17. Dokladni list k 18. listu Novic. 1849. Kdor želi, kako oznanilo v dokladni list natisniti in Novicam perdjati, plača za vsako verstico z navadnimi srednjimi čerkami 4 kr., če oznanilo le enkrat natisniti da; dvakrat 5 kr. trikrat pa 6 kr. jr. Klaznik i ===g=s==== ======= ^^^^^^^» Oznanila c. k.- deželniga poglavarstva. št. 5794./1304. Razglas (73.) (3) č. k. ilirskiga poglavarstva. — Naznanjenje dni, kadaj, in krajev, kje se bodo za tekoče leto podarila ali premije za konje na Krajnskim delile. Podarila za konje se bodo v tekočim letu, kakor poglavarstvini razglas od 27. sušca 1829 št. 6796 ukaže, v zdolej imenovanih dneh in v sledečih štacionih za krajnsko deželo delile: Stacijon Dan delitve podaril Število podarjenih konj Za tri leta stare konje 1 Cekinov Za tri leta stare konje 1 Cekinov Za tri leta stare konje 1 Cekinov C3 "-4 a © Ji a "5 o ss rJl Kresija žrebcov kobil jkup žrebičkov Postdnjska v Postonji 3. veliciga travna 1849 1 0 1 20 1 14 5 6 30 64 Ljubljanska v Krajnji 21. velieiga travna 1849 1 6 1 20 1 14 5 6 30 64 Novomeška v Mokronogu 25. veličina travna 1849 1 6 i 20 1 12 5 6 30 62 Te pravila se ravnajo po sledečih opomnih: Konji, ktere hoče kdo po teh podarilih podarjene imeti, morajo popolnama tri leta stari, torej v letu 1845 rojeni, in od davkam podverženih podloznikov do tretjiga leta izrejeni biti, kar se mora na podarilnim mestu komisii, ktera podarila deli, z od kantonske gosposke poterjenimi pismi spričati. Konji žlahtne in druge gospode nemorejo podarjeni biti. Žrebički od cesarskih žrebcov pa tudi od druzih pooblastenih gospodarjev žrebcov znajo imenovanih podaril deležni postati, pa vunder imajo žrebički od cesarskih žrebcov predstvo. Narveči podarila ne zamorejo samo ali pred druzimi žrebci, ampak brez razločka spola vsi konji dobiti, ktere komisija nar bolj vredne spozna.^ Gospodarjem tacih konj se tadaj na znanje da, v gori imenovanih dneh in krajih se s svojimi konji znajti. V Ljubljani 31. sušca 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. Št. 7683. Naznanilo (89.) (D c. k. ilirskiga poglavarstva. — Po naprošiv-nim dopisu c. k. generalne komande v Gradcu od 10. maliga travna 1849 št. 3949 se da sledeče naznanilo zastran denarnice, v kteri so bile vse poroštva (kavcidni), založeni denarji in druge shranjene reči, in ktere je bivši poveljnik monturne komisije v stari Budi (Altofen) Gabriel žlahtni Gergve sabo vzel, ko je k sovražniku prestopil na znanje. V Ljubljani 13. maliga travna 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. Naznanilo Od c k. monturne komisije v stari Budi se da na znanje, de je bivši poveljnik te monturne komisije Gabriel žlahtni Gergye o njegovim prestopu k sovražniku poglavitno denarnico sabo vzel, v kteri so bile vse poroštva (kavcioni), založeni denarji in druge shranjene reči. Med temi so: Deržavne dolžne pisma od leta 1816. Št. 3959 s 13 kuponi za.....100 gold. Deržavne dolžne pisma od leta 1834. Seriai269 št. 25368 petina 33 n rt 35 35 35 2004 590 2062 1974 2482 2492 33 33 33 33 53 33 40075 petina 11798 pet petin 41239 petina 39465 petina 49624 petina 49825 petina (Vs) s 100 gold. 100 250 100 100 100 100 OA3 33 33 33 33 33 33 33. 3? Deržavne dolžne pisma od leta 1839. 33 35 33 3) 33 33 Seriaii50 št. 22997 petina 33 33 33 33 33 33 33 1846 2479 2479 4053 4053 4234 5992 33 33 33 33 33 33 33 36901 petina 49562 pet petin 49566 pet petin 81044 pet petin 81045 pet petin 84668 pet petin H9824 pet petin CA) s 33 CA) 33 33 33 73 33 33 33 33 33 33 33 n 50 gold. 50 250 250 250 250 250 250 v> 33 33 33 33 33 33 % — 54 — 3) 3) 3) 37 » 35 55 3? C5/s) » 250 CY6) J? 50 3) ;? 55 5) 5? J? 5? 55 35 3? 3? n 33 33 33 33 3) 33 33 3? 33 33 33 53 33 33 33 33 33 33 33 3? 33 3? 33 33 33 3? 33 33 33 33 33 33 33 33 33 33 33 50 50 50 50 50 C%) 33 M° 250 250 250 50 33 3? 33 33 33 33 33 33 33 33 33 53 29474 pet petin ^ /5j „ *ov „ 31033 pet petin „ „ 240 „ 41489 dve petini CVs) 53 10° 35 48814 pet petin p/5) „ 250 „ 52803 dve petini (%) „ 100 „ 87832 pet petin (%) „ 250 „ 44181 pet petin „ „ 250 „ 53914 petina 33 Seriai846 št. 36901 petina (Vs) s 50 gold. 4757 „ 95137 petina „ „ 50 „ 446 „ 8909 petina „ „ 50 „ 1817 „ 36332 tri petine (3/5) 33 15° 35 2875 „ 57491 tri petine „ „ 150 „ 1237 „ 24735 dve petini C%) 33 10° 1474 1552 2075 2441 2641 4392 2210 5. oddelk Seria5364 2063 2205 1677 1422 1881 1442 5686 3486 5518 4517 666 3460 2912 1749 3121 1183 166 318 4695 2362 2064 2039 4995 Št. 59172 za 1000 gold. s 33 kuponi 33 33 35 33 33 33 35 33 33 33 33 33 33 33 33 33 33 35 35 33 33 33 33 33 33 33 33 33 33 33 33 33 35 33 33 33 33 33 33 33 33 33 33 33 33 33 33 33 33 107280 pet petin (5/5) 33 25° » 41259 pet petin „ „ 250 „ 44091 pet petin „ „ 250 „ 33530 pet petin „ „ 250 „ 28423 tri petine (3/5) „ 150 „ 37610 dve petini (%) „ 100 „ 28839 pet petin (%) „ 250 „ 113720 dve petini C2/s) 33 110 33 69704 petina (Vs) „ 50 „ H0348 petina „ ;, 50 „ 90327 petina „ „ 50 „ 13309 petina „ „ 50 „ 69791 petina ;, n 50 „ 58229 petina „ „ 50 „ 34975 petina „ „ 50 „ 62420 petina 23651 petina 13315 petina 6346 petina 93898 petina 47237 pet petin 41273 pet petin 51849 pet petin 99895 pet petin 10905 petina 33 35 35 33 33 33 33 33 35 33 546 2255 ^ 44087 dve petini (%) „ 100 „ 3069 „ 61375 petina (%) 33 50 35 3728 „ 79559 dve petini C%) 35 10° n 5264 „ 105279 petina CV5) 33 50 n 5190 „ 103792 petina „ „ 50 „ 3356 „ 67120 dve petini (2/5) » 100 „ 495 n 9900 petina CVsD 33 50 n 3115 „ 62297 petina „ „ 50 „ 3303 jj 66057 petina „ „ 50 „ 4864 „ 97210 tri petine (%} „ 150 „ 5075 „ 101488 petina (%) n 50 » 5389 „ 107773 petina „ „ 50 n 1150 „ 22997 petina „ „ 50 ;> 5669 „ 113368 pet petin C5/5) „ 250 „ Deržavni dolžni listi 1. svečana 1840. Št. 41674 po 100 gold* s 24 kuponi. Seria3478 „ 69547 „ petini (%) losa s 50 gold. 33 33 petini 33 33 50 50 33 33 3253 „ 65048 5775 „ 115461 '„ petini « „ „ Deržavni dolžni listi leta 1841. Št. 134983 za 100 gold. s 13 kuponi. Deržavni dolžni listi leta 1843. Št. 207106 1. vel. travn. za 1000 gold. \ klirw;n: „ 207107 i. „ , . 1000 „ II™!™- stenji vred. 33 35 33 207108 1. 207109 1. 207144 1. 33 33 3) 33 33 3? 1000 1000 1000 33 33 33 3? 3? lwvr 33 Deržavni dolžni listi leta 1844. Št. 1508 1 del za 100 gold. \ 39347 3 deli za 100 „ Deržavni dolžni listi leta 1847. Št. 59171 za 1000 gold. s 23 kuponi. 33 „ 189995 n „ 200683 „ „ 200685 „ 1000 100 100 33 33 33 24 24 24 33 33 w* M e t a 1 i k i. 53 33 33 8t. 26692 1. vel. serp. 1830 za 100 gold. s 14 kup. „ 28957 1. Svečana 1837 v 100 ., „ 9 33 33 33 33157 1. 33 33. 1838 „ 100 „ „ 11 6712 1. „ 1838 v 500 „ „ 33 33 33 Hranilnične bukvice Peštanske hranilnice (šparkase.) 1 bukvice s št. 8082 za 300 gold. 1 „ „ „ 9150 „ 300 „ 33 33 33 33 33 Akcia cesarFerinandove severne železnice. Št. 892 1. prosenca 1844 za 1000 gold. s 9 kuponi od 1. prosenca 1844 do 30. rožnika 1852 s št. 892. Knez Esterhazovi ldzi. Št. 26186 po 40 gold. eden. 33 H4117 v 40 „ n ] 55 16513 kneza Kazimira Esternazi po 20 gold. Poterditni list Peštanske solnije zastran od Karola Skene-ta prevzetih 5 deržavnih dolžnih listov za 2600 gold., potem zastran od Hermana Grdssa v gotovim prejetih 315 gold. dobriga denarja. Menjavni listi (Wechsel.) 1 pisan na brata Singer za 700 gold. 1 „ „ Gross in Deutsch za 2000 gold. Ker se je tistim, kterih so imenovane pisma, naznanilo, storiti, de se deržavni dolžni listi, ki so na ime tistiga pisani, ki jih prinese, in druge pisma tako, kakor sodnijske postave ukažejo, zbrišejo ali amortizirajo, do tistihmal bi pa še več časa preteči utegnilo, se s tem vsak posvari, imenovanih pisem ne kupovati ali drugače v svojo last spravljati, zator, de se njih prodajanju, ali prejemanju obrest ali interesov ali siceršni nepravični rabi z njimi v okom pride. Št. 7366. Naznanilo (87.) (D c. k. ilirskiga poglavarstva. — Zastran ob-ligacii s pripomožnostjo tergovske hiše Goli storjenih štiri in petpercentnih posojil, ki so bile 2. maliga travna 1849 v versti 315 vzdignjene. Po ukazu c. k. denarstviniga ministerstva od 2. maliga travna 1849 se da z nanašanjem na naznanilo od 14. listopada 1829 na znanje, de se zamorejo 2. maliga travna 1849 v versti 315 vlečene obligacije od spripomočjo Gollove hišestor-jeniga sposojila po štiri od sto, čerka G. št. 3351 do vjemama 3750, in po pet od sto čerka A. A. št. 1026 do vjemama 2154, po pravilih narvik-šiga patenta od 21. sušca 1818 za nove šteri in petpercentne v dobrim denarji izobrestljive der-žavne dolžne pisma zamenjati. Zamenjevale se bodo pa te obligacije pri c. k. vesoljni denarnici deržavnih dolgov, kakor tudi pri bratih Sichel v Amsterdamu. V Ljubljani 9. maliga travna 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. Št. 4529/ap. Pogl. Št. 7276. (75.) (2) Razglas c. k. notranje avstrijanske primorske apela cije zastran nove naprave razdjanih gruntnih bukev v Ižanski grajšini. Po uradniškim naznanjenji, ki je bilo 2. maliga travna 1848 pri apelacii storj eno. so bile vse — 55 gruntne bukve Ižanske grajšine v Ljubljanski kresii 21. sušca 1848 od zdruhaljenih kmetov razdjane. De se gruntne bukve spet tako napravijo, de se posestnikam nepremakljiviga premoženja, kakor tudi posestnikam terjanj ali pravic, ki so na posestva intabulirane aliprenotirane, njih pravice zavarovati morejo, in pa tudi, de se vsaki negotovosti in škodam, ktere iz nje za realni kredit izvirajo, v okom pride, se da po privoljenji viso-ciga c. k. ministerstva pravic, ktero je s sklepam od 16. sušca 1849 št. 61 došlo, tole očitno na znanje: I. Novo napravljenje razdertih gruntnih bukev Ižanske grajšine se izroči c. k. križanski kan-tonski sodnii in se ima na stroške derzavne denarnice zgoditi, ktera si pa pravico priderži, odškodovanje od tistih ob svojim času terjati, kterih krivica pri razdjanju imenovanih gruntnih bukev se bo skazala. II. Zavoljo tega se vsim posestnikam nepremakljiviga, v gruntne bukve Ižanske grajšine zapisa-niga premoženja, kakor tudi vsim, ki imajo kake tirjanja ali pravice na to premoženje intabulirane ali prenotirane, na znanje da, de imajo vse pisma, ki jih imajo v rokah, de z njimi svojo lastnino ali druge vdinjane pravice spričajo, v enim letu, nar pozneje pa do konca maliga travna 1850 c. k. križanski kantonski sodnii v Ljubljani predložiti, in sicer tistim, ki so intabulirani ali prenotirani s tem opomin-jem, de bodo sicer pravice zgubili, ktere so z intabuliranjem ali prenotiranjem dobili. III. Prošnje in druge pisma pri gosposki, ki so zavoljo noviga napravljenja razdertih gruntnih bukev potrebne, smejo brez taks in štempelj-nov s tem pristavkam ostati, de ima to opro-stenje ali sfrajanje samo za napravljenje prej-šnijga stanu veljati. V Celjovcu 29. sušca 1849. Zavoljo nepričij očnosti gospoda predsednika, eksc.: Raicich l./r. predsednikov namestnik. Dr. Buzzi l./r. Haag l./r. Št. 6132. Razglas (78.) (2) c. k. ilirskiga poglavarstva. — V poslovenjenim ukazu c. k. notranje-avstrijanske primorske apelacije od 8. svečana 1.1. št. 2102 zastran vradne oblasti nekadanjih patrimonijalnih sodnij v pravdah med bivšimi grajšaki in njihnimi podložnimi se je pomota primerila. V petnajsti versti od zgorej namreč se bere: ampak te pravde so, brez poprejšnje poskušnje zglihati se, kresiji, ako so pa i. t. d.; namest tega mora stati: ampak te pravde so brez poprejšnje poskušnje, v kresii zglihati se, nej so pa i. t. d. Kar se s tem sploh na znanje da. V Ljubljani 9. maliga travna 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. Št. 7365 (70.) (3) Razglas c. k. ilirskiga poglavarstva. -— Zastran podaljšanja vesoljniga (general-) pardona za ubežnike armade na Laškim do 30. maliga travna 1849. Njih Veličastvo so s previsokim sklepam od 8. kimovca p. 1. za vse vojaške ubežnike c. k. armade od feldvebeljna in nadstražnika (Wachtmei- ster) nazaj, kteri se razun ubežništva pred raz-glašenjem previsociga sklepa nobeniga drugiga hudodelstva niso krivih storili, in se v treh mescih pri bližnji deželski gosposki oglasijo, vesoljni par-don privolili. Po naznanjenji visociga vojskiniga ministerstva od 26. sušca t. 1. št. 1803 so pa Nj. Veličastvo z drugim previsokim sklepam od 22. sušca t. 1. podaljšanje tega vesoljniga pardona, kteriga je gospod maršal grofRadecki naredil, do 30. malige travna t. 1. premilostivo poterdili. Ta narvikši naprava ima pa samo za armado na Laškim veljati. To se da po ukazu visociga ministerstva notranjih oprav od 3. t. m. št. 7719 sploh na znanje. V Ljubljani 7. maliga travna 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. Mnogoverstne oznanila. (88.) Pervi spisik prostovoljnih daril za napravo živinske šole in pod-kovanja konj na pristavi kmetijske družbe na Poljanah v Ljubljani. Gospodje: Franc Legat, ranoceljnik v Višnji Gori 2 gold., Franc Močnik, fajmošter pri sv. Gregorji 3gold., Miha Stojan, tehant v Bras-lovčah na Štajarskim 5 gold., Luka Jeran, kaplan v Horjulu 4 gold. in Ant. Belin, fajmošter v Sori 2 gold. — Iz Loške tehantije so poslali. Gospodje: Franc Kramer, tehant v Loki 5 gold., Valentin Tal majner, mestni fajmošter v Loki 2 gold., Matevž Lipovšek, fajmošter pri sv. Lenartu i gold., Miha Peternel, fajmošter v Javorji i gold., Primaž Kosec, fajmošter na Poljanah i gold., Miha Tome, fajmošter na Trati i gold., Franc Stermole, fajmošter v Lučnah i gold., Ant. Furmaher, fajmošter v stari Oslici i gold., Blaž Ulčar, fajmošter v novi Oslici i gold., Jakob Kušlan, fajmošter v Leskovici i gold., Jan. Mule j, fajmošter v Carcu 2 gold., Aleš Šuster-šič, fajmošter v Dražgošah i gold, in And. Potočnik, fajmošter v Selcah i gold. Iz Loškiga kantona so poslali. Gospodje: Jožef Globočnik, fužinar v Železnikih igold., Jakob Globočnik, fužinar v Železnikih 2 gold., Matevž Šraj, iz Studeniga lokr. And. Šturm iz Česnic 15 kr. Ant. Habjan ravno od ondot 20 kr. Ant. Pogačnik tudi odondot 20kr. in Jan. Ran t tudi iz Cesnič 20 kr. Iz Mekin so poslali. Gospodje: Janez Kuralt, fajmošter v Mengšu 2 gold. in 20 kr. Miha Stare, posestnik v Mengšu 2 gold. Jernej Kuralt, posestnik v Mengšu 40 kr., Franc Dolenc, posestnik od ravno ondot 10 kr., Jakob Lunder tudi od ondot 20 kr. Janez Stare, posestnik v Mengšu 1 gold in And. Peklenk ranoceljnik tudi v Mengšu 1 gold. Iz Leskovške tehantije so poslali. Gospodje: Ant. Strohen, tehant v Lesko vcu igold., Mat. Pfajfer, fajmošter v Raki 1 gold., Jern. Pečnik, fajmošter v Bučki 1 gold., Jan. Salo-kar, fajmošter v Škocjanu 1 gold., Franc Kozo glav, farni administrator 30 kr., Jožef Kra-šovic, vikari v Cerklah 1 gold. An dr. Zaje, fajmošter v veliki Dolini 40 kr., Mat. Zore, vikari na Kerškim. - 56 - Iz zgornjih Gorij so poslali. Gospodje: Janez Krivic, tehant v zgornjih Gorjah 5 gold. Jan. Mužan, posestnik v Rečicah 4 gold., Franc Mertlic, oskerbnik na Bleskim gradu 4 gold., Greg. Zaje, fajmošter i gold. Simon Vovk, fajmošter v Radoljci 3 gold., Jernej Uršič, fajmošter 2 gold. Franc Šuler i gold., Janez Kun štel, fajmošter 2 gold., And. Kopač, fajmošter v Begnah 3 gold., Avsenik igold., Urban Poličar 2 gold. Gašp. Šoklič, fajmošter v Breznici 2 gold., Hironim Ulrih iz Bleda 2 gold., Matevž Stroj 2gold. Adalb. Aiholcer, kaplan v zgor. Gorjah i gold., Juri Vari, fajmošter na Krajnski Gori 1 gold., Jan. Gašpe-rin, fajmošter v Dojah igold., Jan. Vovk, kaplan v Begnah 30 kr. Ant. P oren ta, fajmošter v srednji Vasi i gold., Ant. Pintar, kaplan ravno ondi i gold., Fr. Zaveršnik, fajmošter v Kop-rivniku i gold., Matevž Keršmanc, fajm. vBoh. Beli i gold., Dr. Žiga Aichhorn, profesor v Gradcu 2 gold., Friderik Funther, gospod, sve-tovavec na Dunaji 20 gold. IzKostanjevškiga Kantona so poslali. Gospodje: Gustav grof Aversperg 5 gold., Martin D avjak, kaplan pri sv. Križu i gold., Mart. Colarič, kmetovavec 30 kr,, And. Pav-lovič, kmetovavec 30 kr., Martin Kerin, kmetovavec 20 kr., Ant. Colarič, kmetovavec i5kr., Jož. Gramec, kmet. 10 kr., Franc Rajer, kmet. iokr., Jak. Barbič, kmet. 5 kr., Jož. Zagorc v Šent Jerneji 30 kr., Tom. Tavčar tudi od tam 30 kr., Fr. Maj sel iz Šent Jerneja 30 kr., A. K. v Konstanjevici 30 kr. Gospodje: Mihael Nagenzaun, fajmošter in oskerbnik Ternovske grajšine pri Dunaji 25 gold., Janez od Lauer, tajnik kmet. družbe v Bernji 10 gold. in Matij a Koren, kupec v Planini 2 gold. Iz c. k. kantona Krajnske Gore so poslali: Gospodje: Vik. Ruard, fužinar 20 gold., Franc Sprung, fuž. oskerbnik na Javorniku i gold., Juri Keršišnik, fajm. na Koroški Bili i gold., Jož. Čop, župan 15 kr., Jožef Vilman 2 gold., srejna Hrušica 33 kr., Radeče 2gold., Javornik 40 kr., Potoke 3 gold., Bela Peč i gold., Podkoren 2 gold., Krajnska Gora 3 gold. in 40 kr., Jesenice 2 gold. in ikr., Rute i gold. in 30 kr., gosp. J. J. iz Kr. Gore 21 kr. Iz Poštojnske tehantije so poslali. Gospodje: Jož. Košaker, c. k. deželni svetovavec in kresijski poglavar v Postojni i gold., Fr. Mor-dax, c. k. kres. komisar 20 kr., Kari vitez Gold, c. k. kres. kom. i gold., Dr. Kari Vesel, c. k. kres. zdravnik 2 gold., Franc De Crinis c. k. kres. zdravnik i gold., Val. Murnik, c. k. kres. kom. igold., Mat. Leban posestnik 2 gold., Jakob Vičič, kotlar i gold., Jan. Vilhar, posestnik igold., Ant. Kure, tekant 2 gold., Silv. Pegam, kaplan 20 kr., Peter Vartol, kaplan 20 kr., Jan. Z o tier, kapi. v Hrenovcah 20 kr., Mart. Barlič, mašn. v Hrenovcah 20 kr., Jan. Podgoršek, kurat na Ubelskim 20 kr., Franc Prah, kurat v Razdertim 20 kr., Jan. Flora, fajm. v Senožečah 1 gold., Jan. Sušek, kaplan v Senožečah 20 kr., Miki Z i c, kapi. ravno ondi 20 kr. Jož. Hafner, fajm. v Slavini igold., Jan. Pivk, kapi.ravno ondi 20 kr., Jan. Pečar, kapi. tudi ondi, Lor. Albrecht, kurat pri sv. Petru 20 kr., Jan. Berce, kurat v Ternji 20 kr. Iz Šmarske tehantije so poslali. Gospodje: Jan. Kopecki, fajmošter v Šent-Vidu pri Zatičini 1 gold., Ant. Ar tel, kapi. v Š. Vidu 1 gold. Aloizi Peharc, kapi. vš. Vidu 1 gold., Tomaž Grosnik, beneficijat vš. V. 2gold. Ant* Keše, fajm. na Primskovim igold. Jan. Cigler, fajm. v Višnji Gori 1 gold. Iz Novomeške tehantije so poslali. Gospodje: Jan. Križaj, fajm. v Merni Peči igold., Jan. Bačnik, fajmošter v Prečni 1 gold. Gašp. Martine, fajm. v Baltji Vasi 1 gold., Blaž Le-ben, fajm. v Sateski 1 dold., Juri Gornik, faj. v Taplicah 1 gold., Kari Kuhn, fajm. v Meho-vim 1 gold., Jan. Verščaj, fajm. v Stopičah 1 goid.,Štef. Turk, fajmošt. v veicih Brusnicah 1 gold., Jak. Jerin, fajm. pri Beli Cerkvi 1 gold., K d. Po lak, fajm. v šent Marjeti 1 gold., Mat. Monart,kapl. ravno tukej 5 gold., Jak. Skala, vikari v Šenpetru 1 gold., Jan. Zupančič, kapi. tudi tukei 1 gold., Ign. Jugovic, korar v Novim mestu 1 gold., Fr. Veriti, korar ravno tukej 1 gold., Franc Jelovšek, korar tudi tukej 1 gold., Jož. Jenko, korar tudi tukaj 1 gold., Jan. Zaver 1, vikari 1 gold. Iz Kamniške tehantije sta poslala: ga-spoda Luka Dolinar, fajm. v spodn. Tuhinji 2 gold. in Miha Rozman, fajm. v Vrenji Peči 2 gold. Iz Trebniške tehantije so poslali. Gospodje: Jož. Rozman, tehantv v Trebnim 3 gold., Jož. Lesjak 2 gold. in Jož. Šterbenc, 2 gold. oba kapi. vTrebnim, Miha Dobovšek, kapi. pri sv. Janezu 1 gold., Janez Zupin, fajmošter 2 gold., Jak. Kočevar, fajmošter 1 gold., Jak. Gruden, kapi. 2 gold., Jož. Bukovec, kapi. pri sv. Trojici 1 gold., Ign. Cigler, fajm. pri sv. Janezu 5 gold., Ant. Sevšek, fajm. pri sv. Mihelu 1 gold. Iz ldriške tehantije so poslali. Gospodje: Ant. Kos, tehant v Idrii 5 gold., Ant. Grašic, fajm. v Žireh 3 gold., Jan. Majnik, beneficijat v Idrii 1 gold., Jan. Zaverl, jfajm. v Zavracu 1 gold., Mat. Grošel, kmet. v Žireh 1 gold., Pavel Grošel, kmet. ravno od ondot 40 kr. Iz Krupe so poslali. Gospodji: Vinc. Vovk, tehant v Metliki 2 gold., Jož. Soretič, posestnik v Meti. 2 gold., Baron Gusič, grajšak 2 gold., Mat. P rimi c, komisar v Krupi 2 gold., Franc Kastelic, oskerbnik v Krupi 2 gold. Mart. Kuralt, gradnik 1 gold., Jož. Haring, gradnik v Šrajb. Turnu 2 gold., Jož. Žagar, fajm. v Semiču 45 kr., Franc Kastrevic, grajšak 2 gold. in Štef. Kobav, fajm. v Adlešiču i gold in 15 kr. — Znesik vsih daril perve nabere je sku-pej...........309 gold. 5 kr. V Ljubljani 20. maliga travna 1849. Od odbora kmet. družtva na Krajnskim. 0*0 Povabilo na naročbo (1) poslovenjenih austrijanskih deržavljanskih in stra- hovavnih postav. Visoko ministerstvo uka je pretečeno leto začasno vstanovljenje dveh stolic za učenje austrijanskih deržavljanskih in strahovavnih postav (Civil und Criminalrecht) v domačim jeziku v Ljubljani dovolilo. Nasledba tega dovoljenja je bila, kakor je bilo že po časopisih oznanjeno, de se je posebin odbor za prestavljenje obeh postavnih knjig jsostavil, ktero naj bi uku za podlago služilo. Če že to lotenje od ene strani na-membo, od vis. ministerstva izgovorjeno, v resnici pospeši, od druge strani tudi narodni koristi dovoljno zadosti, ker bode na ta način tudi ljudstvo stvo v svojim jeziku postave razumeti zamoglo, posebno taiste, ki vdjanske razmere življenja tako močno segajo, kakor splošne deržavljanske in stra-hovavne postave. Prestavljanje imenovanih postavnih knjig se pa že tudi zavoljo tega za neogibljivo potrebo skaže, ker je ko pervo pripravno delo k prihodnimu jav-nimu (očitnimu) sodniškimu ravnanju pogojno, in ker je zlo želeti, de bi se imenoslovje obstoječih pozitivnih deržavljanskih in strahovavnih postav v domačim jeziku terdno ustanovilo, sodnikam, prav-dosrednikam in ljudstvu sploh priložnost dala, se z besedo postave v slovenskim jeziku soznaniti, in ljudstvu z prestavljanjem postave v njega materni jezik tisto živo marljivost za njo vcepiti, ktere postava v nemškim jeziku razglašena v slavenski deželi nikdar zbuditi ne more. Odbor, ki se s poslovenjenjem peča, je v svojim delu, kakor politiške novine ?5Slovenijaa vedno donašajo, že tako dalječ prišel, de zamore svoje delo v razdelkih družtvu za natis podati. Z hvaležnostjo je slovensko druztvo dokončani prestavik I. dela deržavljanskih postav od §. 1. do §. 284 sprejelo in se zastran natisa z gosp. na-tiskarjem Blaznikam pogovorilo. Odbor za zdaj svoj prestavek le za načert izreče, in natisa poslovenjenih odstavkov na stroške slovenskiga družtva ne želi za to, de bi ljudstvu že kaj doveršeniga in popolniga v roke podal, ampak de bi po ti poti nar lože od moz, ki so v teh rečeh zvedeni, in od jezikoslovcov njih misli zvedilo in popravke zadobilo, ki bi bili še želeti, na ktere bi se prizadnim pretresovanju dela jako gledalo. Iz ravno tega obzira se je tudi sklenilo, poslovenjenim načertu nemško izvirno besedo pridjati, de se bode od ene strani tistim zvedenim možem, ki so se do zdaj manj z domačim jezikam pečali, zlajšalo, z besedo in duham prestavka se soznaniti, tistim pa, od kterih se tudi v jezikoslovnim obziru natanjki pretres poslovenjeniga dela pričakuje , trud in nepriročnost iskanja v nemških izvirnih postavah prihrani. Vpridajkunemškiga izvirniga spisa k slovenskimi! prestavku misli odbor pa tudi zagovor vodil najti, po kterih se je v svojim težavnim delu ravnal. Odbor se je vodila deržal, de tukaj ne gre, novo postavo narediti, ampak le, jo zvesto in slovenskimu narečju po mogočosti pri-merjeno prestaviti, de je nemška beseda postave prava izvirna beseda, de tedaj poslovenjenje ne sme tako imenovano svobodno (povolj-no), ampak kolikor se z slovenskim narečjem zje-diniti zamore, pobesedno biti, če bi se to tudi semtertje v kvar lepšiga sloga zgoditi utegnilo. Naj tedaj gosp. pretresovavci dela to vodilo, kteriga se je odbor pri prestavljanji skoz in skoz deržal, po vrednosti ceniti blagovolijo, scer pa naj odkritoserčno nepopolnosti grajajo, zapazene pomankljivosti razlože in posebno take dobre izraze, ki se v prestavku pogrešajo, pa se morebiti med ljudstv^am najti utegnejo, družtvu na znanje dajo. Z radostjo tukaj oznaniti zamoremo, de je že več izverstnih, v ti reči znajdenih mož hvalevredne pripomočke v poboljšanje slovenske besede odboru izročilo. Druztvo je prepričano, de bota imenovana prestavka, ko djanska potreba našiga časa, ne le na Krajnskim, ampak tudi v sosednih slovenskih deželah Štajerskiga, Primorskiga, Go-riškiga in Koroškiga z radostjo sprejeta, in 17. Doklada k 18. listu Novic. de bo posebno sodnikam in pravdosrednikam zazdajno dana priložnost po volji, si bolj natanjčno znanje slovenske besede postav po ti poti pri-vojiti. Ker so pa stroški natisa in izdaje tako obilni, de druztvo pri svojih pičlih dnarnih pripomočkih ne more lahko izhajati, in ker je zastran števila iz-tisov poprejšniga prevdarka treba, se je sklenilo, popred naročbo razpisati, h kteri podpisani odbor s prošnjo povabi, de bi gosp. naročniki blagovolili, svoj pristop k naročbi z natanjčnim zaznamovanjem perimka, značaja (karakterja), stanovaljsa, in naročenih iztisov z lastno roko napisati, invpisarnico slovenskiga družtva ali v bukvotiskarno g. Jožefa Blaznika v Ljubljani berž ko morejo poslati. Berž, ko se toliko naročnikov nabere, de bodo stroški natisa plačani, se bo počel zgorej imenovani prestavik nemudoma tiskati, in prejemnikam raz-pošiljati. Naročilo na pervi del austr. deržavlj, postav, ki bo z nemško in slovensko besedo okoli 5 in pol pol znesil, je na 15 kr. odločeno, ki se pri prijemu zvezka odrajtajo. Le stroškov proste (fran-kirane) pisma se prijemajo. V Ljubljani 25. maliga Travna 1849. * Odbor slovenskiga dru&tva. (92) Sudslavische Zeitung erscheint (deutsch) in Agram seit dem neuen Jah-re und ist das Organ der siidslavischen Gesammt-interessen den Nachbarvolkern und dem Auslande gegeniiber; sie bespricht und erlautert in leitenden Artikeln die Angelegenheiten und Tendenzen der Siidslaven, theilt ubersichtliche Ausziige aus allen siidslavischen — kroatischen, serbischen, sloveni-schen (steirischen und krainischenj und dalmati-nischen — Journalen mit, und bringt schnelle und verlassliche Correspondenzen von allen wichtigen Punkten der siidslavischen Lander. Ihr Standpunkt ist der slavisch-freisinnige; sie geniesst, wie alle kroatischen und serbischen Blatter, vollstandige Pressfreiheit. — Pranumeration auf das II. Ouartal der „Siidslavischen Zeitung" (V o m 1. April bis Ende Juni 1849J; betragt 2 fl. 35 kr. CMz., und wolIe direkt an die Expedition der ^Siidslavischen Zeitung" in Agram ULifi*a,Bikirt^ mit der ausdriicklichen Angabe: „Zeitungsgelder" auf der Aussenseite des Couverts, eingesendet werden. Auch \vird bei allen lobl. Postamtern Pranumeration auf die „Sudslavische Zeitung" angenom-men. Die „Sudslavische Zeitung" erscheint wo-chentlich dreimal in Gross-Folio- Format. (92.) m CD Založba poljskiga gipsa. Rudeške fabrike poleg Samobora je pri Alojziju in Janezu Gaču, kupcama v Kostanjeve! in Mokronogu, ktera ga po fabriški ceni prodajata in sicer: v Mokronogu cent po ... 1 gold. in 10 kr. v Kostanjevci pa le po ... 1 „ „ ¦— „ Za vklajov sodčike se od centa še po 12 kr. po verhu plača. V Kostanjevci 17. maliga travna 1849 Alojzi Gačy kupec. 57 58 (820 (2) Pri tukajšnjim bukvovezu L, Kremžer- ji so na prodaj. Drobtince za leto 1848 po 40 kraje. Blaže in Nežica v nedeljski šoli, tudi po 40 kraje. Sveto opravilo za šolarje velja pa le 15 kraje. Križev pot se prodaja po 24 kraje, in Stoletna Pratika velja tudi 40 kraje. C85.) Fortepiane po ceni! W 1 dobro ohranjena s 5 oktavami za 36 gld. — Is 6 oktavami za 56 gld, — so pri Janezu Giontinitu naprodaj. C8 6.) O) Pri Janezu Giontinitu je ravno zdaj na svitlo prišlo: Nebeški kruh za otročiče v pet koščkov razdeljen. (Y novim pravopisa.) Molitne bukvice, poleg nemškiga. Cena 8 kr; 12 skup jih velja 1 gld. 30 kr. C830 (2) Pri Jož. Blazniku je ravno zdaj na svitlo prišla in je v založbi in naprodaj pri Janezu Gion-tini, bukvarji v Ljubljani: Slovenska Slovnica za male šole v mestih in na kmetih. Po narboljših dosadanjih slovnicah izdelana in vsim častitim gospodam učenikam slovenske mladosti posvečena od Fr: Malavašiča. Velja vezana 30 kr. nevezana po Si4kr. (79.) (2) Povabilo na vse Slovence! Na grobu našiga slovenskiga pesmenika Dr. Peršerna je več njegovih prijatlov in častiv-cov sklenilo, si prizadjati, de se spomin na mojstra naših pev-cov, njemu in domovini spodobin, ^z napravo veličastniga spominka prihodnosti izroči. Sklenilo se je tedaj, Ljubljansko slovensko družtvo naprositi, de bi prineske za ta spominik nabirati počelo in celo to misel izpeljalo. Podpisani odbor slovenskiga družtva se je krasne misli hvaležnosti domovine do slavniga pesnika z veseljem poprijel, in povabi, opustivši razkladanje občnoznanih zaslug ranjcigaza pismenstvo slovensko, rojake k obilnim prineskam. Po njih izidu se bo izpeljava našiga namena ravnala, in občinstvu pozneje na znanje dala. Prineski, kteri se bodo po časopisih oznano-vali, naj se izroče v pisarnici slovenskiga družtva v Salendrovih ulicah Nro. 195 v Ljubljani. V Ljubljani 13. maliga travna 1849. Odbor slovenskiga družtva« C8io 00 Pri J. Leonu, bukvarji v Celjovcu so te dni na svitlo prišle, in se tudi prinaslednihgosp. buk- varjih dobe, namreč v Ljubljani pri J. Giontinitu, J.Lerherji, J. žlaht. Klajnmajerji in L. Kremžerji; v Celji pri J. Gajgerji, v Mar-burgu pri A. Ferlincu in F. Lajrerji, v Gorici pri Soharji: Drobtince za novo leto 1849. Učitelam ino učencam, staršam in otrokam v pod-učenje in za kratek čas. IV. leto. Na svetlo dai Matija Vodušek, opat v Celji, in veljajo v lepim zavitku 40 kraje. Abecednica za slovenske učence na deželi. Za 1. šolo spisal Gregor Somer, učitelj. Velja terdd vezana 12 krajcarjev. (68.) (3) Hiša na prodaj. Lepa hiša v Celji na Štajarskim je na prodaj. Na frankirane pisma dalje oznani Dr. Šubic v Celji. (910 Slovo (o od Ljubljančanov in Krajncov sploh. Dolžnost mojiga stanu me iz Ljubljane, kjer sim skozi 11 let cesarski zdravnik bil, kliče na Ogersko k drugimu regimentu. Z neizrečeno težkim sercam zapustim ljubo mesto, in se ločim od mile dežele, ktera mi je skozi 11 let toliko znaminj serčne prijaznosti in zaupanja skazala, de mi je bila kakor prava domovina. Prejmite tedej častiti prebivavci Ljubljanski-ga mesta in krajnske dežele, posebno vsi prijatli in znanci! pri moji ločitvi od Vas serčni pozdrav in zahvalo za Vašo prijaznost in zaupanje, ki ste ga meni zdravniku skazali! Tebi Ljubljanska mestna gosposka in mestni odbor! se zahvalim za čast, ki si mijoskazal, de si me s posebnim pismam v versto svojih mest-njanov vzel. Nikdar ne bom pozabil tega počastenja, ki bo vedno moj ponos. —Tudi Vama slavna kmetijska in zgodovinska družba se lepo zahvalim, de ste me med svoje ude vzele, in obljubim, de, karkoli bom mogel, si bom prizadeval Vaji vredin ud tudi prihodnjič biti. $} Ostanite srečni in zdravi dragi prijatli vsi sku-pej! in bote prepričani, de kamor koli me moj poklic peljal bo, Vas nikdar nikdar pozabil ne bom. Pa tudi Vi meni in moji rodovini ohranite prijazin spomin, in če bi se, kar serčno vošim, utegnilo primeriti, de v poznejih letih zopet v Ljubljano pridem, sprejmite me spet z ravno tako ljubeznijo, s kakoršno danes od Vas slovo vzamem. V Ljubljani 1. majnika 1849. Dr. J. Kurter zdej ces. kralj, zdravnik vpešniga regimenta nadvojvoda Štefana. *) Gospod Dohtar Kurter nam je v Novicah večkrat iz svojih zdravniških skušinj kaj oznanil, tako de nam je tudi že za tegavoljo prav žal, de nas zapusti. Njegovi sveti od zdravilne moči, ki jo ima bata (Wolle) v mnozih boleznih, ki nam jo je v Novicah lanjskiga leta oznanil, so mnogim bolnim ljudem že toliko dobriga storili, de ga ne bojo pozabili. Koliko sto in sto revnim je pomagal, ki so pomoči pri njem iskali: ve celo mesto in cela dežela. Naša hvaležnost tedaj in serčne vošila, de naj mu in njegovi rodovini povsod prav po sreči gre, naj ga spremljajo po vsih potih! Vredništvo Novic.