BSnai IN^!iLF?-.5£^l6vE DRUŽBE IN IZSELJENSKE ZBORNICE • V LJUBLJANI ŠTEV. 1 1939 PoStnina plačana v gotovini II «0291 ^ Izseljenski vestnik izhaja 15. vsakega meseca. — Uredništvo: Ljubljana, Leonišče, telefon 49-77. — Uprava: Tyrseva c. 31/L v Ljubljani, telefon 40-41. — Naročnina: za Jugoslavijo letno 15 din; za inozemstvo letno: Argentina $ 3, Belgija 25 Blg. F rs., Francija 20 F rs., Holandija 1 G id., Italija 15 Lit, Nemčija 2 RM, U. S. A. 50 c. — Oglasi po dogovoru. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec. — Odgovorni urednik: Josip Premrov, Ljubljana, Leonišče, telefon 49-77. Naročnikom Izseljenskega vestnika V preteklem letu si je list pridobil lepo število novih naročnikov v domovini in tujini, kar priča, da zavzema pravilno smer in da res hoče biti živa vez med nami v domovini in med našimi rojaki, ki so zdaj raztreseni po vseh delih sveta. Da bi se pa list še bolj razširil in priljubil po domovini in med našimi izseljenci, smo mu dali novo obleko in obliko. Odveč bi bilo, da bi tu šele utemeljevali, kako potreben je list za nas doma in za naše izseljence v tujini. Vsaka številka nam bo potrebo nepobitno izpričevala. Ne smelo bi biti v domovini družine, ki ima rodbinske člane v tujini, da bi ne imela naročenega Izseljenskega vestnika. Prav tako želimo in prosimo, da bi se tudi vsi naši izseljenci na list naročili. \ novem letu se bomo potrudili, da si bo list osvojil vse plasti našega naroda v domovini in tujini. Ce se bo dvignilo število naročnikov, bomo razširili list na 32 strani. Vse dosedanje naročnike toplo prosimo, da nam tudi za naprej ostanejo zvesti in da nam skušajo pridobiti nove naročnike. Prvi številki smo priložili položnice vsem naročnikom v domovini. Toplo prosimo, da bi nam letno naročnino v znesku 15 din, čimprej poslali. Ceno listu smo malenkostno zvišali, kar je za posamezne države zgoraj na tej strani razvidno, zaradi tega, ker nas izdajanje v sedanji obliki znatno več stane kot doslej. Naročnike v tujini prav tako toplo prosimo, da nam naročnino za 1.1939., čimprej nakažejo. Nekateri naročniki v domovini in tujini še za 1. 1938. niso poravnali naročnine; prav lepo jih prosimo, da nam zaostanek poravnajo. Kdor more, naj listu pokloni še kak poseben dar, da bo list čimprej obsegal 32 strani. Za vsak najmanjši dar se že v naprej iskreno zahvaljujemo. V novem letu mora biti naše geslo: V vsako slovensko družino v domovini in tujini Izseljenski Vestnik. Našim dopisnikom Vsem dragim dopisnikom, ki so nam v preteklem letu tako zvesto stali ob strani, prisrčna hvala! Tudi za naprej prosimo, da bi imel list čimveč sodelavcev. Vsi dopisi, ki naj bodo pisani razločno in v zgoščeni obliki, morajo biti v Urednik. V NOVO LETO V novi obleki se Vam letos predstavlja Izseljenski vestnik. Rad bi Vam bil dober in zvest prijatelj, kot takega ga sprejmite. Naloga Izseljenskega vestnika je, da veže domovino ter izseljene brate in sestre v eno družino. Vsaka njegova številka je pismo, ki ga piše domovina onim sinovom, ki so daleč od nje. Dih domače zemlje, domačih običajev, domače vernosti prinaša v tujino. »Doma mislijo na me« — to beri iz vsake vrstice. Na drugi strani pa je tudi pismo iz tujine nam, ki živimo doma. Drag .pozdrav, ki diha topel skomin na domače kraje in neugasljivo hrepenenje po rojstnem domu. Tudi izseljenci imajo domovini marsikaj povedati in domovina bo z bolestjo yi veseljem brala, kar teži srca naših v tujini. V tem smislu je Izseljenski vestnik vez, ki druži vse. ki nas je Bog ustvaril kot člane slovanske družine. V tem je vsa njegova važnost in pomembnost. Zategadelj bi bil rad reden gost v vsaki slovenski hiši v domovini in pri vsakem izseljencu, ki se počuti osamelega v širnem, hrupnem svetu, v svetu, ki mu daje morda dosti velik kos kruha, a onega ne zna osladiti z ljubeznijo, kakršne si njegovo srce želi. Po Izseljenskem vestniku naj se pretaka iz domovine in nazaj topla ljubezen, dobrohotno razumevanje in trezna skrb. ki nas medsebojno povežejo, da se ne bodo zgubljale v svetu dragocene kapljice naše rodne krvi, marveč se bodo oplojene in zdrave vračale v narodovo telo. da ga okrepe v močno rast. t GREGOR IJ ROŽMAN škof ljubljanski in tačasni predsednik Družbe sv. Rafaela. Y NOVI OBLEKI IN OBLIKI O. KAZIMIR ZAKRAJŠEK Saj {iti komaj poznate v tej novi obleki in obliki, kaj? Najbrž ste dvakrat pogledali na lepe in pomenljive platnice, če je to res Vaš stari znanec in prijatelj Izseljenski vestnik«. Pa je le! Da. v novi obleki in obliki stopa danes »Izseljenski vestnik« v našo javnost, zlasti pa pred svoje naročnike in pred slovensko izseljenstvo celega sveta. 1. Izseljenska misel je zlasti zadnji tlve leti med Slovenci v domovini dosegla izreden razmah. Sijajno uspela proslava desetletnice na Brezjah predlanskim, in ustanovitev Izseljenske zbornice lansko leto sta zajeli slovensko dušo. Danes je. rekel bi. naš narod prebujen k novemu pojmovanju izseljenskega vprašanja. Ali ste sledili proslavi zadnje Izseljenske nedelje? Prav malo je bilo izjem \ naših slovenskih revijah in časnikih, da bi se ne bili tedaj spomnili izsel jenskega vprašanja. Prav malo je bilo slovenskih cerkva, kjer bi se ne bila tii nedelja proslavila razmeram kraja primerno. Razne naše zveze pro-svetnih društev. Fantovskih odsekov, dekliških, so dale svojim včlanjenim društvom navodila za to praznovanje, tako da najbrž ni bilo v vsej Slo-\eni ji občine, ne društva, ne dvorane, da bi se ne bilo tedaj govorilo o izseljencih. Za zadnji Božič, ali ste poslušali naš ljubljanski radio? Govor pisatelja g. I" inžgarja na sveti večer, kako je bil poln topline, ljubeče domovinske skrbi za izseljence! In govor profesorja g. Koblarja pred polnočjo! Kako lepa je bila novoletna izseljenska ura v našem radiu na novega leta zvečer s prekrasnimi besedami g. dr. Kuharja! Da. kakor c vetoča pomlad je zadnje čase med nami glede našega izse-Ijenstva. Pomlad, lepa pomlad po žalostni, mrtvi, moreči zimi dolgoletnega nczanimanja in brezbrižnosti našega naroda za to veliko vprašanje svojega obstoja, za svojo polovico na tujem. Kakor bi se razbita družina zopet sešla v toplem objemu družinske skupnosti ob domačem ognjišču, tako je danes med nami. Danes vemo, da smo vsi Slovenci, mi tu doma. in vsi oni kjerkoli na svetu, -amo ena družina, da mora ta družina »skupaj držati«, združiti srce in roke v eno delo samoobrambe in samoohrane. Res, nepričakovano velik uspeh je rodilo desetletno dosedanje delovanje naše Rafaelove družbe. Hvala Bogu zanj! 2. I oda ali je ta uspeh že to. kar smo hoteli in kar moramo kot narod hoieti in tudi doseči pri našem izseljenskem skrbstvu? še daleč ne! Sedanji uspeh je >amo šele prvi, res velik, vendar pa samo prvi pionirski uspeh, šele podlaga za trajno narodno izseljensko skrbstvo. Sedaj, ko je naša slo-\čilska javnost razgibana, bo treba s pravim delom šele začeti! To delo pa ne bo majhno, ako ga bomo hoteli reševati pravilno, širokopotezno. tako da bo > redno suverenega naroda. Tako smo pa videli, da naše glasilo »Izseljenski vestnik« v dosedanji obliki ne bo več zadostovalo, da bo naše delo oviralo, če ga ne spremenimo tako, da bo kos svojim novim ogromnim nalogam. In tako smo primorani, da ga spremenimo v revdjo, da mu damo novo obleko in novo obliko, kakršno vidite danes. Nova oblika našega glasila je gotovo prav primerna. .Še bolj primerna je pa njegova obleka. Klas iz naše svete nam slovenske zemlje, mogočen in rodoviten, raste v — tujino. Naša kri na tujem je to. Polovico našega naroda predstavlja, polovico naše narodne družine, ki je ali po izseljenstvu razkropljena prav po vseh delih in državah sveta, ali je po vsiljenih krivičnih mejah kruto odrezana od našega narodnega telesa. Toda ta klas je ovit s trnjem. Grenka in trpljenja polna je življenjska pot našega ubogega slovenskega človeka na tujem. Kot suženj služi tujim narodom. Kot nezaželjen tujec si služi trdo skorjico izseljenskega kruha v usodi nesrečnega desetega brata. Trda je njegova usoda kot brezdomca. O, kako ga zbada v dno duše to trnje! S trnjem je ovit ta klas za naš narod. Nesrečni narod, ki je reven in ubog, da mora svoje najdražje, kar ima — svojo kri — pustiti teči v tujino, da kot marljive čebelice iščejo kruha tudi zanj, da rešujejo streho nad glavami naših družin. Nesrečna usoda malega naroda, trpko in boleče trnje, ki boli in peče nas vse, da mora polovica naroda služiti in ploditi tuje narode, tujo zemljo, tuj kapital. In ta klas reševati trnja, reševati naše izšeljenstvo, našo kri na tujem, ima namen naš »Izseljenski vestnik«. O, kaj bi vse počeli naši mogočni sosedje, če bi jim kdo odsekal polovico narodnega telesa, kakor so nam! Če bi polovica naroda bila brezpravna, vklenjena v tujo sužnost narodov sveta? Kako bi .kričali, če bi jim kdo s stradanjem in pomanjkanjem pognal po svetu polovico naroda beračit kruha k tujim narodom! Tudi mi ne smemo molčati, še manj mirovati! »Izseljenski vestnik«. naj nese naš jok in naš klic po pomoči, predvsem pa klic po samopomoči širom domovine in širom sveta med našimi izseljenci. Vendar ta klas je — hvala Bogu! — še globoko in močno vkoreninjen v našo slovensko zemljo po vezeh krvi, po vezeh ljubezni. Še je naš, četudi raste v tujini. Mi ga ne damo, pa če treba dati zadnjo paro iz žepa. če treba preliti zadnjo kapljo krvi iz srca! To doseči naj ima namen »Izseljenski vestnik«. Zato mu je bila potrebna nova obleka in nova oblika. »Izseljenski vestnik« naj bo vez, ki bo povezala vsa slovenska srca širom sveta nazaj v eno družinsko celoto, naj bo naše skupno slovensko domače ognjišče, kjer se bodo zopet našla, zopet združila in zopet objela vsa slovenska srca v mogočni, urejeni skupnosti. Zato smo ga morali narediti bolj prikupnega, bolj domačega, bolj našega. 3. Načrt našega dela za bližnjo bodočnost pa je: 1. Izseljenski zbornici pridobiti javnopravni značaj, vendar tako. tla bo ostala iziključno narodova last in narodova ustanova. 2. Izseljenski dom v Ljubljani se mora dvigniti! Brez njega ne gre več! Pridobiti treba zanj ministrstvo, kr. bansko upravo in mestno županstvo, da nam pomagajo. Zdajle ali nikoli več! Izseljenski doni ho šele podlaga, da se bo razmahnila Izseljenska zbornic. i. Rafaelova družba. Izseljenski muzej, Izseljenski arhiv in Izseljenska knjižnica, kar vse je življenjskega pomena za naše izseljensko narodno skrbstvo. 5. Družba sv. Rafaela mora dobiti v narodu najmanj deset tisoč članov posameznikov! \ Izseljenski zbornici se morajo združiti vse naše zveze, vsa društva tu doma in na tujem. 4. »Izseljenski vestnik« mora postati najbolj razširjen slovenski list. Fo so naše prve glavne naloge sedaj. Ali bomo to dosegli in izvršili? \.i nas samih je! Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! Zato prebudimo se! Na delo! Dnevi so resni! Dnevi so veliki! te ne: Kdor zaničuje se sani, podlaga je tujčevi peti! Ne tuji met- bo kriv našega pogina, temveč lastna nezavednost! Izseljenski vestnik . ti pa v novi obleki in obliki krepko in neustra-šeno na pot. na novo delo. po novih vidikih, za novo našo narodno bodočnost! /a življenjski napredek in obstoj ni na tem. kako velik je kdo po telesu, temveč kako velik je po duhu, kako je zdrav, žilav, odporen in delaven. Majhni smo. Nič ne de! Bodimo veliki po duhu, po delu, po navdušenju pu nam je bodočnost zagotovljena. Zdrav, močan, rodoviten klas smo! 1 rnje proč. pa smo rešeni! Izseljenski vestnik v novi obliki in obleki — ti pa krepko na novo, veliko tlelo! ČAST ŽENI, KI JO ZASLUŽI O. K. 7.. l)i Slovenka, ki je Lila te dni v Ameriki odlikovana od naše vlade, je gospa M;*rija Prislandova. k it- sem iiapi~.il v zadnji številki o jr. A. Grdimi, sem vzel samo iz srca vseh itn« iiškili Slovencev in sem še premalo podčrtal njegove zasluge in njegovo veliko delo. praulo zato, ker je dolga leta žel za vse svoje delo samo preziranje in •;.ispi »trn,nije tam. kjer l>i 1x1 moral dobiti priznanja in spodbudo. 1'r.i v tako sem prepričan, da bom vzel iz src vseh ameriških Slovencev, kar bon napisal ta o gospe Prislaadovi, da pokažem, kako je bilo to odlikovanje za--lii/eno V \meriki bi tega ne bilo potrebno pisati, ker ve to vsakdo, vsa slovenska \metik.i. ki ji je tudi hvaležna za vse njeno ogromno delo, ki ga je izvršila za lioga in narod. (.ospe Prislandove širša Amerika ni poznala, dokler ni pred 15 leti bila i/v. i| jena za prvo zastopnico ženskih društev KSK Jednote, ko so si ženska društva i/l>'' |e\al.t v ti j bratovski podporni organizaciji pasi'Tio in aktivno volivno pravico. P"/p in.i j< bil.i pa toliko bolj v s\oji naselbini Sheboygan, Wis., v župniji svetega ( rila in Metoda, k jer se je zelo dejavno udeleževala vsega cerkvenega, kulturnega in društvenega življenja. km ^lav na odbornica in zastopnica ženskih podpornih društev KSK Jednote j■ kmalu tudi širši javnosti začela dajati vedno več dokazov svojih lepih zmožnosti, pa tudi svojega socialnega čuta. I.et.i l')J(i. s\ a pri konvenciji KSK Jednote (občnem zboru) v Pittsburgu, pri v ilitvali v glavni odbor propadla, ona kot glavna odbornica, jaz kot duhovni v ili i \ meni je tedaj dozorel sklep: domov grem! Pri njej pa: na novo delo grem! In ies! š,, jsto zimo, t. decembra 1926, je sklicala v dvorano slovenske farne š .le s\ ■Štefana v Chicagu prvo posvetovanje ožjih zaupnic slovenskega ameriškega ženstva in stopila v javnost z mislijo posebne ženske kulturne organizacije za ameriško Slovenijo. Ker še nisem poznal njene močne volje, sem na tem posvetovanju to misel sicer pozdravil in podprl, vendar pa — bodi to resnici na ljubo povedano — pričakoval zelo malo uspehov. Saj smo prej poskušali že večkrat doseči slovensko kulturno organizacijo v Ameriki. Pa ni uspelo. (Glej »Ameriško Slovenko« str. 57.) Toda zmotil sem se, hvala Bogu! Gospa Prisland je nastopila z odločnostjo, požrtvovalnostjo, pa tudi neustrašenostjo, da jo je občudovala vsa slovenska Amerika, predvsem pa je vlila v srca slovenskega ameriškega ženstva novega navdušenja in nove volje do narodnega dela. Pokazalo se je pač tudi v ameriški Sloveniji, da žena podpira tri vogale ne samo pri hiši, temveč tudi v javnosti. Cesar moški niso mogli doseči celo v časih, ki so bili stokrat bolj primerni in ugodni, to je dosegla močna volja ge. Prislandove. Ako bi jaz pisal zgodovino Glavni odbor ..Slovenske Ženske Zveze". — V sredi ga. Prisland. na njeni levi ga. Kuhar, ki je bila tudi odlikovana. ameriških Slovencev, bi jo razdelil v dva dela: v dobo preti ustanovitvijo Slov. Ženske Zveze, in v dobo po njeni ustanovitvi. Žensko srce je po svoji naravi plemenitejše, nežnejše in blažje kot moško in kot tako more vsikdar tudi blažilno vplivati na moška srca in na javno življenje naroda. Tako je bilo tudi v Ameriki z nastopom Ženske zveze. Marsikatera ostrina se je izbrusila. marsikaka robatost izgladila, in tako tudi marsikak prepir preprečil, marsikaka rana zacelila po naselbinah z nastopom Zveze. Ga. Prislandova je znala slovenske žene privabiti, jih združiti in navdušiti, pa tudi usmeriti v pravilno smer. Strašila se pa tudi ni ne žrtev ne truda in je hodila od naselbine ~tlo naselbine in ustanavljala nove podružnice, že obstoječe pa krepila in navduševala. Skoraj neverjetno je bilo navdušenje, ki se je polaščalo slovenskega ženstva po naselbinah za to organizacijo. Ženstvo je pričelo med seboj tekmovati, katera naselbina bo imela večje in marljivejše žensko društvo, katero bo bolj delavno v vsakem pogledu. Treba je samo zasledovati številne dopise v zvezinein glasilu »Zarji«. Človeka kar prevzame! Kaj takega zgodovina slovenskega naroda še ne pozna. Kako ogromno silo za dobro naroda imamo pač v slovenski ženi, samo, ako zna kdo to silo sprostiti, organizirati, navdušiti in pravilno usmeriti. Podružnice Ženske zveze so se hitro širile po naselbinah. Danes šteje Zveza 92 podružnic z 9,511 članicami in S 84,407.07 v Zvezini blagajni. lako je danes Ženska zveza v Ameriki največja slovenska ženska organizacija \ naši zgodovini. Občuduje jo slovenska Amerika in mi tu doma. Občuduje in spoštuje jo pa tudi neslovenska Amerika. Vsepovsod, tudi v političnem življenju. jo Amerikanci občudujejo, spoštujejo in priznavajo. Tako je ga. Prisland s svojo lepo Zvezo ponesla slovensko ime v vso ameriško javnost in mu prinesla častno priznanje in s|>oštovaiije do našega naroda. Zato jo naša država storila samo veliko svojo dolžnost, ko je odlikovala to veliko /eno in njiMio delo, po njej pa tudi njeno organizacijo in z njo ameriške Slovence. Slovenija tloma in vsa slovenska izseljenska kri širom vsega sveta se veseli tega odlikovanja. (•(»spe Prislandovi pa iskrene častitke z željo, da bi jo Bog ohranil še mnogo let. da bi mogla tako navdušeno in tako požrtvovalno voditi naše izseljensko /enstvo v Ameriki. KRIK NAŠE MLADINE IZ TUJINE JOŽEPREMROY \ nepozabnem spominu mi bo ostal prizor, ki sem ga doživel leta 1951. v I )ortmuml-Evingu, ko sem prvič obiskal naše rojake v Nemčiji. Ko sem se od njih poslavljal in odhajal v Gladbeck. stopi k meni šestnajstletni mladenič in me ljubeznivo prijel za roke rekoč: »Gospod, vzemite še mene s seboj v domovino. Nisem je še videl, gledam jo samo v duhu. ko poslušani svoje starše, ki se vsak večer pogovarjajo o naših lepih gorah, o polju, cerkv ic ali. ki so posejane po Sloveniji, o rodnem domu in znancih. Že iz tega pripovedovali j ii sem si ustvaril lepo sliko naše domovine.« /rije mii nisem mogel spolniti. pač pa sem ga priporočil gospodom, ki so izdelovali načrt za potovanje mladine v domovino v letu 1932. In res. vroča želja se mu je spolnila. Stopil je na rodno zemljo svojih staršev. In ko sem ga spet obiskal naslednje leto v Evingu, mi je pripovedoval: Ob vstopu pod rodni krov mojih staršev so mi solze zalile oči od veselja, kar nagledati se nisem mogel nepozabne Slovenije. Kaj vse sem občutil na domačih tleh. ne morem prav opisati, povem pa vam, da domovine ni* Iwm nikoli pozabil. Njeno sliko bom nosil kot najdražji zaklad v duši do poslednjega diha.« I'tMlobnili želja in besedi nosi danes v dušah na tisoče naše mladine, ki dorašča v tujini. Njihova srca so polna tihe ljubezni in hrepenenja po domov ini, kjer je tekla zibelka njihovim staršem. Krik naše mladine se najlepše zrcali v številnih pismih, ki romajo v doniovino. Nas rojak, visokošolec iz USA, je poslal pred kratkim sledeče pismo v domovino: »Domovina, moja daljna, sončna domovina! Vse, kar vsebuje moje srce lepega in dragega, pošiljam tebi danes v pozdrav. Nisem zrastel na tvojih tleh. Nepoznane so mi tvoje krasne livade in poljane... Nikdar niso odmevali moji otroški kriki po tvojih gmajnah in brdih ... Nisem povijal v šopke tvojih zgodnjih pomladanskih zvončkov in tro- bentic... Nikdar nisem prisluškoval po bregovih šumljanju tvojih rek in pesmi tvojih gor. In vendar, domovina, si mi draga in ljuba kot dragocena svetinja. \ duši mi kipi samo ena želja, da bi stopil vsaj enkrat na tvoja tla in se navžil lepote tv ojih gor in poljan ...« Ob toliki ljubezni in hrepenenju naše mladine po naši zemlji ne smemo biti doma brez srca. Poskrbeti moramo, da se ji bodo te vroče želje spolnile. Po zgledu drugih narodov, ki posvečajo izredno skrb in ljubezen mladini v tujini, bo treba organizirati vsako leto izlete naše mladine v domovino. Tu doma se mora naužiti tople ljubezni do rodne grude, jezika in pesmi; poskrbeti moramo, da se bo mladina šolala tudi na naših univerzah. V daljnem svetu je naša mlad'na skoro povsod prepuščena tujim šegam in navadam, obiskovati mora tuje šole, slovenskih šol nima, ker ni slovenskih učiteljev, da bi ji nudili pouk v materinščini. Naše kompetentne oblasti morajo poskrbeti, da bodo poslale učitelje in učiteljice v vse večje slovenske naselbine. Ne smemo se čuditi, da drugi in zlasti tretji rod. ki do-rašča v tujini, ne razume več jezika svojih staršev. Če se za to mladino ne bomo brigali, jo bodo kaj kmalu zagrnili valovi tujine. Marsikje je za domovino že narodno umrla. Našo mladino v tujini bo treba kar najbolj prikleniti na rodno grudo v prvi vrsti s tem, da bo hodila vsako leto na počitnice v domovino in ostala v živih pismenih stikih z mladino v domovini. Nujno potrebno je. da se čimprej ustanove po vseh naših šolah širom Slovenije posebni izseljenski krožki, ki bodo posvečali prav posebno ljubezen in skrb naši izseljenski mladini. Podrobne načrte za organizacijo izseljenskih odsekov po vseh naših šolah ima Izseljenska zbornica v Ljubljani že izdelane, treba je le. da naše prosvetne oblasti dovolijo delovanje. Trdno smo prepričani, da se bo mladina v domovini z ljubeznijo lotila tega važnega narodnega in kulturnega dela. Naša šolska mladina mora čimprej dobiti vezi z vsemi slovenskimi naselbinami po svetu in delati na to, da bodo vezi žive in prisrčne. Vsi drobci naše narodne krvi, tako za mejami kakor tudi v daljni tujini morajo biti najtesneje povezani v eno narodno telo, v živ organizem, ki hoče in mora živeti. BALADA FRANCE HORVAT Poljana dihala otožno, molila je mati pobožno: njen sin je bil šel v rudokop... Olenkica tiho brlela na mizi je lahko drhtela in s sencami nihal je strop ... In mati se v sobo vrnila, pobožno je dalje molila — njen sin je bil šel v rudokop — tedaj — v omari je bilo. pri oknu se nekaj zganilo, povečale so strop ... Začula je mati stopinje: »Mogoče zdaj prišel moj sin je?« izvilo iz njenih se ust in naglo je gledat hitela, da sina bi zopet objela — a zunaj bril veter je pust... Se mati je v okno ozrla, beseda ji v strahu zamrla: pri oknu je stal sin — mrlič: očesi — kot oglje žareče in ustnice neme — trpeče, na prsih — krvavi prtič ... Ko sonce poljano objelo, je pisemce drobno prispelo: »Martina pokopal je rov.« In mati je solze točila, za sina — rudarja molila, ki mrtev je prišel domov. PISMO FR. K. Mul n i/k i in i bajtami in Sadovnjaki se je pojala burja. Stari Flander je stal p I ki)/'>lcem in pulil iz lat turščično slamo, ki mu je živo pošumevala med rokami. I'ra\ kar ji' prijel zadnji šop, ga vrgel na dvokolnico in že mislil odpeljati proti skednju, ko mu je tik pred nosom nekaj zamigljalo. Miha Flander!« se je poštar ustavil in naslonil kolo ob vrtni plot. Stari se ji ukrenil k prišlecu in ga začudeno gledal, ko mu je le-ta že molil svinčnik in . uljeno niapii. Pismo je prišlo iz Francije, treba ga je bilo podpisati. Flander je !>il \ udrefL Okorna roka pač ni bila vajena pisanja, a poštar je zahteval tako. \ kozolcu je zaječalo, burja se je divje zaganjala v podpirače. Pi^ni"! lak se nas je ta ljubi Šimen vendar enkrat spet spomnil!« si je -lari popravil polhovko, ki mu je zlezla na oči. Belo pismo se je zgubilo v lopatasti kmečki roki kakor vsakdanja malenkost. In vendar je tudi malenkost večkrat vrliku in važna... Iznad košac je prisijalo kot nalašč za hipec prijazno sonce, k t bi bilo radovedno, kaj skriva pismo, a ga je še v isti sapi zakril velik oblak, ki se je od nekod pripodil. >aj sem pravil, da bo v nekaj dneh kaj pisanja; se mi je kar zdelo,« je posijalo staremu v drobnih, sivozelenih očeh, ko je s težkimi škornji podrsaval mimo svinjaka preko dvorišča, ne da bi pomislil, da rezanice za opoldne še ni iiu: »IITtlT in da gospodinja ne bo predolgo čakala s kropom. Tiho se je zmuznil -k.i/i m-/n. \i maral, da bi ga kdo zasledil, da je dobil pismo; bo že pozneje vse po vrsti ' il 11 a / !o/11. če bo potrebno. Sicer je pa tako in tako nanj naslovljeno, kaj hi drugi v to nos vtikali! Stopil je v zadehlo čumnato. Srce mu je močno potrkavalo v prsih, nestrpnost _a je vm -u prešinila. Stegnil se je na polico za omaro po drobne naočnike, stopil k /uprtemu oknu in bral. Prve trke je duškoma požiral, da sam ni vedel, kje je uiisel začeta in kje stavek končan. Nič čudnega! Dve leti že ni bilo iz Francije nič glasu, zdajle pa kar nenadoma, da bi človeka zmedlo. Dragi oče!. Crke so bile nalomljene, trde in bledične. Pisala je pač zgarana i ok.t. v se prej vajena lopate in krampa kot peresnika. A vprav zato je bilo čutiti, da je govorilo srce, srce sina, Flandrovega otroka — da bi tako ne!... »Nič mi ne »iiiete zameriti, da nisem tako dolgo pisal...« Stari je bral dalje. Beseda se je kmalu zasuknila, misel je postajala okor-nrjša I/ pisina je zadišalo po tujini, po tovarnah in sajastem predmestju, po zemlji, ki je ležala tam za Mavsarjeviin gričem, daleč tam za Korenom, daleč, daleč... Vedel je, da je šimen v rudniku, da je delo trdo, da je kruh grenak. I/ oči se mu je utrnila drobna solza in mu obstala na razoranem licu. Stopil je /a korak bliže k oknu. kot bi se hotel prepričati, da mu črke ne govore laži. »... vas tako prosim, kot se prositi da samo še ljubega Boga, dajte mi pomagati! Brez dela in jela. ste me včasih učili, zdaj bi pa jaz lahko druge. Petnajst nas je, ki čakamo, kdaj nas spet pokličejo v rov. Eni se odpravljajo... mi pa še čakamo. Ne morem zadnjih trinajst dni zatisniti očesa od groznih skrbi... bi se vendarle dalo preprositi brata, naj me vzame pod streho. Saj tista luknja gor na podstrešju na izbi je prazna, tja bi se za prvo silo stisnil. Dela je tam vi č kot pri nas. Zase in za Lizo bi že zaslužil in... no, sklenil sem, da jo vzamem. Pa Tonetu tega še ne nesite na uho! Bo prevelik ogenj v strehi.« Stari je bil s srcem in dušo v pismu. Sin je stal pred njim kakor pritepenec, ki išče prenočišča pri dobrih ljudeh. Misel očeta je tisti hip postala skrb in žalost in ljubezen obenem. \ veži so odjeknili koraki težkih čevljev. Stari je komaj vede pridržal sapo in prisluhnil. Spoznal je pastirja, ki je pridrsal iz štacune. Spet je bilo vse tiho. V temačni čumnati je tiktakala stara ura in spremljala bitje Flandrovega srca. V suhotni roki je trepetal beli papir, črke so nemirno skakale iz besede v besedo. Starcu so se zdajci izmaknile, zmeglilo se mu je pred očmi, sam ni vedel, ali je že končal z branjem, ali ima še kaj. Sin je klečal pred njim in kakor otrok trkal na srce: oče, odprite! Pa — kdo ga je silil v svet, ki ga zdaj požira? Ali mu nisem branil, no. — Tam pri Čapnikovi Lizi se je začelo, potlej je prišlo tisto z otrokom in štrena je bila zamežljana. Šimna je vzelo sredi poletja, ko sta se s Tonetom spoprijela. Tone, ta grča grčasta______(Dalje prihodnjič.) IZSELJENSKE NOVI C"E Izseljenski duhovnik za Rosario. Minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Dragiša Cvetkovič je imenoval za izseljenskega duhovnika za Rosario v Južni Ameriki g. Nikolaja P a v i t , ki je bil do zdaj župnik v Podstrenu pri Splitu. Napredovanja in spremembe v diplomatski službi. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov so na predlog ministrskega predsednika in zunanjega ministra napredovali: Branko Lazarevič, izredni poslanik in opolnomočeni minister 2/1 na kr. poslaništvu v Bruslju, za izrednega poslanika in opolnomočenega ministra I. skupine na kr. poslaništvu istotam; Iiija Plamenec. pisar 8. skupine na kr. poslaništvu v Rimu, za tajnika 7. skupine istega poslaništva; dr. Milenko Milic, pisar 8. skupine kr. stalnega zastopstva pri Zvezi narodov v Ženevi, za podkonzula 7. skupine kr. gen. konzulata na Dunaju. — V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov so bili na predlog ministrskega predsednika in zun. ministra premeščeni: dr. Vekoslav Vršič, tajnik 5. skupine v zunanjem ministrstvu, za konzula 5. skupine na kr. poslaništvu v Gradcu: dr. Ranko Nikačič, tajnik gen. konzulata v Milanu; dr. Slavko Rajkovič, tajnik 5. skupine na kr. poslaništvu v Parizu, za tajnika 5. skupine v zunanjem ministrstvu; Spahoje Vesnič, podkonzul 6. skupine na kr. konzulatu v Carigradu, za tajnika 5. skupine na kr. poslaništvu v Bruslju; Dragutin Nikolič, tajnik 6. skupine na kr. poslaništvu v Tirani, za taj- nika 6. skupine v zunanjem ministrstvu; Todor Nikolič, starešina pisarne 6. pol. skupine v zunanjem ministrstvu, za starešino pisarne 6. skupine na kr. poslaništvu v Rimu. Poslaništvo v Bukarešti je postalo veleposlaništvo. V imenu Nj. Vel. kralja je z ukazom kr. namestnikov povišano poslaništvo kraljevine Jugoslavije v Bukarešti na stopnjo veleposlaništva. Diisseldorf. Dosedanji generalni konzul g. Dušan P a n t i č je upokojen. Za novega generalnega konzula v Diisseldorfu je imenovan g. Branislav Dimitrijev i č, ki je bil dosedaj svetnik v zunanjem ministrstvu v Beogradu. Iz diplomatske službe. V imenu Nj. Vel kralja in z ukazom kr. namestnikov sta na predlog ministrskega prec" ednika premeščena: Miloš K i če vac, gen. konzul v 4/1 na kr. gen. konzulatu v Bratislavi, za svetnika v 4/1 v zunanjem ministrstvu, in Simon Stajic, tajnik 6. skupine kr. poslaništva v Pragi, za tajnika iste skupine v zunanjem ministrstvu. Pozor, slovenska dekleta! Od merodaj-nih strani je bila Rafaelova družba opozorjena, naj svari vsa ona slovenska dekleta, ki bi po posredovanju zavoda »The Marika Agencv« v Londonu, hotela iti za kruhom v London. Za vsa pojasnila se obračajte na Rafaelovo družbo v Ljubljani, nikar pa ne 'poslušajte raznih agentov, ki bi vam ponujali v Londonu dobre službe. MLADINSKI KOTIČEK Drage sestrice in bratci! Tudi jaz vam hočem še pred prazniki pisati. Prav nič se še ne poznamo. Imenujem se Teržan Ana Liza. Rojena sem 3. decembra 1925. v Meerbecku pri Moer-su. Hodim v 6. razred nemške šole. Štirikrat tedensko hodim v višji oddelek slovenske šole. Uči nas gdč. Ažman Marija. Ali jo je že kdo videl? Prišla je k nam meseca avgusta leta 1938., ko smo ravno začeli počitnice. Imamo samo en mesec počitnic. Šolsko leto se začne pri nas po veliki noči. Pri vas pa v jeseni. Tako nam je nekoč povedala naša gospodična učiteljica. Vaše hiše, šole in cerkve so bele. Pri nas je vse iz rdeče opeke. Vse je zakajeno. Po cestah je črn prah. Gospodična nam je pokazala že toliko lepih slik in razglednic. Tako rada hodim v slovensko šolo. Mene zelo veseli, da sem se že precej naučila. Naša gospodična učiteljica se mora veliko truditi, da nas kaj nauči. Imeli smo že večkrat nastope. Jaz sem bila v nedeljo 4. decembra tudi v Hambornu. Vršila se je skupna pro- -lax a zed in jen ja. Tam smo slovensko peli in smo veliko veselja dobili. Justi je lepo deklami rala. Klaučerjev Rudi je dolgo govoril o naši domovini. Jaz se že zelo veselim, kdaj bom v Jugoslavijo na počitnice šla. Jaz bi prav rada poznala našo slovensko domovino. Mi že pridno varčujemo za naše počitnice. — Vsem želim vesele božične praznike in srečno novo leto 1959. Na svidenje meseca julija! Ana Liza Teržan. Meerbeck bei Moers. Elbestr. 2S m Deutsehland. Dragi mi bratci in sestrice! Naša slovenska šola se je dne 4. decembra udeležila proslave zedinjenja v Ilam-bornu. Tudi mi smo peli. Na proslavo so prišli gg. konzul dr. Logar, komisarja Korošec in kranjc. Naša gospodična nas veliko uči /a počitnice. Jaz se pišem Franc >kerbec: star sem 12 let. Mi se učimo v slovenski šoli v ponedeljek, četrtek, petek in v soboto. Naša kolonija se imenuje Meerbeck-Moers. Ima 10.000 prebivalcev. Nima polj in visokih gor kakor naša domovina. Slišal sem. da je naša domovina lepa. V juliju 19"S9 pridemo v Slovenijo, lak rat bom prvič videl našo domovino. Franc Škerbec iz Meerbecka, Nemčija. Pri nas je zdaj zelo mrzlo. Komaj čakamo snega. Radi bi se kepali in sankali. Vsem želim srečno leto 1959. \ se Slovence lepo pozdrav lja vaš bratec Franc Škerbec, Meerbeck-Moers. Moselstr. 45 m Nemčija. • jS^iJfcsdS?• t-j^i«**** ^parS^Sv jfe'P ' 1 * * jg^R i * £ ^ 9 ' 5 ^ ^■■■■1 t r J, * ■ ž* t. Miklaožeo oečer naših izseljencev d Winterslag-u, Belgija. 10 NAŠI PO SVETU PRIMORSKA Smrtna nesreča. 30 letni kolar Teodor Brajko iz Dan pri Novem gradu v Istri je prišel v Trst po opravkih. Ko je šel čez ulico, se je nenadoma znašel pod vozom. v katerega sta bila vprežena dva konja. Nesrečnega Brajka sta konja podrla na tla, tako da je z veliko siio priletel ob rob pločnika in se hudo poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je kmalu umrl. Hujša avtomobilska nesreča se je zgodila pri Štorjah. 29 letni Albert Peklaj je šofiral čisto nov avtomobil, v katerem je sedel podporočnik Gino Gradenigo iz Firence. Šofer je vozil s precejšnjo brzino po asfaltirani cesti proti Postojni. Blizu Štorij se je nenadoma pojavila na cesti krava. Šofer je hitro zavil, da bi se ji izognil. Zaradi velike brzine pa je avtomobil odletel v zid in se popolnoma razbil. Šofer si je zlomil levo roko, podporočnik pa je bil huje ranjen po vsem telesu. Nesreče. V Port Saidu se je ranil na parniku Andrej Valčič iz Pulja, star 28 let. Prepeljali so ga v tržko bolnico. — Pri delu se je hudo ranil na nogi 35 letni delavec Alojzij Žagar iz Trsta. — Roza Oblat iz Rocola je p'adla s kolesa in se hudo poškodovala po obrazu ter si zlomila desno roko. KOROŠKA V Škocijanu je bil pred kratkim slovesno instaliran novi župnik Jožef Koglek. Novi župnik stopa na svoje mesto kot naslednik nepozabnega škocijanskega župnika in voditelja koroških Slovencev Vinka Poljanca. Novemu škocijanskemu dušnemu pastirju želimo pri njegovem odgovornem in težkem delu obilo božjega blagoslova. AFRIKA Cairo. — V starosti 52 let je umrl Marij teme. Rojen je bil na Gradišču nad Prvačino. Bil je veren katoličan in zvest svojemu narodu. Služboval je več let v kolegiju sv. Jožefa in so mu bratje preskrbeli prav lep pogreb. Rojaki so mu položili na krsto lep venec in se v velikem številu udeležili pogreba. Pokojni je bil šele tri leta poročen. Naj mu sveti večna luč! Njegovi mladi ženi v Cairu in njegovim domačim v domovini naše iskreno sožalje! BELGIJA Odkar smo izseljenci izgubili našega nepozabnega izseljenskega duhovnika g. p. Hugolina Praha, je nastala med nami velika vrzel. Sedaj nimamo prilike, da bi slišali božjo besedo v domačem jeziku. Nujno potrebno je, da nam pošlje do-» movina izseljenskega duhovnika, ker Slovencev nas je tu v Belgiji okoli 6(100. Rafaelovo družbo toplo prosimo, da čimprej ugodi naši upravičeni prošnji. Vse v domovini toplo pozdravljamo in jim želimo srečno novo leto 1959. Winterslag. Jugoslovansko podporno društvo sv. Barbare želi vsem v domovini in tujini srečno novo leto. Dne 5. decembra je obiskal naše male sv. Miklavž v spremstvu parklja. Vsi otroci do 14. leta so bili obdarovani. Kakor vsako leto. smo tudi letos praznovali družinski večer v dvorani g. A. Horvat. Zabavali smo se čisto po domače, prepevali smo božične in narodne pesmi: — Odbor. HOLANDIJ A Hoensbrock. Društvene novice. Prav izvrstno in na lep način smo priredili meseca oktobra tradicionalno vinsko trgatev, ki je bila zelo številno obiskana in ki je prinesla našemu društvu lep prispevek za njegovo blagajno. Hvala našemu odboru in vsem. ki so pripomogli k velikemu uspehu. Lep Miklavžev in društveni večer s slovenskim Miklavžem smo pa imeli 4. decembra. Obiskali so nas ob tej priliki tudi g. Škerjanc. vi-cekonzul iz Rotterdama in č. p. Teotim. Bili so vsi prav zadovoljni, mladi in stari, ker se je naš Miklavž vseh spomnil. Prehitro je minul ta lepi večer. Limburg — Heerlerheide. 20 letnico Jugoslavije smo obhajali holandski izseljenci na najveličastnejši način. Zveza jugoslovanskih drušev sv. Barbare je organizirala na dan 4. decembra v Heerlerheide za vse naše izseljence skupno proslavo, katere so se udeležila vsa jugoslovanska društva sv. Barbare v Holan-diji in blizu 1000 naših izseljencev. Imeli smo ob 9 zjuraj skupno sv. mašo v cer- k\i v Hessenbergu pri Heerlerheide. Cerkveni govor je imel č. p. Remec S. J. i/ Valkenburga, med tem. ko je č. p. Teo-tim vodil slovensko cerkveno petje. Po sv. nia.ši smo vsi odkorakali v veličastnem sprevodu iz cerkve po ulicah v dvorano Heinen v Heerlerheide, kjer se je vršila velika narodna proslava. Impozan-ten sprevod po ulicah z godbo na čelu, s številnimi zastavami društev sv. Barbar«' in skupine naših iz Heerlerheide v narodnih nošah, je napravil tudi na Ho-landce najlepši utis. Ko je potem v dvorani zvezni predsednik g. J. Hladin po-.zdravil vse navzoče in otvoril častno akademijo, s<* je razvil obširen program, ki je žel velike simpatije natrpane dvorane. Bilo bi naše poročilo preveč obširno, ko bi hoteli tu vse navesti, kaj je prišlo vse na oder. katere pesmi in drugo, ampak moramo pripomniti, da so vsi vse najlepše prispevali k tej proslavi: mladina z deklamacijami, nastop pevskih zborov i/ Heerlerheide (vodstvo Zaje Slavica), i/. Clie v remonta (g. Beline), iz Evgelsho-vena in Lutterade pod vodstvom č. p. Teo-tima, nastop slovenske šramel-podbe, Rudi Ravnikar ter brata Edie in Fr. Markon. nastop tambiiraskega zbora iz Lutterade (jr. Gaber), citraški zbor iz Lutterade, dalje nastop mladine iz Nieuwenhagena z jugoslovanskim kolom. Vsi ti so v najlepši meri prispevali k velikemu uspeh i te proslave. Tudi Hrvatje iz Heerlerheide so se odzvali povabilu, podarili so navzočemu kr. gen. konzulu dr. Miliči-( ii lepo spominsko sliko >Ujedinjen je«. Najlepši vtis ie napravil nastop mladine iz Heerlerheide (J. Kocjan). Proslave so »e udeležili tudi zastopniki cerkvenih in posvetnih oblasti, zastopniki tukajšnjih rudnikov, dalje naši državni zastopniki g dr. Miličič. gen. konzul: g. Škerjanc, v icekonzul, oba iz Rotterdama. dalje gospod Dupont. častni konzul iz Heerlena i. dr. Slavnostni govor je imel č. p. Remec, eovor je napravil na vse naiboljši vtis. Po govoru gen. konzula dr. Miličiča in po prečitanju vdanostne brzojavke kraljevskemu domu. se je ta. ena najlepših proslav v Holandiji končala s petjem narodne himne. INDIJA Jouai. Z velikim veseljem sem sprejela Izseljenski vestnik«, saj veste, da nas vsaka pošiljka iz naše drage domovine /elo razveseli. Kot misijonarka delujem tu v Indiii že nad 7 let. Doma sem iz Sevnice ob Savi. kjer žive moji dragi starši, bratje in sestrice. Tukaj doživljam pravo misijonsko življenje. Slovenka sem samo jaz, vse druge sestre so Italijanke. Dela imamo zelo veliko, ker imamo sirotišnico za deklice, poleg tega pa poučujemo širom po deželi krščanski nauk. Živimo v veliki revščini, ker ne dobimo od vlade v Indiji nobene podpore, zato prosim v imenu teh sirot, da bi nam priskočili na pomoč. Za vsak najmanjši dar se Vam že v naprej lepo zahvaljujem. Zagotavljam Vas, da se spominjam vedno v molitvah naše drage domovine. Vsem v domovini želim srečno in blagoslovljeno novo leto 1939. S. Terezija Medvešek. (C. sestri se prav lepo zahvaljujemo za poslani dopis in ji tudi mi želimo veliko blagoslova pri težkem delu v 1. 1939. Zaradi podpore se bomo obrnili na naša misijonska društva. Bodite nam lepo pozdravljeni!) JUŽNA AMERIKA Buenos Aires. — Na pobudo našega poslanika ministra g. ar. Izidorja Cankarja smo na zelo slovesen način proslavili 20-letnico naše drage domovine Jugoslavije. Te proslave so se v zelo velikem številu udeležili naši izseljenci kakor tudi diplomatski zastopniki tujih držav. Proslava bo vsem udeležencem ostala v neizbrisnem spominu. Priznati moramo, da tako lepo urejenega narodnega in verskega življenja kot ga imamo zdaj v našem mestu še nikoli nismo imeli. Vse bivše razprtije, ki so prav v fanatični meri vladale med nami. je z modro izseljensko politiko pomiril in uravnal tako, da so zdaj vse naše sile usmerjene v dobrobit nam izseljencem in naši domovini. Vsem naročnikom »Izseljenskega vestnika«, našim dragim rojakom po širnem svetu in vsem v domovini želimo srečno novo leto 1939. SEVERNA AMERIKA Cleveland. — 20 letnico zedinjenja so na zelo svečan način proslavili tudi v vseh važnejših središčih med našimi izseljenci v USA. Tako so bile med drugimi tudi proslave v Pittsimrgu, New Yorku, Clevelandu, Detroitu, Los Angelesu, Gary ju. New Orleansu in še po nekaterih manjših mestih. Proslave so bile zelo dobro obiskane. Na njih so manifestirali ljubezen in vdanost naših izseljencev kra- Iju, kr. domu, knezu namestniku in Jugoslaviji. Proslave v Pittsburgu se je udeležil tudi poslanik Konstantin Fotič. Bila je to veličastna manifestacija narodne zavednosti. Na njej je bilo zbranih nad 2000 naših izseljencev, med njiimi delegati skoraj vseh tamkajšnjih organizacij. Proslavo je organiziral naš častni konzul Kosta Unkovič, kot prvi govornik pa je zastoipil zastopnik predsednika pittsburške občine Cornelius. Ko je poslanik Fotič govoril o zunanji politiki Jugoslavije in omenil izjavo predsednika vlade, ki jo je pred nedavnim dal v Novem Sadu, so mu navzoč-ni priredili navdušene ovacije ter vzklikali kr. vladi. V Clevelandu, kjer je posebno močna slovenska kolonija, je proslava zedinjenja tudi izredno lepo uspela. Po zahvalni službi božji je imel katoliški duhovnik g. Jager v cerkvi navdušujoč domoljubni govor. Treba je poudariti, da so vse manifestacije potekle spontano v največjem navdušenju za Jugoslavijo. NEMČIJA Castrop-Rauxel. — O božičnih praznikih se je tukaj zaročila gdč. Julka Bori-škova z g. Hugom Frerichom. Ob tej priliki so navzoči darovali za Rafaelovo družbo 3.52 RM (okoli 61 din). Vsem darovalcem se društveni odbor na tem mestu najtopleje zahvaljuje. Zaročencema iskreno čestitamo. Želimo jima tudi mnogo sreče in božjega blagoslova. Gladbeck. — Dne 4. decembra smo proslavili narodni praznik zedinjenja, praznik sv. Barbare in izseljensko nedeljo. Predsednik g. Jože Dobravec je imel lep govor o pomenu proslave. Te proslave so se udeležili gg. podkonzul dr. Jože Logar, komisar Kranjc. ataše Korošec, veliko število naših rojakov, zlasti pa mladina. Z lepimi deklamacijami je nastopila naša mladina, naš močni mešani zbor pa nam je krasno prepeval. Višek vse slavnosti je bila igra »Za srečo v nesrečo«, ki jo je napisal oče naših izseljencev g. pater Zakrajšek. Ataše g. Korošec je poklonil našemu pevskemu zboru denarno podporo, za kar se mu prav lepo zahvaljujemo. Ob koncu proslave nas je obiskal tudi sv. Miklavž, ki je razdelil naši mladini slaščice. V poznih večernih urah smo se razšli v zavesti, da smo doživeli na proslavi krasne ure. Vsem naročnikom lista želimo srečno novo leto 1959. Castrop-Rauxel. Dne 4. decembra smo na zelo slovesen način proslavili izseljensko nedeljo, narodni praznik zedinjenja, Miklavžev večer in praznik svete Barbare. Slavje je otvoril g. Franc Borišek, ki je imel krasen govor o pomenu in važnosti omenjenih proslav. Za njim je spregovoril tudi tajnik g. Korošec, ki je zlasti poudarjal veliko važnost in pomen izseljenske nedelje. Na programu so bile tudi lepe deklamacije in petje. Ob teh lepih urah pa smo se spomnili tudi Rafaelove družbe, ki tako lepo za nas skrbi. Zbrali smo nekaj denarja zanjo in ji ga bomo poslali. Rafaelovi družbi in vsem, ki so bili na izseljensko nedeljo v duhu in molitvi z nami, našim sorodnikom in tudi našim, po vsem svetu razkropljenim bratom in sestram, želimo srečno novo leto 1959. Bog živi! FRANCIJA Vsem slovenskim izseljencem želi srečno novo leto 1939. g. Bogdan Smiljanič, naš generalni konzul v Metzu (Francija), velik prijatelj slovenskih izseljencev, ki se resno trudi, da bi tukajšnji izseljenski duhovniki prišli do svojih zasluženih ravic in da bi Jugoslavija vendar že en-rat nehala delati razliko med posameznimi jugoslovanskimi izseljenskimi društvi. Habsterdick-Stiring. Dne 16. decembra je umrla na porodu, previdena s sv. zakramenti, 55 letna ga. Pančur, roj. Kon-cilja, iz Šmartnega pri Kamniku. Pogreba se je udeležilo veliko naših rojakov. Pogreb je vodil naš izseljenski duhovnik g. Grims Stanko; oh odprtem grobu se je od nje poslovil g. Grims, ki je poudarjal, da je hi I a pokojna dobra in skrbna mati otrok. Na p rob je bilo položenih več krasnih vencev. \ sem našim rojakom se lepo zahvaljujemo, /lasti pa g. Grimsu prvo pomoč žalujoči družini. Žalujoči družini izrekamo iskreno sožalje, pokojni pa želimo večni pokoj. Božična proslava. Tudi letos je priredilo slovensko podopornn društvo Edinost božični večer s sodelovanjem kolesarskega pevskega odseka Gorenjski sla v ček , cerkvenega zbora iz Habster-dicka. mandoliuističnega odseka in šolske mladine. Proslava je bila zelo številno obiskana. Obiskala sta nas tudi p. Grims in g. Jankov ič iz Merlebacha. Ob prepevanja lepili božičnih pesmi ob božičnem drevesu, ob lepi igri in krasnem govoru g. Grimsa. s<> nam je zdelo, da obhajamo božič v domovini. \ sem v domov ini in našim rojakom v tujini želimo srečno in veselo novo leto 19Š9. Karel Motore. Vitrv. — Predragi g. urednik! Čeprav v as ne poznani, ne moreni drugače, kakor mo pogrešali v slovenski šoli. Družini izrekamo naše sožalje. Š. T. Merlebach in okolica. Saj ne vemo, kje bi začeli in kako bi čim krajše opisali vse prireditve in važne dogodke v mesecu decembru. 1. decembra smo se duhovniki, učitelji in zastopniki društev odzvali povabilu g. gen. konzula in pohiteli v Metz, kjer smo pripomogli k čim lepši proslavi našega narodnega praznika. Odlikoval se je zlasti cerkveni pevski zbor iz Aumetza, ki je pod vodstvom g. organista Biščaka lepo prepeval med službo božjo, katero je daroval izseljenski duhovnik g. Svelc. Po sv. maši nas je v prostorih konzulata g. gen. konzul imenitno pogostil z izbor-nim pecivom in še boljšim šampanjcem. Nek i pevec je hudomušno pripomnil, da je škoda, ker ni vsak dan narodni praznik. Tri dni za tem smo proslavili izseljensko nedeljo v Merlebachu. Proslavili smo jo tako. kakor še nikoli do sedaj. Dopoldne je bila sv. maša s Te Deum in molitvami za kralja v naši slovenski cerkvi, popoldne je bila pestra prireditev v veliki dvorani hotela Kremer. Dvorana je bila nabito polna. Ob tej priliki sta prvič prihitela med nas g. gen. konzul in njegova gospa soproga. Izseljenci so se njihovega prihoda razveselili in ju toplo pozdravljali, šolska mladina pa jima je izročila šopke nageljev. G. konzul je odzdravil s prisrčnim nagovorom, njegova gospa pa je obdarovala šolsko mladino s sladkarijami. — Najprej je nastopilo pevsko društvo »Triglav«, dika in ponos naših izseljencev v Franciji, ter odpelo državno himno in v srce segajočo »Iz stolpa sem«. Ko že govorimo o »Triglavu«, naj omenimo, da je to društvo vse premalo poznano v domovini. Ako bi gotovi kričači in priliznjenci imeli toliko zaslug za našo glasbeno prosveto, kakor jih ima »Triglav«, bi se jim moralo vse klanjati in podpor bi kar deževalo. Omenjeno društvo je pa skromno. Z lastnimi sredstvi vzdržuje svojega izbornega pe-vovodja g. Roh ra in šele v zadnjem času mu skušata pridobiti na merodajnih mestih priznanje in podporo g. gen. konzul iz Metza in nadzornik za srednje šole v Ljubljani g. prof. Bajuk. Tudi se moramo na tem mestu spomniti treh. ki imajo največje zasluge za ustanovitev in obstoj društva, to so naši izseljenci v Merlebachu g. Mleku ž, g. Mav in ga. Ur-basova. Nad vse pričakovanje lepo sta zapela tudi pevska zbora »Slavček« iz Stiring-Habsterdicka in »Zvon« iz Jeanne d* Are. Nimata sicer tolikega števila pevk in pevcev, kakor »Triglav«, toda kar jih je so vsi prvovrstni in smo prav tako lahko ponosni nanje. Za »Zvonom« so prišli na vrsto otroci. Ko so z nežnimi, ljubkimi glasovi zapeli »Ljubi očka, kaj si rekel, ko od doma si odšel, da odhajaš le za kratko, da spet kmalu boš prišel« in »Oj le šumi gozd zeleni, kaj ti veš, kako je meni, ko medlim na tujih tleh . je bilo prav malo poslušalcev, katerim se niso orosile oči. Predstavil se nam je tudi naš mladi orkester, kateremu želimo mnogo uspeha. Za veselim kupletom »Tobak« je sledila še bolj vesela igra »Beneški trojčki . Izseljenski učitelj iz Aumetza g. Šlibar je igral glavno vlogo, prav za prav tri. Takoj je osvojil gledalce. Mojster je na odru. to se mu mora priznati. Pa tudi ostali igralci brez izjeme so se potrudili, da so nam nudili res nekaj svojevrstnega. Rudniška uprava je preskrbela krasen oder. nad katerim je visela kraljeva slika, okrašena z lepimi električnimi lučkami, izseljenski duhovnik g. Grims pa je šel v Sarregue-mines po lepe gledališke obleke, tako. da ni prav ničesar manjkalo. Nad štiri ure smo sedeli v dvorani, pa se nam je zdelo, kakor bi bili tam nekaj minut. Sode I a vcev, ki so nastopili pri prireditvi na odru je bilo 139. V imenu gledalcev se vsem najlepše zahvaljujem za to prireditev, najbolj pa zahvalim in čestitam glavnima prirediteljema, ki sta nosila vsa velika bremena izseljenske nedelje, to je našemu izseljenskemu duhovniku g. Grimsu in našemu izseljenskemu učitelju g. Jankoviču. Tisti, ki smo bili na prireditvi znamo ceniti njihovo delo. Bog naj ju živi! Babošek, slovenski izseljenec. Stiring-Habsterdick. Na božič je bila pri nas krasno uspela prireditev, katero je organiziralo društvo »Edinost«. Sodelovalo je pevsko društvo »Slavček . man-dolinistični klub in cerkveni pevski zbor. Lepa sloga, ki jo opažamo samo tam. kjer ni kakih nepotrebnih hujskačev in razdiračev, ki po navadi nič ne delajo, pač pa svoj jezik brusijo in razdirajo, kar pametni s težavo zgradijo. Nastopili so tudi otroci pod vodstvom izseljenskega učitelja in so bili zato nagrajeni in obdarovani. Prireditve se je udeležil med drugimi naš izseljenski duhovnik gospod Stanko, ki vedno rad prihiti med nas. Kakor izvemo je začel študirati mladinski mandolinistični klub, v katerem so samo slovenski otroci, pa so do sedaj igrali samo tuje komade, venček slovenskih narodnih pesmi in bodo z njim o prvi priliki nastopili. Vedno več narodne zavesti opažamo in tako je prav. Tujcem niti na misel ne pride, da bi na svojih prireditvah zapeli ali zaigrali kaj našega, zakaj bi se torej mi suženjsko poniževali in igrali ter peli tuje komade, ki so slabši od naših. Res jemo tuj kruh, to- ; tla ta nam ni podarjen. Plačati pa moramo z našim težko prisluženim denarjem. Zavedajmo s-i tega! Creutzwald. Za božič je imelo Društvo m. Barbare božičnico za svoje člane. Povabljena sta bila pp. izseljenski duhovnik Grims in učitelj Jankov ič ter cerkveni zbor. Vsi so se vabilu odzvali. Cerkveni /bor je lepo zapel »Sv. noč'. Na novega leta dan sta priredila božičnico za šolske otroke Jugoslovanska katoliška misija in \odstvo jugoslovanskih šol. Naši malčki so se imenitno postavili. Čudimo se staršem, ki svojih otrok ne pošiljajo v šolo. Izgovorov je seveda vse polno, če ga pes na repu prinese, je dober, a pametnega razloga /a to ni in je to gola nepremišljena nemarnost, ki se bo maščevala nad starši in otroki. Tudi v Creutzvvaldu so bili šolski otroci olnlarovani. Jeanne d* Arc. Pev ski zbor se je pri božični maši odrezal, kakor malokdaj. Na Silvestrov večer je društvo »Zvon« povabilo Slovence iz Jeanne d" Arc k lepo uspelemu družabnemu slovesu od starega leta. šolska mladina je pa prejela darila v šoli. Merlebach. Društvo sv. Barbare je imelo /a svoje člane na Štefanov dan svoj vsakoletni božični sestanek. I.etos so se {»osebno odlikovali otroci pod vodstvom izseljenskega učitelja. Miklavž jih je zato obdaroval. Vsem udeležencem, zlasti pa gg. C.rimsu in Jankoviču izrekam v imenu društva najlepšo zahvalo. Jakopina, predsednik. Smrt žanje Slovence v Merlebachu in okolici, \elika žalost je napolnila srce sjMištovanih staršev Doman jškevih iz I rev ni i liga, ko je 14. novembra njihov sin Alfred, rojen 19. I. 1922. leta. izdihnil svojo blago dušo. Vsi se pa radi spominjamo kot dobrega fanta, izbornega mu-/ikanta in plemenitega značaja. Velikanski pogreb — z godbo od Sarre et Moselle na čelu — je pričal vsem. da je bil rajni Alfred splošno priljubljen. Malo pozneje, 50. XI., je potrkala bela žena na v rata družine Mlinar. Družinska mati Ho/ali ja, roj. Matek, je padla - zadeta od kapi — in po nekaj minutah i/.dilinila. Francoski duhovnik ji je podelil še zakrament sv. olja. Mati, ki je bila rojena 8. VIII. 1S95 na Dolu pri Hrastniku, je rada obiskovala slovensko službo lx»ž jo v Habsterdicku. Pokopana je bila 2. XII. v Stiringu. Pet dni pozneje se je nenadno pojavila smrt v Creutzvvaldu. Tu je ležala že ne- kaj mesecev bolna, 12. julija 1922. leta rojena deklica Šoba Ana. S čudovito potrpežljivostjo je prenašala svojo bolezen, želela je ozdraviti le zaradi svoje matere, ki je prehodila že celo vrsto postaj križevega pota na tem svetu. Lepo pre-videna, je s smehom na ustnicah ležala na mrtvaški postelji — in bila 10. decembra pokopana v Creutzvvaldu. Na grobu se je od nje poslovil izseljenski duhovnik. Šest dni pozneje, 16. XII., je kruta smrt zopet pohitela v llabsterdick. Tu je mlada mati Jožefa Pančur, rojena 20. II. 1905 v Cešnjicah pri Kamniku, darovala malemu otročiču Jožefi življenje, sama pa kmalu nato izdihnila in zapustila žalujočega moža ter tri nepreskrbljene otroke. Zaradi hudega mraza (—14" C) se je izseljenski duhovnik poslovil od nje kar v cerkvi, kjer je izrazil upanje, da je dobra mati, ki je šele pred nekaj meseci prišla v Francijo, odšla k božjemu Detetu, kjer bo molila za svoje dete na zemlji. Istočasno, ko se je vil žalosten sprevod v Sti ringu, so spremljali rojaki pogreb družinskega očeta Papeža Jožefa, v Falku pri Hargartnu. Dolgo je bolehal, mnogo trpel, bil je lepo previden tri dni pred smrtjo. Ker je bil istočasno pogreb v Stiringu. katerega je vodil izseljenski duhovnik, je spreml jal imenovanega oče-t;i k večnemu počitku francoski duhovnik. ki ga je tudi previdel. Za božič pa si je izbralo božje Dete še eno slovensko dete v družbo: Mali sinček Kotarjeve družine iz Jeanne d" Are je pohitel v naročje nebeške Matere k malemu Jezuščku. Vsem družinam, vsem sorodnikom, naše globoko sožalje. rajnim pa naj Vse-mopočni podeli večni pokoj! Sonce sreče in veselja pa je posijalo v družino Slavka Ruglja v Frevmingu, ko so dobili prvega sinčka. Stanislava ^ iktorja. katerega so tri sestrice z veseljem sprejele v svojo sredo. Spoštovani družini prav iskreno čestitamo! A velikem upanju bodoče sreče pa so stopili v zakonski stan: C. Iv an Jure, doma iz vasi Verhe pri Teliarjih. je stopil v zakon z gdč. Marijo Urbas, hčerko vsem znane in spoštovane družine, hčerko naše izborne pevke pri »Triglavu in cerkvenem zboru. Poročil ju je izseljenski duhovnik dne 19. XI. v Merlebachu. Teden kasneje je izseljenski duhovnik v isti cerkvi v Merlebachu poročil g. Premerla Alojzija z gdč. Jože-fo Stucinovo, prvi doma v župniji Vrh-polje v Julijski Krajini, nevesta je doma iz vasi Cerkno pri Gorici. Dne 3. decembra pa je bila tretja poroka v tem času: Gdč. Helena Karolina Arnšek je poročila Mihaela Missy-a. domačina iz kraja Elviller (Moselle). Vsem ženinom in nevestam želimo, da bi jim sonce radosti in zadovoljstva ne izginilo na obzorju, ampak jim svetilo še dolgo, dolgo let... Delavcem, ki pričakujejo, da bi prišli v Francijo, sporočamo, da v naše (Merle-bach-Moselle) iz Jugoslavije ne more nihče priti, tudi ni tnobenga govora o tem, da bi zapisovali nove delavce. Grims Stanko, izseljenski duhovnik. Poročilo iz pisarne Jugoslovanske katoliške misije v Merlebachu za leto t938.: V letu 1938. je došlo 411 uradnih dopisov, odposlanih je bilo 639, skupaj torej 1050 dopisov. Med 659 dopisi je bilo napisanih 527 prošenj. Podpisanemu je bilo naznanjenih 15 novorojenih otrok. Izseljenski duhovnik jih je krstil 5 (v nekaterih kolonijah francoski duhovniki ne pustijo inozemskim duhovnikom krstiti in pokopavati). Cerkveni zakon je sklenilo 26 parov, 20 jih je izvršil izseljenski duhovnik. Smrt nam je ugrabila 19 rojakov: 12 moških, med njimi 2 dečka, 2 fanta in 8 mož — družinskih očetov — ter 7 žensk, med njimi 2 deklici in 5 družinskih mater. Od teh je umrla neprevide-na (prejela je samo zakrament sv. olja) ena mati, 1 družinski oče pa je bil nepreviden, ker je pred leti izstopil iz katoliške vere in pristopil k neki sekti pro-testantovske vere, k tkzv. novo aposto-larjem, ter bil po njihovem obredu tudi pokopan. Vsi drugi so bili lepo prevideni. Veliko dobrega je napravila šolska sv. maša, ki se je začela šele v letu 1938. v Merlebachu. Vsak četrtek ob pol 8. uri pridejo slovenski šolski otroci k sv. maši, pojejo pod vodstvom našega dobrega g. učitelja lepe slovenske pesmi in med sv. mašo prejmejo sv. obhajilo. Verouk je obiskovalo v preteklem letu: v Merlebachu 35 otrok, v Creutzwal-du 25, v Jeannu d' Arc-u 30, v Habster-dicku 45; skupaj 135 otrok. Precejšnje število, a še mnogo premajhno za veliko število otrok v naši okolici. Od preteklega leta so nam ostale v prijetnem spominu zlasti tri cerkvene slovesnosti, pri katerih je sodelovala tudi šola: Krasna velikonočna procesija (katere Francozi sploh ne poznajo), dalje veliko romanje k Mariji z Brezij v Hab-sterdick na biukoštni ponedeljek in pa praznovanje izseljenske nedelje. V preteklem letu je prišlo 150 novih delavcev k premogokopnim družbam Sar-re et Moselle iz Jugoslavije in 60 iz raznih krajev Francije, kjer so delali v železnih rudnikih. Okrog 60 je tako raztresenih in so tako oddaljeni od slovenskih kolonij, da ne morejo prihajati k slovenski službi božji, od ostalih jih prihaja redno 30 do 40 k sv. maši, drugi bodo najbrž videli svojega duhovnika zopet takrat, ko ga bodo rabili. V Merlebachu, kjer porabljamo staro cerkev za službo božjo, skrbijo naši rojaki z veliko darežljivostjo za vse potrebe naše službe božje, za kar se vsem na tem mestu tudi najlepše zahvaljujem. Istočasno želim vsem dobrotnikom naših izseljencev in vsem rojakom doma in v tujini prav srečno in blagoslovljeno novo leto! Grims Stanko, izseljenski duhovnik. Poročilo šolskega vodstva jugoslovanskih šol v Merlebachu in okolici. Točno 1. januarja 1938 je prišel v Merlebach izseljenski učitelj Jankovič Janko. V kolonijah in v Merlebachu samem, torej povsod tam, kjer je poučeval otroke izseljenski duhovnik verouk in za silo tudi nekoliko slovenščine, povsod tam je pričel z resnim in rednim poukom. Tako je vse leto poučeval v štirih krajih: v Merlebachu trikrat na teden, v Jeanne d' Arcu, Creutzwaldu in Habsterdicku pa po enkrat tedensko. Popolnoma prostovoljno je poučeval tudi o velikih počitnicah, ko bi prav tako lahko užival dopust, kakor so ga uživali njegovi tovariši v Jugoslaviji. Privoščil si je samo mesec dni prostega časa in to oktobra meseca. Število šolskih otrok v Merlebachu in kolonijah je bilo 193. Od teh jih je prav redno hodilo 70 odstotkov. 30 pa bolj neredno. Ce upoštevamo, da je šola popolnoma prostovoljna, moramo biti pač veseli, da je še toliko staršev, ki se zanimajo za to, da bi svojim otrokom ohranili domačo besedo. Dalje vodi izseljenski učitelj štiri pevske zbore, to je v Jeanne d' Arcu, v Creutzwaldu, v Habsterdicku in mladinskega v Merlebachu. Z vsakim zborom ima vajo enkrat na teden, pred nastopi še po večkrat. V Habsterdicku in v Merlebachu poučuje tudi glasbo kakih 30 učencev. Kar mu ostane časa ga porabi za razne prošnje in posredovanja v prid našim izseljencem. V letu 1938. je napi- sal nad tisoč raznih prošenj, prevodov in priporočilnih pisem slovenskim izseljencem in imel skoro povsod uspeh. Niso redki primeri, ko je šel tudi osebno intervenirat na rudniške uprave, na francoska županstva in prefekture, na naš konzulat itd. Njegova pota v letu 1938. znašajo nad 20 tisoč kilometrov. Skoro neverjetna toda popolnoma resnična številka. ki nam dovolj jasno priča o velikem in požrtvovalnem delu, ki ga vrši naš izseljenski učitelj. Njegove želje za leto 1939. so: t. Da bi dobil iz Jugoslavije še eno učno moč, in sicer učiteljico, ki bi skrbela za naša dekleta, in enega organista, ki bi mu pomagal voditi pevske zbore. 2. Da bi mogel oskrbeti vsako leto kakim 10 učencem in učenkam brezplačen študij v domovini. 3. Da bi mogel uspešno organizirati v Franciji počitniške kolonije naših otrok. 4. Da bi prišla vsa društva jugoslovanskih izseljencev do enakih pravic, za kar se trudi že štiri leta. 5. Da bi prišli naši izseljenci do istih pravic, kakor jih uživajo drugi narodi. 6. Da bi vsi starši pošiljali otroke v slovensko šolo. Ob sklepu bi radi omenili še javne nastope učiteljevih učencev pevcev in godbenih odsekov. Vseh ne moremo navesti, ker skoro ne mine teden, da bi ne bilo kakega javnega sodelovanja omenjenih zborov. Naj se omejimo samo na tri glavne: Na binkoštni ponedeljek so nastopili v Habsterdicku s petjem in telovadbo učenci vseh šol, enako so takrat peli pod njegovim vodstvom vsi združeni zbori v cerkvi. Na rojstni dan Nj. Veličanstva našega kralja so pod njegovo taktirko peli v Metzu zopet združeni cerkveni pevski zbori in želi vse priznanje. Letošnja izseljenska nedelja pa je v dovolj veliki meri pokazala krasne uspehe, ki jih je naš učitelj dosegel v tako kratkem času pri svoji ljubljeni mladini. Naj bi se v novem letu izpolnile učiteljeve upravičene želje. Ali ste član Družbe sv. Rafaela ? Zakaj ne? — Ali ne veste, da imamo en milijon dve sto tisoč svojih bratov in sester izven naše lepe Slovenije v veliki nevarnosti, da se nam utope v tujih morjih? Ali se zavedate, da bi to pomenilo za nas naš narodni pogin? Hočete torej, da narodno poginemo? — Ce nočete, morate v organizacije, ki delajo na tem, da se to ne zgodi! Med temi je v prvi vrsti Družba sv. Rafaela. — Ali vam ni morda vaš narod vreden deset dinarjev na leto? Bog obvari, če bi to bilo res! Zato, takoj sedi in pošlji članarino za tekoče leto! Za lansko leto ste jo poravnali? Lepo prosimo! Izseljenska zbornica je organizacija zvez in društev tu doma, ki žele pomagati pri narodno-obrambnem delu, in vseh organizacij naših izseljencev v tujini. Ali je vaše društvo že član Izseljenske zbornice? Vljudno vas vabimo, ako še ni! Ali ste poravnali članarino za lansko leto, če ste že lani pristopili? Lepo prosimo. Naslov: Družba sv. Rafaela, Ljubljana.