pod tepihom oziroma preprogo slovenske (ne)domoljubnosti inje zato prav in zodji cajt, da je priša na svetlo svetlejše zgodovine. Kak vidite, me je malo zaneslo v spomini na Jakoba Gomilška, prav in pošteno pa je, da sen to jaz mali Lujzek Prleški to tudi napisa, če glih bodo znanstveniki o njem in o tem napislai in povedali dosti več. Mali slovenski narod preveč pozobla na svoje vejke sinove in hčere iz pretklosti, ki je temelj naši gne-šjosti, če glih nekateri tega ne bi radi priznali. Kak poriva zgodovino in provi pregovor: "Keri ne spoštuvle preteklosti, tudi sedanjosti neje vreden..." Vas lepo podavlja Vaš (ne^-vreden Lujs prleški, haloški, kujleški in še malo fcoj. OVEN 21.3. do 20.4. Razgiban, živalien in prav "kiepetav" teden je pred vami. Imeii boste veiiko stikov z ljudmi, kijili imate radi. Kaj iahko se zgodi, da boste sre~aii osebo iz preteklosti, le pogovorite se z njo. BIK 21.4. do 20.5. Dinamičenteden, izpolnjen z vro~i~no dejavnostjo. Giede vaše ijubezenske zveze vam zvezde niso ravno nakionjene, boste pa zopet dobiii priiožnost za pogovor. Ne bi biio siabo, ko bi raz~istiia s pretekiostjo. DVOJČEK 21.5. do 20.6. Tudi za vas bo ta teden zelo živahen, vitaien, strasten in dinami~en. Ogromno iahko dosežete, saj boste imeii veliko energije, ki jo lahko uporabite za šport, rekreacijo, fizi~no deio in podobno. RAK 21.6. do 22.7. V dneh, ki prihajajo, boste stopali po spolzkem terenu, zato naj vas vodita predvsem občutek in intuicija. Še vedno ste v nevarnosti, da nekaj izgubite, varujte se predvsem zahrbtnih besed. LEV 23.7. do 23.8. Razgiban teden, toda paziti morate, da vas ne zanese preveč daleč, ker se kaj lahko zgodi, da boste izgubili trdna tla pod nogami. Zelo uspešen bo četrtek, manj uspešni pa boste v ponedeljek. DEVICA 24.8. do 23.9. Rahlo stresen teden, predvsem kar se partnerske zveze tiče, saj bo prišlo do preizkušanja moči ali vsaj strpnosti. Nič ne boste mogli narediti, zato je bolje, da počakate na "svoj" trenutek, saj ni več tako daleč. TEHTNICA 24.9. do 23.10. Zelo prijeten teden, zlasti od petka naprej. Postali boste pogumnejši, razdvojenost bo minila, dileme pa odpadle. Tudi v Ijubezen-ski zvezi se bodo stvari začele odvijati v smeri, ki si jo želite. ŠKORPIJON 24.10 do 22.11. Vtem tednu boste izredno ustvarjalni, vse vam bo šlo kot po maslu. Poskušajte nadaljevati tak tempo tudi v bodoče, ker imate pred seboj izjemno udobje. Problem, ki ga imate, boste razrešili. STRELEC 23.11. do 21.12. Polni boste energije. Postali boste močnejši, odločni, pogumni, drzni, morda celo bojeviti. Sodelavci vas ne bodo prepoznali, ne obremenjujte se s tem, ampak obdržite ta svoj tempo. KOZOROG 22.12. do 20.1. Stabilen in zelo uspešen teden je pred vami, v katerem se bo začela dolgoročna ali dolgotrajna sprememba, povezana s službo. Lahko, da boste dobili priznanje, možnost je tudi glede nove službe. VODNAR 21.1. do19.2. Teden bo zelo družaben in živahen. Neka negotovost, ki vas drži v šahu, bo kmalu minila. Že v prvi polovici tedna boste Že vedeli, v katero smer je dobro, da greste. V ljubezni vas čaka pozitivna sprememba. RIBI 20.2. do 20.3. Umirjen teden, saj boste v sebi začutili, da je prišel čas, da se bolj "zresnite" in postanete še bolj uspešni. Konec tedna si oddahnite in ga preživite v družbi najdražjih. Z ljubljeno osebo si naredite romantičen dan. Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spietni strani: www.astrostudio-majda-sp.si. ODRASLIM PREPOVEDANO Obujanje spominov je čudovrta stvar tudi v glasbi, saj nas le-ta veže na pomembne oziroma nepozabne trenutke našega življenja. *** Britanski pevec ROBBIE WILLIAMS je podpisal sanjsko glasbeno pogodbo in bo 18. novembra izdal novi album Escapology, ki bo nasledil naslednje njegove mega uspe{ne albume Life True A Lens, I've Been Expecting You, Sing When You're Wining in Swing When You're Winnnig. 28-letni glasbenik blesti v novem {ti-klu FEEL (*****), ki glasbeno variira med lahkotnim popom in rockom. *** NO ANGELS je nem{ka Popstars skupina (naj omenim, da naša Popstars skupina Bepop fantastično ali kot sveže žemljice prodaja album Bodi zvezda in se približuje že dvojni platinasti nakladi) je vstopila v glasbeni svet z uspe{nico Daylight In Your Eyes, medtem ko se njihova zadnja uspe{nica imenuje Still In Love With You. Ženski kvintet je z zgo{čenke Now Us snel osvežujoč, atraktiven in erotičen komad LET'S GO TO BED (****), katerega je ritmično obdelal Mousse T.. Omenjeni studijski mojster pa slovi po vročih plesnih remix in dve njegovi najbolj{i stvari sta Horny in Sex Bomb. Druga nem{ka Popstars skupina se imenuje BRO'SIS in nam je že postregla s tremi hiti I Believe, Do You in Heaven Must Be Missing An Angel. Plesno-pojoča skupina izkazuje moč več-glasnega solidnega petja v dinamičnem r & b komadu HOT TEMPTATION (***), ki pa ga potisne v povprečje zateženo rapa-nje. *** Britanska pevka SOPHIE ELLIS BEXTOR je ujela zmagovalni vlak, ko se je spoznala z italijanskim producentom Spillerjem in je za njega zapela fantastično uspe{nico Gro-ovejet. Prikupna rdečelaska izvaja ponovno fini house komad MUSIC GETS THE BEST OF ME (***) s pozitivnim besedilom in ga boste na{li na plo{čku Read My Lips. *** Britanska skupina RIGHT SAID FRED je bila ustanovljena leta 1990 in jo trenutno sestavljata le brata Fred in Richard Fairbrass. Duet prom^'vira novo sproščeno plesno popevko I LOVE YOU BUT IN DON'T LIKE YOUE (***), ki bazira spet na butastem, vendar smešnem besedilu. *** Nemška pevka SARAH CONNOR se še potepa po domači lestvici s hitom One Nite Stand, ki ga je s svojim rapanjem dopolnil priznani Wyclef Jean. Solidna pevka vam bo v skladbi SKIN TO SKIN (****) dala posebni občutek ugodja v tej neprezahtevni melodični skladbi, pop baladi. *** KIM WILDE je zmagovalka v 80. in njena največja uspešnica nosi naslov You Came. Po raznih vzponih in padcih se diva vrača z nepričakovano udarno priredbo klasike BORN TO BE WILD (***) zasedbe Steppenwolf. *** Kanadska pevka SHANIA TWAIN je posnela kar nekaj albumov, preden je "eksplodirala" in prišla do mednarodnega uspeha z albumom Come On over. Country zvezdnica je v novi skladbi I'M GONNA GETCHA GOOD (****) združila energični oziroma divji country in folk glasbeni stil. Kanadska pevka DIANA KI-ZALL je pojem popularne jazz glasbe. Njeno kvaliteto lahko preverite na kompilacijskem albumu Live in Paris. Dodatek na tej kompilaciji pa je studijska čutna priredba pesmi JUST THE WAY YOU ARE (*****) in jo lahko slišite tudi v filmu The Guru. V originalu pa je to pesem izvajal Billy Joel, ki je zanjo leta 1977 prejel grammyja za pesem leta. *** Britansko zasedbo COLDPLAY sestavljajo Will Champion, Chris Martin, Guy Berryman in Jonny Buckland. Letos so fantje že postregli s hitom In My Place in fantastično zgoščenko A Rush Of Blood To The Head. Cas je, da vas kvartet odpelje v vaš sanjski svet z briljantno magično klavirsko rock balado THE SCIENTIST (*****). David Breznik Čudovito jesensko darilo - Kreslin~ice! Vlado Kreslin je glasbeni idol mnogih generacij in tem je v teh čudovitih jesenskih dneh poklonil kompilacijski album Kreslin~ice- najljub{e pesmi. Vladek iz Beltinec je pred solo kariero igral in pel pri skupinah Apollo, [pirit, Horizont in Martin Krpan. S slednjo je za~el krojit slovensko glasbeno sceno in z njimi je posnel dva albuma Od vi{ine se zvrti in Bogovi in ovce. Leta 1991 vrhunski glasbenik stopi na solo pot s plo{~o Namesto koga roža cveti, ki so ji sledile naslednje ploš~e Spomin~ice, Najlepša leta našega življenja, Nekega jutra, ko se zdani, Pikapolonica, Muzika in Pti~. Ce združimo najboljšo glasbo iz omenjenih ploš~kov dobimo Kreslinčice. Dvojni album prinaša kar 31. pesmi in za več kot dve uri sanjske glasbe! Na prvem CD- ju boste obujali spomine in peli ponarodele hite, kot so Tista črna kitara, Tvoje jutro, Dan neskončnih sanj, Namesto koga roža cveti, Spominčice, Vsi so venci vejli, Nekega jutra, ko se zdani, Vriskanje in jok, Dekle moje, Lahko bi vzletela... Dodatek je nova etno/rock skladba Tak kak riba brez vode (skladba je že velik hit na slovenskih radijskih postajah ) in mene glasbeno zelo spo- minja na glasbo skupine The Doors. Drugi CD je totalno presenečenje in zmaga. Zakaj zmaga? Uvodno skladbo Od višine se zvrti je na genijalen in izjemno agresiven način priredila najpopularnejša slovenska rock skupina Siddharta ( Vlado je fantom pomagal pri njihovem hitu Lunanai ). Sledi magičen trip-hop remix pesmi Mladi Marko, ki bi ga oboževali tudi sami prvaki trip-hop glasbe Po-rtishead. Originalnost ciganske oziroma romske glasbe boste začutili v klasiki Namesto koga roža cveti, ki jo je umetnik priredil za film Halgato. Posebni gostje drugega dela so Indexi, igralci SNG Drame, Horizont, Lidija Bajuk, Vali, Hans The-essink in Rade Šerbedžija. Originalnost omenjenih gostov in njihovo glasbeno pestrost boste slišali v pesmih Voljelo se dvoje mladih, Tam, kjer so puške, Te igre bo konec, Prošetao Mujo mlad, Sitting On Top Of The World, Ljubav se ne traži in Muzikanti. V glasbi Vlada Kreslina so slišne prvine popularne glasbe, rocka, etna, romske glasbe in balkanske glasbe. Ljudski junak nam je v teh letih prirasel k srcu in Kreslinčice so izredno lep spominek ali darilo. Cas je, da zapojete kakšen refren ob Vladeku in da pohitite v glasbe trgovine, saj če boste še imeli srečo boste ta fantastičen dvojni album dobili za ceno enojnega. David Breznik 'TRIPLE X' Režija: Rob Cohen Producent: Creighton Bellinger, Neal H. Moritz Scenarij: Rich Wilkes Igrajo: Vin Diesel, Samuel L. Jackson, Asia Argento, Marton Csokas, Joe Buca-ro, Eve, Richard Kruspe Ce se publika kdaj slu~ajno nasiti kilometrskih serij Jamesa Bonda, je substitut na dlani: Vin Diesel: pobrit, s poslikanim in do popolnosti izklesanim telesom, drzen, nepredvidljiv in vedno zmagovalec. V filmu, ki je zlitje adrenalina, akcije, tato- o-jev in kaskaderskih podvigov, je poslastica za dve vrsti populacije. Sodelujoči spol si bo lahko spočil oči na glavnem igralcu, tisti, ki pa se navdušujejo nad akcijo, pa si je lahko tu privoščijo zajeten zalogaj. Agent nove dobe, Xander Cage, je nekaj posebnega, saj ga brazgotinasti Gibbons Samuel L. Jackson) izbere za reševanje 1043 MiJz'^i . Asereje (The Ketchup Song) - LAS KETCHUP^ — 2. Dilemrna - NELLY & KELLY ROWLAND ^ 3. The Tide is High - ATOMIC KITTEN 4. Just Like a Pill - PINK 5 -Die Another Day - MADONNA B.-ihG Game of Ldve - BANTANA^Sc Í4ICHAELLE BRANCH ^7. Don't Stop - ROLLING STONES- ^ b/I Can't Stop Loving you - PHIL COLLINS 9. Cleanin' Out my Closet - EMINEM ID. Life Goes on-LEANN RIME Vsak^ s>o\?o^o m