CENA 2000 din -
Leto XLII -
Kranj, petek, 3. marca 1989
HUGLAS
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Tavčarjeva ulica v Kranju _ telefon 21 - 237
r • • •
Jugoslavija na razpotju
Vse, kar se je zadnje dneve dogajalo in se še dogaja v Jugoslaviji, je neizprosen pokazatelj, da je Jugoslavija na razpotju, ko se tehtnica lahko nagne v črno prihodnost izrednega stanja ali pa v demokratično, civilizacijsko, svobodno'in na avtonomnosti, nacionalni in človeški enakopravnosti ter tudi na priznani različnosti grajeni jugoslovanski družbi. Človeka je enostavno strah pogroma in bojevitih besed, strah primitivnosti in poenostavljenih razmišljanj, strah klicev po orožju in nasilju, strah, kaj bo z nami, ki smo za Jugoslavijo, sodobno in v svet uprto, v kateri bomo varni in ljudje države, dobrodošli v katerikoli deželo bomo prišli.
Moti se, kdor misli, da so ta razhajanja samo trenutna in ko se bodo polegla, bo vse v redu. Stvari so globoko resne, spolitizirane, reakcije ljudi so čustveno obarvane in zato lahko na trenutke tudi nerazsodne. Vendar je treba tudi v nerazumnih situacijah ravnati razumno, vendar je eden od pogojev za to, da smo drug drugega sploh pripravljeni poslušati in se potruditi spoznati, kaj je kdo v resnici sploh dejal. V ozračju in razmerah, ko drug drugega nihče noče več poslušati, je ta osnovna komunikacijska in razpoznavna vez pretrgana.
Tudi v Sloveniji marsikdo misli, da bi morali v primeru Kosova molčati v stilu, da naj dela vsak red v svoji hiši, nas pa njegove zamisli ne zanimajo. Reklo bi držalo, če ne bi šlo v tem primeru za Kosovo, v katerega se lahko hipoma spremeni vsa Jugoslavija. Tega si očitno želijo ljudje, ki se držijo na oblasti na račun stalnega izrednega stanja, napetosti, iskanja sovražnikov in kontrarevolucije. Ti ljudje in njih politika je v nekaterih delih zelo trdna med ljudmi, ki jim je obljubljena nova demokracija. Nje zunanji izraz so mitingi, nožični pohodi, klici po odstopih in postavljanje funkcionarjev po njihovi meri. Jasno je
treba reči, da takšna politika ni naša politika. Za tako politiko stoji slovenski narod in njegova politika, začenšči pri partiji, ki je spoznala, da je lahko uspešna samo kot del demokratične zveze. Cilj naše politike je tudi Jugoslavija, vendar ne z obrazom mačehe, ampak prijazne matere, ki bo enako ljubila vse svoje, povsem enakopravne in svobodne, vendar k materi priraščene otroke. Za takšno Jugoslavijo pa se je treba jasno opredeliti in ne molčati, brez sebičnosti in vasezagledanosti.
J. Košnjek
Mladi o razmerah na Kosovu
Popolna paraliza življenja
RK ZSMS je sklicala posebno tiskovno konferenco na kateri sta sodelovala republiški mladinski predsednik Jože Školč, član predsedstva Stanko Šalamon in izvršna sekretarka Petra Škofic.
Školč je predvsem ocenil zbor v Cankarjevem domu, za katerega je menil, da ni potrebno sedaj P°st festum spreminjati stališč 111 se ograjevati od posameznih govornikov, četudi se z njimi ne-*QQ ne strinja v popolnosti. Pojasnil je tudi zaplet, ki je nastal ^ zvezi s priponko "Kosovo-moja dežela"- mladi so vzpostavili stik s skupnostjo židovskih občin in vsebino sklepov bodo objavili v Prihodnjih dneh, posebno pa je bUo poudarjeno, da ne gre z uporabo Davidove zvezde za nikakršno žalitev Židovskega naroda.
Stanko Šalamon, ki je bil kot član uradne delegacije na Kosovu je predvsem povedal, da je bila delegacija povsod zelo toplo sprejeta in ocenil stanje v pokrajini kot popolno paralizo družbenega življenja v katerem so predvsem v celoti odpovedale vse institucije sistema. Izpostavil je tudi dvojnost in hkrati zaprtost informacij o resničnih dogodkih v pokrajini.
Zaradi podvajanja so v ponedeljek prenehali šteti podpise k izjavi "Proti izrednemu stanju", v enem dnevu pa so našteli
okrog 300.000 podpisnikov in na žiro računu zbrali 3,2 stare milijarde din. Nove aktualne podatke tako o številu zbranih podpisov kot zbranem denarju, katerega razdelitev bo spremljala posebej za to ustanovljena komisija, ki bo o svojem delu stalno obveščala javnost, bodo mladi predvidoma objavili ob koncu tega tedna, je med drugim povedala Petra Skofic. V.Bešter
Kandidati za člane državnega predsedstva
Pripombe iz Srbije in Slovenije
Kranj, 2. marca - Seja zvezne konference Socialistične zveze Jugoslavije ni mogla mimo Kosova, ljubljanskega zborovanja in ostrih reakcij predvsem v Srbiji. Menili so, da je treba ubrati enoten pristop do reševanja kosovske problematike, da je treba izkoristiti čas začasnih ukrepov, od SZDL Slovenije so terjali oceno zborovanja v Cankarjevem domu, slovenski delegati pa so zahtevali oceno reakcije vodstev SZDL ob vzklikanju pritislovenskih gesel. Sicer pa je lep del seje minil v dialogu predsednikov SZDL Srbije in Slovenije Trifunoviča in Smoleta.
Predsedstvo zvezne konference se je izrekalo tudi o kandidatih za novo državno predsedstvo, ki so jih predlagali v.republikah in pokrajinah. Kot je znano, so dobili v Sloveniji zadostno podporo Marko Bule, Janez Drnovšek in Gojko Stanič. Nanje ni bilo pripomb. BiH predlaga Nenada Kecmanovića, Steva Mirjaniča in Milana Škora. Črna gora Dimnitrija Bau-cala, Nenada Bučina in Mijata Sukoviča, Kosovo Vukasina Jovanovića, Remzija Koljgecija, Savatija Komadiniča, Rah-rnana Morino, Tomislava Sekulića in Bajrama Seljmanna, Hrvaška Anteja Markoviča, An "jelka Runjiča in Stipeta Su-varja, Makedonija Gligorija Gogovskega, Petra Goševa in Jakova Lazaroskega, Srbija Aleksandra Bakočeviča, Borislava Jovića, Mihajla Milojevića in Slobodana Unkoviča, Vojvodina Pa Mihajla Kertesa, Djordja Ščepanoviča, Dragana Zelenovi-ca in Dragoj a Žarkovića.
Na večino kandidatov ni bilo pripomb. Imeli so jih le srbski in slovenski delegati. Mi nasprotujemo kandidaturi Mihajla Kertesa, ki je na zboru v Novem Sadu grobo žalil Slovenijo in slovensko vodstvo, Srbi pa so menili, da morajo kandidati uživati ugled v vsej Jugoslaviji, česar pa Stipe Suvar s Hrvaške in Remzi Koljgeci s Kosova nimata.
J. K.
Vllasija aretirali
Kranj, 2. marca — Po poročilih sodelavcev Radia Ljubljana so včeraj dopoldne v Bije-lini v Bosni in Hercegovini, kjer naj bi bil na dopustu, aretirali člana vodstva pokrajinskega komiteja Zveze komunistov Kosova Azema Vllasija. Svojci z njim doslej še niso uspeli navezati stikov. _
Pomagajmo porodnišnici
Kranj, 3. marca - Bolnišnica za porodništvo in ginekologijo v Kranju v gmotni stiski, ki je zajela vse zdravstvo, komajda zmaguje sprotne stroške. Za novo opremo pa nimajo dovolj denarja, čeprav bi nujno potrebovali nove inkubatorje in kardiotokografe (merilce srčnih utripov). Že pred kakim mesecem se je kranjska porodnišnica obrnila na javnost s prošnjo za gmotno pomoč pri nakupu nujne opreme. Do zdaj se je odzvalo kakih 25 gorenjskih delovnih organizacij, med katerimi sta največja prispevka dali Ljubljanska banka in Zavarovalnica, pa tudi veliko posameznikov. Še vedno pa Bolnišnica za porodništvo in ginekologijo prosi delovne organizacije, da pomagajo pri skupni akciji za lepše prve dni življenja naših potomcev.
Sredstva zbirajo na žiro računu: 51500-603-30372 (BGP Kranj).
Izredna seja zvezne skupščine
Skupni interes, različni pogledi
Temeljna banka Gorenjske
#©   ljubljanska banka
GORENJCin
Zbor za sožitje in mir, zoper izredno stanje — V ponedeljek so v slovenski SZDL združene organizacije in zveze ter gibanja, ki delujejo izven nje, organizirale zborovanje za mir in sožitje na Kosovu in zoper izredno stanje. Zborovalci so se zavzeli za demokratično, humano in civilizacijsko reševanje kosovskega problema, brez nasilja. Zbor ni bil nacionalistično nastrojen. Zavzel se je za človečnost, za etiko in moralo, ki morajo biti vrednejši od politike. Na zborovanje je del Jugoslavije zelo ostro reagiral in so se rekreacije spremenile v napad na Slovenijo in slovensko vodstvo. Več na 8. strani. J. K., slika F. Perdan
Enaintrideset evidentiranih
Škofja Loka, 28. februarja - Ker bo predsednica škofjeloškega izvršnega sveta Ida Filipič-Pečelin predvidoma odšla na novo delovno mesto, je občinska konferenca SZDL začela postopek za novega predsednika. V delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in v družbenopolitičnih organizacijah so do roka evidentirali 31 možnih kandidatov. Vodstvo občinske organizacije SZDL bo zdaj z vsemi opravilo pogovore o tem, ali so pripravljeni prevzeti funkcijo ali ne. Na seji predsedstva, ki bo v četrtek, 9. marca, bodo določili ožji predlog kandidatov, ki ga bodo potem posredovali v obravnavo kraje\*-nim skupnostim, delovnim organizacijam in drugim. Kandidata bodo določili na seji občinske kandidacijske konference 12. aprila. Kot mandatar bo imel možnost izbirati člane izvršnega sveta, izvolili pa naj bi ga na seji občinske skupščine 24. maja.
C. Z.
Kr?ni.,.1\marec " Dru8» natečaj Gorenjske turistične zveze za turistični spominek je pokazal, da je tovrstne ustvarjalnosti vse več, dal je nekaj resnično zanimivih spominkov in upajmo, da bodo našli pot na trg. Več na zadnji strani. Foto: F. Perdan
Priština, 2. marca — Na Kosovu velja odredba o omejenem gibanju. Prav tako so prepovedana zbiranja ljudi. Enote JLA in milice so okrepljene, zvezna skupščina pa se je sestala na izrednem zasedanju na zahtevo slovenske delegacije.
Ukrepi v pokrajini so bili sprejeti na osnovi sklepov najvišjih organov, republike Srbije in pokrajine. Pokrajinski izvršni svet je pozval ljudi vseh narodov in narodnosti, naj s svojim delom, ravnanjem ter budnostjo prispevajo k uspešnemu premagovanju položaja v pokrajini in k stabilizaciji razmer.
Predsedstvo pokrajinskega komiteja ZK Kosova je menilo, da ni razlogov za odstope Morine, Azemija in Shukrije, borcev za udejanjanje politike ZK. Odstopili so pod pritiskom, zaradi humanitarnih razlogov in skrbi za zdravje in življenje rudarjev.
Na izrednem zasedanju zvezne skupščine sta govorila član predsedstva države Lazar Moj sov in podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Janez Zemljarič. Pred poslopjem skupščine se je zbralo nekaj tisoč ljudi, med njimi tudi tisti, ki so prišli v Beograd s Kosova, ven-
dar so se včeraj vrnili v (/ujuuju.u. V razpravi na skupščini je prevladalo večinsko mnenje, da je bilo ukrepe predsedstva treba sprejeti in'se kažejo že prvi pozitivni rezultati, vendar je bilo slišati tudi pobude, naj se izredno stanje čim prej ukine. Moj sov je menil, da položaj ni zgubljen. Slovenski delegati na seji niso bili preveč glasni, očitno tudi zato, da ne bi še naprej zaostrovali položaja. Skupščina je sklenila, da jo mora državno predsedstvo še naprej obveščati o položaju na Kosovu, pozorna bo na uresničevanje gospodarske politike, ljudje pa morajo delati. Uvedena bo kazenska odgovornost zoper organizatorje kontrarevolucije, vendar na osnovi zakona, kadrovskih sprememb pa ni mogoče izvajati mimo ustavnih ter zakonskih postopkov. Nova ustava ne spreminja ustavnih temeljev iz leta 1974, čim prej pa je treba sprejeti spremenjeno ustavo Srbije.   J. Košnjek
3s
o h-
UJ
co
cr
<
cr
O
Izvršna sekretarka Sonja Lokar med kranjskimi komunisti_
Vedemo se samomorilsko
Kranj, 2. februarja — »Za mir, sožitje in enakopravne odnose v Jugoslaviji smo šli v Cankarjev dom. V socializmu je prvi človek in njegovo življenje, šele nato pride na vrsto politika,« je sinoči med drugim povedala izvršna sekretarka predsedstva CK ZK Slovenije Sonja L'»kar.
Sekretarji- in njihove namestnike v osnovnih organizacijah ZK kranjske občine je uvodoma seznanila s šestimi tezami odnosa zveze komunistov do vprašanja političnega pluralizma. Analaizira-la je različna videnja o tem, kako udejaniti tri reforme. Vse temelji na večji odprtosti in priznavanju različnosti. Tudi zato je bil sploh mogoč politični pluralizem, ki je v različnih delih Jugoslavije drugačen kot pri nas v Sloveniji. ZK se zaveda, da bo za večino zanimiva, le kot organizacija, ki bo imela dober program, sposobne aktiviste in vrhunske profesionalce. Po njenem je osnovni problem, da ZK ne najde načina kako razlike, ki obstajajo v Jugoslaviji, produktivno povezati.
Sonja Lokar je odogovorila na vsa postavljena vprašanja, od tega, kakšna bo prenovljena organizacija ZK do tega, da bodo vredne le zmage dosežene z močjo argumentov brez prisil. Učinkovitost se bo povečala, če bo ZK organizacija, ki bo delovala na principih soustvarjalnega dela. Zaenkrat zna ZK popularizirati nove ideje, ni pa še sposobna pobudo članov spremeniti v družbeno gibanje. Čeprav čutijo pritiske z drugih delov Jugoslavije, koder imajo negativen odnos do novih gibanj, pri prenovi ne bodo ostali na sredi poti.
»Moramo dovoliti konkurenco. Tudi tako se bomo laže znebili skorumpiranih, lažne solidarnosti med članstvom ZK in vseh, ki nas kot balast vlečejo k dnu. Sodobna ZK bi morala imeti ljudi, ki jo volijo in simpatizerje. Oboji'praviloma niso niti člani. Z udarnimi aktivisti in dobrimi profesionalci bi uspeli. Seveda bodo potrebne tudi spremembe na občinski ravni. Naj povem primer, ki potrjuje domnevo, da smo v »ilegali«. Vprašajte preproste ljudi na ulici, če vedo, kje je občinski komite ZK? Prav tako ne smemo biti obremenjeni s starimi grehi. Naš problem je prihodnost, ne preteklost,« trdi Sonja Lokar.
Zavzela se je za iskanje skupnih rešitev na Kosovu saj je bilo preveč mižanja pred problemi. Probleme je treba reševati z močjo argumentov, vsako iskanje bližnjic, namesto pravih izhodov, je ne-
»Nikakor se ne strinjam z metodami, ki podirajo mostove za dialog v Jugoslaviji. Nujno moramo iskati skupne rešitve nakopičenih težav. Mitingi so dragi, zaradi nacionalnih prepirov si žagamo vejo na kateri sedimo, saj se vedemo samomorilsko, predvsem z razpihovanjem čustev«, je sklenila Sonja Lokar.
Mirko Kunšič
Ustvarjanje in delitev
Če je za nekatere dele Jugoslavije značilno, da so vse od prvih mitingov, uličnih zborovanj in drugih oblik razvnemanja nacionalnih strasti in sproščanja socialnih napetosti, v ospredju politična vprašanja, gospodarska pa v drugem ali celo tretjem planu, potem za gospodarsko dokaj uspešno radovljiško občino lahko kritično pripomnimo, da se premalo ubada s problemom ustvarjanja nove vrednosti in dohodka, preveč pa z delitvijo denarja. Vsaj tako je mogoče sklepati po razpravi na torkovi seji radovljiškega izvršnega sveta, na kateri so obravnavali dokument, ki je nadomestil (preživeto) razvojno resolucijo - predlog letošnjih usmeritev in ciljev družbenoekonomske politike v občini.
Na prvi, gospodarski del dokumenta, ki govori o proizvodnji, izvozu, razvojnih načrtih, naložbah, zaposlovanju, obremenitvah gospodarstva itd., je bilo zelo malo pisnih in ustnih pripomb (članov izvršnega sveta in vseh, ki so obravnavali osnutek usmeritev in ciljev), precej več pa jih je bilo na področjih, ki neposredno vplivajo na kakovost življenja. Ali bo letos zgrajen nov most čez Savo v Globokem ali ne? Kako je z ureditvijo pločnika na Ribenski cesti na Bledu in križišča Kranjske in Ljubljanske ceste v Radovljici, kako z deponijo komunalnih odpadkov med Črnivcem in Dvorsko vasjo, kako z možnostjo širitve telefonskega omrežja na Bledu...? Ali bo dovolj denarja za obnovo ceste od Lesc do Krope, se bodo začeli postopki za obnovo letnega kopališča v Radovljici, kaj je z dostopno cesto v Poddobravi v Begunjah...?
Da je težišče na nepravem koncu, dokazuje med drugim tudi delo skupščinskih zborov. V zboru krajevnih skupnostih je ponavadi precej živahno, medtem ko je v zboru združenega dela čutiti delegatski molk tudi tedaj, ko bi - sodeč po vprašanjih in problemih, ki so na dnevnem redu - pričakovali vsebinsko bogato razprave - predloge, pripombe, pobude...
C. Zaplotnik
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica,, Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Žlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokora (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naročnina za I. tromesečje 32.000 din
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
uredništvo tel. 21860
Sedem mesecev "prisilne uprave" v škofjeloškem Gradisu
V drugem polletju naredili dvakrat več
Škofja Loka, 28. februarja - Čeprav sanacijski program Gradisovega tozda LIO Škofja Loka ni izdelan po vseh metodoloških zahtevah zakona o sanaciji, pa so rezultati, ki jih je tristočlanski delovni kolektiv pod vodstvom "začasnih upraviteljev" Leopolda Ilovarja, Franca Vodopivca in Jožeta Lipmka dosegel od uvedbe ukrepa družbenega varstva 1. julija lani do zdaj, dobri. "Nič nam ne bi koristil tristo strani dolg sanacijski program, če si ne bi zagotovili dovolj naročil, dela, materialov..." je ob tem pripomnil Leopold Ilovar, predsednik začasnega poslovodnega odbora, ki ima z vodenjem lesarskih organizacij veliko izkušenj.
Začasno vodstvo Gradisovega tozda daje občinski skupščini pobudo, da bi kolegijski organ razširili in za njegovega četrtega člana imenovali Ido Filipič-Pečelin.
Gradisov tozd v Škofji Loki je minulo leto sklenil s "pozitivno ničlo" (brez izgube), z osebnimi dohodki, ki so na ravni občinskega gospodarstva in mod boljšimi v Gradisu, ter z likvidnostjo, ki ni več kritična. "Razlogov za črnogledost ni. Ta tozd je sposoben delati naprej vsaj s povprečnimi rezultati," je prepričan Leopold Ilovar, ki je na torkovi seji seznanil škofjeloški izvršni svet tudi z nekaterimi (manjšimi) problemi. Ker je
Gradisov tozd v Škofji Loki se bo v skladu z novo zakonodajo organiziral kot podjetje in se povezal v višje sisteme (sestavljeno podjetje Gradiš), še tesneje bo sodeloval z Jelovico in ostalo lesno industrijo, sozd GLG pa bo ob polletju bržčas dokončno razpadel.
Družbena pravobranilka samoupravljanja je opozorila na to, da občinska skupščina ne bi smela "prisilnim upraviteljem" dati naloge, da za nazaj ugotavlja odgovornost za probleme in slabo poslovanje, še posebej zato ne, ker so med krivci vedno tudi ljudje, s katerimi mora začasno vodstvo sodelovati pri sanaciji.
varstva, naredili z istim številom zaposlenih skoraj dvakrat več kot v prvem. To je ob finančni pomoči
delovne organizacije, ki je škofjeloškemu tozdu odpisala posojilo v vrednosti 1,4 milijarde dinarjev, in ob boljši izrabi strojev, večji storilnosti in večjem izvozu vplivalo na zmanjšanje zadolženosti in na izboljšanje likvidnosti. Dohodkovni položaj tozda pa se bo še precej izboljšal, ko bodo (letos?) rešili problem iraškega dolga v znesku 602 tisoč dolarjev (po tečaju na zadnji lanski dan je to 3,1 milijarde dinarjev).
C. Zaplotnik
umrl eden od ameriških kupcev, sicer bogat in v bančnih krogih vpliven poslovnež, ki je v Gradisu in Jelovici naročil 330 montažnih
hiš v skupni vrednosti prek pet milijonov dolarjev, se bo pri poslu bržkone nekoliko zataknilo in namesto da bi ga uresničili v enem letu, ga bodo verjetno lahko šele v dveh ali treh. Ker pa računajo na naročila še nekaterih drugih kupcev iz Amerike ter na nove posle v Avstriji in v Zvezni republiki Nemčiji, ni bojazni, da bi bili brez dela.
V Gradisu so se izvlekli iz najhujših težav predvsem z delom, saj so v lanskem drugem polletju, po uvedbi  ukrepov družbenega
Pomoč pri obnovi bolnice Franja
Kranj, 1. marca - Predsedstvo občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva v Kranju je na svoji 16. redni seji v drugi polovici februarja obravnavalo pobude koordinacijskega odbora za razvijanje solidarnosti v zvezi z akcijo za obnovo bolnice Franja. Sprejelo je več stališč oziroma pobud.
Predsedstvo poziva občinsko skupščino in njene organe, družbenopolitične organizacije in njihove organe, delovne organizacije, krajevne skupnosti in druge, da organizirajo zbiranje sredstev za obnovo bolnice Franja v svojih organizacijah in med prebivalstvom. Kulturni skupnosti Kranj in Zvezi kulturnih organizacij Kranj predlaga, da organizirata kulturne in druge prireditve ter izkupiček namenita za obnovo tega objekta. Zavodu za šolstvo in Izobraževalni skupnosti v Kranju ter osnovnim šolam priporoča, da organizirajo nakup vstopnic za ogled bolnice po prenovi pod geslom "Danes si kupim vstopnico, da si bom jutri ogledal bolnico Franja". Obenem predlaga, da tako akcijo organizira tudi pristojna republiška organizacija v vsej Sloveniji.
Predsedstvo je sklenilo, da bo za obnovo bolnice namenilo 100 tisoč dinarjev. Obenem je sporočilo, da zbira prispevke v ta namen Mestni muzej Idrija na ŽR 52020-743-1146 -*za bolnico Franja.
S. Saje
Sindikat o zadnjih stavkah v Škofji Loki
Plače naj se večajo z življenjskimi stroški
Škofja Loka, 27. februarja - Predsedstvo škofjeloškega sindikata je ocenilo stavki v Termiki in Jelovici, kjer so delavci negodovali zaradi nizkih plač in nepravičnih delitvenih razmerij.
Stavkajoči delavci v Termiki so zahtevali, naj ob zaključnem računu izplačajo vsem enak znesek poračuna, naj bo za delavce v najnižjem plačilnem razredu osnova višja, v osnovo pa naj se štejejo tudi dodatki za nadure, nočno delo, gospodarnost... V Jelovici pa je bilo nezadovoljstvu krivo nižje izplačilo od pričakovanega, delavci pa so zahtevali povprečno 50-odstotno povečanje plač. V obratu Prirezovalnica so terjali tudi enakovrednejši položaj glede doseganja in preseganja norm v primerjavi z ostalimi obrati.
Ko so v sindikalnem predsedstvu ocenjevali stavki, so reagirali zlasti na neodzivnost sindikata v Termiki, kjer so delavci za pogajanja o svojih zahtevah z vodstvom izbrali od sindikalne organizacije neodvisen
stavkovni odbor. Ta je potem tudi iskal zavezništvo z občinskim sindikalnim vodstvom. Povsem drugače pa je bilo v Jelovici, kjer sta se sindikat in tudi tovarniško vodstvo takoj odzvala na spontano nezadovoljstvo delavcev in preprečila večjo škodo zaradi stavke. Zahteve ene in druge stavke so bile kasneje sicer soočene z realnimi finančnimi možnostmi obeh tovarn, tako da jim ni bilo moč docela ugoditi. Zlasti pogoj Termi-kinih delavcev, naj se v osnovo osebnega dohodka štejejo tudi dodatki bo še deležen razprave, katere dodatke bi utemeljeno kazalo šteti v plačo.
Dokler bo delavski standard padal kot že osem let doslej, je pričakovati stavke, so ugotovili v predsedstvu loških sindikatov, kjer vztrajajo, da plače redno, vsak mesec dohajajo rastoče življenjske stroške. Zadnji znesek najnižjega osebnega dohodka za polni delovnik in normalno delo, ki ga zahteva sindikat, je 930 tisočakov.
D. Ž.
Zdravstveni štrajk ni mrtva straža
Nevzdržne razmere na Golniku so pripeljale tako daleč, da je tamkajšnji sindikat za 7. marca napovedal opozorilni štrajk, 14. marca
pa bodo resnično štrajkali, če že prej ne ugodijo njihovim zahtevam.
Že ob lani napovedanem gene-
ralnem štrajku zdravstvenih delavcev, ki so ga najavljali za svetovni dan zdravja, so se rodili dvomi, ali je stavkati v zdravstvu
Škofji Loki se toži po dobri, stari gimnaziji
Manj vožnje in večje možnosti za študij
Škofja Loka, 28. februarja - Izvršni svet je na torkovi seji podprl pobudo, da bi na srednji družboslovni jezikovni šoli Boris Ziherl spet uvedli splošno smer šolanja in se tako približali nekdanji, dobri stari gimnaziji. Če bo s predlogom soglašal tudi ustanovitelj, škofjeloška občinska skupščina, bo šola zaprosila Odbor za usmerjeno izobraževanje pri Izobraževalni skupnosti Slovenije, da bi že v naslednjem šolskem letu (1989/90) začela tudi s poukom splošnega srednješolskega izobraževanja.
Šolniki v Sloveniji se namreč že nekaj časa prizadevajo za "stapljanje" naravoslovno matematičnih šol z družboslovno jezikovnimi oziroma za ustreznejše razmerje med naravoslovnimi in družboslovnimi skupinami predmetov in za ravnotežje med številom ur matematike in tujih jezikov. Nekaj so dosegli s prenovo treh programov v lanskem in predlanskem šolskem letu, ne-
Vladka Jan, ravnateljica: "Po uvedbi usmerjenega izobraževanja je število dijakov v smučarskem oddelku upadlo ali pa so se zanimali zanj kandidati, ki niso ustrezali po izobrazbeni ali športni plati. Za ta oddelek bi bilo veliko bolje, da bi uvedli splošno smer."
kaj pa letos februarja, ko je skupščina republiške izobraževalne skupščine sklenila, da lahko naravoslovno matematične šole zaprosijo za uvedbo splošne smeri v določenem številu oddelkov. Takšen sklep je spodbudil družboslovne šole, ki so ugotovile, da bi lahko z enako upravičenostjo kot na-
ravoslovno matematične izvajale splošno smer, v katero naj bi se vključevali predvsem sposobni učenci, ki še niso povsem na jasnem, za katero štu-
Franc Žagar je menil, da se dijaki po štirih letih splošnega šolanja lažje odločijo za pravo študijsko in poklicno smer kot v osmem razredu. Predsednica Ida Filipič-Pečelin je dejala, da so poskusi politikov povzročili v šolstvu veliko škodo in da zdaj prihaja čas, ko se v vsaki občini in vasi bojujejo za svojo šolo, za svojo bolnico...
dijsko (poklicno) smer bi se odločili. Izkušnje s škofjeloške družboslovno jezikovne šole pa kažejo, da nekateri dijaki po končani šoli ne želijo študirati družboslovja, ampak se prek diferencialnih izpitov vključijo v študij medicine, zobozdravstva, matematike, strojništva... Velja pa tudi obratno: mnogi naravoslovci in absolventi pedagoške srednje šole želijo študirati filozofijo, pravo, ekonomijo in druge družboslovne vede.
Če bi kranjska "gimnazija" in škofjeloška srednja družboslovno jezikovna šola hkrati začeli s splošnim izobraževanjem, bi se učenci lahko šolali v kraju bivanja ali bliže domu, vožnjo v Kranj pa bi si izbrali izazito opredeljeni naravoslovci in v Skofjo Loko predvsem
Ko so člani izvršnega sveta pregledovali predmetnik družboslovno-jezikovnih, družboslovno-kulturnih in naravoslovno-matematičnih izobraževalnih programov, so se najbolj čudili temu, da je skoraj na vseh smereh pouka informatike z računalništvom še enkrat manj kot pouka samoupravljanja ter obrambe in zaščite.
družboslovci in jezikoslovci (še posebej za klasično humanistično smer). Škofjeloška šola namreč vsako leto vpiše za okrog dva oddelka Kranjčanov, prav toliko domačinov ter za en oddelek dijakov iz Ljubljane, Tržiča in od drugod, za dva oddelka dijakov iz škofjeloške občine pa se vozi v Kranj (naravoslovno-matematična, računalniška in pedagoška smer), nekaj pa tudi v novoustanovljeno srednjo naravno šolo v Šentvid, ki pa se bo bržkone tudi prizadevala za uvedbo splošne smeri.
C. Zaplotnik
skladno z etiko. Pomislek so ovrgla sindikalna stavkovna pravila, ki enako pravico do stavke kot drugim dajejo tudi zdravstvenim delavcem, le da se morajo držati strožjih pravil iger, ki pritičejo »dejavnosti posebnega družbenega pomena«. Golnik, ki je prvi naletel na mino, ki utegne povzročiti razpad slovenskega zdravstva, je tik pred izvršenim dejstvom. Etične zavore utegnejo popustiti pod težo neetičnega družbenega odnosa do zdravstva na sploh in do inštituta za pljučne bolezni na Golniku, ki je ta čas najbliže robu. Z organizirano stavko hočejo preprečiti, da bi nezadovoljstvo zdravstvenih delavcev v bolnišnici izbruhnilo spontano in bi nenadzorovan divji štrajk škodoval bolnikom.
Medtem ko se po bolnišnici šuš-lja o morebitnem štrajku, pa bolnike obhaja skrb, ali bodo na stavkovni dan ostali brez potrebne nege, zdravil, morda celo brez hrane in v nezakurjenih bolniških sobah. Bojazen je odveč, saj zdravstveno osebje kljub nezadovoljstvu še vodita poklicni etos in tenkočuten odnos do bolnikov, čeravno se je politika ravno sklicujoč na to dvoje predolgo igrala s potrpljenjem zdravstvenih delavcev. Tudi stavkovna pravila republiškega sindikata zdravstvenih delavcev, ki so za zdaj še v osnutku, od stavkajočih zahtevajo, naj ne pozabijo na moralni kodeks. Postavlja pa še nekaj drugih pogojev, med drugim, da stavka v zdravstveni ustanovi ne sme trajati dlje kot 24 ur, da morajo biti nujne naloge kljub stavki opravljene, pri tem pa ni mišljena zgolj nujna medicinska pomoč, temveč tudi ogrevanje, priprava hrane... Tisti, ki so med stavko razporejeni na ta dela, ne štejejo za stavkokaze, temveč jim kot drugim pripada status stavkajočih. Za dosego ciljev stavke tudi ni dopustno zahtevati sodelovanja bolnikov. V času izjemnih stanj, naravnih nesreč ali epidemij, stavke seveda ne sme biti.
Če na Golniku štrajk vendarle bo (še vedno govore v pogojniku, saj upajo, da bodo prej uslišani in stavka ne bo potrebna), bo stavkovni dan še najbolj podoben nedelji, ko je v bolnišnici organizirano le nujno delo, bolnikom pa kljub temu nič ne manjka.
D. Z. Žlebir
Osebni dohodki so nam lani realno krepko padli
Revščina se plazi po moji deželi
Kranj, 28. februarja - Naše poslovanje v lanskem letu je bilo zelo uspešno, toda osebni dohodki se nam realno niso povečali, kakor bi bilo moč sklepati iz bilance, temveč so realno padli za 18 odstotkov - lepa nagrada za dobro delo! Tako je moj direktor minuli petek zaključil poročilo o zaključnem računu za lansko leto. Aplavza seveda ni požel, molčali smo ob grenkem spoznanju, da nam plače padajo, realno seveda, naj še tako delamo in se trudimo, naj so številke na plačilni kuverti iz meseca v mesec višje, že tako visoke, da se bomo morda že prihodnje leto res pogovorjali o tem, koliko starih milijard kdo zasluži na mesec. Kako je bilo pri vas, so tudi vam povedali, za koliko odstotkov so vam lani realno padle plače? Če vam tega niso rekli, lahko z veliko zanesljivostjo trdim, da so vam, kajti statistika pravi, da je bil po enajstih mesecih lanskega leta v Sloveniji padec 11,9 odstoten, uradnih podatkov za celo leto pa še nimamo. _
Ko smo iz dneva v dan gledali zgarane obraze starotrških rudarjev, slišali naposled ženo enega izmed njih, ki je ob kopici otrok s solzami v očeh dejala, da ne ve, kaj bodo naslednji dan jedli, nas je stisnilo v grlu. Kaj je revščina v Jugoslaviji res že tako velika? Kaj res morajo biti toliko let po vojni ljudje lačni? Kaj niso ta vprašanja prav tako boleča kot je boleča revščina, ki so nam jo pokazali televizijski ekrani?
Kdove, če bodo kdaj izračunali, koliko je stala splošna stavka na Kosovu. Servirali Pa so nam seveda te dni, da Kosovo vsak dan dobi milijon dolarjev pomoči. Ob razburljivih dogodkih seveda ni bilo časa, da bi razpredali misli o tem, kako je potrebno ljudi naučiti loviti ribe, ne pa jim ribe ponujati na krožniku.
še bolj zanesljivo je, da ne bodo izračunali, koliko delovnih ur je bilo danes izgubljenih na beograjskih in drugih ulicah. Veliko, veliko časa in energije pa bo izgubljene v izčrpavajočem medsebojnem obtoževanju, ki se glede na izkušnje še dolgo ne bo Poleglo. Človek se že vpraša, se bo sploh še kdaj?
Sicer pa, čemu bi računali, saj v tej naši ljubi Jugoslaviji še kaj drugega doslej nismo izračunali...
Račun bomo tako ali tako plačali vsi skupaj, tisti, ki danes delamo in tisti, ki danes niso delali. Saj gre vse na naš konto.
Nalepka na nalepki
Tako hudo pa nam vendar še ni, je kaj slaba tolažba ob prizorih kosovske revščine. Kajti v primerjavi s tistim, ki nima nič, ima vsakdo veliko, najsi ima še tako malo. Ste °b žalosti in strahu, ki ste ga preživljali te dni, opazili, kako so cene hitele. Inflacija se Je s 15 odstotkov koncem lanskega leta v letošnjih prvih dveh mesecih dvignila na 20 odstotkov mesečno. Če bo šlo tako naprej, bo letos lovila štirimestno številko. Pri tako visokih odstotkih pa stvari seveda postanejo nore.
»Prodajalke v trgovinah noro lepimo nalepke, zjutraj in opoldne, vsaka izmena, ko Pride na delo,« mi je včeraj povedala prodajalka v naši samopostrežni. Tudi njen direktor je torej vpeljal naglico pri cenah, kar so nekateri trgovci počeli že lani: ob podražitvi so nemudoma nalepili nove cene, kar se je nekaj dni sicer poznalo pri manjši prodaji, ker so bile drugod stvari še cenejše in so najbolj zagnani to sproti odkrivali, čez nekaj dni pa ne več. Zdaj torej to počno že vsi
trgovci po vrsti, si mislim, vsaj pri tem računalnike resnično znamo uporabljati.
Steklenica sadnega soka je vendar še pred desetimi dnevi veljala 3.200 dinarjev, si pravim, ko osuplo gledam novo, ceno: 7.500 dinarjev! Kaj je to mogoče, vprašam prodajalko, ki lepi nalepke. Je, mi odgovori, pravkar sem jo nalepila, danes je sok spet dražji, včeraj je bil 5.300 dinarjev. Res, ko bolje pogledam, spodaj je nalepka s staro ceno, pod njo še ena.
Ljudje si torej sadnega soka ne privoščijo več. No, saj ga tudi pri nas doma ne bomo več pili, zdaj je pa res že predrag, razmišljam, ko stojim pri blagajni. Blagajničarka pa razburjena pravi: »Se dobro, da grem kmalu v pokoj, tega res ne prenesem več, ljudje kradejo kot srake, jaz pa naj vsakemu gledam pod plašč...
Grk zasluži toliko kot trije Jugoslovani
Revščina ne grize samo doli, na Kosovu, v Makedoniji..., plazi se tudi po moji deželi, ki že dolgo ni več obljubljena dežela, kakor je še pred leti pel beograjski ansambel. Na sončni strani Alp sonce ne sije več, veliko bolj radodarno je na senčni strani Alp.
Pred dnevi smo lahko prebrali, da je povprečni enourni zaslužek v Nemčiji 14,67 ameriških dolarjev, v sosednji Italiji 13,81 in prav tako sosednji Grčiji 4,47 dolarjev. Ker delovnik ni povsod enak (v ZRN delajo 40,5 ur na teden, v Grčiji pa 38,5 ur) ter ob upoštevanju, da stane dolar 1,7 marke, pomeni, da zasluži na mesec Nemec povprečno 4.000 mark, Italijan 3.800 in Grk 1.170.
Naše plače so seveda dosti nižje. Na Zahodu so navajeni kazati kosmate plače, torej brez odbitkov za pokojnino, socialno zavarovanje in podobno. Za lansko leto točnega podatka še nimamo, leto poprej pa je bila v Jugoslaviji razlika med kosmato in čisto plačo 44 odstotna. Ob upoštevanju tega izračun pokaže, da je novembra lani čista plača v Jugoslaviji znašala borih 284 mark, kosmata pa 409 mark. Še Grki nas torej krepko prehitevajo, saj primerjava kosmatih plač pokaže, da povprečni Grk zasluži toliko kot trije Jugoslovani, pri čemer je seveda potrebno vedeti, da so pri nas obremenitve (najrazličnejši prispevki) plače dosti večje kot drugod po svetu.
Ni se nam torej treba ozirati v Zahodno Evropo, naše plače, bolje rečeno mezde, so padle že tako globoko, da lahko ostanemo kar na Balkanu in s primerjavami pojasnimo, kako slabo smo plačani.
Pri tem vas bo seveda zanimalo, do kam smo v preteklih letih, ko smo bili še bolje plačani, uspeli priti. Ker dinarske primerjave zaradi visoke inflacije niso več smiselne, preračun v marke pokaže, da so v Sloveniji čiste plače rasle tja do leta 1879, ko je povprečna mesečno znašala 715 mark, nato pa so začele spet padati, 621 mark leta 1987, še bolj pa so lani, na 483 mark. V Jugoslaviji pa je oktobra lani povprečna čista plača znašala 395 mark, novembra 424, decembra tudi približno toliko. Tolikšne plače smo v Jugoslaviji imeli leta 1974, ko je zvezno vlado vodil Džemal Bjedič. Seveda pa je bila takrat gospodarska rast živahna, cene sorazmerno nižje, možnosti nakupov na up so bile široke in takšna plača je torej pomenila precej več kot pomeni danes.
V razburkani Jugoslaviji je sinteza lahko le trg_
V teh vročih in razburkanih dneh, ko vse bolj trepetamo, kakšen bo izhod iz jugoslovanske krize, spodbudno zvene vsaj besede, ki jih je pred kratkim v Delu zapisal Drago Buvač, ki ga je Slobodna Dalmacija pred kratkim razglasila za najboljšega novinarja lanskega leta. Takole je med drugim zapisal: "Za naš prostor je ena sama sinteza, ki mora in more vse te naše realsociali-stične sinteze prisiliti, če smemo tako reči, k sintezi. To je trg. Na kratko povedano, red spontanega reševanja naših problemov znotraj države in njenega odnosa do sveta, tista vrsta reda, ki vam bo mimo politbiro-kratskega dogovarjanja in 'osrečevanja ljudi' pokazala, koliko ste v resnici vredni. Pokazala vam bo, koliko je Miloševičevo srbsko populistično gibanje vredno na gospodarskem področju, koliko je vreden Kučanov politični pluralizem v Sloveniji ali staus quo na Hrvaškem, politično in gospodarsko razsulo v BiH ali v Črni gori in Vojvodini, ali pa strah pred trgom v Makedoniji. V razburkani Jugoslaviji razen trga ni druge gospodarske sinteze."
Bo to sintezo omogočil Ante Marković?
Slobodan Milošević je danes zvečer, ko je spregovoril množici, ki je med drugim tulila: hočemo orožje!, dejal tudi to, da bo treba delati. Ne sicer povsem naravnost, namignil pa je že. Človek bi vzkliknil, joj, kako me to na nekaj spominja.
M. Volčjak
Cestno komunalna skupnost Kranj
Za gradnjo in obnovo 2,3 milijarde
^anj, 2. marca - Podrobnejši predlog plana Cestno komunalne skupnosti Kranj, ki ga je v torek po obravnavi poročila o izvajanju Plana za minulo leto sprejela skupščina Cestno komunalne skupnosti Kranj za letos, kaže, da bodo sicer ob dokaj negotovem prilivu v sedanjih razmerah nenehnega razvrednotenja denarja in s tem v *vezi povečevanja stroškov, imele prednost tako na cestnem kot na komunalnem področju nekatere skupno opredeljene pa tudi že za-cete naloge iz tega srednjeročnega programa.
Kar zadeva ceste, je pri lokalnih sprejeta opredelitev za rekonstrukcijo ceste Labore-Mavčiče na odseku Orehek-Drulovk'a in obnova ceste Kranj-Nemilje na odseku Rakovica-Gorenja Sava. Z dokončanjem do železniškega nadvoza naj bi bila ta cesta po nekaj letih zdaj tudi v spodnjem delu v celoti obnovljena. Čeprav sodijo ze nekaj časa regionalne ceste v pristojnost oziroma upravljanje repu-°nške skupnosti za ceste, se tudi v letošnjem planu občinska Cestno komunalna skupnost ne odreka sodelovanja pri uresničitvi na začetku tega srednjeročnega obdobja sprejetega programa. Gre namreč ^cesto Kranj-Preddvor na odseku Britof-Hotemaže, kjer bo obcin-
potresu bodo v Armeniji postavili tudi Montažne hiše
Jelovici se obeta posel v Sovjetski zvezi
ska skupnost poskrbela za odkup zemljišč in stanovanjskega objekta, na cesti Tenetiše-Mlaka za odkup zemljišč ter za izdelavo lokacijskega načrta za rekonstrukcijo Oldhamske ceste in Ceste Staneta Žagarja.
Kar zadeva ostali del programa so še posebej pomembna vlaganja glede zadostne oskrbe z vodo in odvajanje odpadnih vod. Isto velja za čistočo oziroma odvoz odpadkov, ki ga bo Komunala razširila še na nekatera nova naselja ob hkratnem urejanju sedanjega odlagališča v Tenetišah. Vendar pa imajo pri slednjem zaradi opredeljenega zneska v planu za letos pomislek. Za ureditev bi namreč potrebovali dve milijardi dinarjev, kaže pa, da bo na voljo le dobra petina potrebnih sredstev v finančnem načrtu Cestno komunalne skupnosti.
Bistvena pa je sprememba, ki so jo delegati na skupščini sprejeli glede predloga za gradnjo in obnovo komunalnih naprav v krajevnih skupnostih. Ocenili so, da je predlagani znesek 1,2 milijarde dinarjev, ki naj bi ga v krajevnih skupnostih z lastnim deležem v primerjavi z lansko realizacijo oplemenitili oziroma obogatili, premajhen. Sklenili so ga povečati na 2,3 milijarde dinarjev in tako ob nespremenjenih kriterijih za dodeljevanje tega denarja še naprej spodbujati delo in aktivnosti v krajevnih skupnostih.
A. Žalar
Izkušnja za razmislek
»
Iskanje rešitve« spodletelo
;°fja Loka, februarja - Po strahovitem potresu v ArmeniiM®rbiSn
?.trehe nad glavo ostoio SoVti^ ljudiTleto« nameravajo zgraditi 100 «soč stanovanj, kar je tudi za njihovo gradbeništvo prevelik zalogaj. ***o se pogovarjajo s številnimi podjetji iz tujine, tam so bili tudi Predstavniki škofjeloške Jelovice, ki si obeta lep izvoz montažnih ais. dobili pa so tudi ponudbe za prenos tehnologije. • Škofjeloška Jelovica ima izkušnje s popotresno gradnjo pri nas 'V Italiji, zdaj se ji posel obeta v Sovjetski zvezi. Prvi pogovori so P°kazali, da obstaja možnost izvoza 500 montažnih his, kar je tudi *anJo in sosednji Gradiš - tudi ta posel naj bi delala skupaj - prevelik *al°gaj, saj skupaj lahko naredita 30 montažnih his mesečno. Posel Pa je v zraku tudi zaradi tega, ker cena še ni dogovorjena pri veh-*e*n poslu pa je seveda toliko bolj pomembna. Stvari pa bodo verjet-J° kmalu jasne, saj so ljudje brez strehe nad glavo in gradbeni roki 0 kratki. . „ Med obiskom v Sovjetski zvezi pa so se predstavnik! Jelovice Pogovarjali tudi o prenosu tehnologije in proizvodnje, za kar so tam Puzali dosti zanimanja, najbolj konkretni so bih iz Saranska v r^doviji onstran Urala, kjer bi radi postavili tovarno za proizvodno tisoč montažnih hiš letno, tovarno montažnih objektov pa name-^yajo zgraditi tudi v Moskvi.____
Kranj, 2. marca - Obravnavo poslovnega rezultata in zaključnega računa delovne organizacije Kokra Kranj je v ponedeljek zvečer »zasenčila« nekaj dni pred tem izdana odredba direktorja Tozda Maloprodaja o novem poslovnem oziroma obratovalnem času v vseh Kokrinih poslovalnicah. Številčno precej velik Tozd (predvsem ženskih) prodajalcev je kljub že prejšnjim razmišljanjem, napovedim, razpravam... nazadnje izdana odredba tako razburila, da so na sestanku protestno sklenili, da novega časa (od 9. do 19. ure in ob sobotah od 9. do 13. ure) s 1. marcem ne uveljavijo.
Čeprav so razmišljanja in opredelitve v vodstvu delovne organizacije oziroma Tozda Maloprodaja o drugačnem delovnem času zaradi uresničevanja tržnega gospodarjenja in poslovanja, in da jih novi pogoji ne bi čez čas neprijetno presenetili, prava, pa je način, kako so to nameravali uresničiti, izkušnja, vredna razmisleka. Če ne zaradi drugega že zato, ker je takšno iskanje bodoče rešitve vodstvu Kokre tokrat spodletelo.
Najbrž bi se laže dogovorili, ča bi na zbor prišli s predlogom, z razlago, da velja v prihodnjih treh mesecih poskusiti, in če bi bili rezultati dobri, takšen predlog potem tudi uveljaviti. Z odredbo pa tokrat niso uspeli »prepričati« ne kolektiva in najbrž tudi ne podkrepiti vtisa, da se bo s spremembo poslovnega oziroma obratovalnega časa treba prilagoditi predvsem času, trgu, kupcem...
A. Zalar
Pravkar rojena napaka
Na komentar o Planini, kot veliki kranjski napaki, smo dobili kup odmevov, najbolj zanimivega iz Tržiča, kjer je bila pravkar rojena podobna napaka.
Iz majhnega raste veliko, pravi pregovor. Uči nas, da tudi drobnarij človek ne sme spregledati, predvsem slabih stvari ne, ki se lažje in hitreje razmnože kot dobre. Takšno misel lahko uporabimo za pravkar rojeno tržiško napako.
V primerjavi s kranjsko Planino, kjer živi toliko prebivalcev kot v vsej tržiški občini, je tržiška Bistrica majhno naselje, soseska B-3 naravnost majcena. Njeni prebivalci ji seveda ne pravijo B-3, kakor so jo poimenovali projektanti, temveč se je udomačilo ime Deteljica. Gre za stanovanjsko naselje, sredi katerega so prodajalne, najbolj znana je seveda Pekova, kamor prihajajo kupci od blizu in daleč. Pred prodajalnami pa je zelenica, morda ste jo opazili, ko ste ob njej pustili avto in krenili po nakupu. Prav za to trato namreč gre.
Pozidali jo bodo, postaviti nameravajo nove prodajalne. Uničili bodo skoraj polovico zelenice, natančneje 43 odstotkov od 3.100 površinskih metrov, kolikor zelenica meri. Naselje, v katerem je 267 stanovanj, bo torej izgubilo zelene površine, najprej slabo polovico. Ker pa se takšne napake rade ponavljajo (tudi lagati ali krasti je drugič lajže kot prvič), verjetno že ob naslednji "družbeno upravičeni potrebi" še preostalo.
Izkušenj, kako se takšnim napakam streže, imamo pri nas obilo, saj se je vrsto let zidalo na najlepših njivah. Delegatski sistem je pri tem priročen, saj je "zadevo" občinskim možem lažje spraviti skozi, poslance pa je bilo včasih veliko težje prepričati, saj so vedeli, kaj se je dogajo na zadnji, predzadnji... seji, bili so dobra kontrola, kar delegati dostikrat niso. Če pri vsem tem še strokovnjaki pozabijo na stroko, potem res ni čudno, da ljudje obupajo že na začetku postopka. Natančno to se je zgodilo v Tržiču.
Občinska skupščina je namreč pred kratkim po hitrem postopku (kakor da to nikogar ne bi zadevalo) sprejela spremembo zazidalnega načrta B-3 in tako prižgala zelo luč za pozidavo zelenice. Strokovnjaki (kranjski Domplan) so načrt popravili in se pod spremembo podpisali, pri tem pa seveda pozabili na stroko, ki priporoča toliko in toliko zelenih površin v stanovanjskem naselju, pozabili so celo na zakon o urejanju naselij, ki pravi, naj se ob vsakem posegu v prostor pripravijo variante rešitve, da ljudje lahko izbirajo, kaj je bolje oziroma kakšna škoda bi bila najmanjša. Na javno razgrnitev popravljenih načrtov ljudi ni bilo, kar kaže, da preprosto niso verjeli, da bi lahko kakorkoli vplivali na odločitev. Kajti, če bi občinski možje nameravali spoštovati mnenje ljudi, potem spremembe načrta sploh ne bi predlagali, saj se je na sestankih hišnih svetov proti pozidavi zelenic izreklo kar 197 gospodinjstev, v katerih je okoli 200 otrok.
Izgovor, da zelenica ni lepo urejena, je seveda zelo slab. Slab je tudi izgovor, da ni denarja za dražjo gradnjo na parkirnem prostoru, kjer so bile že s prvotnim načrtom predvidene pokrite garaže, zdaj pa bi z gradnjo garaž v kleti in prodajaln nad njimi lahko ubili dve muhi na en mah ter se izognili pozidavi zelenice. Kajti takšni izgovori vodijo k vse gostejši pozidavi, k stanovanjskim naseljem brez zelenja, k sivim betonskim džunglam, v katerih otroci zlahka postanejo prestopniki. Življenjska zgodba marsikatere gase začne v sedmem, osmem... nadstropju, kajti ne pozabite, strokovnjaki za bivalno okolje priporočajo največ trinadstropne stanovanjske zgradbe, da mati lahko pokliče otroka na igrišču.
M. Volčjak
V DELOVNI HALJI
Čevljarjenje
- to je nekaj, kar znam
Kranj, 1. marca - Kadar v Kranju odpirajo nov lokal, je to navadno modni butik ali pa bife. Zato je toliko bolj razveseljiva novica o novi prodajalni in popravljalnici čevljev in drugih usnjenih izdelkov pod imenom Lango, ki jo je v Cankarjevi ulici odprl mladi Aleš Langerholc.
25-letni Aleš Langerholc, prej modelar v Planiki, od sobote pa zasebni čevljar, je odkupil staro Korbarjevo hišo in nekdaj temačno vežo preuredil v prodajalno. Naložba, ki jo je tvegal s solastnikom Markom Oblakom, je bila za oba mladca velik zalogaj, vendar njuna zagnanost obeta, da si jo bosta v letu ali dveh povrnila. Resda je lokal, ki sta ga fanta mikavno uredila, odprt šele od sobote, vendar jima veliko obiska vliva upanje, da bo kmalu steklo. Ponudba obutve in usnjenih izdelkov je na prvi pogled luksuzna, saj se Aleš Langerholc v oblikovanju svojih modelov zgleduje po ljubkem italijanskem stilu, vendar ^sp cene primerne. Ravno razprodaje sicer ne obetajo, zato pa so denimo s ceno za ženske salonarje 290 tisočakov ali balerinke 250 tisočakov kar konkurenčne novim pomladnim kolekcijam iz obutvenih tovarn. Fanta mislita na vse vrste strank, tiste z ekstravagantnim okusom in one s klasičnim, celo na tiste, ki povprašujejo po copatih, nista pozabila. V njuni delavnici bodo čevlje tudi popravljali, sčasoma bo Lango nudil tudi vso usnjeno kozmetiko, pa tudi nasvete, kako sicer drage usnjene izdelke negovati, da bodo služili dlje časa.
»Čevljarjenje je nekaj, kar znam, zato sem se tudi odločil začeti samostojno na svojem poklicnem področju,« je povedal mladi Aleš Langerholc. »Potem, ko sem končal srednjo obutveno šolo, sem pet let modeliral v Planiki, nato pa se odločil in šel na svoje! Tako namreč lahko uveljavim več zamisli, kot bi jih v serijski proizvodnji čevljev. Ni me strah, da posel ne bi stekel, saj je v prodajalni že zdaj veliko obiska. Tudi konkurence se ne bojim, saj je med zasebniki v Kranju ni veliko. Le masovna proizvoanja oDuive-nih tovarn, ki lahko prodaja z nižjimi cenami, bo konkurenčnejša.«
D. Ž.
L
KRATKE Z GORENJSKE
Urejanje pokopališča in posodobitev mrliških vežic - V programu krajevne skupnosti Lesce v radovljiški občini so lani imeli tudi urejanje pokopališča. Po ureditvi pokopališkega zidu oziroma žarnih omaric v njem so zasadili tudi zelenje na zunanjem delu. Večji del teh stroškov je financiralo Turistično društvo Lesce. Z urejanjem pokopališča (ozvočenje) in pripravami za obnovo mrliških vežic, saj so sedanje (prve tovrstne v radovljiški občini) postale nefunkcionalne, bodo letos nadaljevali. V krajevni skupnosti je poseben odbor, ki mu predseduje predsednik Turističnega društva Zlato Kavčič. Odbor bo letos največ delal pri pripravi dokumentacije in finančnega projekta. Takšno usmeritev so podprli tudi na zadnji seji skupščine krajevne skupnosti Lesce v začetku minulega tedna. A. Ž.
Razstava ročnih del
Kranj - V krajevni skupnosti Vodovodni stolp v Kranju pripravljajo ob praznovanju dneva žena tradicionalno razstavo ročnih del. Krajane vabijo, da izdelke, za katere menijo, da bi jih lahko razstavili, prinesejo v pisarno krajevne skupnosti do 6. marca vsak dan od 8. do 14. ure. Razstavo bodo odprli v torek, 7. marca, ob 17. uri v prostorih krajevne skupnosti. Na otvoritvi bo v programu sodeloval tudi kvartet Karavanke. Razstava pa bo potem odprta do vključno 10. marca. A. Ž.
Letna konferenca čebelarjev
Kranj - Člani Čebelarskega društva Kranj se bodo jutri, 4. marca, ob 17. uri zbrali na redni letni konferenci. Pogovorili se bodo predvsem o delu društva in čebelarskih družin v minulem letu in o delu za letos. Napovedujejo tudi, da bodo do konference razčiščena vprašanja glede enotnega načina zdravljenja čebeljih bolezni pri Kmetijskem inštitutu Slovenije. Na konferenci, ki bo v prostorih Delavskega doma v Kranju (vhod 6), bodo prikazali tudi video-posnetek o vzreji matic. A. Ž.
Denar za KS iz proračuna
Kranj - Iz proračuna kranjske občine naj bi letos za osnovno dejavnost v krajevnih skupnostih namenili 966 milijonov 216 tisoč dinarjev. To je za 125 odstotkov več, kot so krajevne skupnosti dobile iz proračuna lani. Kriteriji, po katerih naj bi letos ta denar razdelili, bodo ostali nespremenjeni. Povečane bodo le stopnje rasti za vzdrževanje prostorov, kot so ogrevanje, razsvetljava in čiščenje. V sredstvih, ki jih bodo krajevne skupnosti dobile za osebne dohodke redno zaposlenih delavcev, pa je zagotovljen tudi denar za stanovanjski del sklada skupne porabe. Takšen predlog izvršnega sveta naj bi zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine obravnaval in sprejel na seji marca letos. A. Ž.
Razstava likovne sekcije
Radovljica - V počastitev slovenskega kulturnega praznika so v avli radovljiške občinske stavbe do 24. februarja razstavljali svoja dela člani likovne sekcije Kulturno prosvetnega društva Veriga Lesce. Vinko Bogataj se je predstavil z dvema akvareloma, Leopold Gros z akvarelom, Janez Lipičnik z oljem, Jože Pristavec z novo tehniko v dveh upodobitvah, Nataša Rozman z oljem, Jože Smo-lej z dvema grafikama, Anton Tomše z dvema motivoma v olju in v isti tehniki tudi Milan Vipotnik. Likovna sekcija pri KPD Veriga Lesce je bila ustanovljena pred sedmimi leti, potem ko je bila ukinjena sekcija LIKOR pri ZKO Radovljica. Večina njenih članov se je vključila v lesko sekcijo, katere mentorica je od lani akademska slikarka Brigita Mulej-Požegar. Sekcija sodeluje tudi z likovniki iz prijateljskega RKUD Sloboda-Vis Varaždin, (jr)
Junija svečana otvoritev doma
Podnart - Konec prejšnjega tedna so se na občnem zboru sestali člani Gasilskega društva Podnart, ki je bilo ustanovljeno 1987. leta in ima danes že 75 članov. Lani so pri gradnji in urejanju svojega gasilskega doma naredili 535 prostovoljnih delovnih ur, razvili svoj prapor, organizirali vrtno veselico in nabavili 17 svečanih oblek. V Podnartu so organizirali in izvedli tudi občinsko zaključno prireditev v mesecu varstva pred požarom, ob koncu leta pa je bilo v Kemični tovarni Podnart usposabljanje gasilskih poveljnikov iz radovljiške občine o ravnanju z nevarnimi snovmi, najnovejših zaščitnih sredstvih in praktična vaja zaradi razlitja nevarnih snovi. Gasilci so lani sodelovali na vseh tekmovanjih pa tudi pri gašenju požara ob železniški progi. Za letos imajo v programu nadaljnje usposabljanje in sodelovanje na vajah ter tekmovanjih. Začeli pa bodo graditi tudi garažo, saj bodo 1990. leta najbrž dobili avtomobil. Junija pa nameravajo svečano odpreti gasilski dom v Podnartu, takrat pa bo tudi velika veselica s srečelo-vom. (cr)
Usposabljanje inovatorjev
Radovljica - Da ne bi ostalo le pri besedah, si sindikati prizadevajo s strokovnim dopolnilnim usposabljanjem pridobiti čimveč inovatorjev. Tudi letos so zato na programu posebni strokovni seminarji za organizatorje inovacijske dejavnosti v delovnih organizacijah. V sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici bodo letos tako štirje tovrstni seminarji za udeležence iz cele Slovenije. Prvi seminar je že bil minuli mesec, drugi bo od 14. do 17. marca, naslednji od 4. do 7. aprila in zadnji od 16. do 19. maja. Delovne or-gaizacije krijejo za udeležence le potne stroške in dnevnice, (jr)
Sto let jamarstva
šenturška gora - V nedeljo, 5. marca, ob 9.30 bo na grobu biospeleologa Simona Robiča na Šenturški gori svečanost ob 100-letnici začetkov jamarske dejavnosti v Sloveniji. Priložnostno svečanost pripravljata Jamarska zveza Slovenije in Društvo za raziskovanje jam Simon Robič iz Domžal. Na svečanosti bodo sodelovali Oktet bratov Pirnat iz Jarš ter baritonist Janez Majcenovič in basist Rok Lat. Na citrah ju bo spremljal Tomaž Plahutnik. Ob 16. uri pa bodo pri Jamarskem domu pri Domžalah posadili spominsko lipo, potem pa bo jubilejni koncert, na katerem bodo nastopili Oktet bratov Pirnat, ansambel Nagelj in drugi.
ureja ANDREJ ŽALAH
Volja in zavzetost brez primere; ali kako so v Vogljah, Voklem in Trbojah prišli do telefonov
Vseeno je, če je bil najdražji, samo da ga imamo...
Trboje, 2. marca - Že kmalu po tem, ko so se v krajevnih skupnostih Voglje, Voklo in Trboje v kranjski občini pred dobrimi tremi leti lotili akcije za pridobitev novih telefonskih priključkov, sem zvedel zanjo. S posamezniki smo se tudi večkrat srečali, vendar so mi vedno razlagali, da niso za pisanje, še manj za samohvalo. Raje, da naj počakam, da bodo akcijo sklenili, da bodo telefoni zazvonili na njihovem območju, so mi govorili. Kazalo je, da bo to morda že pred 29. novembrom lani, vendar se jim je akcija malce zavlekla. Vendar pa so na območju teh treh krajevnih skupnosti še pred koncem minulega leta telefoni zazvonili. 140 prejšnjim naročnikom na celotnem območju se jih je pridružilo potem še 217.
Ko smo se pred dnevi v prostorih krajevne skupnosti Trboje srečali, da izpolnimo obojestransko obljubo o njihovi akciji, kako je potekala, so predstavniki posameznih gradbenih odborov še enkrat izrazili željo, da ne želijo pretiravati s samohvalo, saj so najbolj zadovoljni in jim je hkrati tudi največje zadoščenje, da so v celotni akciji uspeli in da telefoni zdaj zvonijo. Akcija sicer še ni povsem končana, saj morajo opraviti še nekatera manjša zaključna dela, vendar glavno in najtežje je zdaj za njimi.
Začelo se je vse skupaj pred približno tremi leti in pol, ko so na območju omenjenih treh krajevnih skupnosti na zborih krajanov ugotovili precejšen interes za telefone. Da pa bi to željo uresničili, je bilo takrat treba zgraditi omrežje in tudi obstoječa telefonska centrala v Voklem je bila premajhna. Pa se takrat niso ustrašili, čeprav na samem začetku niso imeli niti prave predstave, kaj vse jih čaka v akciji. »Ko so bili imenovani v vsaki krajevni skupnosti posebej gradbeni odbori in potem še skupni gradbeni odbor, se je 1985. leta začelo najprej s pripravami za vso potrebno dokumentacijo. Že to ni bilo majhno delo, vendar so se ga vsi zavzeto lotili in tako se je v začetku 1986. leta po podpisu pogodb z interesenti začelo tudi že zbiranje denarja za nabavo materiala,« je razlagala Vida Črmelj, ki je v gradbenem odboru opravljala tajniške posle.
Po nabavi materiala in pogodbeni obvezi bodočih naročnikov, da bo poleg deleža stroškov vsakdo naredil tudi povprečno 50 prostovoljnih delovnih ur, so se organizatorji acije 1987. leta znašli pred novo nalogo. Ker je bila obstoječa telefonska centrala pre-
Janez Globočnik
Vida Crmelj'
majhna in zato ne bi mogla sprejeti novih naročnikov, se je bilo treba odločiti za nakup nove in hkrati še za ustrezno ureditev prostorov, kjer naj bi jo postavili.
»Tudi pred to odločitvijo se nismo ustavili,« je povedal Janez Globočnik iz gradbenega odbora Voklo. »Ugotovili smo, drugega nam pač ni kazalo, da bo treba k stroškom za omrežje primakniti še denar za novo centralo. Seveda ni šlo vse tako gladko, kot se morda zdaj sliši, vendar, junija 1987. leta smo z Iskro Telematiko podpisali pogodbo za takšno centralo v Voklem. Moram reči, da so nam pri tem pomagale tudi vse tri krajevne skupnosti, ki so prevzele skrb za preureditev prostora za novo centralo in se hkrati vključile tudi v natečaj za sredstva iz Cestno komunalne skupnosti«
Akcija za zbiranje denarja pa s tem še ni bila končana. Čakalo jih je namreč še eno, morda najtežje leto. Lani so potem namreč morali prijeti za krampe in lopate in se lotiti izkopov za položitev zemeljskega kabla.
»Pp projektu Papa je bil glavni izvajalec del pri polaganju kablov Tegrad, v končni lazi pa Tozd Telekomunikacije Podjetja za PTT promet iz Kranja. Tudi ta del akcije je potekal usklajeno, pri čemer pa sta krajevni skupnosti Voklo in Voglje vključili vanjo tudi program za izgrad-kabelske televizije. Vendar v ta del
Franc Zupane
njo
vzporednega programa na območju obeh krajevnih skupnosti naša gradbena odbora nista posegala. Lahko pa rečem, da so povsod ljudje z voljo, brez zapletov glede soglasij pri prekopih kmetijskih zemljišč, travnikov, vrtov in posegov v fasade hiš delali in nam v gradbenih odborih to ni povzročalo posebnih težav. Pri celotni akciji pa smo včasih pogrešali strokovnega svetovanja v posameznih delih. Neizkušenost in pomanjkanje tovrastne pomoči nam je predvsem časovno stvari največkrat zavleklo,« pravi Franc Zupane iz Vogelj.
Nazadnje, ko so bila tudi ta dela opravljena, jih je, tako kot vse v krajevnih skupnostih, kjer se lotevajo tovrstnih akcij, čakala še obveza, da s prispevkom financirajo še prevezavo obstoječih telefonskih naročnikov na novozgrajeno omrežje in centralo. Tudi to ni bil majhen strošek za nove naročnike, vendar so ga, tako kot vse prejšnje, tudi pokrili.
»Dolgo smo delali,« je med pogovorom razmišljal predsednik gradbenega odbora iz Trboj Janez Pire. »Vendar so ljudje z razumevanjem spremljali in delali v tej akciji. Telefon je danes pač že tako potreben kot voda ali elektrika. Bili smo prva krajevna skupnost, ki si je za uresničitev akcije morala zagotoviti gradbeno dovoljenje. In čeprav smo na tem območju tri različne krajevne Janez Pire skupnosti, smo bili v
tej akciji kot ena; brez težav in brez sporov. Zato je kljub številnim naporom tudi to zadovoljstvo svojevrstno plačilo in uspeh.«
Na novo telefonsko centralo v Voklem je tako zdaj, ko imajo interni telefonski imenik, v novem PTT imeniku novih številk še ni, vključenih 357 telefonskih naročnikov. Celotno območje je zdaj skoraj 95-odstotno pokrito s telefoni, prostor pa je v centrali tudi še za nove naročnike. Poleg številnih prostovoljnih delovnih ur so v 17 obrokih od začetka akcije do konca prispevali denar. In ob koncu minulega leta, ko so zazvonili telefoni, se je izkazalo, da je bil zanje to najdražji priključek v Sloveniji. Vsakdo je moral zanj odšteti dobrih 6 milijonov dinarjev v denarju, poleg tega pa narediti še določeno število prostovoljnih delovnih ur. Vendar jim danes, kot pravijo, ni žal tega denarja; samo, da imajo telefone.
Pripravljajo se na praznovanje 110-letnice
Lani stolp,
letos ureditev okolice
Primskovo pri Kranju, marca - Ko je bila v Kranju ustanovljena poklicna gasilska enota, se je takratno kranjsko gasilsko društvo pridružilo gasilskemu društvu Primskovo. Od takrat naprej delujejo skupno organizirani pod imenom Gasilsko društvo Kranj-Primskovo.
Lanski jubilej so proslavili z izgradnjo stolpa za sušenje cevi...
To društvo, ki je po organiziranosti oziroma različnih dejavnostih bilo na podlagi točkovnika občinske gasilske zveze Kranj lani že drugič na prvem mestu v občini, ima trenutno prek 360 članov. Zanimivo je tudi, da so gasilci nekdanjega društva Primskovo lani praznovali 65-le-tnico obstoja in delovanja, letos pa bodo skupaj s kranjskimi proslavili kar 110-letni jubilej, saj je bila 1879 leta ustanovljena Gasilska četa Kranj.
Ko so na nedavni letni konferenci društva v začetku februarja gasilci tega društva ocenjevali delo v minulem letu, so ugotovili vsesplošno aktivnost na različnih področjih. »Poleg operativnega dela smo še posebno pozornost posvečali preventivnemu delu,« pravi predsednik društva Pavel Sajovic. »Člani so na primer opravili kar 140 pregledov hi-drantnega omrežja, vodnjakov in preventivnih pregledov po gospodinjstvih. Sicer pa na vsake štiri leta pregledamo celoten teren, dvakrat na leto pa celotno hidrantno omrežje.«
To pa ni ravno tako malo, saj gasilsko društvo Kranj-Primskovo pokriva območje Struževa, Rupe, Gorenja, Primskovega, Huj, Planine, Centra Kranja in do nedavnega so v njihovo območje spadale tudi Čirče. Še posebno skrb posvečajo v tem društvu, kjer nikdar ni problem sestaviti enoti 60 gasilcev, in redno nastopajo tudi na vseh tekmovanjih z dvema enotama, mladim. Tako so tudi na zadnji letni konferenci sprejeli v društvo dvanajst pionirjev. Za najmlajše člane med letom organizirajo tudi plavalne in smučarske tečaje, letovanja na Debelem rtiču in pohode po pomnikih NOB. Sicer pa kar zadeva strokovno usposabljanje, je lani osem članov opravilo izpit za gasilskega podčastnika, med letom pa so organizirali tudi predavanja za voznike motornih vozil in občane.
»Lani je bila največja akcija izgradnja novega stolpa za sušenje cevi, letos pa imamo poleg preventivne in drugih rednih dejavnosti v programu tudi ureditev okolice doma in dokup zemljišča. Po lanski proslavi 65-letnice pa se bomo letos pripravili in skupaj organizirali tudi proslavo 110-letnice gasilske dejavnosti na našem območju. Ob tem bi še posebej rad poudaril, da dobro sodelujemo z Zavodom za reševalno in tehnično službo Kranj, Sisom za požarno varnost in Zavarovalno skupnostjo Triglav. Glavna podpornika naše dejavnosti pa sta delovna organizacija IBI Kranj in Kovinska galanterija Cilka in Pavel Žibret.«
Na letošnji konferenci so podelili tudi diplome in značke članom društva. Za 60-letno delo so prejeli priznanja 4 člani, za 50-letno 7 (med njiihi tudi članici Slavka Kalan in Jelka Pristov), za 40 let 16, za 30 prav tako 16, za 20 let dela 4 in za 10-letno delo v društvu pa 19 članov.
•    A. Žalar
Razlaga o odlagališču v Tenetišah
Najslabša je neurejenost
Kokrica pri Kranju, 2. marca - Nenazadnje se je izkazalo, da je bila strokovna razprava, ki jo je v torek zvečer v domu na Kokrici organizirala krajevna konferenca socialistične zveze Kokrica o predloženem ureditvenem načrtu deponije odpadkov v Tenetišah, upravičena. Ne bi sicer mogli ugotoviti, da je po dvemesečni razgretosti in na trenutke tudi precej vroči razpravi na Kokrici, v Tenetišah oziroma v šestih krajevnih skupnostih, ki pravzaprav mejijo na sedanje odlagališče odpadkov v Tenetišah, v celoti prepričala prav vse, dala odgovor na vse nejasnosti in pomisleke. Vsekakor pa je potrdila, da je strah pred nečem, kar že danes zelo moti in tudi ogroža, še bolj pa pred nepoznanim (zaradi sedanjih slabih izkušenj), kaj bo načrtovano prineslo jutri, toliko časa utemeljen, dokler niso domneve o ogroženosti, bojazen, da bo novo povzročilo še slabše, celo katastrofo, ovržene.
Na to pa je ta razprava o predloženem odloku, ki je bil že trikrat umaknjen z dnevnega reda zasedanja občinske skupščine in bo zdaj najbrž ponovno predložen v obravnavo in potrditev ta mesec, skoraj bi si upali trditi, v glavnem odgovorila. Vsekakor je bilo v zvezi z odlagališčem odpadkov v Tenetišah ugotovljeno in soglasno potrjeno, da je najslabša neurejenost. Posebna komisija iz krajevnih skupnosti, ki je do razprave v torek zvečer temeljito pregledala celotno dokumentacijo o ureditvenem načrtu do predloga odloka, kakšnih posebnih pomanjkljivosti, ki bi lahko kasneje ogrozile celotno območje, ni ugotovila. So sicer še posamezni pomisleki, ali posebni odpadki sodijo v neposredno bližino naselja. Vendar je razlaga strokovnjakov v večini prepričala, da bojazni ni in da je red, ki bo vse dosedanje nevarnosti zaradi nereda odpravil, najbolj pomemben.
Besedilo predloženega odloka, ki ga bodo dobili delegati v skupščino, bo zdaj deloma spremenjeno. Najpomembnejše je vsekakor, da bo odlok določal, da je to odlagališče namenjeno izključno in samo za odpadke iz kranjske občine (iz kranjskih delovnih organizacij). V nadaljnjih postopkih pa bodo predstavniki krajevnih skupnosti s tega območja sodelovali pri pripravah in kasnejšem nadzoru. Ob ugotovitvi, da je najslabša neurejenost, pa je bila odločna tudi zahteva, da je najprej treba poskrbeti za sanacijo sedanjega odlagališča.
A. Žalar
Za obnovo Franje
Kranj - Predsedstvo občinske konference socialistične zveze Kranj je na 16. seji sredi februarja razpravljalo o akciji za obnovo bolnice Franja in sprejelo več stališč ter pobud. Poziva občinsko skupščino, družbenopolitične organizacije in njihove organe, organizacije združenega dela in krajevne skupnosti ter občane, da se vključijo v zbiranje denarja za obnovo bolnice. Za obnovo Franje naj se nameni tudi izkupiček kulturnih in drugih prireditev. Zavodu za šolstvo Kranj, izobraževalni skupnosti in osovnim šolam pa predlaga, da organizirajo nakupe vstopnic za ogled Franje, ko bo obnovljena, z geslom: Danes sem kupil vstopnico, da si bom jutri ogledal bolnico Franjo. Organizacijo takšne akcije predlagajo po vsej Sloveniji.
Prispevke zbira Mestni muzej Idrija, žiro račun 52020-743-11467 z oznako Za bolnico Franjo. Predsedstvo občinske konference SZDL je sklenilo, da nameni 100.000 dinarjev za obnovo bolnice Franje.
A. Ž.
Utrinek kulturnega ustvarjanja iz Jesenic
Cemu sprava kulture s
politiko
V našem sprehodu po gorenjski kulturni sceni se tokrat ustavljamo v jeseniški občini. Ker ponavadi občinsko kulturno politiko in vse kar je s tem v zvezi povezano v najširšem smislu predstavljajo različni "kulturni funkcionarji", je naša tokratna odločitev povsem drugačna. Aktualni trenutek jeseniške kulturne scene smo poskušali ujeti skozi optiko
razmišljanj Damjana Jensterleta.
Ne občutim pa prav nobene potrebe, da bi se sedaj našla kakšna institucija in si vzela v zakup, da bo pripravila ustrezno atmosfero. Zavedati se moramo namreč, da imajo te stvari svoj življenski tok, ki ima neke svoje zakonitosti, večkrat širšemu občinstvu težko razumljive. Osebno prav nič več ne pogrešam kakšnih velikih »happeningov« in širokih literarnih večerov. Tovrstna kulturna združevanja bi se mi po eni strani zdela na Gorenjskem dobrodošla, po drugi strani pa ne vidim prav dobro smisla v vsem tem, ne vidim ne-
"Za pisateljsko društvo bi rekel, da gre za neko ustavljeno formo, za katero je že prav da obstoji. Če pa gledam iz drugega zornega kota, se sprašujem, v kolikšni meri se bo ta pisateljska politizacija še nadaljevala, mar se mora pri nas res prav vse spolitizirati? Nekaj je verjetno res na tem, da kulturniki vlečejo svoj narod naprej, ampak spomnimo se Ketteja, Murna..., ki so bedno umrli v Cukrarni, ko pa smo jih potrebovali, so bili takoj na vseh zastavah. Človek dobi občutek, da bi danes politika rada dosegla spravo s kulturo, to
Damjan Jensterle je osebnost, W verjetno ni poznana tistim ljubiteljem kulture, ki prisegajo 2golj na uveljavljene klasike, Pač pa JE umetnik, katerega irne je evidentno mlajši generaciji gorenjskih ustvarjalcev. Iz njegovih biografskih podatkov razberemo, da je bil rojen pred osemintridesetimi leti v Zasipu Pri Bledu, zapis knjižnih objav Pa med drugim beleži: Škucev literarni zbornik 23, Pesniški almanah mladih (Pota mladih 82), Tepežni dan (Lipa Koper 87), Pesmi (samozaložba), Pesniški listi (samozaložba), Potovanje klobca volne (kratka proza, MČK)...
Nekateri pravijo, da jih življenje na Gorenjskem utesnjuje, da v klimi, ki vlada znotraj t»-regije, ni moč ustvarjati. Pravzaprav gre za neko zapiranje v Povsem birokratsko postavljene meje. Jih tudi sam čutiš v tako veliki meri?
"Gorenjske sam zanesljivo ne vidim kot omejitev. Večkrat se Pravzaprav čudim, kako ljudje sploh lahko kaj takšnega postavijo kot omejitev. Če se dotaknem povezav med ljudmi, ki se ukvajajo s pisanjem na Gorenjskem, potem pač moram ugotoviti, da razen prijateljskih, kakšnih drugih resničnih povezav ni.
Ti veš,
koliko imam vprašanj
in kako malo dobim odgovorov
in takrat,
ko to zaboli,
bodi potrpežljiva
prosim
ne dovoli ljubezen,
da enkrat ne bi bila več,
kot dve svetilki,
ko pa je le tam zares svetle
kjer oba svetiva
(Damjan Jenstrle, Pesniški listi)
kega posebnega rojevanja novih idej."
Nisi član Društva slovenskih pisateljev, ki je predvsem v zadnjem času postalo v javnosti poznano kot borec za človekove pravice in razvoj demokracije. Na lanskoletnem srečanju kulturnih ustvarjalcev Gorenjske v hotelu Creina pa je bilo po drugi strani govora tudi o spregi politika - kultura?
pa mi ni povsem jasno, ne vem namreč, zakaj bi pravzaprav do česa takšnega sploh moralo priti. Zanesljivo pa je ob tem žalostno, ker se še vedno poskuša vsako drugačno misel pokazati kot sporno Večkrat se obnašamo kot otroci, gremo se igrice, ki pa imajo tudi neka svoja pravila in če se jih ne držiš več, potem to ni več igra. Vedeti moramo, da ko se otrok igra ni otročji, le nam se tako zdi."
Pravzaprav vsakodnevno se žonglira s pojmi kot so profesio-nalizem in amaterizem. Obstajajo tudi posebne opazke za tiste, ki ustvarjate poleg oziroma po svojem rednem delu, predvsem v slabšalnem in manj cenjenem smislu?
"Seveda je marsikaj od tega sila poenostavljeno govorjenje. Po svoje pa je celo grozljivo, da sploh pride do takšnih delitev. Če namreč nekdo živi od svojega pisanja, če je to pri nas sploh še mogoče, potem to še ne pomeni, da je profesionalec, ta beseda ima povsem drugačen pomen. Mora iti za profesionalen odnos do dela, ki pa ga ima lahko tudi nekdo, ki je sicer nekje redno zaposlen. Če to razširim na izobraževanje, kolikor vem, zaenkrat še nimamo šole, ki bi človeka ne samo učila pač pa tudi naučila pisati. Lahko ti seveda dajo vednost o tem kaj in kako je bilo že napisano, nimaš pa vnaprej prav nobene argumentacije, da bo tvoje delo resnično kvalitetno."
Javna objava pesmi, proznih del ljudi, ki šele začenjajo, je za marsikoga eno najtežjih dejanj. V tem smislu se mi zdi jeseniška Mala Čufarjeva knjižnica svetla izjema in dejanje, ki bi bilo potrebno, če že ne širše družbene finančne pomoči, pa vsaj večjega razumevanja na Jesenicah?
"Kar je resnično dobro napisano, bo slej ko prej nekje objavljeno, samo obupati ne smeš, pač pa neobjavo vzeti kot še večjo spodbudo, iskati boljši način izražanja, idej... Resnično je ponovno obujena Mala Čufarjeva knjižnica, kot si rekel, svetel primer. Ob tem pa bi veljalo posebej naglasiti, da se le-ta ne zapira zgolj v občinski prostor, pač pa vsaj poskuša biti odprta mnogo širše.
Vine Bešter
O praizvedbi celovečerne enedejanke
ZID, JEZERO
DRAMA SNG LJUBLJANA, Dušan Jovanovič: Zid, jezero Režija: Dušan Jovanovič
Sodelavci- Marjan Kravos (scenograf), Doris Kristič (kostumografka), Nada Šumi(lektorica), Davor Rocco (skladatelj), Joco Znidaršič 1 ■ (fotograf), Rudi Spanzel (slikar)_
V tednu gorenjske preokupacije s svojim gledališkim praznikom se je v ljubljanski Drami zgodil Jova-noviičev come back (po dvanajstih zdomskih letih); slučajno ali ne-slučajno se je v januarju vrnila na SNG deske tudi Milena Zupančič.
Drama Zid, jezero (prvotni naslov je Bik, Bled) se zdi v začetku k«t zgodba o klasičnem zakonolo-">u brez zmagovalca. Rudi in Lidija, protagonista, že štirinajst let živita vsak na svoji polovici s svojo polovico, vmes je zid, razpoka, Prepad — limes, ki loči, obenem Pa edini element, ki je skupen, na zunaj. Z retrospektivno zgodbo, zgodbo vložnico, ki sta pravzaprav dva monologa, dve njuni samoiz-Povedi, pa povsem sintetično, z vzporednim odrskim dogajanjem (oder je razdeljen na dva dela) spoznavamo vzročno-posledičnost zidu.
T° Je njuna zgodba, ne njuna na]lepša jeseniško gimnazijska zaljubljenost in romantični avto-stopi, bolj kot vse lepo ju druži, tu-« loči, osmomarčna tragedija Pred štirinajstimi leti. Čudaški sosedje (slikar, žena, njuni deklice) so usodno posegli, uničili njuno, Slcer utrjeno, ljubezen. Slikar s svojimi norimi nazori — pika na i: v njihov dom naseli priležnico — svojo ženo pripelje v blaznost, vse Pa v popolno tragedijo: požar, slikar zgori, priležnica zabodena, žena se utopi, deklici tudi(?). Ta moment je bila Lidijina in Rudijeva Priložnost obojestranskega uničenja. Rudi je iz ljubosumnosti pah-nu slikarja v ogenj, Lidija naj bi esila deklici iz jezera, žene ne1., ki £aJ bi ju »zataušala« za dvojčka. *a otroka sta njena največja sre-~5< a glej dvojnost! — živ spomin na storjeno dejanje. Rudijev spo-
min so slikarjevi trpeči ženski akti, slike, skrbno zaklenjene, ki so opravičilo in opomin. In vredne so le kot take, zanj. Lidijin in Rudijev čezrubikon, sporazum norosti, je plin, smrt, skupen kopec.
Dušan Jovanovič je kot režiser-inovator in kot dramatik danes že klasik. Ker gre za poustvarjanje njegovega lastnega dela, je uprizoritev še bolj njegova in je to zelo avtorsko delo novo razkritje Jova-novičevih ustvarjalnih dimenzij.
Izkazali so se vsi igralci. Vlogi Milene Zupančičeve in Radka Poliča sta nov tandemski uspeh. Zupančičeva je vlogo igralke Lidije dodelala v njeno intimno tragedijo; kot plaz razpoloženj od gluma-ške ihte do resnice, niže, niže do konca.
Polič kot Rudi je odigral precej poličevsko nekonvencionalno vlogo; frustracija, zid je ženska. Ek-stremnost Rudijevega zazidja je podal z njemu lastno energijo, intenzivno, perfektno. Polona Vetrih je sijajna kot sošolka na obisku. Njena avstralska nesrečna ob-zgodba ostane ob. Interpretacija Aleša Valiča je tipična. Provirfcio-nalni zdravnik je bolj učen bedak kot kaj drugega.
Z delitvijo odra je scenograf Marjan Kravos prikazal dva različna svetova, zunanji svet je isti (Bled — fotograf Joco Znidaršič); Rudijev neurejen, a tradicionalno gorenjski in Lidijin na silo živ svet.
Kostumografsko Doris Kristič ne tipizira likov. Vseeno čutimo, da se je na moški strani svet pred štirinajstimi leti ustavil, na ženski pa je z moderno, zanimivo garderobo prikazano, da se še vrti, umetno.
Nevsiljiva glasba Davorja Rocca stopnjuje dramatično napetost in preneha, ko drama doseže vrh: ko se zid po letih molka podre.
Zal, lektorirano je nenatančno,
slabo. Papirnati nedoločniki z dia-lektizmi ne gredo skupaj. To ni ne jezik blejskih intelektualcev niti avstralskih zdomk.
Barbara Zupan
Razstava v Doliku
KRAJINSKO TIHOŽITJE
Po»raznih stranpoteh in iskanjih, tudi v smeri abstrakcije je Miro Kačar našel območje svojega slikarskega udejstvovanja v slikanju krajine. Slike domače Sorice in njene okolice nam skuša posredovati v vzdušju raznih letnih časov od pomladi do zime v obliki lepo komponiranih in tehnično dobro izpeljanih oljih. Poleg krajine naslika večkrat tudi kakšno tihožitje, predvsem šopke rož, ob katerih gledalec nenadoma spozna prijetno in presenetljivo sorodnost med motivom krajine in tihožitja. Kakor da bi slikar nenadoma ugotovil, da živi poleg krajine tudi tihožitje in da je mogoče tudi nekatere krajine naslikati in podati v načinu tihožitja. Takšno krajinsko tihožitje, torej krajine, ki so skoraj tihožitje oziroma so v tem duhu naslikane, so predvsem osamljena drevesa, bodisi da so naslikana v polnem razcvetu ali pa se njihove veje upogibajo pod težo snega.
Miro Kačar slika v oljni tehniki, ki omoča slikarju vrsto prijemov s katerimi skuša ujeti predsvem megličast kopreno, s katero ustvari v sliki posebno atmosfero. S tem koprenastim slojem, ki je prelit čez celotno površino slike, se Miro Kačar poglablja v problem, soroden tistemu, ki so ga reševali že impresionisti. Kačarjeve slike so na prvi pogled res podobne impresionističnim zaradi tehnike, ki jo slikar uporablja. Poteze s čopičem ne združuje v trdni poslikavi predmeta, ampak ga prav z drobljenjem potaplja v tančico skozi katero se moramo dokopati do bistva podobe. V tem je podobnost z impresionisti, ki so sliko gradili tako, da so polagali čisto barvo ob barvo, ki so se šele v očesni mrežnici združile in ustvarile videz predmeta.
Miro Kačar na paleti meša barve ustrezne predmetu in jih v širokih potezah nanaša na platno. Tudi barva ni čista, podreja se osnovnemu tonu celotne slike v tistem pomenu, ko lahko govorimo o tonskem načinu slikanja.
Kačarjevo slikarstvo je podrejeno resničnosti, ki je dana v naravi in je čustveno obarvano, zato se estetskim komponentam pridružujeta toplina in ljubezen do slikanja; slike so zato občutene in doživete kot mehak mozaik zastrte svetlobe in zamoklih tonov.
Andrej Pavlovec
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1977-79. V stebriščni dvorani Mestne hiše je odprta razstava Fosilne in arheološke najdbe iz Bobovka, v Mali galeriji pa razstava Jožeta Logarja Nekaj gledaliških plakatov in scenografij.
V Prešernovem gledališču si boste lahko zaradi specifične postavitve nove predstave E. Filipčiča Božanska tragedija predstavo ogledali po sledečem vrstnem redu: petek, 3. marec, red petek I. od prve do osme vrste, v soboto, 4. marca, red sobota I. od prve do osme vrste.
V Carniumu, centru za umetnost, Delavski dom, bo danes, v petek, 3. marca ob 18. uri na sporedu video projekcija Disnevevi oskarjevci, ob 20. uri pa video projekcija Kraljestvo sonca. PODLUBNIK - V OŠ Ivana Groharja bo v danes, petek, ob 19. 30 nastopil MPZ Srečko Kosovel iz Ajdovščine pod vodstvom dirigenta Klavdija Koloinija.
JESENICE - Danes, v petek, 3. marca bo v razstavnem salonu Do-lik otvoritev Razstave pletenin in ročno tkanih izdelkov članic odseka ročnih del. Razstavo, ki bo odprta do vključno 15. marca, bodo odprli s krajšim koncertom ŽPZ Milko Škoberne. TRŽIČ - V paviljonu NOB razstavlja domači slikar Vinko Hlebš. BELD - Akad. slikar Polde Oblak razstavlja v prostorih Cenra za inženering in marketing LIP Bled.
RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše so na ogled dela akad. kiparja Petra Černeta, v fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine pa razstavlja fotografije na temo Viharni večer Ivan Pipan. RADOVLJICA — Danes v petek, 3. marca bo ob 18. uri v fotogaleriji Pasaže otvoritev razstave fotografij Bojana Beguša CERKLJE — KUD Svoboda Predoslje gostuje v soboto, 4. marca ob 19. uri s komedijo P. Turrinija Najbolj nori dan v Zadružnem domu.
ŠKOFJA LOKA —V nedeljo, 5. marca bo ob 19.30 uri na Loškem domu uprizorjena komedija Hrup za odrom.
STRAŽIŠČE — V soboto, 4. marca bo ob 20 uri v Kulturnem domu Stražišče kulturno zabavni večer z Adria Dixieland Ban-t/omADERGAS —KUD Velesovo pripravlja danes, v petek, 4. marca ob 19.30 v dvorani društva poseben družabni večer »Darilo za mamo«
V torek, 28. februarja je bila ob 18. uri v osnovni šoli Cvetko Golar v Škofji Loki otvoritev kitajskih fotografij in zmajev. Foto: F. Perdan
NOV KONCERTNI PROGRAM
Jutri, v soboto, 4. marca bo ob 20 uri v dvorani kranjske gimnazije tradicionalni 19. letni koncert APZ France Prešeren z dirigentom Tomažem Faganelom. Na programu bodo dela Byrda, Allegrija, Brucknerja, Schvvaba, Williamsa, Bartoka in Dallapiccola.
Premiera DPD svoboda Bohinjska Bela
MANDRAGOLA
Nadarjena dramska skupina DPD Svoboda Bohinjska Bela se je v soboto spet izkazala — v izkušenih rokah svojega režiserja Antona Kelba je vešče postavila na oder Mandragolo, srednjeveškega dramatika Niccola Machiavellija, predhodnika moderne evropske komedije in Moliera. Pri postavitvi je mentorsko pomagal Matija Milčinski
Dramska dejavnost na Bojinjski Beli je nekaj posebnega. Kljub nadvse neugodni klimi, ki je uničila takorekoč vse vaške odre v občini Radovljica, se je pristno igralstvo na Bohinjski Beli ohranilo brez prekinitve vsa povojna leta. Še več — letno pripravijo tudi do tri premiere. Z najnovejšo komedijo Mandragola pa so v soboto dokazali, da se za uspešno prihodnost dramske dejavnosti na Bohinjski Beli ni treba bati.
Režiser Mandragole Anton Kelbel ima za seboj kakšnih 30 uprizoritev, v katerih je vselej znova potrdil pretanjen smisel za Ta-lijino umetnost. To dokazujejo tudi številna priznanja, med njimi republiško odličje svobode s srebrnim listom. Z Mandragolo pa je segel globlje, saj je uspela njegova igralska skupina upodobiti psihološko prepričljive like v tej sicer lahkotni srednjeveški komediji. Sicer pa ima poglobljen odnos do igre na Bohinjski Beli odlične možnosti, saj se pričenja takorekoč načrtna vzgoja igralcev že v najnežnejšem otroštvu in se stopnjuje do najzahtevnejših uprizoritev.
»Režija me je prevzela že v mladosti, ko sem si vsak igralski lik natanko predstavljal«, pravi Anton Kelbl. »Pri profesorju Sreč-ku Tiču in pokojnemu Jožetu Tiranu sva Ludvik Knafelj (danes prav tako ploden režiser mlajše skupine na Bohinjski Beli) in jaz pridobivala prve lekcije iz dramske igre in govorjene besede sploh. Kmalu zatem sem se lotil svoje prve režije z Molierovim Jurijem Tepčkom. «No, večkrat se je lotil iger, ki so dajale videz, da jih ne bo zmogel. Prav to pa je bil zanj močan izziv. Za zahtevno igro Mateja Bora, Zvezde so večne, pa so prejeli na koncu celo občinsko priznanje.
Tudi tokrat igralci Bohinjske Bele kandidirajo za udeležbo na bližnjem gorenjskem srečanju amaterskih gledaliških skupin in selektorica Barbara Hieng si je njihovo uprizoritev že ogledala, vendar bo imela te dni še enkrat opraviti z mladimi igralci Bohinjske Bele. Mlajša skupina namreč prav tako kandidira za nastop na tej reviji in sicer z igro, ki jo je režiral Ludvik Knafelj.
Zgolj kot zanimivost naj omenimo poklice igralcev v Mandra-goli — med njimi so: profesorica matematike, veterinar, inženir lesarstva, sanitarni inšpektor, ključavničar, uslužbenka...
Mar ni torej igralstvo življenjska nuja ljudi, ki mu brez pomisleka posvečajo dva ali tri proste večere na teden. Bohinjska Bela tudi po zaslugi predsednika DPD Svoboda Viktorja Ravnika podpira načrtno dramsko dejavnost v tem kraju, vendar bi morali bolj kot doslej skrbeti za ohranjanje živega ljudskega gledališča v vsej družbi, ki je očitno preveč pokleknila pred ponudbo profesionalne kulture in pred čarom televizije.
Dragica Manfreda
ureja LEA MENCINGER
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE
KRANJ OBJAVLJA RAZPIS
za dodelitev posojil delavcem in družbenopravnim osebam iz združenih sredstev vzajemnosti in sredstev solidarnosti Na podlagi 79. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS št. 3/81) 6. in 58. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 15/81), 59. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj za obdobje 1986—1990 in 6. člena Pravilnika o pogojih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti združenih v Samoupravni stanovanjski skupščini občine Kranj (Uradni vestnik Gorenjske št. 3186 in 4/88), je zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti občine Kranj na seji 58. m 1980
sprejel RAZPIS
ZA DODELITEV POSOJIL DELAVCEM IN DRUŽBENO PRAVNIM OSEBAM IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV VZAJEMNOSTI IN SREDSTEV SOLIDARNOSTI
I. SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI
1.
Razpisa se lahko udeležijo:
1. organizacije združenega dela in delovne skupnosti (v nadaljevanju besedila organizacije), ki imajo sedež v občini Kranj in so podpisale Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj za obdobje 1986—1990, ne glede na to, kje imajo sedež njihove organizacijske enote, ki
— združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu,
— začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovani obseg stanovanjske graditve in združujejo sredstva vzajemnosti v dogovorjenem roku in obsegu
— niso sposobne združevati sredstev vzajemnosti in jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznost plačila obračunanega prispevka vzajemnosti v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti. ,
2. Delavci, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ali so združevanja začasno oproščeni, kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki združujejo delo in sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbeno pravne osebe, če združujejo sredstva vzajemnosti.
3. Upokojenci in invalidi, ki imajo stalno bivališče na območju občine Kranj.
4. Delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov in združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in pri njih zaposleni delavci.
5. Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost in združujejo sredstva vzajemnosti v Samoupravni stanovanjski skupnosti.
6. Borci NOV ter kmetje borci NOV
Za občane; ki so navedeni v točkah od 2—6 se v nadaljevanju uporablja izraz delavci.
2.
Po razpisu se odobrijo posojila za naslednje namene in v višini: iz združenih sredstev vzajemnosti in sredstev solidarnosti
a) za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti v višini 3.500.000.000 din
za kreditiranje nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti in
b) za kreditiranje gradnje in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti v višini 5.500.000.000 din
c) za kreditiranje gradnje in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš borcev NOV, kmetov borcev NOV v višini 20.000.000
Odbor za graditev lahko eventuelno nerazdeljena sredstva po posameznih namenih prerazporedi.
Razpisana vrednost posojil predstavlja razpoložljiva sredstva v letu 1989.
II. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJIL ZA ORGANIZACIJE
3. člen
Organizacijo lahko dobijo posojilo, če izpolnjujejo pogoje 12. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj (v nadaljevanju: pravilnik).
4. člen
Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti za nakup ali graditev stanovanj oz. soinvestitorstvo, je odvisna od razmerja med poprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SRS po zadnji objavi in poprečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v organizaciji za isto obdobje in sicer:
Popr. osebni doh. v OZD Republiško poprečje din 719.544	Lastna udeležba organizacije	Višina posojila v % od vrednosti iz dokumenta, predloženega v razpisu	Doba vračanja posojila
do 100%	najmanj 50 %	največ 50 %	10 let
nad 100 %-120 %	najmanj 60 %	največ 40 %	8 let
nad 120 %	najmanj 70 %	največ 30 %	6 let
Za organizacije s področja šolstva, zdravstva, otroškega varstva, sodstva, socialnega skrbstva in kulture je višina posojila lahko višja za 10 točk.
Celotno možno zaprošeno posojilo lahko dobijo organizacije, navedene v prejšnjem odstavku, če imajo sklenjen poseben sporazum o medsebojnem prednostnem reševanju stanovanjskih vprašanj.
Ob dokončni realizaciji soinvestitorske pogodbe se naredi dokončen obračun pripadajočega posojila iz sredstev vzajemnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj. V primeru preveč izkoriščenega posojila zaradi sprememb površin v soinvestitorski pogodbi je soinvestitor dolžan na poziv banke vrniti preveč izkoriščeni znesek kot izredno odplačilo posojila.
5. člen
Za lastno udeležbo organizacije se šteje:
— sredstva sklada skupne porabe — stanovanjski del,
— posojilo banke na podlagi vezave sredstev skupne porabe,
— lastna udeležba delavcev pri pridobitvi stanovanjske pravice.
6. člen
Organizacija predloži k vlogi za posojilo poleg dokumentov iz 7. in 12. člena pravilnika še dokumente, ki jih banka zahteva za stanovanjska posojila organizacijam. Glede tehnike poslovanja in določil, ki jih ta razpis ali pravilnik ne navaja, se smiselno uporabljajo bančni akti za stanovanjska posojila organizacijam.
III. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJIL ZA DELAVCE
7. člen
Delavci lahko Uporabljajo posojilo za graditev, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš na območju občine Kranj in na območju stanovanjskih skupnosti, kjer imajo sedež delovne enote, v katerih so zaposleni. Posojilo lahko porabijo tudi izven teh območij pod pogojem, če se dnevno vozijo oz. se bodo vozili na delo iz kraja, kjer gradijo, kupujejo ali prenavljajo stanovanjsko enoto.
Pri upokojencih, borcih NOV in kmetih borcih NOV se upošteva enako območje s tem, da je stalno bivališče namesto sedeža delovne enote.
Delavci lahko dobijo posojilo za graditev, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, če:
1. so sami ali njihovi zakonci lastniki ali solastniki objekta, ki se kreditira,
2. niso sami ali njihovi družinski člani, ki rešujejo stanovanjski problem, lastniki:
— primernega vseljivega stanovanja
— stanovanjske hiše
— počitniške hiše, ki presega 50 m2 uporabne tlorisne površine.
3. porabijo kupnino prodane lastne stanovanjske enote za nakup nove — druge stanovanjske enote ali graditev stanovanjske enote, za katero prosijo posojilo
4. pri nakupu stanovanj ali stanovanjskih hiš z lastnimi sredstvi in z vsemi posojili zaključujejo finančno konstrukcijo
5. prodajalec stare stanovanjske enote obvezno porabi kupnino, pridobljeno iz posojila po tem razpisu za nakup, ali zidavo novih stanovanjskih površin.
Vseljivost in primernost lastniške stanovanjske enote po drugi točki prejšnjega odstavka ugotavlja v skladu s sprejetimi stanovanjskimi standardi odbor za graditev pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj.
8. člen
Delavec lahko pridobi posojilo, če ima:
1. pri gradnji stanovanjske hiše objekt dograjen do III. gradbene faze in to v skladu z gradbenim dovoljenjem,
2. pri nakupu montažne hiše dokončano ploščo nad kletjo in pogodbo o nakupu montažne hiše (skladno z gradbenim dovoljenjem),
3. pri prenovi stanovanja in stanovanjske hiše izvršenih vsaj polovico prenovitvenih del po predračunu — ne velja za borce NOV in kmete borce NOV. x
4. pri prenovi stanovanj, ki so vključena v program revitalizacije starega mestnega jedra, opis predvidenih del, predračun del in strokovno mnenje organizacije, ki skrbi za izvajanje programa revitalizacije,
5. pri prenovi in izdelavi podstrešnih stanovanj, ki so vključena v program izdelave podstrešnih stanovanj, predračun del in soglasje stanovanjske skupnosti,
6. če delavec sam ali njegov družinski član še ni dobil posojila za kreditirani stanovanjski objekt pri katerikoli stanovanjski skupnosti, razen v primerih, ko je bilo to posojilo nižje, kot je višina odobrenih posojil pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj. V tem primeru se prosilcu odobreno posojilo odšteva od možnega zneska posojila.
Če je delavec sam ali njegov družinski član že lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše, dobi posojilo le za razliko v kvadratnih metrih do standardne stanovanjske površine.
Delavci ali zakonci, ki so svoje stanovanjsko vprašanje že rešili s pomočjo stanovanjske skupnosti in imajo za svojo družino v času razpisa neustrezno stanovanje ali so ga odsvojili, lahko ponovno dobijo posojilo le za razliko v kvadratnih metrih od stanovanjskih površin. Pri tem se jim od možnega posojila odšteje valorizirani znesek že odobrenega posojila za prejšnje reševanje stanovanjskega vprašanja.
9. člen
Delavci, ki imajo družbeno stanovanje, lahko dobijo posojilo iz sredstev vzajemnosti, če se zavežejo, da bodo z gradnjo ali nakupom novega stanovanja ali stanovanjske hiše izpraznili družbeno stanovanje.
10. člen
Višina posojila, ki ga delavec lahko dobi po tem razpisu za graditev, nakup in prenovo, je odvisna:
1. od razmerja med višino poprečnega mesečnega dohodka na člana njegove družine za zadnje tri mesece v primerjavi z zadnjim znanim poprečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega v SRS.
2. od vsote vseh posojil za stanovanjsko enoto pri bankah, stanovanjski skupnosti in družbeno-pravnih osebah, ki lahko znaša:
a) pri nakupu etažnega ter zadružnega etažnega stanovanja 80 %
b) pri zadružni stanovanjski graditvi 75 %
c) pri graditvi stanovanjske hiše v zasebni lasti izven zadružne stanovanjske graditve 70 %
č) pri prenovi 80 %
od predračunske vrednosti oz. končne cene, upoštevaje standardno stanovanjsko površino, ki lahko znaša pri stanovanju in stanovanjski hiši največ 90 m2.
V višini poprečnega mesečnega osebnega dohodka na člana se štejejo vsi dohodki delavca in njegovih družinskih članov, ki skupaj stanujejo in živijo z njim v ekonomski skupnosti, za zadnje tri mesece.
Povprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim OD na zaposlenega delavca v SR po zadnji objavi (719.544,-)
posojilo izraženo s % do maksimalne vsote posojil po 26. členu
prenova
gradnja in nakup stanovanj in nakup montažne stanovanjske hiše
do   70 %	(do 503.681 din)	največ 40 %	največ 50 %
nad 70% do 100%	(do 719.544 din)	največ 30 %	največ 40 %
nad 100 % do 120 %	(do 863.453 din	največ 25 %	največ 35 %
nad 120 %	(   863.453 din)	največ 20 %	največ 30 %
Pri dodelitvi posojila po prejšnji lestvici se upošteva tudi nivo namenskega varčevanja tako, da je višina posojila odvisna od mesečnega namenskega varčevanja v letu med sklenitvijo varčevalne in posojilne pogodbe ter poprečnim mesečnim čistim OD na zaposlenega delavca v SR Sloveniji istega leta po naslednji lestvici:
mesečno namensko varčevanje v primerjavi s poprečnim mesečnim čistim OD na zaposlenega delavca v SRS	Faktor
brez varčevanja	0,7
do 10%	0,9
do 20%	1,1
nad 20 %	1,3
Mesečna namensko varčevana sredstva več varčevalcev za isto stanovanje oz. več izvedenih namenskih varčevalnih pogodb se seštevajo ZjUpoštevanjem valorizacije.
Borci NOV in kmetje-borci NOV dobijo posojilo z upoštevanjem FAKTORJA 1,0, ker ni potrebno imeti namenskega varčevanja. V kolikor pa so namensko varčevali, lahko uveljavijo način določitve višine posojila skladno s predhodno lestvico.
Pri prenovi se poleg obstoječih kriterijev upošteva:
a) potreben obseg del in materialov kot za novogradnjo, tako da se ugotovijo manjkajoča dela v primerjalnem %
b) upošteva se faktor težavnosti:
revitalizacija starega mestnega jedra objekt starejši od 40 let objekt starejši od 15 let
nov objekt (izdelava podstrešnega stanovanja)
faktor 1,5 faktor 1,3 faktor 1,2 faktor 1,1
c) ne upoštevajo se vzdrževalna dela
Najnižja višina posojila, katerega delavec še dobi z upoštevanjem določil tega člena je 2,000.000,— din.
11. člen
Vsoto vseh posojil se pri individualni gradnji ugotavlja:
1. posojila, odobrena v letu razpisa, se seštejejo,
2. posojila, odobrena v letih pred razpisom, pa se valorizirajo, tako, da se ugotovi, koliko m2 stanovanjske površine bi se s temi posojili lahko zgradilo v letu odobritve posojil.
V ta namen se uporabi ceno m2 stanovanjske površine, ki jo določi vsako leto samoupravna stanovanjska skupnost in se upošteva za izračun predračunske vrednosti pri dodelitvi posojil.
Privarčevana sredstva in posojila na privarčevana sredstva, ter ostala posojila, odobrena v preteklih letih, se valorizirajo s faktorjem po naslednji lestvici:
Posojilojemalec
Faktor
1989 1988 1987 1986 1985
1984 in prej
1,00 5,00 14,00 26,92 67,31 83,33
12. člen
Za posojila iz namenskega varčevanja se štejejo pridobljena posojila na podlagi:
1. Pogodbe o namenskem varčevanju občana,
2. Pogodbe o predhodnem varčevanju občana za vezavo sredstev Posojilo se obračuna po lestvici za namensko varčevanje pravilnika banke.
13. člen
Občan vrača posojilo v mesečnih anuitetah, ki so prvih 5 let odplačevanja nižje, po 5 letih se mesečna anuiteta poveča za 12,5 % po 10 letih pa še za 12,5 % prve mesečne anuitete.
Na zahtevo Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj se lahko ob ugotovitvi večjega odstopanja od osebnega dohodka v času odplačevanja posojila, mesečni obrok poveča do 1/3 osebnega dohodka, ki ga bo posojilojemalec takrat dobival.
Odplačilne dobe za posojila po tem razpisu so:
Za namene iz 2. čl. pravilnika	Doba vračanja posojila za izračun
— pridobitev, nakup stanovanj, stanovanjskih hiš,	
montažnih hiš in revitalizacijo starega mestnega	
jedra	20 let
— graditev stanovanjskih hiš	15 let
— prenove stanovanj in stanovanjskih hiš	10 let
14. člen
Najnižja mesečna anuiteta za posojilo po tem razpisu je enaka višini poprečne stanarine v občini Kranj.
Posojilo se revalorizira na način, ki ga bo določila Samoupravna stanovanjska skupnost"občine Kranj, na podlagi sklepov svojih organov upravljanja. Način, stopnjo, pričetek revalorizacije določijo organi upravljanja Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj.
15 člen
Delavec priloži k vlogi za posojilo poleg dokumentov iz 19. člena Pravilnika še dokumente, navedene v pravilniku banke o stanovanjskih posojilih občanov.
Glede kreditne sposobnosti delavcev, zavarovanja porabe odplačevanja posojila in določil, ki jih ne navaja ta pravilnik, veljajo določila pravilnika banke o stanovanjskih posojilih občanov.
16. člen
Prednost pri pridobitvi posojila po pravilniku ima delavec, ki kupuje stanovanje, vseljivo v krajšem roku ali ima stanovanjsko hišo
zgrajeno do višje gradbene faze.
rV. OSTALE DOLOČBE
17. člen
Osnova za izračun višine posojila je pri nakupu cena po prodajni oz. soinvestitorski pogodbi, pri graditvi in prenovi pa din 3,500.000 za m2 standardne stanovanjske površine.
18. člen
Obrestna mera za posojila po tem razpisu je 5 % letno. V primeru, da posojilojemalec do zapadlosti ne poravna svoje obveznosti iz naslova interkalarnih obresti se do poplačila teh obveznosti ustavi nadaljnja poraba posojila.
Posojilo se koristi v skladu z razpoložljivimi sredstvi vzajemnosti.
Rok za sklenitev posojilne pogodbe je 31. 12. 1989.
Po tem roku zapade pravica do posojila.
Rok za porabo posojila je 3 mesece po sklenitvi posojilne pogodbe. Po tem roku neporabljeni del posojila zapade.
19. člen
Pri vložitvi zahtevka za posojilo za nakup stanovanjske enote oz. montažnega objekta, delavec predloži dokazila o zaključitvi finančne konstrukcije:
— potrdilo delovne organizacije, da njen delavec v skladu s pravilnikom DO lahko zaprosi za posojilo iz sklada skupne porabe delovne organizacije:
— pogodba o nenamensko vezanih sredstvih na ime prosilca, zakonca ali staršev z v banki podpisano izjavo staršev, da so sredstva namenjena za stanovanjski objekt, ki je predmet kreditiranja
— sklepi o že odobrenih kreditih
— pogodba o namenskem varčevanju
— in druga dokazila o zagotovitvi plačila lastne udeležbe v višini 20 % in zaključitvi finančne konstrukcije.
Za lastno udeležbo se štejejo gotovinska sredstva, namensko privarčevana sredstva ter namensko vezani depozit, ki je bil osnova za odobritev kredita za objekt, za katerega prosi posojilo.
20. člen
Udeleženci razpisa morajo k vlogi za posojila na predpisanem obrazcu, ki ga dobijo pri LB TBG Kranj, C. JLA 1, priložiti:
a) organizacije
— sklep organa upravljanja o najetju in namenu porabe posojila in zagotovilo, da bodo vsako leto pri delitvi dohodka, namenili ustrezna sredstva za odplačevanje posojila,
— sklep o določitvi pooblaščenih podpisnikov
— prodajno pogodbo pri nakupu stanovanja (rezervacija) ali soin-vestitorsko pogodbo, overjeno na sodišču,
— gradbeno dovoljenje z ustrezno dokumentacijo za gradnjo ali prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše oz. potrdilo pristojnega organa občinske skupščine o priglasitvi in opisu del, obrazec LP.
b) delavci
— prodajno pogodbo za nakup stanovanja (rezervacija) ali soinve-stitorsko pogodbo, overjeno na sodišču
— gradbeno dovoljenje, pri gradnji prizidka pa še lokacijsko dovoljenje
— potrdilo pristojnega organa občinske skupščine o priglasitvi z opisom del, ki jih obsega prenova stanovanja oziroma stanovanjske hiše,
— predračun stroškov prenove stanovanja ali stanovanjske hiše,
— zemljiškoknjižni izpisek, ki ne sme biti starejši od treh mesecev,
— fotokopije posojilnih pogodb in depozitnih vlog za že odobrena posojila za objekt, za katerega prosi posojilo,
— potrdilo o OD članov družine,
— potrdilo o premoženjskem stanju oziroma dohodku iz tega premoženja,
— potrdilo SO Kranj — Uprava družbenih prihodkov, da združuje sredstva vzajemnosti (velja za prosilce pod tč. 4 in 5. 1 člena tega razpisa).
21. člen
Vse informacije in sprejemanje zahtevkov po tem razpisu opravlja LB-TBG Kranj, oddelek stanovanjsko komunalnih naložb, C. JLA 1, Kranj do 17. 03. 1989, vsak dan razen sobote od 9. do 16. ure.
Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kranj je bil objavljen v Uradnem vest-niku Gorenjske, št. 3/86, spremembe pa v št. 4/88.
Odbor za graditev pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj se pooblašča za odobravanje posojil po tem razpisu.
O izidu natečaja bodo obveščeni vsi prosilci najkasneje v 15 dneh po seji odbora za graditev pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj.
Za določitev povprečnega mesečnega OD na zaposlenega v SR Sloveniji se upošteva poročilo Zavoda SR Slovenije za statistiko za leto 1988, ko je znašal 719.544,— din.
PREDSEDNICA ZBORA UPORABNIKOV
IRENA ŠUMI, 1. r.
KMETIJSKA ZADRUGA p.o.
Škofja loka
»Aktiv kmečkih žena Poljane« vabi na razstavo ročnih del in kmečkih jedi, ki bo v nedeljo, dne 5. 3. 1989 od 8. - 18. ure, v Kulturnem domu v Poljanah. Razstava bo popestrena z bogatim sreče lovom.
7. stran mimmm^oiLAS
TVSPORED
3. marca
10.00 Video strani 1110 Tednik
11.30 L. Mc Murtrv: Umor Mary
Phagan, ameriška
nadaljevanka 12.30 Video strani 16.20 Video strani 16.30 TV dnevnik 16.45 Tednik, ponovitev 17.35 Mostovi 18.15 Propagandna oddaja,
Video strani;Spored za
otroke in mlade 18.20 V. Pečjak: Drejček in trije
marsovčki, lutkovna igrica 18.35 Safari, češkoslovaška
nadaljevanka 19.05 Risanka 19.12 TVokno '•9.17 Naše akcije 19.24 Propagandna oddaja 1930 TV dnevnik 2 19.55 Vreme
20.05 Naš edini svet: Ljudje iz puščave, angleška dokumentarna serija 20.35 Propagandna oddaja 20.40 Detektiva iz Miamija,
ameriška nanizanka 21.30 Mini Show Odzila, oddaja
TV Skopje 21.50 TV dnevnik 3 22.00 Nikoli nisem pel očetu,
ameriški film 23.35 Video strani
II. program TV Ljubljana
22.55 Nočni program 0.55 Poročila
SOBOTA
4. marca:
17.05 Budimpešta: SP v atletiki,
prenos 19.05 Videomeh, ponovitev 1930 TV dnevnik 1955 Propagandna oddaja 20.05 Iz koncertnih dvoran 21.555Skupščinska kronika,
oddaja TV BG 22.15 En avtor, en film
TV Zagreb I. program
815 Poročila
815 TV koledar
8.30 Oddaja za otroke
855 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste — poglejte 15.10 Poročila
15.15 Nočni program, ponovitev
17.15 TV dnevnik 1
17.35 Oddaja za otroke
18.05 Številke in črke. Kviz
18.25 Narodna glasba
1910 Vreme
19-15 Risanka
19.30 TV dnevnik 2
20 00 Detektiva iz Miamija,
ameriška nanizanka 20.55 Ljubo doma, kdor ga ima,
humoristična serija 21.35 TV dnevnik 3 21.55 Na samem z vsemi, oddaja iz kulture
RADIO
8.00 Video strani 8.10 Otroška matineja:
Radovedni Taček: Robot 8.25 Lonček kuhaj: Zdrobovi
ocvirki 845 Ex libris: Primorsko
vinogradništvo in
vinarstvo 9.50 Poleti pesem, nanizanka
TV SK 10.20 Izbor tedenske
programske tvornosti 12.20 Video strani 15.15 Video strani 15.25 Okrogla miza: Slovenska
državnost in suverenost 16.25 Propagandna oddaja,
video strani 16.30 TV dnevnik 1 16.45 ZBIS: Kapa nevidnica 17.00 Kronika neke mladosti, I.
del: Valentina, španski
film
18.25 Zdaj pa po slovensko, izobraževalna serija
18.50 Risanka
19.15 Propagandna oddaja. Video strani
19.20 TVokno
19.24 Propagandna oddaja
19.30 TV dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 Naš utrip
20.15 Propagandna oddaja
20.20 Žrebanje 3x3
20.30 Naravni Hamburg, nemšk , film
20.55 Propagandna oddaja 21.00 Novi Sad: Izbor
jugoslovanske popevke za
»Pesem evrovizije 89«,
prenos 22.15 TV dnevnik 3 22.40 Harry in VValter, ameriški
film
0.15 Video strani
II. program TV Ljubljana
pETEK. 3. marca:
Prvi program
4-30-8.00 Jutranji program ■ glasba - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 11.05 « starejše občane - 12.00 Poroda - na današnji dan - 12.30 kmetijski nasveti - 12.40 Domala glasba - 14.05 Gremo v kino -15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 zabavna glasba - 16.00 Od melone do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 vodomet melodij - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z ansamblom A'la carte - 20.30-23.00 Slovencem Po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Gregor Strniša: Pesmi -»3.15-4.30 Nočni program - glasba
SOBOTA, 4. marca:_
prvi program
4 30-8.00 Jutranji program, glasba - 5.00 Poročila in Dnevni kole aar - 5.50 Rekreacija - 6.50 Do bro jutro, otroci - 8.05 Pionirsk tednik
KRANJ CENTER 3. marca: jugosl. drama DOM ZA OBEŠANJE ob 17. in 1945 ur'. 4. marca: jugosl. drama DOM ZA OBEŠANJE ob 16. in 19. uri, premiera amer. trde erotike DEBBIE OSVAJA DALLAS ob 22. uri, 5. marca: amer. risani "lm RACMAN JAKA IN NJEGOVA KLAPA ob 10. uri, jugosl. drama DOM ZA OBEŠANJE ob 15. jjj 18. uri, premiera amer. thriller nima OSUMLJENI ob 21. uri, 6. marca: jugosl. drama DOM ZA OBEŠANJE ob 17. in 19.45 uri, 7. marca: premiera amer. fant. krim. filma MIKROKOSMOS ob 16. uri, jugosl. drama DOM ZA OBEŠANJE ob 20. uri, 8. marca: iugosl. drama DOM ZA OBEŠANJE ob 17. uri, amer. film USODNA PRIVLAČNOST ob 20. Jjrfi 9. marca: amer. fant. krim. f'>m MIKROKOSMOS ob 16. uri, NLMSKO GLEDALIŠČE, amer. thriller film OSUMLJENI ob 1'-45 in 20. uri
JSBANJ STORŽIĆ
15.50 Budimpešta: SP v atletiki
prenos 18.00 D P v vaterpolu —
Maribor: Mladost, prenos 19.00 Jugoslavija, dober dan
oddaja TV Zagreb 19.30 TV dnevnik 20.10 Propagandni program 20.15 Filmske uspešnice Od tod do večnosti, ameriški film 22.15 Satelitski program -
poskusni prenosi _I. program TV Zagreb
4.30 Mladi Sherlock Holmes, angleški mladinski film 6.30 Sedem TV dni 6.45 TV dnevnik 1 7.00 Narodna glasba 7.30 Gruntovčani, ponovitev TV
nadaljevanke 8.25 Prisrčno vaši: Dora
Janekovič, dokumentarna oddaja 9.15 Risanka 9.30 TV dnevnik 2 20.15 Rezerviran čas 21.00 Novi Sad: Izbor
jugoslovanske popevke za »Pesem Evrovizije 89«, prenos 23.30 TV dnevnik 3 23.40 Nočni program 1.25 Poročila
NEDELJA
5. marca:
9.10 Video strani; Otroška
matineja 9.20 Živžav
10.10 Safari, češkoslovaška
nadaljevanka 10.25 Kulturni center Evrope:
Bruselj 11.30 Domači ansambli:
Alpski kvintet z Ivanko in Otom
12.00 Kmetijska oddaja TV
Beograd 13.00 Video strani 14.30 Video strani 14.30 Od tod do večnosti,
ameriški film, ponovitev 16.25 EP, video strani 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Sto konjanikov, italijansk
film
18.35 Pedenjžep: Zgodba o
goskici Gagici 18.45 Risanka 19.00 TV mernik 19.15 TVokno
19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.15 Propagandna oddaja 20.20 S. Kovačevič: Portret Ilije
Pevca, nadaljevanka TV Beograd 21.20 Propagandna oddaja
21.25 Podarim — dobim 21.25 Zdravo 23.10 Video strani _II. program TV Ljubljana
8.15 Poročila 8.20 TV koledar 8.30 Izobraževalni program 10.00 Prezrli ste poglejte 13.00 Družinski magazin
12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.00 Poročila -14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik - 18.05 Znano in priljubljeno - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.45 Z ansamblom Bojana Adamiča - 20.00 Radio na obisku - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Večeri slovenskih skladateljev zabavne glasbe -naši poustvarjalci - 23.05 Literarni nokturno - Margaret Atvvood: Pesmi - 23.15-5.00 Nočni program - glasba
NEDELJA, 5. marca:_
Glim?oCJ.: n°ngkon. pust. film CARSKA PATRULJA ob 16.
Hajduk : Vojvodina 22.00 Športni pregled _TV Zagreb I. program
9.20 Poročila , 9.30 Otroška matineja 11.00 Kmetijska oddaja 12.00 Po brezkončnosti sveta: Azija, izobraževalna oddaja
12.30 Tudi letos, izobraževalna oddaja
13.00 Hišica v preriji, ameriška mladinska nadaljevanka 13.50 Nedeljsko popoldne 16.30 Sladka Irma, ameriški film 18.45 Risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.00 Mrtvi, ameriški film 21.30 Glasbena oddaja 22.20 TV dnevnik 22.40 Nočni program 0.455Poročila
PONEDELJEK
6. marca:
Prvi program
5.00-8.00 Jutranji program, glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Radijska igra za otroke - Aleksander Ma rodič: Medved s pentljo - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 10.35 Nedeljska reportaža - 11.03-17.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 17.00 Poročila - 17.30 Humoreska tega tedna - Boris Vi-an:. Materinstvo - 18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00-22.00 V nede Ijo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva
in 18. uri, nem. trda erotika ZGODBA O JOANI ob 20. uri, otrokom do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma, 4. marca: hongkon. pust. film GUSARSKA PATRULJA ob 16. in 18. uri, nem. trda erotika ZGODBA O JOANI ob 20. uri, mladini do 15. leta starosti ne dovlimo ogleda filmal, 5. marca: hongkon. pust. film GUSARSKA PATRULJA ob 14. in 18. uri, angl. srhljivka SKRIVNOSTNA MOČ ob 16. uri, premiera amer. indonezij. akcij, filma STABILIZATOR RAMBU II. ob 20. uri, 6. marca: Zaprto!, 7. marca: amer. indonezij. akcij, film STABILIZATOR - RAMBU II. ob 16., 18. in 20. uri, 8. marca: amer. indonezij. akcij, film STABILIZATOR - RAMBU II. ob 16., 18. in 20. uri, 9. marca: angl. srhljivka SKRIVNOSTNA MOČ ob 16., 18. in 20. uri
JESENICE ŽELEZAR
3. marca: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA V. - OPERACIJA MIAMI BEACH ob 16. in 18. uri, ital. amer. erot. film LJUBEZEN IN STRAST ob 20. uri, film ni primeren za otroke], 4. marca: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA V. - OPERACIJA MIAMI BEACH ob 16. in 18. uri, premiera amer. fant. krim. filma MIKROKOSMOS ob
10.00 Danes za jutri, oddaja za JLA
13.00 Rezerviran čas 14.00 Športno popoldne 15.55 Budimpešta: SP v atletiki, prenos
18.00 Nadaljevanje športnega
popoldneva 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Cousteaujevo ponovno
odkritvanje sveta:
Cortezova dediščina,
angleška
poljdnoznanstvena serija 20.55 Skica za portret: Oto šole 21.30 Reportaža z nogometne tekme
23.05 Literarni nokturno - Lorber Malle: Hrepenenje - 23.15-04.30 Nočni program, glasba
PONEDELJEK, 6. marca: Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 6.00 Poročila - 7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Glasbena lepljenka - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Izbrali smo... Mendelssohna in Schuberta -12.00 Poročila - na današnji dan
- 12.10 Minute z orkestrom Hol-Ivridge Strings - 14.02 Za mlade radovedneže - 14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih
- 15.15 Radio danes, radio jutri -15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.00 Poročila -18.05 Pihalne godbe vam igrajo -18.25 Zvočni signali - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor)
- 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno - Branko Mi-klavc. Besede bogu - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
TOREK, 7. mareg:_
10.00 Video strani
10.10 Utrip
10.25 Zrcalo tedna
10.40 TV mernik
10.55 Oči kritike
11.25 Ciociara, italijanski film
13.00 Video strani
16.20 Video strani
16.30 TV dnevnik 1
16.45 Utrip
17.00 Zrcalo tedna
17.15 TV mernik
17.30 Oči kritike
18.00 Podarim — dobim:
Žrebanje, ponovitev 18.15 Video strani, spored za
otroke in mlade 18.20 Radovedni Taček: Lutka 18.40 Poleti pesem, nanizanka
TV Skopje 19.10 Risanka 19.20 TVokno 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.05 Z. Bačič: Let v meglo,
drama TV Sarajevo 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Osmi dan 21.50 TV dnevnik 3 22.00 Bolgarski pevski fenomen 22.40 Video strani __II. program TV Ljubljana
16.30 Satelitski programi-
poskusni prenosi 17.45 Po brezkončnosti sveta Afrika, izobraževalna oddaja TV Zagreb 18.15 Svet športa 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Po sledeh napredka 20.35 Videogodba 21.35 Svet na zaslonu 22.00 Evropska tihožitja iz
Slovenskih zbirk 22.40 Šahovski komentar _TV Zagreb I. program
8.30 Otroci, pojte z nami, oddaja za otroke
8.45 Skrivnostno darilo, oddaja za otroke
9.00 TVvšoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste poglejte 15.10 Poročila
15.15 Nočni program, ponovitev 17.15 TV dnevnik 1 17.35 izobraževalna oddaja 18.05 številke in črke, kviz 18.25 Videokrog, dokumentarna
oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 J. Žmavc: Nekje živi Cenka, drama TV Ljubljana 21.00 Komorna glasba 21.50 TV dnevnik 3 22.35 Nočni program 0.10 Poročila
TOREK
7. marca:
10.00 Video strani 10.10 TV mozaik ^0.10 Šolska TV 11.50 Video strani 16.20 Video strani 16.30 TV dnevnik 1 16.44 TV Mozaik, šolska TV,
ponovitev 17.35 Video strani 17.40 Lonček kuhaj: Kruh 17.50 Pogledi: Arhitekt Maks
Fabiani 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja
20.05 N. Badalucco: Če nekoč potrkaš na moja vrata, italijanska nadaljevanka
21.10 Propagandna oddaja
21.20 Dinar
22.00 TV dnevnik
22.10 Jazz fair 88, oddaja TV Zagreb
23.40 Video strani
_II. program TV Ljubljana
17.00 Satelitski programi-
poskusni prenosi 18.00 Beograjski TV program 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Žrebanje lota 20.05 Umetniški večer _TV Zagreb I. program
8.15 Poročila
8.20 TV koledar
8.30 Otroci o rojstnem kraju, oddaja za otroke
9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.10 Poročila 12.20 Prezrli ste — poglejte 15.10 Poročila
15.15 Nočni program, ponovitev
17.15 TV dnevnik 1
17.35 Otroci o rojstnem kraju,
oddaja za otroke 18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Znanost 19.10 Vreme 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Žrebanje lota 20.05 Rizik srca, angleški film 21.20 Dialogi, kontaktni magazin 21.45 TV dnevnik
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacija, gospodarstvo, glasba - 11.05 Človek in
20. uri, 5. marca: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA V. -OPERACIJA MIAMI BEACH ob 16. in 20. uri, amer. film USODNA PRIVLAČNOST ob 18. uri, 6. marca: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA V. - OPE RACIJA MIAMI BEACH ob 16. uri, amer. vojni film BILOXI BLU-ES ob 18. in 20. uri, 7. marca: amer. vojni film BILOXI BLUES ob 16., 18. in 20. uri, 8. marca: amer. komedija PRINC ODKRIVA AMERIKO ob 16. in 18. uri, FILMSKO GLEDALIŠČE: amer. thriler film OSUMUENI ob 20. uri, 9. marca: amer. komedija PRINC ODKRIVA AMERIKO ob 16. 18. in 20. uri
KAMNIK DOM_
zdravje - 12.10 Pojemo in gode-mo - 12.30 Kmetijski nasveti -13.30 Čestitke poslušalcev -14.02 Znanje za jutri - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z ansamblom Franca Puharja - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Odskočna deska Aleš Puhar - klavir - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno
Maca    Jogan: Pesmi 23.15-4.30 Nočni program, glasba
SREDA, 8. marca:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Za knjižne molje - 9.05 Glasbena matineja - 10.00 Dopoldanski dnevnik: informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Oddaja o SLO - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Mehurčki - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.05 Minute za jazz - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -Helena Giacomelli: Ljubezenske pesmi - 21.05 S knjižnega trga -23.05 Literarni nokturno - Desan-ka Maksimovič: Kesanje 23.15-4.30 Nočni program - glasba -
amer. trda erotika DEBBIE OSVAJA DALLAS ob 20. uri, mladini do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma!
TRŽIČ _
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 12.00 Poročila - na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba -14.05 Jezikovna oddaja - 14.25 Iz glasbene tradicije 15.15 Radio danes, radio jutri -15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana -18.30 Zborovska glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z ansamblom Jožeta Privška - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.00 Literarni večer - Mirko Zupančič: Mladi Linhart - 22.20 Iz naših sporedov -23.05 Literarni nokturno - J. VV. Goethe: Pesmi - 23.15-4.30 No čni program, glasba
3. marca: Ni kinopredstav!, 4. marca: Ni kinopredstav!, 5. marca: ital. akcij, film IZZIVALEC ob 17. in 19. uri, premiera amer. trde erotike DEBBIE OSVAJA DALLAS ob 21. uri 6. marca: FILMSKO GLEDALIŠČE: amer. thriller film OSUMUENI ob 17.45 in 20. uri, 7. marca: ital. akcij, film IZZIVALEC ob 18. uri, amer trda erotika DEBBIE OSVAJA DALLAS ob 20. uri, mladini do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma!, 8. marca: Ni kinopredstav!, 9. marca: amer. srhljivka HIDDEN ob 18. uri.
3. marca: amer. komedija NAZAJ V ŠOLO ob 17. in 19. uri, 4. marca: amer. srhljivka HIDEN ob 17. in 19. uri, premiera amer. vojnega filma BILOXI BLUES ob 21. uri, 5. marca: amer. srhljivka HIDDEN ob 17. in 19. uri, premiera nem. trde erotike ZGODBA O JOANI ob 21. uri, 6. marca: ital. franc. komedija GAN-GASTERJA NEŽNEGA SRCA ob 18. uri, nem. trda erotika ZGODBA O JOANI ob 20. uri, mladini do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma!, 7. marca: franc. komedija UBEŽNIKA IN OTROK ob 18. uri, FILMSKO GLEDALIŠČE: amer. thriller film OSUMLJENI ob 20. uri, 8. marca: Ni kinopredstav! 9. marca: franc. komedija UBEŽNIKA IN OTROK ob 18. uri, nem. trda erotika ZGODBA O JOANI ob 20. uri, mladini do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma!
KRANJSKA GORA 3. marca: franc. komedija UBEŽ-NIKA IN  OTROK ob 17. uri, amer. trda erotika DEBBIE OSVAJA DALLAS ob 20. uri, mladi
3. marca: amer. vojni film BILO-XI BLUES ob 20. uri
LAZE
3. marca: ital. akcij LEC ob 20. uri
film IZZIVA-
KOMENDA
3. marca: amer. indonezij. akcij, film STABILIZATOR - RAMBU II. ob 19. uri
CERKLJE _
SREDA
8. marca:
10.00 Video strani
10.10 Osmi dan
10.50 Svet na zaslonu
11.35 Video strani
16.20 Video strani
16.30 TV dnevnik
16.45 Osmi dan
17.25 Svet na zaslonu
18.15 Video strani
18.20 ZBIS: Kaj je najlepše
18.35 A. Brvar - I. Pediček:
Mala odiseja, kratki igrani
film 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.05 Film tedna
Poletje 42., ameriški film 23.50 TV dnevnik 3 22.00 Svet poroča 23.00 Video noč
_II. program TV Ljubljana
in trije moški in zibelka,
francoski film 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Nočni program 0.55 Poročila
ČETRTEK
9. marca:
17.00 Satelitski programi -
poskusni prenosi 18.30 Regionalni programi TV
Ljubljana - studio Maribor 19.00 Dežele dolgega oblaka, 1.
del dokumentarne oddaje
o Novi Zelandiji 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Glasbeni večer 21.30 Poročila 21.40 Znanstveni forum _TV Zagreb I. program
8.15 Poročila
8.20 TV koledar
8.30 Super babica, angleška nadaljevanka za otroke
9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TV v šoli 12.35 Poročila 12.40 Prezrli ste - poglejte 15.10 Poročila
16.00 Sokolov greben, ameriška
nadaljevanka 16.45 Morala, izobraževalna
oddaja 17.15 TV dnevnik 1 17.35 Super babica, angl. nad.
za otroke 18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Črna skrinjica,
dokumentarna oddaja 19.10 Vreme 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Filmski večer: Modni časi
10.00 Video strani 10.10 TV mozaik: Šolska TV 11.10 Po sledeh napredka 11.35 Video strani 16.20 Video strani 16.30 TV dnevniki 16.45 Šolska TV 17.40 Po sledeh napredka 18.15 Viaeo strani 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.05 Tednik
20.55 Propagandna oddaja 21.00 L. Mc Murtrv: Umor Marv
Phagan, ameriška
nadaljevanka 22.00 TV dnevnik 3 22.10 Retrospektiva
jugoslovanskega filma 30
let nagrade Jelen
Prezimovanje v
Jakobsfeldu 0.05 Video strani _II. program TV Ljubljana
17.00 Satelitski programi-
poskusni prenosi 18.00 Beograjski TV program 19.00 Čas, ki živi; Iz src rasto v
srca mostovi 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Skladbe Stanka Premrla,
zborovska glasba 21.20 Oči kritike 20.50 PEP v košarki -
Aris : Jugoplastika,
vključitev v prenos 22.20 Alpe Jadran _TV Zagreb I. program
8.15 Poročila
8.20 TV koledar
8.30 Poletavček, oddaja za otroke
9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.10 Poročila 12.20 Prezrli ste — poglejte 15.00 Poročila
15.05 Nočni program, ponovitev 17.05 TV dnevniki 17.25 Poletavček, serija za otroke
17.55 Številke in črke, kviz 18.15 A. Dumas: Gospa
Monsorojska, francoska
nadaljevanka 19.10 Vreme 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 ZIP, politični magazin 21.05 Videoklub,
zabavnoglasbena oddaja 22.35 TV dnevnik 3 22.25 Nočni program
radio triglav Jesenice
ETEK, 3. marca:
16.00 Pričetek programa - 16.05 Pregled kulturnih in športnih dogodkov ob koncu tedna - 16.30 Domače novice - 16.45 Minuta za varčevanje z energijo- 17.00 Kamen spotike: Zakaj gradijo v Rečici vodovod - 18.20 Povabljeni ste - 18.55 Zaključek programa
_SOBOTA, 4. marca:_
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Minuta za varčevanje z energijo - 16.47 Moja je lepša kot tvoja, zabavna glasbena oddaja z lestvico narodnoza-bavne glasbe - 17.45 Obvestila -18.00 Čestitke poslušalcev in obvestila in EP - 19.55 Zaključek programa
NEDELJA. 5. marca:
11.00 Mi pa nismo se uklonili: Splošna mobilizacija narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije februarja 1944. leta - 11.30 Obvestila -12.00 Nedeljsko popoldne -vmes čestitke poslušalcev, Minuta za varčevanje z energijo in FP
PONEDELJEK, 6. marca:
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Minuta za štednjo z energijo
17.00 Aktualno
18.00 Čestitke poslušalcev in EP
- 18.15 Športni pregled - 18.40 Minute za resno glasbo - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
_TOREK, 7. marca:_
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Minuta za štednjo z energijo - 17.00 Rekli so - 17.30 S čajem ob pol šestih - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.40 Novosti iz zabavne glasbe -18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
_SREDA, 8. marca:_
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Minuta za štednjo z energijo - 17.00 Aktualno -18.00 Čestitke poslušalcev in EP
- 18.35 Novice iz narodnozaba-vne glasbe - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
ČETRTEK, 2. marca:
3. marca: amer. fant. krim. film MIKROKOSMOS ob 18. uri
DUPLICA
4. marca: ital. akcij, film IZZIVALEC ob 20. uri 5. marca: franc. komedija UBEŽNIKA IN OTROK ob 18. in 20. uri, 8. marca: amer. erot. thriller film MODRI ŽAMET ob 20. uri, 9. marca: jugosl. drama DOM ZA OBEŠANJE ob 20. uri
MEDVODE_
4 marca: amer. erot. thriller film MODRI ŽAMET ob 20. uri, 5. marca: amer. akcij, film KOMANDOS ob 16. uri
5. marca: amer. fant. krim. film MIKROKOSMOS ob 19. uri
RADOVUICA
3. marca: amer film JOCKS ob 20. uri, 4. marca: franc. akcij, film BRATJE PETARDE ob 18. uri, amer. krimin. film DAN MORILCEV ob 20. uri, 5. marca: amer. film JOCKS ob 18. uri, franc. akcij, film BRATJE PETARDE ob 20. uri, 6. marca: amer. kfim. film DAN MORILCEV ob 20. uri, 7. marca: amer. film JOCKS ob 20. uri, 8. marca: amer. krim. film DAN MORILCEV ob 20. uri, 9, marca: amer. film KOBILICA ob 20. uri
BLED
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Minuta za štednjo z energijo - 17.00 Osrednja tema: Delo Centra za obveščanje in alarmiranje iz Kranja - 17.45 Obvestila - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.35 Vedno zelene melodije - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
BOHINJ 4. marca: amer. grozljivka KRI STINA - MORILSKI AVTO ob 20. uri, 5. marca: amer. film POCESTNICA ob 18. in 20. uri, 9. marca: franc. akcij, film BRATJE PETARDE ob 20. uri
ŠKOFJA LOKA
3. marca: amer. grozljivka KRISTINA - MORILSKI AVTO ob 20. uri, 4. marca: amer. film POCESTNICA ob 18. in 20. uri, 5. marca: amer. grozljivka KRISTINA - MORILSKI AVTO ob 18. uri, španski erot. film DEKOLTE ob 20. uri, 6. marca: franc. akcij, film BRATJE PETARDE ob 20. uri, 7. marca: franc. akcij, film BRATJE PETARDE ob 20. uri, 8. marca: amer. film JOCKS ob 20. uri, 9. marca: amer. krim. film DAN MORILCEV ob 20. uri
Š! marca: amer. film ČRNA VDOVA ob 18. in 20. uri, 4. marca: amer. glasbeni film UMAZANI PLES ob 18. in 20. uri, 5. marca: amer. glasbeni film UMAZANI PLES ob 18. in 20. uri, 7. marca: amer. komedija ŠEFOVA ŽENA ob 20. uri 8. marca: amer. film ŠEFOVA ŽENA ob 18. in 20. uri, 9. marca: slov. drama ODPADNIK ob 20. uri
ŽELEZNIKI
3. marca: amer. film UMAZANI PLES ob 18. in 20. uri, 4. marca: ital. drama NOČI GOSPE SIMONE ob 20. uri, 5. marca: amer. triler ČRNA VDOVA ob 18. in 20. uri, 8. marca: amer. thriler PADLI ANGEL ob 20. uri
POUANE
3. marca: ital. drama NOČI GO-SPE SIMONE ob 18. uri, 7. marca: slov. drama ODPADNIK ob 19. uri
Slovenija se je izrekla za mir in sožitje na Kosovu, zoper izredno stanje
Poziv k razumu in obrambi človečnosti, brez nacionalizma
Kot zadnji od desetih govornikov na zboru je JOŽE SMOLE sklenil slovensko sporočilo o kosovski drami in tragediji rudarjev, ki so bili takrat še v jami. Med drugim je dejal:
"Prepričani smo, da se z dobro voljo lahko najde ustrezna rešitev. In ne samo to. Zahtevamo, da s politično modrostjo in človeško zavzetostjo pride do skupne rešitve in se prepreči nevarnost najhujše tragedije. Prioriteta nad vsemi prioritetami mora biti obramba človeških življenj in ta mora biti daleč _ -ed kakršnimikoli političnimi, ideološkimi in strateškimi razmišljanji. To zborovanje je zato poziv k razumu, k obrambi človečnosti, kar je osnova vsaki napredni in moderni družbi. Govorimo v imenu demokracije, našega življenskega nazora, ki temelji na zaupanju v človeka. Slovenski narod je vedno odločno obsojal vse napade na albansko narodnost in na ustvarjanje protialbanskega razpoloženja, tako, kot smo vedno odločno obsojali vse napade na srbski narod in na ustvarjanje pro-tisrbskega razpoloženja."
Jože Školč: ne ploskajmo
Govoril je v imenu slovenske mladine, ki je v noči z nedelje na ponedeljek izdala priponko, na kateri je rumena Davidova zvezda s pripisom Kosovo, moja dežela. Prodajali jo bodo po vsej Jugoslaviji, ker velja opozorilo  za  vsakega od \    nas. Izkupiček bodo poslali I    na Kosovo, jutri pa že mo-> i goče v Beograd ali v Sarajevo...
"Zal si moramo pod izrednimi ukrepi predstavljati nič drugega kot tanke na ulicah in družbo, ki jo urejajo uniformirani ljudje. Tega nas ni strah, tega nas je groza. Od države lahko zahtevamo, da položaj, ki je nenormalen zaradi nenormalnega ravnanja političnih organov, ravna normalno, da v položaju, ko so konflikti pripeljani do nerazumnih meja, ravna razumno. Strategija, ki vsakega, ki se postavi na svoje noge, naredi za Žida, je slaboumna. Danes so v Jugoslaviji Albanci Židje. Gre za politiko, ki je albanski narod postavila v položaj drugorazrednega naroda brez političnih in narodnostnih pravic, Danes so Albanci izključeni iz družbe kot narod lenuhov, posiljevalcev in morilcev, toda že jutri se to lahko zgodi Slovencem, Hrvatom, Črnogorcem. Srbom se to zaradi nerazumnih potez njihovih politikov na nek način to dogaja že danes. Izrednih razmer se bojimo, ker so preddverja koncentracijskih taborišč za nenormalne državljane. Pojutrišnjem bo v Ljubljani vprašanje, v katero jamo se bomo zaprli, ker bo moral Janez Janša ob vsem priseganju na institucije in spoštovanje zakona v zapor. Zato vas prosim, da danes tukaj ne ploskate nikomur."
Dr. Anton Stres: politika ne sme poteptati etike
V imenu Medškofijskega odbora za študente je dejal, da kosovska nesreča ni samo, temveč predvsem moralna. Ob tem slišimo izjave, je povedal, da gre sedaj predvsem za politiko in ne za etiko, kot da bi se kdaj-koli politika smela postaviti pred etiko. Politike, ki je pripravljena poteptati etiko, ne priznavam, ie deial. 'To je zločinska politika, ki je na zločin vnaprej pripravljena. Če drži, da je človek v prvi vrsti bitje upanja, potem mora imeti možnost uveljavitve svoje pravice, naložena pa mu je tudi dolžnost, da bo spoštoval tudi pravice drugih. Rudarji v kosovskih rudnikih pa so se podali na rob življenja. Kako je to mogoče? Jim ni preostalo drugega, da vržejo na tehtnico tisto, kar jim je ostalo: življenje. To je dokaz, da poleg vseh inflacij doživljamo še inflacijo življenja. Če kdo še izjavlja, da je človek naše največje bogastvo, ga je treba vprašati, kateri človek. Ali vsak človek. Vsak človek, četudi bi bil albanski nacionalist, je nosilec človekovih pravic. Da, tudi moj morebitni politični nasprotnik je človek. To me zavezuje pri mojem odnosu do njega."
Ivan Oman: smo Slovenci pripravljeni prevzeti prekletstvo
"Leto 1989 je leto, ko se srbski narod pripravlja, da počasti spomin na izgubljeno bitko na Kosovem polju. Pa se nam postavlja vprašanje, ali res nova bitka za Kosovo. Pa se zastavlja vprašanje, kakšni so tisti globoki in resni razlogi, da so se kosovski rudarji odločili za grozoten politični štrajk. Pa se vprašam, ali smo mi Slovenci skupaj z ostalimi narodi Jugoslavije pripravljeni prevzeti nase prekletstvo, ki bo izhajalo iz te pošastne in grozotne smrti, če se bo zgodila. Ali res ni rešitve. Je! Srbi in Albanci morajo enkrat spoznati, da so kot siamski dvojčki, zraščeni drug na drugega in priraščeni na isto deželo. Srbi in Albanci si morajo s svobodno izvoljenimi zastopniki najti način, da bodo složno živeli skupaj. Ni še petdeset let, ko so ljude umirali za ideal svobode. Na žalost ta svoboda ni bila uresničena. Ta ideal je treba uresničiti. Samo ena rešitev in pot sta: svoboda in demokracija."
Ljubljana, 27. februarja - S Kosovsko devojko, ki jo je recitiral Polde Bibič, se je v ponedeljek v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani in pred njo začelo zborovanje za mir in demokracijo na Kosovu, zoper izredno stanje. V misli in besedi so se strnili predstavniki slovenske uradne politike, alternativnih zvez in gibanj ter organizacij. V dvorano je prišlo mirno, z nekaj transparenti in rdečimi nageljni tudi nekaj sto Albancev, živečih v Sloveniji. Do ponedeljka zvečer je nad pol milijona prebivalcev Slovenije podpisalo skupno izjavo organizacij, zvez, društev in gibanj, ljudje pa osebno ali na žiro računa nakazujejo pomoč družinam kosovskih rudarjev v Starem trgu in sedaj tudi rudarjem srbske in črnogorske narodnosti. Naše zborovanje je dostojanstveno in načelno. Zato bi bilo skrajno neodgovorno dejanje, če bi kdo to zborovanje razglasil za protisrb-sko, je ob sklepu zbora dejal predsednik republiške konference SZDL Jože Smole. Žal, tudi pričakovano, se je to še isto noč in naslednji dan zgodilo.
Jože Kožar: preprečimo sleherno žrtev
"Govorim v imenu slovenskih rudarjev. V republiškem svetu Zveze sindikatov zahtevamo, da preprečijo in razrešijo kosovsko in jugoslovansko tragedijo. Terjali smo od politikov, da gredo med delavce na Kosovo, da v skupnem, ustvarjalnem dialogu razrešijo probleme. Razgovor je edino sredstvo. Naspro-, tujemo izrednemu stanju in represivnim ukrepom. Obljubljamo, da bomo storili vse, da rudarji živi zapustijo jamo. Srečno!"
Dimitrij Rupel: moderna politika so pogajanja
"Bistvo dobrih odnosov je odkrivanje samega sebe in drugega v sebi. Temu se lepo po slovensko reče zasto-piti. Iz tega se rojeva vprašanje, kaj lahko storimo. Moderen svet želi politiko upornosti odpraviti. V modernem svetu je politika stvar pogajanja, kar je boljše od politike upornosti, trpljenja in uničevanja življenj. Toda, živimo v drža-
vi, kamor moderna politika še ni prodrla. Pri nas je politika strast in oblast, pokorščina, tudi nasilje. Če bi na Kosovu vladala moderna politika, bi se sporazumevali o urejanju gospodarstva in drugih stvari. Albanci bi izvolili tako vlado, ki bi se jim zdela prava in bi jo odpoklicali, ko ne bi bili več zadovoljni z njo. Kaj lahko storimo. Zavreči moramo politiko domišljavosti, policijskega in vojaškega komandiranja, tajnih vojaških povelij, nasilja in žrtvovanja, politiko umora in samomora. Priložnost je bila in je nova ustava. Vsak narod naj si piše ustavo sam, tudi albanski."
Franco Juri: končne rešitve so pogubne
"Govorim v imenu skupine 88, gruppo 88. Ogrožena je Jugoslavija kot skupnost svobodnih in enakopravnih narodov in narodnosti. Razni govorci govorijo, da bodo dvignili revolucijo v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, v Sloveniji. Javno in nekaznovano pozivajo k rušenju ustavne ureditve. Ponujajo kaos, red in mir, ki bo slonel na nasilju. Izrabljajo stisko in bedo srbskega in črnogorskega prebivalstva na Kosovu, da bi celo Jugoslavijo
Po ponedeljkovem zboru v Cankarjevem domu
Z lažmi in grožnjami nad Slovenijo
Kranj, 1. marca - Čeprav je bilo pričakovati odzive, nerazumevanja in podtikanja Sloveniji, Slovencem in našemu političnemu vodstvu, tako pošastnih napadov ni nihče pričakoval. Razglašali so nas za izdajalce, licemerje, sovražnike Srbov, Jugoslavije in Zveze komunistov, nas pozivali, naj vržemo svoje vodstvo, sicer ga bodo morali oni. Čeprav smo bili Slovenci v zadnjih dveh letih že večkrat napak razumljeni in napadani, tako grobih, surovih, bojevitih in žaljivih ponižanj še nismo slišali.
Najhujše obtožbe predvsem na račun Slovenije in Hrvaške, ki domnevno s svojim vodstvom podpirata albanske nacionaliste in seje-ta protisrbsko, protijugoslovansko in protipar-tijsko razpoloženje, so bile izrečene na 20 ur trajajočem beograjskem shodu, kjer smo slišali tudi vzklike in brali gesla: smrt Vllasiju, dajte nam orožje, Smole dole, Slobo gore in podobno. Zbor v Cankarjevem domu in zbiranje podpisov za mir in sožitje na Kosovu, za človečnost in zoper izredno stanje so označili kot dogodek, kot da bi se zgodil v neki drugi državi. Predsednik beograjske borčevske organizacije Petar Lalović je dejal, da je to sprožilo nevarno protisrbsko razpoloženje. To izrabljajo protikomu-nisti in sovražniki naše države. Na seji predsedstva zvezne konference SZDL, ki se je Jože Srrfole ni hotel udeležiti, čeprav je prispel v Beograd, ker je zborovanje pritisk na sejo, prišel pa bo, ko bo zborovanje končano, je bilo tudi slišati besede, da je bilo ljubljansko zborovanje politični in moralni skandal. Mirko Ostojić je na seji rekel, da je Albance primerjati z Židi in Srbe s fašisti grozljivo. Mar ni tudi v Sloveniji nacionalne homogenizacije, saj so skupaj sedeli strankaši, separatisti4n nacionalisti, komunisti in protikomunisti. Grajal je Kučana, ki sicer uživa ugled, da se zavzema za družbo brez prisile. To je ideal bodoče družbe, mi pa živimo v realni družbi. Tito je že v sedemdesetih letih povedal, da bo proti kontrarevoluciji uporabil armado. Tudi Kučan naj ve, da bo to storila armada tudi danes. Sloveniji so očitali strankar-stvo itd. Enako grobe očitke je bilo slišati tudi v drugih krajih Srbije, Črne gore in Kosova, kjer živijo Srbi in Črnogorci.
Primerjava z ustaši in četniki
V Čačku so se spraševali, zakaj Slovenci podpiramo tiste, ki razbijajo Jugoslavijo. V Kruševcu so ugotovili, da je ljubljanski zbor nezaupanje v politiko Zveze komunistov Slovenije, ki je zgubila bitko z nelegalnimi socialdemokratskimi zvezami. Na seji komisije za SLO predsedstva CK Srbije so dejali, da je dogajanje v Ljubljani na meji izdajstva Jugoslavije. Kar je bilo rečeno v Ljubljani, je hujše kot na mitingu ustašev ali četnikov v Sidnevu ali v kateremkoli drugem leglu emigracije. Sicer pa, zakaj se v Sloveniji niso sestali, ko so šikanirali delavce Makedonce in Bosance, ko so stavkali labinski rudarji. Terjali so izredno sejo CK ZKJ o odgovornosti Kučana, Račana in Smoleta. Slovenijo je obsodil tudi Odbor za negovanje revoluciobarnih tradicij Srbije, vendar je menil, da se bo tradicija vlaka bratstva in enotnosti nadaljevala in bo oktobra iz Slovenije prišel v Srbijo.
V Novem Sadu so dejali, da morajo Kučan, Smole in Stanovnik oditi v zgodovino, slovenski narod pa je dober, je dejal kandidat za člana jugoslovanskega predsedstva Mihail Ker-tes. Iz 16. krajevne skupnosti Kosovega polja pa je na CK ZKS, SZDL in predsedstvo SRS prišla brzojavka z vprašanji, zakaj je Slovenija osem let molčala, zakaj ne pomagamo Srbom in Črnogorcem, saj so nam oni pomagali v boju za Trst, zakaj se ne oglasijo civilizirane in emancipirane Slovenke ob posilstvih in podobno. Ali bomo spet čakali osem let, sprašuje brzoj avka.
Pretrgano sodelovanje književnikov
Združenje književnikov Srbije je prekinilo vse odnose z Društvom pisateljev Slovenije, ker so sodelovali na zboru v Ljubljani in se pridružili sovražnikom Srbije. Zoper uporabo židovskega simbola na zboru v Ljubljani je protestiralo društvo srbskožidovskega prijateljstva. Primerjava Židov in Albancev ne zdrži, možna pa je primerjava med trpljenjem Židov v času hitlerizma in trpljenjem Srbov, Črnogorcev in naprednih Albancev. S Kosova tudi prihaja vest, da so pozivi k bojkotu nakupa slovenskega blaga, vendar prihaja ta poziv s strani srbskih in črnogorskih trgovcev.
Sporočili iz Tržiča in Radovljice
Člani komiteja ZKS iz Tržiča v pismu, ki so ga poslali CK ZKJ, PK ZKJ Kosovo in medobčinskemu svetu ZKS za Gorenjsko izjavljajo, da kolektivno soglašajo s slovensko izjavo zoper izredno stanje in s stališči CK ZKS ter njegovega predsednika Milana Kučana. Terjajo ureditev razmer na Kosovu po legalni in demokratični poti in obsojajo počasno, neodgovorno, nenačelno in nehumano ravnanje nekaterih najodgovornejših funkcionarjev Kosova, Srbije in federacije, predvsem ZK. Zahtevajo, da se izredno stanje prekliče, da se uresničijo zahteve stavkajočih v jami, da se ugotavlja odgovornost za sedanje stanje in da CK ZKS z ostalimi organi ugotovi prispevek slovenskih funkcionarjev v federaciji k razreševanju razmer.
Delavci osnovne šole Antona Tomaža Linharta prav tako soglašajo s stališči Slovenije do Kosova. 94 delavcev se zavzema za čimhi-trejšo rešitev problemov. Za pomoč so nakazali 3.760.000 dinarjev in terjali, da to pomoč dobijo res najbolj potrebni. Na isti seji so jeseniški bolnici nakazali 940.000 dinarjev.
Zbral J. Košnjek
spremenili v Kosovo. V politiki končnih rešitev ni. Končne rešitve so vedno pripeljale do trpljenja, terorja, do rešitev pa nikdar. Za stanje niso odgovorna samo kosovsko, srbsko in federalno vodstvo. Svoj del odgovornosti nosijo strukture, ki se že prej niso zoperstavile pogubni politiki."
Igor Bavčar: zakaj smo popustili
"V pismu vsem, ki se v Jugoslaviji zavzemajo za človekove pravice, smo zapisali, da živimo v državi, kjer so pravice stvar zadnjega lokalnega oblastnika. Dejstvo, da danes sedimo skupaj alternativa, znotraj in izven SZDL, in uradne politike, je posledica tragičnih odnosov na KosovUi hkrati pa plod takega soglasja v Sloveniji. V kakšni državi živimo. V takšni, kjer politika, ki bi morala zastopati jasna stališča prava in varovanja človekovih pravic, mešetari in spodjeda lastno integriteto. Na to je slovenska javnost opozarjala, ko je podpirala svojo politiko, in terjala, naj zakoliči mejo: do tu da, naprej nikakor. Tega politika ni storila in s posledicami se soočamo danes. Za tragiko kosovskih rudarjev smo krivi tudi sami, ker smo popustili pritisku enega dela države, ki je izsilil centralistične amandmaje k ustavi. Cena za to je razpad pravne države in nasilje, ki se manifestira tudi v preganjanju Albancev. Današnji zbor je zoper izredno stanje, ki ga kakšna birokratska glava lahko razširi na kakih 2000 kilometrov severno oddaljeno Kosovo. Slovenska demokratična javnost ima izkušnje s samoorganizira-njem, in če bo treba, jih bo uporabila."
Rudi Šeligo: življenje je ukinjeno
"Nobena, še tako veličastna ideja ni tako veličastna, da bi jo lahko upravičila eno samo človeško trpljenje. To, kar se danes dogaja na Kosovu, se lahko zgodi kjerkoli. Če je ideologija več kot življenje, je življenje ukinjeno. To kar slišimo, ni samo nemoč jugoslovanskih, srbskih in kosovskih politikov, ampak je njihovo moralno razsu-tje. Ta oligarhija sprejema razne mitinge kot dokaz nove demokracije, veliko bolj dostojanstvenim protestom pa grozi z masakrom. Če smo za mir in sožitje na Kosovu in s tem tudi za razumevanje in spoštovanje drugega, je treba dodati, da je vse to možno, vendar ne z drobnimi reformami političnega sistema, temveč z globinskimi spremembami znotraj monistične oligarhije. Iz tega je mogoče izstopiti samo tako, da se spet zavemo evropske kulture in civilizacije, kar pomeni stopiti na pot pluralne demokracije."
Milan Kučan: visoka cena za zatiranega in zatiralca
"Tragedija nikomur ne dovoljuje razkošja, da ostane ravnodušen in neprizadet! da se umakne v svojo zasebnost, da se zakriva za opredelitvijo za takšno ali drugačno politiko. Odgovornost je skupna. Rudarji pod zemljo za nas niso Albanci, Srbi, Črnogorci, za nas so ljudje, ki jih je stiska nagnala, da so izbrali takšno gandijevsko sredstvo upora. Nihče nima pravice preko življenj poravnavati politične račune. Popolna nacionalna delitev naj se prepreči zdaj, ko v rudnikih ostajajo tudi rudarji srbske in črnogorske narodnosti s povsem nasprotnimi zahtevami, kar kaže, da narodi ne živijo več drug ob drugem, ampak vse bolj drug proti drugemu. Nehumana in nesocialistična je politika, ki si dovoli dvomiti, ali je pomembnejše življenje ali ohranjanje političnih položajev. Taka politika ni dolgega veka. Treba je ohraniti življenja. Razgovor je mogoč samo z živimi rudarji. Tisti, kdor misli, da rudarji nimajo prav, mora reševati njihova življenja, da bomo še verjeli v njegove dobre namene. Kdor meni, da imajo rudarji prav, mora reševati njihova življenja zato, da bomo še verjeli v njegove dobre namene, zato, ker so lju; dje, in ne zato, ker imajo prav. Kdor ne ve, ali. imajo prav ali ne, mora reševati življenja, ker preprosto hoče ostati človek. Človečnost je konkretna ali pa je ni! Dokler so rudarji v jami, mora boj za oblast molčati, govoriti mora človečnost. Slovenci v avnojski Jugoslaviji nismo naključni sopotniki-Ustvarjali smo jo v vsem njenem obstoju. Tudi vnaprej želimo sprejeti soodgovornost zanjo, če bo zasnovana na demokraciji, socializmu in enakopravnosti narodov in narodnosti. Pri drugačni Jugoslaviji pa slovenski komunisti ne želimo sodelovati. Ni sporno, da so nekateri popravki srbske ustave nujni. Ti sami po sebi ne odpravljajo avtonomije. Res pa je, da bojazen povzročajo tenden-čna tolmačenja, da je to prvi korak k likvidaciji pokrajin. To so rudarji zaznali, če posebej, če bi jim ta stališča tolmačila in udejanjala vodstva, v katera nimajo zaupanja. Slovenci smo maloštevilen narod, zato nam je blizu ogrožena manjšina-To so v Jugoslaviji Albanci, na Kosovu pa Srbi i« Črnogorci. Varnost, svobodo in enakopravnost jim je dolžna zagotoviti albanska večina. Politika zoper katerikoli narod ni naša politika. Niti prodal-banska v Srbiji in protisrbska na Kosovu. Cena hegemonije je zelo visoka, tako za zatirani narod kot za zatiralca. To je cena lastne svobode!"
J. Košnjek, slike: F. Perdan
9. STRAN ^S^S^IfSGlAS
RAZKRIVAMO IN KOMENTIRAMO OZADJA (NE)DELA  GORENJSKE ZSMS
ZA MLADINSKE
FOTELJE
OK ZSMS Tržič
POBUDA
OBČINSKIM MOŽEM
Tržiški mladinci so se trdno odločili prignati problematiko preživljanja prostega časa mladih do končne rešitve. Jim bo uspelo?
Po zaključku posebne problemske konference o možnostih koriščenja prostega časa so mladi iz Tržiča poslali Komiteju za družbenoekonomski razvoj pri Skupščini občine Tržič posebno pismo - pobudo za rešitev prostorske problematike mladih v občini, ki ga je Podpisal sekretar OK ZSMS Tržič Marjan Švab, v katerem med drugim pravijo: "OK ZSMS Tržič je že nekaj let postavljena pred dejstvo, da ožje središče naše občine (Tržič-mesto ali Bistrica) nima primernega prostora za preživljanje prostega časa mladih. Že novembra 1987 smo zaprosili Komite za varstvo okolja in urejanje prostora, da nam pomaga rešiti omenjeni problem, vendar do današnjega dne (3. februar, op. p.) še vedno nismo dobili vsaj odgovora, kaj šele rešitve. Tudi v razgovorih s predstavniki samoupravne stanovanjske skupnosti nismo uspeli, saj v mestnem jedru ni primernega prostora, ki bi bil v njihovi lasti ali upravljanju.
Prostorski problem postaja vedno bolj pereč, vrstijo se pritiski na predsedstvo OK ZSMS, tako od samih mladincev, kot tudi od ostalih občanov, naj vendarle nekaj storimo (tako ZSMS, DPO kot SO), da ne bodo gostinski obrati in ostali še bolj neprimerni prostori Prostor, kjer se združujejo mladi.
Seveda je nekaj prostorov v mestnem jedru oziroma Bistrici, vendar so omejeno uporabni, kot sta GD Bistrica in "Mladinski dom" na Ravnah ali pa nedostopni (?!), kot je "sokolnica".
Po končani problemski konferenci se je sestalo predsedstvo OK ZSMS in med ostalimi sklepi, katerih realizacija bo pripomogla k reševanju omenjene problematike, sprejelo tudi poziv naslovljen Komiteju za držbenoekonomski razvoj pri SO Tržič, da naj le-ta v okviru svojih pristojnosti poskuša pomagati mladi generaciji na ta način, da bo našel rešitve v okviru dodeljevanja prostorov bivšega hotela Pošta zainteresiranim najemnikom ali eventuelno kupcem. "Zavedamo se, da sami nismo dovolj finančno močni, da bi konkurirali Pri revitalizaciji omenjenih prostorov zato poskušamo preko vašega komiteja doseči zahteve (kriterije) za tako ponudbo, ki bo interesantna za večino mladih v občini (odprtost, primerne cene, ustrezna Ponudba, možnost izvajanja plesov - disko, koncertov, razstavna dejavnost...)"
Kot so zapisali ob koncu, upajo, da navedeni dopis ne bo obležal v kakšnem izmed predalov in tej misli se povsem pridružujemo. Glede ne pomembnost problematike bomo na straneh Gorenjskega glasa redno spremljali vse dogodke v zvezi z akcijo OK ZSMS, da bi mladim v občini zagotovili ustrezne prostore. Za začetek bi bilo verjetno zanimivo prebrati kaj si o tem mislijo vsi imenovani v dopisu OK ZSMS, zato naj bo ta sestavek javna spodbuda vsem (imenovanim) odgovornim dejavnikom tržiške občine, ki bi lahko pomagali najti za (svojo) mladino ustrezen prostor prostočasovnih aktivnosti. Sicer pa tudi ta primer odpira vprašanje, kako pravzaprav pritegniti * javnemu dialogu posamezne institucije državnega aparata skupaj s posameznimi DPO-ji in društvi, njihovo delo spraviti med javnost ln s tem vsaj posredno omogočiti tej nenazadnje volilni bazi vpogled v njihovo resnično delo.
Srednjeveška paradigma vržene rokavice se je torej zgodila, zaenkrat nam torej preostane čakanje na akcijo (odgovor) imenovanih...
MS ZSMS za Gorenjsko
SAMOUNIČENJE OBLASTI
s^e^,?nmisW zvezni štafeti bi lahko na prste ene roke prešteli vse Po s i^.0r?nJs.'t*n mladincev". Pomeni ta očitna neaktivnost že sama bl ukinitev medobčinskega mladinskega sveta?
mednhi^° še povsem zamrle neizpeljane akcije Mihe Potočnika kot Ponavl mSkega Predsednika (koordinatorja) ZSMS, že se sitaucija tar OK 7olamr^ tu^ novi predsedujoči, sicer profesionalni sekre-Povsem Škofja Loka Blaž Jesenko, je očitno na tej dolžnosti
nalna zasPa*- Da nam ne bodo očitali, kot je to ponavadi tradicio-Predla *-° ^na Poteza, destruktivnih potez in zgolj črnovidenja, Jektov8am° V povsem Jasno delo MS ZSMS nekaj sila otipljivih pro-vljenef ^ velJa^° veliko resneje spremljati svoje predposta-
ZSM9 r Se izrazili pripadniki JLA, namreč delo predsedstva činski sva* «• ^Up nJibovih akcij je za gorenjski mladinski medob-znotrai t očitno nepotreben kakšne resnejše skupne analize in mer sa     a izDelJave lokalne občinske akcije. Spomnimo se napri-
kS°- razvPitega gradiva "Za demokracijo". amand   J6     • slišati za MS ZSMS v primeru četverice, ustavnih Srbiji? majev- m nenazadnje ob zadnjih dogodkih na Kosovu   in v
že zdavnr£lV ne.kateri menijo, da je pravzaprav MS ZSMS v tem času velja revaj Preživeta oblika, ki je zgolj sama sebi namen, verjetno le že m0r Cl'iTa X obstoječem političnem sistemu mora obstojati. In če misel a,° , tojati bi verjetno le veljalo iz tega izpeljati tudi kakšno
'zabeleženo v brošurici Boj za oblast, ^rašal k ,m,ogo<:e kdaJ kdo izmed članov MS ZSMS za Gorenjsko ("baza")    ,      bi pravzaprav od dobri organizaciji lahko mladina °dPrla  °eJotne regije pridobila? Verjetno bi se marsikje veliko prej Prta z Vra   v koHkor bi se določena stvar predstavila, seveda pod-
argumenti, kot akcija in potreba vsegorenjske organizacije. rnedobč'er £a    °bše nadalje nikakršnem delu veljalo javno ukiniti Jam ki **t  SVet' ze zaradi tega, da ne bo delal sramote tistim regi-' KJer jim tovrstno delo kvalitetno uspeva.
Če smo se pred kratkim časom v enem od mladinskih komentarjev v Gorenjskem glasu
zgolj vprašali, če tudi v katerih gorenjskih občinskih mladinskih organizacijah potekajo zakulisne igrice s katerimi se želi mimo sicer gromko proklamiranih gesEl o demokratičnih kadrovskih postopkih priti do dobro plačanih mladinskih foteljev, tokrat lahko to v bistvu že zatrdimo.
Kdo bo novi predsednik OK ZSMS Kranj in novi sekretar OK ZSMS Jesenice? Kakšno je zakulisje dogodkov, ki praviloma širši javnosti niso dostopni? Poskusa odgrinjanja tančic se je skupaj s komentiranjem tudi drugih aktualnih dogodkov na mladinskem področju v regiji lotil naš novinar Vine Bešter.
OK ZSMS Radovljica
MLADINA NI ENAKOPRAVEN PARTNER
Pomeni nesklepčna konferenca OK ZSMS ponavljanje zgolj že poznanih obrazcev ali pa se to lahko ocenjuje kot padec osnovne občinske mladinske politike?
Pravzaprav bi pomenilo kakršnokoli daljše razpravljanje okrog doseganja kvoruma na sejah občinskih mladinskih konferenc pravzaprav bolj delo Sizifa kot stvar preudarnega namena. Pa vendar bode v oči podatek, da je mogoče prav radovljiška mladinska organizacija dosedaj storila največje konkretne korake reorganizacije obstoječega funkcioniranja sistema OK ZSMS in zato še toliko bolj predstavlja za samo vodstvo nalogo, da resnično analizira kaj v splošnem in čisto konkretnem primeru pomeni propad nekega sklica svojega najvišjega organa.
Sicer pa lahko iz predloga poročila o delu OK ZSMS Radovljica preberemo tudi sledeče:" Obiskali smo vse osnovne organizacije v
krajevnih skupnostih in tiste osnovne organizacije AbMfci na šolah in v podjetjih kamor smo bili vabljeni. Ugotovitve kažejo, da mladi kljub aktivnemu sodelovanju večjega vpliva pri odločitvah nimajo. To pa pomeni, da ZSMS ni enakopravna DPO in prav je, da to na glas priznamo."
Navedena ocena vodstva OK ZSMS je v marsičem ključnega pomena v sicer kratko in jedrnato zapisanem poročilu, kar na žalost še vedno ni sinonim za mnoge druge (družbenopolitične) organizacije. Predvsem seveda bode v oči ugotovitev, da ZSMS ni enakopraven partner drugim DPO-jem, misel, ki so jo mladi Radovljičani zapisali že v lanskoletnem poročilu. Naj nam bo dovoljeno razmišljati zakaj in čemu. Je za tako stanje kriva predvsem sedanja (prejšnje) mladinska vodstvena garnitura ali pa v Radovljici premorejo takšno SZDL, ZK, sindikat in borčevsko organizacijo, ki resnično menijo, da mladi ne sodijo na njim enak nivo?
OK ZSMS Jesenice
KAKO PREŽIVETI 730 DNI?
Mladi jeseniške občine imajo novega (starega) predsednika, novega podpredsednika, še vedno pa nimajo (profesionalnega) sekretarja. Bo to postal pravkar izvoljeni podpredsednik Herman Debeljak ali pa imata enake možnosti tudi Ivan Puc in Gorazd Blatnik?
Dvakrat smo v Gorenjskem glasu objavili kratko vest o tem kako se razpletajo kadrovski postopki za novega sekretarja in si pri drugi informaciji dovolili tudi enobesedno označbo poteka volitev, kar pa je razburilo OO ZSMS Železarne Jesenice DSSS, da je ob ostalih zahtevah poslalo posebno pismo OK ZSMS. Sicer pa pojdimo počasi in v obstoječih prostorskih zmožnostih poskusimo odgrniti
OK ZSMS Kranj
NEZAUPNICA PREDSEDSTVU
V petek, 17. marca je (končno) sklicana volilna seja najvišjega občinskega mladinskega foruma na katerem se predvideva izvolitev novega vodstva. Se bo to tudi res zgodilo?
Pred približno mesecem dni so se mladi delegati OK ZSMS s sklepčnostjo tik na meji sestali na občinski kandidacijski konferenci. Sam potek je predvsem stigmatiziralo nespretno vodenje konference in lahko bi rekli skorajda popolno nepoznavanje poslovnika o volitvah, tudi s strani tistih (statutarne komisije), ki je za njegovo tolmačenje pravzaprav pristojna. Borni štirje kratko zapisani členi so tako vsekakor odigrali svojo vidno vlogo, če izpustimo kot nepomembno tudi stalno vprašljivost same konferenčne sklepčnosti.
Kot so bile stvari vidne na sami konferenci je kranjska mladina še zelo daleč od sicer v javnosti močno proklamiranih gesel o demokraciji, pluralizmu in odprtosti kadrovskih postopkov. Pravzaprav bi veljalo kranjski primer posplošiti, kajti verjetno marsikje ne vedo prav točno kako resnično odkrito izpeljati odprte kadrovske postopke, zagotoviti pri tem poštene karte, skratka postaviti resnično prave ljudi na prava mesta, kot je govorila že obledela reklama.
Povsem nedvoumno se je pokazala vsa mizerija nepoučenih delegatov, ki pač dvigajo roke, ker so jih tako nekoč nekje učili. Stvar pa ni niti najmanj vesela, če je nekdo izvoljen na kandidatno listo novega predsedstva OK ZSMS predvsem zato, ker prodaja "Mladino" ali ker ima lepe, dolge in goste svetle lase. Se manj pa je takšna telovadba razveseljiva, ko se glasuje o uvrstitvi na kandidatno listo za tri najvišje mladinske funkcije. Če zanemarimo podatek, da je konferenca z izjemo enega (neprisotnega) kandidata za podpredsednika sicer ponovno obudila k življenju vse ostale kandidate za sekretarja (poleg Govekarja tudi Drakslerja in Pipana) za podpredsednika (poleg Košnjeka tudi Vasica) in za predsednika po odstopu Skofi-čeve tudi Gabra. Takšna poteza, ki je sicer povsem v pristojnosti delegatov, daje prevsem dvojni grenak priokus. Tako iz evidentiranih sredin kot samih nastopov na konferenci je namreč povsem utemeljeno sklepati, da je pri teh postopkih močno prisotna zakulisna plat, po drugi strani pa lahko govorimo celo o nezaupnici sedanjemu predsedstvu.
Če se ponovno dotaknemo takoimenovane Gabrove ekipe in se spomnimo dogodkov izpred dveh let, namreč vse kaže, da se dogodki identično ponavljajo. Nekdo izmed tistih, ki imajo neposredne izkušnje z "obiski, telefoni, prijateljskimi prepričevanji, obljubljanji..." bi na volilni konferenci namreč moral javno nastopiti in povsem nedvoumno obsoditi takšne načine in seveda njihove(ga) akterje. V kolikor se kaj takšn. ;a ne bo dogodilo (kar je tudi povsem realno pričakovati), potem pač moramo na žalost že danes zapisati, da bo šla nova ekipa v delo s sila visoko hipoteko, ki bo slej ko prej postala za prenekaterega člana prenapeta in se jasno zavedati, da se funkcio-narski boji ter spletkarjenja začenjajo že pri mladih!
vsebino tudi drugih pisem in nasploh pravo vsebino kadrovske krize, kot jo je imenoval eden od kandidatov.
Na volilni konferenci 10. junuarja sta bila v postopku za novega sekretarja Ivan Puc in Gorazd Blatnik. Prvi je dobil v prvem krogu 26 in v drugem krogu 33 glasov (šest premalo, da bi bil izvoljen), drugi pa je izpadel že v prvem krogu saj je dobil samo 15 glasov, kar je bilo po obstoječih pravilih o organiziranju in delovanju OK ZSMS, h katerim se bomo še vrnili, premalo za uvrstitev v drugi krog. Odpre se novo evidentiranje, kjer beležijo Karmen Volčina (ne podpiše kandidature), Hermana Debelaka (še sveže izvoljeni podpredsednik) ter ponovno Ivana Puca in Gorazda Blatnika.
Čez dvajset dni je sledila prva seja novega predsedstva, kjer so med drugim sklenili, da se ne podpira ponovne kandidature ljudi, ki so enkrat že bili v volilnih postopkih pa niso bili izvoljeni in na takratne postopke tudi niso imeli pripomb, ter da se na predlog kandidatne liste ne uvrsti več kandidatov, ker bi lahko imeli pri naslednjih volitvah enake rezultate.
Iz širine omenjenega je povsem jasno najmanj dvoje: obstoječi volilni sitem v katerem mora dobiti kandidat, da bi bil izvoljen, več kot polovico glasov vseh (tudi neprisotnih) delegatov, je ob še dodatnem problemu - slabi udeležbi očitno padel na izpitu že 10. januarja* in je torej neprimeren. Drug podatek, namreč zapiranje kandidatne liste, je sicer deloma razumljiv glede na število glasov, pa po drugi strani seveda v popolnem nasprotju s proklamiranimi odprtimi listami. Tistemu kar je prav jeseniška mladina učila bratsko SZDL. Pa ne da sedaj ZSMS pada na istem izpitu?
Novi člani predsedstva so torej podprli samo Debeljaka, kar pa je naletelo na reakcijo v že omenjeni železarski OO ZSMS - DSSS, kjer so med drugim menili, da takšna poteza predsedstva OK ZSMS pomeni neenake pogoje celotne trojice za izvolitev, kar pa je (v novem dopisu) vodstvo občinske mladine odločno zanikalo.
Ta dopisovanje gre predvsem videti v izrazitem pomanjkanju resnične iskrenosti, lahko bi mirno rekli tudi forumskem reševanju stvari. Aktualno situacijo pa vsi vpleteni komentirajo takole:
Ivan Puc: "Gre za igranje umazane igre, za katero pa kot kaže stoji tudi ostala uradna občinska politika. Vsa zadeva poteka po točno določenem scenariju, ki se mu reče kadrovska kuhinja. Razlog "da sem pogorel" na prvih volitvah je seveda popolnoma neprepričljiv in cinični formalizem. Poslužujejo se ga zato, ker drugih argumentov nimajo ali pa jih ne upajo povedati. Politični aktiv občine je že v novembru odklonilno reagiral na moje evidentiranje. Popolnoma jasno je, da bi občinske strukture imele rade pred menoj mir. Jaz pač nisem njihov človek, človek s katerim bi hoteli zobati češnje."
Gorazd Blatnik: "Ne morem reči, da je šlo v prvem kandidacijskem postopku za kakšno zakulisno igro, v sedanjem postopku pa je nekatere reči pač potrebno javno razkriti, še posebno ko vidiš kako stvari tečejo."
Herman Blatnik: "Moja kandidatura je samo reševanje situacije, ko v bistvu nimamo razen Puca in Blatnika, ki pa nista bila izvoljena na prvih volitvah, drugih možnih kandidatov za sekretarsko mesto. Prepričan sem, da pri sedanjem postopku ni nikakršnih ozadij, lahko pa so tako globoko, da jih sam ne vidim."
Matjaž Peskar: "Kot predsednik OK ZSMS lahko na vprašanje kakšno kadrovsko politiko se gremo rečem, da jo je pravzaprav zelo težko voditi. Pri sekretarju gre v bistvu resnično za reševanje situacije. Osebno pa menim, da se je predsedstvo odločilo za najbolj primernega kandidata ( Debeljaka, op. p.), kajti sekretar je izrazito organizacij sko-izvr silnega karakterja, ne more pa to biti človek, ki bi želel voditi samostojno politiko. Ve se, da je predsednik tisti, ki navzven nastopa v imenu OK ZSMS. V primeru, da bi Puc kandidiral za predsednika, bi ga podprl in bi se bil celo sam pripravljen umakniti iz liste. Pri nas je nasploh velik primanjkljaj kvalitetnih kadrov."
Gornje izjave bi seveda potrebovale tehten komentar, pa vseeno prepuščamo bralcu, da si sam ustvari dokončno sliko dogodkov, vse tiste, ki boste 16. marca (ponovno) dvigovali roke za novega sekretarja pa bi veljalo opomniti, da včasih ni resnica zgolj tisto, kar je zapisano na enem kosu papirja in da velja prisluhniti tudi drugim stranem ali povedano na drug način - naj ne bodo mladi ravno takšni kot se to očita že (uveljavljenim) političnim mogočnikom!
ureja VINE BEŠTER
©©ssssiđS^caAS 10. STRAN
SPORT IN REKREACIJA
Kranj, petek, 3. marca 1989
Četrte mladinske zimske igre Alpe — Jadran
Le še veleslalom in slalom pod vprašanjem
Ljubljana, 28. februarja — Četrte mladinske zimske igre Alpe — Jadran se lahko začnejo. To je bil ob podpisu pogodb o pokroviteljih teh iger, generalni pokrovitelj je Primex iz Nove Gorice, glavni moto tiskovne konference. Igre bodo od 11. do 13. marca v Kranjski gori, Planici, Tamarju, morda tudi na tromeji, ter na Jesenicah i n'na Bledu. Na igrah mladih bo nastopilo 616 tekmovalcev in tekmovalk iz dvanajstih ekip. Pod vprašanjem je le še tekmovanje v veleslalomu in slalomu. V Kranjski gori je premalo snega in zato organizatorji razmišljajo, da bi to tekmovanje prestavili na trome-jo. Start naj bi bil na meji med Jugoslavijo in Italijo, cilj pa v Pod-kloslru na avstrijskem Koroškem.
[Četrte zimske igre Alpe — Jadran, ki bodo od 11. do 13. marca v dvorani Podmežeklja na Bledu (hokej), smučarski skoki in smučarski teki v Planici in Tamarju ter v dveh tehničnih alpskih disciplinah v Podkorenu, se lahko začnejo. Novinarsko konferenco v prostorih DO Petrol v Ljubljani je vodil predsednik ZTKO Ivo Zor-čič. Besede predsednika IS občine Jesenice in predsednika izvršnega komiteja iger, organizacijski komite vodi predsednik IS Slovenije Dušan Ši-nigoj, Tomaža Keršmanca in sekretarja OK Marjana Jemca so bile, da je že vse pripravljeno. Pod vprašanjem sta le še tekmi v veleslalomu in slalomu, saj je v Podkorenu premalo snega. Lahko ga bodo prestavili na tromejo Jugoslavija, Italija, Avstrija. Start naj bi bil na tromeji Slovenije in Julijske Krajine, cilj pa v Podklo-štru na avstrijskem Koroškem. Na igrah bo nastopilo 616 mladih tekmovalcev in tekmovlk iz dežel, ki so v skupnosti Alpe — Jadran. Ti bodo iz Avstrije, Italije, Madžarske in Jugoslavije. Generalni pokrovitelj je Primex, sopokrovitelj so: Elan, Alpina, Toper, Iskra Delta, Petrol, Slovin, Meblo, Elkroj in Slovenijašport.
Bogato sodelovanje med članicami delovne skupnosti Alpe — Jadran se je razširilo na šport, ki je z letnimi in zimskimi mladinskimi igrami dobil še prav posebej privlačen izraz skupnih teženj teh treh dežel. Moseben mik teh prireditev je zagotovo v tem, da so namenjene mladim rodovom obetavnih športnikov, ki imajo sicer malo podobnih priložnosti v mednarodni konkurenci.
Preveva prijetno zadovoljstvo, da bomo gostitelji četrtih zimskih mladinskih iger Alpe Jadran v tem delu Slovenije, ki slovi kot tradicionalno oporišče zimskošportnih panog v naši republiki. Našim mladim športnim gostom iz dežel delovne skupnosti Alpe — Jadran bomo s ponosom pokazali Planico, Granjsko goro, Jesenice, Bled in druge kraje na Gorenjskem, ki so se že proslavili z organizacijo velikih športnih prireditev. Tudi takih na najvišji mednarodni ravni.
Za vse nas bo to športno srečanje tudi dobrodošla priložnost za preskus organizacijskih sposobnosti naših športnih delavcev. Prav v tem času je na nivoju treh dežel Koroške, Furlanije Julijske Krajine in Slovenije prišlo do ponovnih pobud za skupno kandidaturo zimskih olimpijskih iger. Zato so seveda vse prireditve in tudi te igre preizkusni kamen organizacijskih sposobnosti ne samo športnih delavcev pač pa predvsem turističnih delavcev, trgovcev, vseh javnih služb in komunalne dejavnosti. To pa nikakor ne zmanjšuje pomena športnega srečanja mladih. Nasprotno: trdno smo prepričani, da bomo z zimskimi mladinskimi igrami Alpe — Jadran 1989 naše dosedanje izkušnje obogatili še z pomembno razsežnostjo.
D. Humer
V Naklem šahovski klub
Naklo, 22. februarja — Udeleženci zbora, ki je zbližal ljubitelje šahovske igre na 64 črno-belih poljih, so se odločili, da se ne vključujejo v obstoječo TVD Partizan, ampak se samostojno organizirajo, na enak način, kot so organizirana šahovska društva na Gorenjskem. Delovali bodo na področju krajevne skupnosti Naklo, v svojo dejavnost pa bodo vključili tudi člane iz sosednjih krajevnih skupnosti. Sprejeli so pravila društva, program dela ter izvolili izvršni nadzorni in disciplinski odbor.
Predsednik šahovskega kluba je postal Silvo Fajfer, tajnikŽiv-ko Kladnik, blagajnik Marjan Fende, gospodar pa Bojan Završnik. Nakelski šahovski znak ima na lipovem listu šahovnico s skakačem, ob strani pa je napis. Letna članarina bo za člane 30.000 din, za zaposleno mladino 15.000 din, dijaki, študentje in otroci pa lahko prispevajo prostovoljnopo svoji moči. Z obstoječimi organizacijami se bodo skupno dogovorili za časovno vsklajene večje akcije. »V lastnem klubu bo mogoč bolj neposreden stik za poživitev klubske dejavnosti. Pristopno izjavo članstva je podpisalo že 40 članov,« je povedal Živko Kladnik, tajnik kluba.« Osnovna dejavnost bo zaživela z ureditvijo prostora. Svet krajevne skupnosti Naklo je podprl predlog, da se za dejavnost Šahovskega kluba nameni prazno mladinsko sobo v Domu Koroškega bataljona. Krajevna skupnost je pomagala usposobiti prostor z nabavo materialnih-sredstev,« je dejal Drago Goričan, tajnik krajevne skupnosti Naklo. »Iniciativni odbor za ustanovitev SK Naklo je imel dosedaj kar precej dela in v pripravljalnem obdobju smo adaptirali klubski prostor s prostovoljnim delom. Tretjino predvidenih rekvizitov imamo že zagotovljenih. Predvidevamo nakup 20 garnitur šahovnic z urami, demonstracijsko desko za predavanja in analize zanimivih šahovskih partij. Za zagotovitev finančnih sredstev za delovanje smo prosili delovne organizacije v nakelski krajevni skupnosti. Največ zanimanja je pokazala DO Žito — Pekarna Naklo, razgovori za po-koviteljstvo pa še potekajo z DO Merkur, Živili, Exotermom, Cestnim podjetjem, Brivsko-frizerskim podjetjem, Triglav konfekcijo, KŽK-TOZD Oljarico in obrtniki,« je povedal Silvo Fajfar, predsednik kluba. Pri poživitvi Šahovskega kluba v Naklem je pomagal »prebijati led« Dušan Jokovič, predsednik Šahovskega društva Kranj, ki je svetoval pri programski usmeritvi. »Pri Šahovskem društvu Kranj nismo ljubosumni na novo organizirano sredino. Kot krajan Nakla sem zainteresiran, da je v občini čim bolj razširjena šahovska dejavnost, saj se le tako dviguje kvalitetni nivo in ' konkurenca. V progamu je predvideno širše sodelovanje med Šahovskih društvom Kranj in Šahovskim klubom Naklo pri tekmovalnem programu, šolskem programu, opremljanju prostorov, mentorstvu in izobraževanju, organizaciji turnirjev in igranju si-multank. Šahovski klub naj bi se včlanil v dejavnost, ki jo prirejata Slovenska šahovska zveza in Gorenjska šahovska zveza Radovljica, ki organizira regionalno šahovsko ligo, prireja kategorniške turnirje, šahovske šole... Za začetek bodo v Naklem pričeli s tedensko dejavnostjo v klubu, organizirali mesečne hitropotezne turnirje. Spomladi bo prirejen nižjekategorni turnir, simultanka, ob prvem maju pa prvi kvalitetni turnir, na katerem bodo sodelovali tudi člani sosednjih šahovskih društev.«
m .       " . > Drago Papler
ureja JOŽE KOŠNJEK
Železarji proglasili najboljše športnike
Jesenice, 1. marca — Dvorana gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah je v sredo svečano sprejela športnike Železarne, ki so tekmovali na letnih in zimskih sindikalnih igrah Železarne. Po uvodnem nagovoru predsednika sindikata Eda Kavčiča je svoje dodal še zabavni orkester POlZ, ki mu dirigira Franc Košir. S petjem pa je večer popestril gost Alfi Nipič.
Tako so se na odru zvrstili posamezniki in vodje ekip, ki so tekmovale na letnih in zimskih sindikalnih igrah za sezono 1988. Prehodni pokal za množičnost so dobili športniki in športnice OOS Livarne pred OOS ETN in OOS Strojni obrati.
Ekipni vrstni red — kegljanje na ledu — moški — 1. OOS Centralne delavnice vzdrževanje, 2. OSS Stroji obrtniki, 3. OOS ETN; žennske — Osnovna organizacija sindikata ETN, 2. OOS Komerciala, 3. OOS Jeklarna I; kegljanje na asfaltu — moški — 1. OOS Tekoče plansko vzdrževanje, 2. OOS ETN, 3. OOS Energetika; ženske — 1. OOS ETN, 2. OOS Družbeni standard, 3. OOS Elektrode; plavanje — moški posamezno do 30 let, prosto—l. Ferjan, od 30 do 40 let
— l.Čuček, od 40 do 50 let - 1. Kalan, nad 50 let - 1. Fon, prsno
— do 30 let — 1. Ferjan, od 30 do 40 let — 1. Pretnar, od 40 do 50 let - 1. Kralj, nad 50 let - I. Fon, ženske — prosto H*? 35 !et
Prehodni pokal za množičnost na letnih in zimskih igrah sindikata
Železarna je prejela OOS Livarna in njen mentor Martin Mlakar.
— 1. L. Pretnar, prsno — 1. L. Pretnar, ekipno moški — 1. OOS Tekoče plansko vzdrževanje, 2. OOS Strojni obrati, 3. OOS ETN, streljanje — ekipno
— moški— 1. OOS Strojni obrati, 2. OOS Tekoče plansko vzdrževanje, 3. OOS Energetika, ženske —1. OOS Strojni obrati, 2. OOS FRS, 3. OOS Strojni obrati, zimski del — prehodni pokal — moški — 1. OOS ETN, 2. OOS Strojni obrati, 3. OOS Tekoče plansko vzdrževanje, letni del — 1. OOS Tekoče plansko vzdrževanje, 2. OOS Strojni elementi, 3. OOS Žicama, skupni del — moški — OOS Tekoče plansko vzdrževanje, 2. OOS Strojni obrati, 3. OO ETN , žen-
ske - 1. OOS ETN, 2. OOS FRS, 3. OOS Jeklarna L, pokal za množičnost-— 1. OOS Livarna, 2. OOS ETN, 3. Strojni obrati;
Najuspešnejši športniki v preteklem letu — moški — 1. Jože Pretnar (OOS Hladna valjarna Bela), 2. Anton Kalan (OOS ETN), 3. Drago Filipaj (OOS valjarna bluming—steckel), ženske — 1. Liljana Pretnar (OOS ETN), 2. Alenka Žvab (OOS Strojni obrati), 3. Milena Lužnik (OSS ETN), najuspešnejši športni referenti — 1. OOS Livarna, Martin Mlakar, 2. OOS ETN, Peter Kikelj, 3. OOS Strojni obrati, Franc Grah.
D. Humer Foto: F. Perdan
Košarka
Triglav izgubil z Ilirijo
Kranj, 1. marca — SKL —
moški Triglav: Ilirija 76ČČ83 (41 : 38), dvorana na Planini, gledalcev 250, sodnika Kokalj (Domžale), Godec (Litija)
Triglav: Stavrov 15, Tadič 8, Šubic, Roman Horvat 16, Robi Horvat 9, Kolar 4.
Ilirija: Daneu 19, Kralj 13, Va-lentinčič 18, Kraljevič 18, Šiško 8, Mesič 7.
Tokrat članskemu moštvu Triglava v domači dvorani ni uspelo, da bi premagalo ekipo ljubljanske Ilirije. Enakovredni
ekipi sta se ves del tekme kvalitetno borili za zmago. A tokrat so bili v končnici tekme boljši gostje in zasluženo so iz Kranja odnesli z zmago dve novi prvenstveni točki.
D. H.
Rokomet
Kranj Duplje ponovno finalist Pokala mladosti
Kranj, 1. marca — Polfinalno žensko srečanje za Pokal mladosti Duplje : Iskra (Šentjernej) 11 :35 (5 :17) gledalcev 50, sodnika Crikvenčič (Domžale), Tomšič (Ljubljana)
Na Reki
se počutim kot doma
Matjaž Florajnčič, nekdanji nogometaš Triglava, danes eden najboljših nogometašev Reke
• Kako so te sprejeli pri Nogometnem klubu Reka in koliko časa si potreboval, da si postal standardni član prve ekipe?
Leta 1986 sem prišel v nogometni klub Reka, ko je bil trener Skoblar. Ker sem bil registriran hkrati za Reko in Olimpi-jo, sem pol leta pavziral. Toda takrat je odšel Skoblar z Reke in vodstvo je prevzel trener Vranković. Ob starejših igralcih nisem prišel do izraza. Po dveh letih sem se navadil na okolje in soigralce, tako, da se sedaj počutim kot doma.«
• V jesenskem delu prvenstva ste začeli bolj slabo, Zakaj?
»Trener je forsiral svoje igralce, ki se niso izkazali in zato smo slabo začeli. V šestem kolu je zamenjal dva igralca, kar se je takoj poznalo. Trenutno smo na 13. mestu. • V spomladanskem delu prvenstva se bomo morali veliko bolj potruditi. Sedaj ima Reka mlado ekipo, najizkušenejši igralec ima dveletni staž v prvi ligi. Ekipa ima težave, ker boljši igralci odhajajo v tujino. Poleti bosta odšla Mladenovič in Rupčić.
• V tej sezoni igraš na krilu. Kako ti je to všeč?
»Ne igram ravno klasično krilo. Do sedaj sem vedno igral veznega igralca. Ustalil sem se na krilu, toda, ko se bom vrnil iz vojske, bom igral na Mladenovičevem mestu.«
• Med pripravami ste odigrali nekaj pripravljalnih tekem, med drugim tudi z Olimpijo. Kako ocenjuješ tekmo?
»Igralci drugače ocenjujejo take tekme. Med pripravami treniramo dvakrat dnevno, zato smo preutrujeni za resno igranje tekem. e Kako ocenjuješ ekipo Olimpije? Ali meniš, da se bo vrnila v prvo ligo?
»Olimpija ima možnosti, da se vrne v prvo ligo. Toda to je največ odvisno od podpore, ki jo ima klub. Če ima dovolj denarja, potem se bo klub lahko uvrstil v prvo ligo.«
• Kaj meniš o olimpijinih igralcih?
»Jedro ekipe so domači igralci. Igralci, ki so prišli v klub, niso pokazali kaj posebnega. Imajo mlado, perspektivno ekipo z dvema, tremi izkušenimi igralci, ki bi lahko igrali v prvi ligi.«
• Kateri igralec je po tvojem menenju najboljši v prvi ligi?
»Mislim, da je najboljši Dragan Stojković.«
Jože Novak
Kranj Duplje: Lenič, Orehar 7, Valant, Jakšič 3, Bajrovič 1, Ka-stelic 10, Jeruc 3, Mežek 7, Gra-dišar 2, Sonc. Za Iskro je največ golov dosegla Vide 6.
Čeprav so iskrašice šele na pripravah za nadaljevanje republiške ženske lige, so vseeno pokazale slabo rokometno predstavo. Zmagovalke te polfinalne tekme, za Pokal mladosti, področje Slovenije, so bile za tri rezrede boljše od domačink, Tak je tudi izid srečanja. Tako so si igralke Kranja Dupelj s to zmago ponovno zaslužile, da bodo igrale finalno tekmo za ta pokal.
D. H.
Kegljanje na ledu
Ekipa Ulčar republiški prvak
Jesenice, 28. februarja - Na le
tošnjem moštvenem prvenstv x Slovenije v kegljanju na ledu je sodelovalo 18 moštev v prvi in drugi ligi in sicer iz Rateč, Kranjske gore, Jesenic, Bleda, Žirovnice in Mislinje. V prvi ligi je zmagala ekipa Ulčar z Bleda pred jeseniškima ekipama Hladna valjarna in Vatrostalna. V drugi ligi pa je zmagala Mislinja pred ekipo Grad Bled. Obe sta se uvrstili v prvo ligo.
Mednarodna turnirja
Pestra tekmovalna sezona kegljačev na ledu se nadaljuje. Na jeseniški ledeni ploskvi sta bila dva mednarodna turnirja, ki so ju organizirali Ratečani in Žirovničani. Sodelovalo je 26 ekip iz Avstrije, Rateč, Kranjske gore, Jesenic, Bleda in Žirovnice. Na turnirju Ratečanov je zmagalo avstrijsko moštvo Ri-javec, na žirovniškem turnirju pa Vatrostalna z Jesenic. Vrstni red - turnir Rateče: 1. Rijavec (Avstrija) 16 točk, 2. Gradbinec i4, 3. Jesenice I, 4. Hladna valjarna 12 (vsi Jesenice), 5. Go-renc Bled 12; turnir Žirovnica: 1. Vatrostalna Jesenice 14, 2. Ulčar Bled 12, 3. Žirovnica 12, 4. Žele-zar (Jesenice) 10, 5. Franzschach (Avstrija) 7.
J. Rabič
Kegljanje
Triglavanke doma zgubile
Kranj, 1. marca — V preloženi tekmi ženske republiške lige je ženska vrsta Triglava iz Kranja na domačem kegljišču gostila IPOZ Rudar iz Trbovelj. Kranj čanke so bile tokrat za dvajset kegljev prekratke za novo zmago.
Izid Triglav : IPOZ 2371 : 2391
— Triglav--Cej 422, Zaje
352, Šorn 362, Fleisman 417, Zore 415, Gašperin 403. Za IPOZ je največ kegljev podrla Mlakarjeva 410.
D. H.
Pionirski hokejski turnir na Jesenicah
Jesenice, 28. februarja - V soboto in nedeljo, 4. in 5. marca bo Hokejski klub Jesenice v dvorani Podmežakla organiziral mednarodni pionirski hokejski turnir za memorial Duašana Bruna. Sodelovala bodo pionirska moštva Znojmo iz češkoslovaške, Beljak, Kompas Olimpija iz Ljubljane in Jesenice. Pokrovitelj bo Gorenjka Jesenice.
J. Rabič
Triglav osmi
Kranj, 27. februarja - Odigrano je bilo peto kolo v slovenski judo ligi. Triglav je gostoval v Ljubljani in se boril z Dravo 7 : 7, z Branikom 7 :7, z Olimpijo pa izgubil z 10 : 4. V ligi vodi železničar iz Maribora z 22 točkami, Impol II jih ima 18, Drava 16, Olimpija II 12, Gorišnica 12, Slo-venjgradec 12, Triglav pa jih ima na osmem mestu 10.
J. K.
Izleti kranjskih planincev
Kranj, 27. februarja - Planinsko društvo Kranj načrtuje marca več izletov. V nedeljo bo pohod na Arihovo peč na Koroškem, 12. marca na Snežnik in 26. marca na Porezen. Prijave sprejemajo na PD Kranj, kjer dobite tudi pojasnila.
Vaterpolo
Triglav v bazenu Tivoli
Kranj, 1. marca — V prvi zvezni B vaterpolo ligi po štirih kolih vodi kranjski Triglav. Na drugem in tretjem mestu sta z zaostankom dveh točk Medveš-čak iz Zagreba in Proleter iz Zrenjanina. To soboto Proleter gostuje pri Triglavu, ki igra v bazenu Tivoli v Ljubljani. Obe moštvi sta v času priprav odigrali na turnirjih tekmo.
V soboto ob 19.30 igra Proleter v Tivoliju. Po napovedih se bodo potrudili, da iz Ljubljane prinesejo točko. A tudi Triglavjre, da bo to težko srečanje in vs«rkaže, da se ne bodo tako zlahka predali in po tem kolu naj bi bili še vedno nepremagano moštvo.
Biljardturnirpri " Johanci
Britof, 2. marca - Gostilna in kegljišče pri Johanci prirejata 4. in 5. marca 3. biljard turnir za Pokal Kranja. Najboljši bo prejel pokal, organizator pa pripravlja tudi bogate denarne nagrade. Žrebanje bo v soboto ob 15. uri, tekmovanje pa se bo začelo uro kasneje. Dekletom ne bo treba plačati prijavnine.
Vsak naj živi, kot sam hoče
Še pred nekaj desetletji je bilo življenje v izvenzakonski skupnosti deležno graj in zgražanja. Danes je nekaj povsem normalnega, če se dva odločita, da ne bosta šla pred matičarja po uradni blagoslov za skupno življenje. Veči-
Pavel Prevodnik: »Nič nimam zoper skupno življenje na koruzi, za par je to sarno dobro. Če namreč dva živita skupaj kar tako, brez pečata, sta večja prijatelja kot sicer. Tudi brez žegna gre.«
Mitja Fon: »Skupno življenje na koruzi ne pomeni tolikih obveznosti kot zakon, zato je zlasti za mlade pare bolj mikavno. Zato najbrž sklepamo zakonsko zvezo šele, ko docela odrastemo. V zakonu je drugače, verjetno teže, bolj obvezujoče... Tudi mene bi bolj mikalo živeti na koruzi, kakih konkretnih izkušenj o tem pa še nimam.«
Cecilija Lukančič - Va-lič: »Poizkusila sem eno in drugo, življenje na koruzi in zdaj zakon. Mislim, da velike razlike ni, obveznosti so v obeh primerih. Zato tudi ne bi priporočala receptov. Imam dve hčerki, ena je iz prvega razmerja, druga 'zakonita', vendar tudi pri vzgoji otrok v tem pogledu ni razlike. Poročila sem se slednjič zaradi ljubega miru v sorodstvu.«
na ljudi pa še vedno prisega na prstan, misleč da obvezuje k večji medsebojni odgovornosti v partnerskem razmerju in obema daje občutek večje varnosti. Sicer pa prisluhnimo, kaj o zadevi menijo naši naključno izbrani sobesedni-ki.
Andreja Božič: »Če bi se
morala odločiti med zakonom na eni strani in skupnim življenjem kar tako, bi se odločila za prvo. Bolj sem namreč za zakon. Resda je tako najbrž več obveznosti, vendar je tudi več varnosti.«
Francka Valentinčič:
»Če se že odločiš za življenje v dvoje, je bolje biti poročen. Strpna sem sicer tudi do življenja na koruzi, vendar bi pri svojih raje videla, da si življenje uredijo kar §§ klasično, s poroko. Najbrž pa velja za obe razmerji, da trajata, dokler trajata, z uradnim pečatom ali brez njega.«
Marjan Pirih: »Bolj sem za zakon kot pa za to, da dva neporočena živita skupaj. To ne pomeni, da imam kaj zoper tiste, ki so se odločili za to drugo možnost. Vsak naj si sam tako uredi življenje, kot se mu zdi, jaz sem si ga z zakonom.«
D. Ž.
Foto: F. Perdan
GLASBENA LESTVICA RADIA ŽIRI
Lestvico lahko poslušate v sredo, 8. marca, na valovih Radia Žiri od 16. do 19. ure.
Lestvico ureja NATAŠA BEŠTER
DOMAČA LESTVICA
1. Novi fosili - Sedam dugih godina
2. Don Juan - Rdeča roža
3. Agropop - V imenu ljudstva
4. Neda Ukraden - Adijo ljubavi
5. Simona Weiss - Padla je zadnja solza
6. Bojan Rakovec - Slep si
7. Majda Arh - Samo spomni se včasih
8. Mišo Kovač - Samo nas nebo rastavit može
9. Stane Vidmar - Nocoj kozarec draga mi naiij
10. Miki Šarac - Vsi žuriramo Novi predlog,- Marijan Smode - Svat TUJA LESTVICA 1 .Koto - Smokie Mix
2. Kylie Minoque - Got to be Certain
3. Sabrina - Boys
4. Kim Wilde - Never Trust a Stranger
5. U2 - Desire »
6. Santa and Claus - Christmas Dance
7. Billv Medlev and Jennifer VVarnes - The Time of my Life
8. Baby McFerrin - Dont't Worry, be Hap-
py
9. Deff Lepard - Love Bites
10. Francesco Napoli - Simphony of Love
CVEK
Novi predlog: Patrick Swayze - She's like the Wind
Domača pesem.
Tuja pesem..........
Moj naslov............
Pogreša Belo hišo
Znano je, da sta se Ronald Reagan, posebej pa še soproga Nancy, stežka poslovila od Bele hiše in da je ob slovesu pritekla marsikatera solza. Toda kljub dejstvu, da je nedavno proslavil 78. rojstni dan, se je Reagan še kar pripravljen boriti za predsedniški stol. V pogovoru s študenti Univerze v Južni Kaliforniji je namreč napovedal svoje načrte, med katerimi je tudi boj za ukinitev 22. amandmaja ameriške ustave. Po tem amandmaju je lahko predsednik le dvakrat, kar je Reagan že izkoristil. Kako mladega se počuti, pa dokazuje izjava, da ni proslavil 78. rojstnega dne, temveč 39-letnico svojega 39. rojstnega dne.
Igralka v družini predsednice Aquino
Medtem ko bivša prva dama Filipinov preizkuša svoje igralske sposobnosti, se tudi v predsedniški palači na Filipinih pripravlja igralski debut. Predsednica Corazon Aquino je končno privolila, da se njena najmlajša hči Kristina preizkusi na filmu. Kristina je nedavno dopolnila 18 let in že dolgo želi postati igralka. Zdaj se ji bo želja izpolnila.
-JEŽ-
Glasovnico izrežite in jo v 6 dneh na dopisnici pošljite na naslov:*Ra-dio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. Tokrat smo izžrebali Mileno Primožič, Gabrovo 6, Škofja Loka in Bernardo Stanonik iz Gorenje vasi 84. Dobili bosta nagradi, ki ju poklanja LTH iz Škofje Loke. Srečnemu izžrebancu iz naslednje oddaje bo GOSTILNA PLEVNA iz Škofje Loke za nagrado poklonila dve večerji. Pohitite s kupončki!
GORENJEC 1900
Nagradna križanka
Rešitev prejšnje križanke:Onan, terasa, ovinek, kos, ki, VValter, merjasec. wv, stvar, Aretej, boa, Alatri, hrana, rog, Kastav, rak, Ida, kih, Anit, Anny polarna lisica, ae, av, utopitev, polt, dia, iver, Manaslu, Anton, rezina, led, Raiša, acetat, ona.
Naša Klavdija je izžrebala: 1. nagrada: Milica Kirbiš, Župančičeva 16, Kranj; 2. nagrada: Bojan Žagar, Ve-lesovo 16, Cerklje; 3. nagrade: Zlata Sušteršič, Prešernova 4, Kranj; Metka Zavrl, Planina 1, Kranj in Barbara Benedik, Skalica 12, Kranj. Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade:
1. nagrada: 20.000 dinarjev
2. nagrada: 15.000 dinarjev
3. nagrade (tri) po 10.000 dinarjev. Rešitve pošljite do srede, 8. marca, na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko).
/O   ljubljanska banka
Ples kranjskih samcev
Na plesnem venčku kranjskih samcev se je zbralo toliko občinstva, da se je zopet splošno poudarjala nedostatnost dosedanjih prostorov. Prišlo je tudi mnogo gostov iz Ljubljane. Vročina je vladala v pretesni dvorani, čeprav je zunaj mraz in sneg.
Na rdeče preoblečenih in z zelenjem prepreženih stenah viseli so grbi s samskimi znaki (karte, smodke, zavratniki, krtače, gumbi, šivanke, čiki itd). Videli smo mnogo krasnih toalet. Plesalo se je neprestano. Odlikovali so se - kakor običajno - posebno oženjeni gospodje, ki so zbog domače vzgoje najbolj usposobljeni za to plemenito umetnost. Hvaležnost plesoljubnega ženstva jim je zagotovljena že na tem svetu. Še celo samice so se na tem častnem plesu dale omehčati. Vztrajno so se vrtele po gladkem parketu.
Miloš Likar
Cena pa kar v markah
Naš priznani ansambel New Swing Quartet, ki se že dve desetletji ukvarja s prepevanjem črnskih duhovnih pesmi, že vrsto let nastopa tudi po osnovnih šolah. Pred nedavnim je poslal šolam na Gorenjskem (pa verjetno še drugod) ponudbo za organizacijo glasbene učne ure, med katero ob izboru črnskih spiritualov razlagajo nastanek in pomen pesmi. Do tod je vse lepo in prav. Bolj nerazumljiva pa je cena nastopa, ki stane toliko dinarjev, kolikor bo na dan nastopa veljalo 600 nemških mark. Res je, da so slavni pevci vredni svojega denarja, a izgleda, da so svojo ponudbo poslali na nepravi naslov. Gtede na to, da je basist Petan nekdanji pedagoški delavec, bi ansambel že lahko vedel, kako bogate prireditve si lahko privošči današnje šolstvo!
G0RENJC FORMU
RIHRANKA
DANES, V PETEK 3.3.1989 ZAČNE POSLOVATI NOVA EKSPOZITURA LJUBLJANSKE BANKE, TEMELJNE BANKE GORENJSKE KRANJ »MESTNI TRG« V ŠKOFJI LOKI
POSLOVNI ČAS:
— dopoldne od 8.00 do 11.30 ure popoldne od 14.00 do 17.00 ure ob sobotah od 8.00 do 11.30 ure - ob ponedeljkih ZAPRTO
POSLI:
dinarsko poslovanje (hranilne vloge, tekoči računi, žiro računi) , devizno poslovanje (devizne hranilne vloge, devizni računi, menjalni posli) . ostalo poslovanje (vezave, sprejemanje položnic, informacije, svetovanje)
Temeljna banka Gorenjske
- VRSTA POLŽA
BURGERJE VA BALADA (PREVEDEL PREŠEREN]
GRENAK APERITIV
STARO PERZIJSKI JEZIK
MESTO V SAUDSKI ARABIJI
RAJK0 TUFtK
EDEN IZMED ZDRU ŽENIHEMIRATOV
CIMOSOVAVTO
ANTIČNI IRANSKI NOMADI NA KAVKAZU
PREBI VALEČ MESTA
IVAN CANKAR
VRSTA SIRA
SLOV ZGO DOVINAR i ANGELOS)
SL OPERNI DIRIGENT (VLADIMIR)
OKRASNI TRAK PRI OBLEKI
AVTOR RO MANA »LAD JA MRTVIH« (BRUNO)
ANTON AŠKERC
CELJSKA TOVARNA
ANGL UTEŽNA MERA
IT. FILM IGRALKA BELG RODU
ŽIVALSKI KROG
PRIPOMOČEK ZA K0-TALKANJE (EDNINA)
MOČ, JAKOST
LAHEN VETER
imo':sk.i SA*"šr
NIKOLA TESLA
OBRAB LJEN0ST
NAJLEPŠI MESEC
SLAVKO PREGL
DEKLEVA IGOR
ORIENT DOM SUKNO
AVTOR KRIŽANKE R NOČ
IT MESTO VPIE-M0NTU
RIM POD ZEMLJE
MESTO V ARMENIJI
ANG.POLA RNI RAZI SK0VALEC
TRČENJE. KARAMBOL
SREDOZEMSKI GRM ZAČIMBAI
FR FILM IGRALEC DEL0N
PREČIŠČEN BOMBAŽ
SATIRIK BUCHVJALD
PRVI PRED SEDNIK NEM. REPUBLIKI
HIMALAJ GOVEDO
ZNAK ZODIAKA
PASTIR OVNOV
TRENER
ŽERAVICA
EDVARD GRIEG
NAJDALJ ŠA FRANC REKA
PRIDELO VALEČ ČEBULE
MADŽ. ŽEN IME
VSAJENO TKIVO
GR MESTO, SREDIŠČE EPIRA
UBOŽICA
TURŠKO MESTO OB IZLIVU MARICE
PRITOK RENA V
ŠVICI
PRAVO SLAVNA VERSKA PODOBA
STANE MANCINI EVROPSKI" VF.LET0K
HAN0OI
NIŠTV
DRŽAVNA BLAGAJNA
NEMŠKO IME REKE MEUSE
ureja DARINKA SEDE]
mm^m^moiLAS 12. stran
OBVESTILA, OGLASI
Kranj, petek, 3. marca 1989
m, JELOVICA
lesna industrija ŠKOFJA LOKA tel.: 064/631-241
PRODAJNI PROGRAM
— okna, TERMOTON in JELOBOR SU
— polkna, rolete, žaluzije
— notranja, naravna in lužena vrata
— vhodna in garažna vrata različnih variant
— lesene obloge
— vrtne garniture
— montažne pregradne stene...
PRODAJNA MESTA:
Škofja Loka, Celje, Murska Sobota, Nova Gorica, Izola
STROKOVNI NASVETI
vsak dan od 7.-15. ure v soboto od 7. -12. ure
Pogledaš okrog sebe, prisluhneš srcu in izbereš darilo.
8. marec
Rad bi presenetil, pa ne znaš izbrati. Že nekaj dni prej premišljuješ, kaj in kje. Potem se enostavno odločiš za Merkur. Stopiš v trgovino, se malce zaustaviš in počakaš, da ti srce pove, na katerem koncu dobro založene trgovine boš našel darilo. Stopiš proti policam s kristalom in steklom, k malim gospodinjskim aparatom, ali pa k modnim dodatkom... In potem enostavno zagledaš pravo stvar; najdeš tisto, kar jo bo razveselilo, mamo, ženo, prijateljico.
P MERKUR kranj
3
čevanje-
'---hnikO W«gfiS
kuhinjo in be.o tehn*
0m
Kupljen0
****** A
teka o"    ca le«*
kuhinj in
mm
S i J ~® metalka I SS&*
Kranj, petek, 3. marca 1989
OBVESTILA, OGLASI
13. STRAN (§©| mamirgK<nGLAS
STARI M A  Y R
Vabimo vas, da ob dnevu žena, 8. marcu praznujete v nasi restavraciji, kjer vam bomo z izbrano hrano in pijačo postregli
od
18. do 24. ure, zabaval pa vas bo duo LAURITA. Odslej vam bomo vse sobotne večere popestrili z živo glasbo Rezervacije na tel.: 21-387
® JUCOBANKA
EKSPOZITURA JESENICE Titova 39/a (CENTER II) Tel.: 84-361 , 84-363 Poslovni čas: pon. — pet. 7.30 -18. sob
7.30 - 1 2. Stara enota na Titovi 20 bo zaradi obnovitve predvidoma za prta do 1 . maja 1 989
TRGOVINA
V STRAŽIŠČU »NA ŠTENGCAH«,
tel.:23-025
Po ugodnih cenah vam nudimo prvovrstno uvoženo kozmetiko
RIMMEL, ESTEE LAUDER, INTERNACIONAL,modne pulije
z zadrgo ter razne modne dodatke.
NUDIMO VAM POSREDOVANJE pri
prodaji tehničnega blaga.
ODPRTO od 10. do 12. in od 15. do 19. ure,
ob sobotah od 9. do 13. ure.
Ob dnevu žena iskreno čestitamo in se priporočamo!
ransiu ris
Hotel Transturist in inženir Benedičič, vodja nasada PODVIN, vas vabita na predavanje in posvet o OBREZOVANJU SADNEGA DREVJA IN UREDITVI SADNEGA VRTA.
Predavanje bo v nedeljo, 5. marca ob 9. uri v hotelu TRANSTURIST in
bo spremljano z DIAPOZITIVI ter odgovori na vaša vprašanja. Rezervacije in informacije na telefon (064) 621-261.
LEK LJUBLJANA Verovškova 57 61000 LJUBLJANA
objavlja prosta dela in naloge
MATERIALNI KNJIGOVODJA s sedežem v hotelu LEK Kranjska gora
— obračunavanja prometa materiala za gostinsko dejavnost
Pogoji: 4 letna srednja izobrazba ekonomske smeri 1 leto delovnih izkušenj poskusno delo 60 dni.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave sprejema kadrovsko-pravni sektor delovne organizacije Lek, Ljubljana, Verovškova 57, 8 dni od dneva objave.
OZ »PREVOZNIK GORENJSKE« Cvetlična 10 64202 NAKLO
Smo zadruga s 7-letno tradicijo in želimo prestopiti prag ustaljenih oblik dela.
Zato te vabimo, da kot
KOMERCIALIST
na področju strojno-zemeljskih del in cestnega transporta pomagaš pri našem delu.
K sodelovanju vabimo strokovnjake s tega področja z nekajletnimi izkušnjami in dokončano VI. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri.
Obiščite nas in pogovorili se bomo!
ransiu ris
Bliža se DAN ŽENA. HOTEL TRANSTURIST vas vabi 4., 8. in 11.
marca zvečer na ples, izbrano hrano in pijačo. Presenečenje za vse žene. Rezervacije: hotel TRANSTURIST, tel (064) 621-261. Vabljeni!
CESTNO PODJETJE KRANJ p.o. Jezerska c. 20, 64000 KRANJ
CESTNO PODJETJE KRANJ obvešča, da bo cesta R-322 na odseku TENETIŠE-GORIČE zaprta za ves promet od 6.3.1989 do 20.4.1989, zaradi izgradnje ceste in mostu v TENETIŠAH.
Obvoz za avtobuse in osebna vozila je določen na relaciji TE-NETIŠE-TRSTENIK-GORIČE in obratno, obvoz za tovorna vozila pa na relaciji KOKRICA-NAKLO-KRIŽE-GOLNIK-GORIČE in obratno.
Udeležence v prometu opozarjamo, da se ravnajo po cestno-prometni signalizaciji in z razumevanjem upoštevajo, da navedena dela Cestno podjetje Kranj iz tehničnih in varnostnih razlogov ne more izvajati med prometom.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ 64000 KRANJ
ZBIRA
SOINVESTITORJE ZA NOVA IN PRENOVLJENA STANOVANJA V KRANJU
V letu 1989/90 se predvideva dograditev 83 stanovanj na Dru-lovki in 21 stanovanj v revitaliziranih objektih Tavčarjeva 22, Savska c. 2 in Tomšičeva 30 v Kranju.
Na Drulovki bodo na razpolago naslednje velikosti stanovanj:
— garsonjere 29,57 m2
— enosobna stanovanja 39,29 m2
— dvosobna stanovanja 55,91 m2
— dvosobna stanovanja
s kabinetom 69,24 m2
— dvosobna stanovanja
z dvema kabinetoma 77,60 m2
— trosobna stanovanja 77,67 m2
Stanovanja so grajena v zidanih objektih po šest ali osem stanovanj z vgrajeno opremo za individualno centralno oz. klasično ogrevanje.
Prenovljena stanovanja v starem delu mesta Kranja so naslednjih površin:
— garsonjere 22,00 m2 do 34,30 m2
— enosobna stanovanja 42,26 m2 do 51,50 m2
— dvosobna stanovanja 58,00 m2 do 72,90 m2
— dvosobna stanovanja
s kabinetom 64,20 m2 do 65,50 m2
Stanovanja so centralno ogrevana.
Nove soinvestitorje za stanovanja bomo zbirali do zasedbe vseh stanovanj.
Vse informacije glede sklepanja soinvestitorskih pogodb in ostalih podatkov, dobite pri pooblaščeni organizaciji DO Dom-plan Kranj, Cesta JLA 14, tel.: 064/24-440, int. 43.
ABC POMURKA
LOKA n.sol.o.
64220 ŠKOFJA LOKA
ABC POMURKA LOKA TOZD »JELEN« - GOSTINSTVO KRANJ razpisuje po sklepu delavskega sveta »JELEN« - GOSTINSTVO Kranj
JAVNO LICITACIJO za odprodajo rabljenih osnovnih sredstev in drobnega inventarja (gostinska oprema).
Licitcija bo v četrtek, 9. 3. 1989 ob 8. uri na dvorišču hotela Jelen, Ljubljanska l/a, Kranj. Licitacija bo ustna po nečelu videno - kupljeno. Prometni davek bo vračunan v ceno.
\v.v.\<.v
IflVsem ženam iskreno | i čestitamo!
Mercator - Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske TOZD KMETIJSTVO - VRTNARIJA KRANJ
Ob dnevu žena vam nudimo izbiro najrazličnejših daril in darilnih aranžmajev.
Obiščite nas in izberite darilo v eni od naših cvetličarn:
Zlato polje - vrtnarija Rožmarin - Maistrov trg Planina - vrtnarija
Stražišče •       „ t*U~*
niči na Vsem zenam zelim0
Cenjene kupce obveščamo, da b° ^^aokrasnih in prijetno praznovanje PLANINI in v STRAŽIŠČU pestra ponudba OKr* y, j y
sadnih sadik za vrtove.
ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske Kranj
Delavna skupnost Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja z dne 24. 2. 1989 objavlja dela in naloge
PRIPRAVNIKA Z VISOKOŠOLSKO IZOBRAZBO
za čas usposabljanja za samostojno delo v okviru sektorja splošnih poslov
Pogoji:
— VII. zahtevnostna stopnja sociološke, kadrovske ali druge ustrezne družboslovne smeri
Delovno razmerje sklenemo za določen čas, za čas usposabljanja za samostojno delo - 12 mesecev.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, Cesta JLA 1, oddelek kadrov-sko-socialnih poslov.
O izbiri bomo kandidate obvestili pisno v 30 dneh po zaključnem zbiranju prijav.
Zlatarna GOLDIE
Cankarjeva 70 64240 RADOVLJICA tel. 064/74 577
Ob dnevu žena vam iskreno čestitamo in
vam nudimo
10 % popust s
priloženim oglasom do 10. marca!
MULI OGLASI
@ 27-960 cesta JLA 16
APARATI STROJI
Poceni prodam barvni TV riz. Jezerska c. 76, Kranj 2805
Ugodno prodam novo trajnožarečo PEČ tam stadier 40 kW s 180-litrskim BOJLERJEM. Lavrič, Trboje 57 2899
Prodam STROJ za izdelavo strešne opeke z modeli in nov KIPERBUSCH za etažno ogrevanje. Fani Mikš, Sr. Brdo 1, Gorenja vas 2908 Ugodno prodam malo rabljen PRALNI STROJ gorenje superavtomat 620, 200-litrsko hladilno SKRINJO in KOTEL za žganjekuho. »24-418, po 20. uri_2920
Prodam nerabljen, nov HLADILNIK gorenje internacional. Cena po dogovoru. »83-327_2922
VIDEOREKORDER fischer prodam. » 73-876    '_2936
PRALNI STROJ gorenje, star 5 let, ugodno prodam. Jože Stare, Drago čajna 9/a, Smlednik 2945
Električni AGREGAT 1.5 kW honda, nov, v garanciji, ugodno prodam. » 69-614_2954
Prodam CIRKULAR z dvižno klino in maso, motor 3 kvV. » 57-632 2972
Prodam RAČUNALNIK spectrum 48 K s kasetofonom in programi na kase-tah. » 37-793_2980
Prodam dobro ohranjen HLADILNIK s 50-litrskim zamrzovalnikom za 150 SM. Informacije na »70-554, popoldne_2987
Prodam črno-bel prenosni TV, ekran 31 x 44, star 1 leto, 30 SM ceneje. » 41 -077_ 2991
Prodam samohodni OBRAČALNIK pe-tinger. Pogačnik, Zabrekve 6, Selca, » 66-398_3003
Ugodno prodam 210-litrsko zamrzovalno SKRINJO. * 33-012, popoldne
_3009
Prodam POVEČEVALNI K meopta, opemus 6, kompletno barvno glavo, meopta kolor 3 in FOTOAPARAT prac-tica L 2. g 48-114_3027
Prodam TRANSPORTER za naklada-nje krompirja v vreče in razsutem stanju ter avtomatsko TEHTNICO za tehtanje krompirja. Čirče 36, Kranj 3031 Prodam hidravlični CEPILEC za drva. » 78-870 3044
Prodam nov AVTORADIO avdioline z zvočniki, » 38-054_ 3046
Prodam termoakumulacijske PEČI 3 in 4 kW, kombinirano PEČ (drva, elektrika) za kopalnico, črno-bel TV in star ŠIVALNI STROJ. Vse rabljeno in upo-rabno. ■g 22-592, popoldne 3066
Prodam barvni TV gorenje elektronik. Beleharjeva 47, Šenčur 3069
Prodam mini komponento sanyo. •»26 640 3083
Ugodno prodam 320-litrsko zamrzovalno SKRINJO gorenje, še v garanciji in kiperbusch. »28-662_3085
Prodam črno-bel TV, brezhiben, star 3 leta. »28-560 3088
Stereo tuner revox A (vhodna občutljivost skoraj nov, prodam.»
76 profesional 1 mikro volt), 22-455 3089
Prodam KOMPRESOR ktivna dobava 150 l/mi I, delovni pritisk 7,5 do leto »82-771
trudbenik, efe-n., rezervoar 25 10 barov, star 1 3094
Prodam barvni »21-102
TV
SESALEC. 3095
GLASBENI CENTER loewe PP 8080 prodam. »061/627-141 3098
Prodarti SILOREZNICO epple. Kreme-nik 1, Poljane, »68 668 3100
Prodam oltov 4-redni SADILNIK za ko-ruzo. Boncelj, Sp. Duplje 58 3113
Prodam 320-litrsko SKRINJO Itn. »27 087 __3127
Prodam novo kotno BRUSILKO iskra 59 A. Cena 60 SM. » 28-647 3143
Nekompleten industrijski ŠIVALNI STROJ veritas prodam za 30 SM.
» 70-590_3155
JEKLENKE za avtogeno varjenje prodam, kisik - acetilen, velike, nove, nikoli rabljene ter nov 80-litrski BOJLER. Emir Bešič, Pot v Bitnje 4, Kranj 3164 VIDEOREKORDER goldstar, ugodno prodam. »27-229_3169
Barvni TV gorenje Orbiter SD, skoraj nov, brezhiben, prodam. » 25-687
_3170
NAVIJALNI STROJ auman z delom prodam. »41-011_3174
Prodam barvni TV fischer na daljinsko vodenje, 50 cm. Šuceva 5, Kranj 3177
Prodam termoakumulacijsko PEČ 6 kW ali zamenjam za 2 kVV ter rabljen ŠIVALNI STROJ bagat. »41-105 3190
Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ pfaff ki. 467. Ogled v soboto od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Jezerska c. 63/a, Kranj - Steklarstvo 3191
Prodam NAKLADALKO sip 15 in SU-ŠILNO NAPRAVO 3 kW Kržišnik, Hrib nad Zmincem 1, Škofja Loka 3198
Prodam industrijski ročni PLETILNI STOJ št 6 » 33 034 3205
Prodam ekscentrično STISKALNO 15 ton, potrebno manjšega popravila. Informacije na » 80-328 3215
3216
Prodam barvni TV. » 24-710
GRADBENI MATERIAL
Prodam 24 m KOMBI PLOŠČ. Tenetiše 33, Golnik, »46-101._2731
Prodam nova POLKNA Jelovica, 2 kosa za vrata in 14 kosov za okna, 20 odsto-tkov cenje. » 58-358_2931
Smrekov OPAŽ, 80 kvad. m., šir. 11 cm in 20 kvad. m., šir. 9 cm, prodam. »33-007, po 12. uri_2976
Prodam 22 kvad. m. KAMNJA venecia-narja za 30 SM. Informacije na »89 047, po 15. uri_3035
Prodam 5.000 kosov modularne OPEKE. Čelešnik, Mlakarjeva 61, Šenčur __3059
Prodam nova balkonska VRATA 80 x 220 lesna - termo. » 36-214 ali 21 -785 _3092
30 kvad. m. smrekovega OPAŽA ugodno prodam. » 79-563_3103
Emo central 20, staro 6 let, potrebna manjšega       popravila, prodam.
» 57-535_3149
Poceni prodam 5 kosov rabljenih OKEN. »84-608 __3163
Dva SONČNA ZBIRALNIKA in PEČ emo central 23, vse novo, ugodno prodam. » 75-362, po 16. uri 3208
Prodam ELEKTRO MOTOR 18KW ali menjam za 11.5KVV. -g? 46-002 (Ko-kalj)_
POSESTI
Zdomka kupi HIŠO v Kranjski gori ali okolici. Šifra: KRANJSKA GORA 2962
Ugodno prodam triplex GARAŽO. » 74-961_2968
Podjetje v ustanavljanju išče v Kranju ali okolici proizvodne PROSTORE, velikosti od 100 do 200 kvad. m. Šifra: PERSPEKTIVA_2970
GARAŽO v garažni hiši na Jesenicah za Gimnazijo prodam. » 73 733 2982
Prodam GARAŽO v Ulici Veljka VlahčT viča - Planina. » 33-892 2999
Prodamo polovico HIŠE z vrtom in kletjo ali zamenjamo kjerkoli. Šifra: KRANJ_3073
V Škofji Loki oddam v najem 200 m NJIVE za zelenjavni vrt. Šifra: MANJ-ŠA POMOČ___3105
GARAŽO na Planini (Vrečkova ulica) prodam. Informacije na »061/553-355, po 19. uri_3119
Kupim starejšo HIŠO z nekaj zemlje ali večjo zazidljivo PARCELO v tržiški ali radovljiški občini. » 50 382 3130
Prodam GARAŽO v Kranju. Šifra: ZLATO POUE 3161
S T AN. OPREMA
Zelo ugodno prodam POGRAD z jogiji. » 37-452_2801
Bukovo KREDENCO, nerabljeno, po-ceni prodam ali zamenjam tudi za slabo ohranjen starinski kos pohištva (nizki "kosm"). »064/622-135 2926
Prodam enoročno PIPO za bojler in 5-litrski BOJLER. »68-730 2940 Prodam 4 kv. m vinflex TEKAČA, ru menkaste barve, 30 odstotkov ceneje
«2* OC  -7CO OO/'
»26-768
2941
CEMENT in armaturne MREŽE 8x5 ter 9x6, prodam ali zamenjam za avto. Koritno 41, Bled, »78-715, po 16. uri 2930
Poceni prodam sedežno GARNITURO. »37-132_2947
Prodam OMARO za dnevno sobo (lakirano). Naslov v oglasnem oddelku. _3053
Ugodno prodam zakonsko POSTELJO, domače izdelave in rabljeno po-ny KOLO. »28-304, v soboto in nedelje)_3054
Prodam SEDEŽNO GARNITURO, jedil-ni KOT, MIZO, dva STOLA. Blažič, Levstikova 1, Kranj 3056
Prodam SPALNICO, PISALNO MIZO in LESTENEC. »39-902, popoldne _3060
Ugodno       prodam POSTELJO.
»51-816_3065
Prodam novo, zapakirano KUHINJO lipa - oreh. Oblak, Tominčeva 76, Kranj
- Stražišče_3125
Prodam DNEVNO SOBO iz sistema dom Alples, po polovični ceni. Strnad, » 38-457__3140
Prodam KUHINJO marles - orhideja, rumene barve, HLADILNIK, ŠTEDILNIK in zamrzovalno SKRINJO. Infor-macije na »24-363____3148
KAVČ, zelo lepo ohranjen, prodam po ugodni ceni. » 35-179 3193
Hotel
Kranj
domača hrana solidna postrežba ugodne cene
PRILOŽNOST ZA
- zaključene družbe
- obletnice
- poslovna kosila
ZA DAN ŽENA
PRIPOROČAMO
REZERVACIJE
ODPRTO VSAK DAN tel.:21-466
STANOVANJA
3-sobno STANOVANJE z vsemi priti-klinami v Škofji Loki (4-stanovanjski blok) zamenjam za 2-sobno v Kranju. » 064/620-036 ali 23-322 2348 Prodam GARSONJERO v Češnjici. » 66-598_2973
Oddam neopremljeno, takoj vseljivo, 3-sobno STANOVANJE v Kranju, primerno tudi za mirno obrt, za 5-letno predplačilo, najboljšemu ponudniku. Informacije na » 70-554, popoldne __2986
SOBO oddam Slovencem. Šifra: NAKLO_ _2998
Mlada družina najame STANOVANJE ali HIŠO v okolici Kranja. Šifra: SLOVENCA__ 3001
V Škofji Loki kupim PODSTREŠJE ali MANSARDO. Lahko tudi neurejeno -potrebno adaptacije. Šifra: ČIMPREJ _3025
Prodam 2-sobno konfortno STANOVANJE, vseljivo leta 1990. »34-185
3050
HOTEL b CREINA M
Vas vabi na PLES ZABAVA
v restavraciji za
OSHI MAREC
Rezervacije na recepciji hotela
tel.:(064)23-650 .
Dekle s stalno zaposlitvijo najame GARSONJERO ali 1-sobno STANOVANJE v Kranj za eno leto ali več. »44-542 3124
Prodam 1-sobno STANOVANJE, 39 kvad. m., v Šorlijevi ulici. Informacije v soboto, od 15. do 19. ure in v nedeljo, od 9. do 12. ure. »24-585, ostale dni pa »061/735-199_3137
V centru Kranja prodam staro HIŠO. Šifra: DOGOVOR_3139
Lepo mansardno STANOVANJE na Planini, 74 kvad. m., talno ogrevanje, telefon, zamenjam za 2-sobno ali večje v I. nadstropju (ali višje v bloku z dvigalom). Informacije na »36-270, od 16. dalje_3157
Samski, zaposlen, išče SOBO v Kranju. »24-135 3204
VOZILA
Prodam R 4 GTL, letnik 1985. » 25-535
Prodam dobro ohranjeno Z 101, gara-žirano, letnik 1976. Peterman, Podhom 63, Zg. Gorje_2567
Prodam zelo ohranjeno Z 101 konfort, letnik 1980, registrirana do februarja 1990. Hatič, Cankarjeva 18, Radovljica
_2852
Prodam Z 101, letnik 1979. »79-531
Prodam FIAT 125 PZ, letnik 1976, regi-striran do aprila 1989. Možnost delnega odplačila na kredit. Informacije na »50-060, int. 221, dopoldne (Ropret) _2875
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. »51-779__2879
Prodam R 4 GTL, letnik oktober 1987. »50-378, po 18. uri 2881
IZREDNO UGODNO! APN 6, metalne barve, z mnogo dodatne opreme, še skoraj nov, prodam za 40 odstotkov cenje. Virje 8, Tržič 2894
GOLF JGL diesel, letnik 1984, ugodno prodam. Okroglo 23, Naklo 2896
Prodam LADO 1200, letnik 1985T »66-783_2897
Ugodno prodam dobro ohranjeno Z 128. 55 KM, letnik maj 1986, 8.000 km, z zaščito in dodatno opremo. Peter Posnik, Levstikova 1, Kranj, »27-855, od 16. do 20. ure 2900
Prodamo večjo avtomobilsko PRIKOLICO. Brane Justin, Hlebce 1, Lesce
Prodam Z 101, letnik avgust 1984. Ro-pret, Zg. Bitnje 41, Žabnica 2902 'Prodam Z 101, staro 17 mesecev, 14.000 km, odlično ohranjena. Popoldne - Gale, Planina 8, dopoldne na
»28-978 _2903
Prodam 126 P, letnik 8/1985. » 48-568
Prodam LADO 1200, letnik december 1986, 30.000 km. Branko Gabrič, Stanka Žagarja 17, Naklo 2906
Prodam VW f200, letnik 1976. Ogled popoldne. Jug, Za žago 12, Bled 2907
Prodam Z 750 LE, letnik 1983, 30.000 km. Roman Cund, Boh. Bela 94 2909 VW 1200\ letnik 1975, prodam. » 46-234_ 2910
Prodam JUGO, star 3 leta. Mali, Trg svobode, prehod 4, Tržič 2911
GOLD diesel, letnik 1986, prevoženih 50.000 km, prodam. »82-517 2912
Prodam osebni avto LADO karavan 1300, stara 2 leti. Šmid, Novi svet 12, Škofja Loka, »064/621-386, od 14. ure dalje 2913 Prodam Z 101 luxe, letnik 1978, črno-belo TV in telečjo KOŽO. » 51 -960
Prodam JUGO 45, star 2 leti, za 22 mio. »35 183_2915
Prodam VW 1200, letnik 1976. Ogled popoldne. Roman Kenda, St. Žagarja 33, Radovljica_2916
Prodam OPEL KADETT B karavan, letnik 1977, registriran do januarja 1990. Informacije na »74-140, popoldne
Ugodno prodam 126 P 650 GL, letnik 1988, registriran do decembra 1989 za 17 M in zelo ugodno prodam R-4, letnik 1979. Podlubnik 292, popoldan
GOLF JXD, letnik 5/1988, bel, ugodno prodam. Koželj, Hotemaže 72 2918
Prodam R 4 GTL, letnik T985, dobro ohranjen. Ogled na Golniku 46, stan. 100 - desno. Božič_2919
Prodam Z 101, letnik 9/1985. » 39-985, po 16. uri 2924
Ugodno prodam Z 750, letnik 1983. Dušan Košir, Pristava 62, Tržič 2925
Prodam JUGO 45 koral, barva višnje, star 8 mesecev, prevoženih 6.200 km, prepis plačam sam. Granc, Ljubno 59, Podnart 2927
Prodam JUGO 45 A, letnik 4/1987. »064/633-118 2928
Prodam Z 101, letnik 1979. Radovljica,
Cankarjeva 12, stan. 5_ 2929
Prodam R 4 TL special, registriran do decembra. Informacije na »80-122, Kramar 2932
R 4 GTL, star 14 mesecev, prodam. »26 105_2933
FORD ESCORD 1.3 CL, letnik 1988, ko vinske barve, prodam za 94 mio ali zamenjam za cenejše vozilo z doplačilom. Andrej Prebil, Ljubgojna 18, Horjul pri Ljubljani. Ogled vsak dan po 15. uri. 2935
Prodam R 4, letnik 1978, obnovljen, garažiran, 75.000 km. Trilar, Hafnarje-va po 6, Kranj - Stražišče 2937
ISUZU JEEP, letnik 1983, prodam ali zamenjam za osebni avto. Dolinar Jer-ca, Puštal 17, Škofja Loka 2939 Prodam VW, letnik 1970, registriran do julija. Vujinovič Slobodanka, C. na Lo-
ko 3, Tržič_2942
Prodam Z 850 AK 7 + 1 letnik i!982. » 73-497_2943
Prodam Z 128, letnik 1986. Podreber 12, Naklo, »48-204_2944
Prodam UNO 45, letnik 1984, 30.000 km. »88-712, popoldne_2950
Prodam GOLF, letnik december 1977 in barvni TV »64 176 _2952
Prodam Z 101, letnik 1987, prevoženih 16.000 km. »35-097_2953
Prodam JUGO 45, star 4 leta in pol. Ogled v petek popoldne in v soboto na Cirilovi ulici 15, Kranj - Orehek 2956 Prodam KOMBI Z 850, letnik 1980, zaprt. » 78-528, Bled_2957
Prodam GOLF diesel, letnik 1984, S paket. »34-009 2959
Prodam LADO 1200 S, letnik 1984. No-grašek, Predoslje 151, Kranj 2960
Prodam KOMBI imv 1600 R. Kasunič, Vrečkova 7, Kranj 2967
Prodam R 4, letnik 1977, registriran do septembra 1989. Martina Habjan, »064/631-861 _2971
Prodam Z 128, letnik 1987 in TOVORNI AVTO TAM 170 T.14 s prikolico, letnik 1981. Peranovič, Golnik 46 2974
VSEM ŽENAM IN DEKLETOM ČESTITAMO ZA DAN ŽENA
NA ZALOGI IMAMO VELIKO IZBIRO COKEU IN COPAT PO UGODNIH CENAH. ZA OBISK SE PRIPOROČAMO
COKLA
KRANJ, TAVČARJEVA 7
Prodam Z 750, letnik 1981. Milomir Marjanac, Vidmarjeva 12, Kranj 2977
Prodam Z 101, letnik junij 1984. Marko Tanasič, C. revolucije 5, Jesenice 2978
Prodam Z 101, letnik 1985. Ogled v pe-tek in soboto. Drago Vrhovac, Gorenjska 20, Radovljica 2979 Prodam GOLF, letnik 1981, rumene barve, prevoženih 66.000 km. Informacije na » 78-052 2981
Prodam R 4, letnik 1977. »39-794
_2984
Prodam OPEL KADETT 1.6 D, letnik december 1983 in Z 750, letnik decem-ber 1985. »76-345 _2985
Prodam R 4, letnik 1978. Žerovnik, Gasilska 43, Šenčur_2988
Prodam Z 101 GX, letnik 10/1987. » 44-041 2989
Prodam GOLF, letnik 1979. Cena po dogovoru. Ogled v soboto ves dan. Đogić Muhamed, Zapuže 27, Begunje _2990
Ugodno prodam JUGO 45, letnik 198Ž Andrej Mrak, Cankarjeva 20, Tržič 2992
Prodam Z 101 GTL, letnik 1985 ali menjam za cenejši avto. » 39-399 2994 Prodam JUGO 45, letnik 1984, prevoženih 48.000 km, registriran do novem bra 1989. Stroj, Dežmanova 1, Lesce _ 2995
Prodam OPEL KADETT karavan, letnik 1970, registriran do 20. 10. 1989. »38-548 3000 Ugodno prodam VVARTBURG kara-van. Pipanova 40, Šenčur 3007 Prodam LADO rivo 1300, staro 25 me-secev. Gorenjska c. 4, Naklo 3008
Prodam Z 101, letnik 1979, cena 9,5
mio. »85-427_30J0
Prodam NIVO 1600, prva registracija 1988, 3.500 km. Lesce, Boštjanova 6/a _3011
Prodam HONDO CB 500 four, letnik 1977 in karambolirano Z 850, letnik 1985. Sp. Lipnica 9/b, Kamna gorica _ 3012
Prodam FIAT 125 PZ, letnik april 1985. »34-229, po 14. uri_3013
Prodam nov JUGO ali Z 128 1.1 GX, staro 15 mesecev. » 66-970 3014
nama
VELIKA IZBIRA UVOŽENIH ITALIJANSKIH ŠPORTNIH IN GLOBOKIH VOZIČKOV, H0JICE, SEDEŽI..
ŽENAM IN DEKLETOM ISKRENE ČESTITKE OB DNEVU ŽENA
V PRITLIČJU VELEBLAGOVNICE NAMA ŠKOFJA LOKA
VELEBLAGOVNICA
nama
ŠKOFJA LOKA
Prodam HONDO CB 750 S, prva registracija 1984 ali zamenjam za JUGO
koral. »57-896_3015
Prodam MOTOR BT 50, registriran, nov. Tersoglav, Blejska Dobrava 25, » 83-969_3016
Prodam LADO samaro, letnik september 1987. Ogled popoldne. Bazoviška 17, Radovljica_3017
Bodoči avtoprevozniki pozor! Ugodno prodam ali zamenjam TOVORNJAK kiper FAP 19-tonski, trambus, za osebni avto. Informacije na »51-187 3018
Prodam JUGO 4~ii[ letnik 1985. »34-813 3022
APN 4, odlično ohranjen, starejši, prodam. » 064/632-354__3023
R 4 GTL, motor 1100 cem, letnik 1983, registriran do septembra, dinitriran, garažiran, prodam. Seljakovo nas. 31, Kranj, »27-193, dopoldne 3026 Prodam osebni avto BUGGI 1200, 30 odstotkov ceneje kot v sezoni. Brane Mandelc, Sp. Gorje 80/c, pri Bledu _3029
Prodam PEUGEOT 504, letnik 1979, prevoženih 88.000 km. Plahuta, Pot na Jošta 28, Kranj 3030
Prodam Z 101 GTL, letnik 1986. »39-175__3032
Prodam Z 101 GTL, letnik 3/1987, 25.000 km. Magda Menegalija, Zg. Duplje 83 (avtobusna postaja) 3033
LADO rivo 1300, letnik december 1986, prodam. »061/572-784_3034
Poceni prodam spredaj karambolirano Z 750. Teran, Pristava 58, Tržič 3037 Prodam Z 101, letnik 1977. Robar, »42-108_3039
Prodam R 4 GTL, letnik 1982. Mlekarska 14, Kranj - Čirče 3040
Prodam GOLF JGL, » 51 -577, zvečer
letnik 1982. 3042
Prodam JUGO 45, letnik 1982. Nikolič, Zlato polje 3/e, Kranj 3043
Prodam Z 101, letnik avgust 1984. Đuro Fišteš, Deteljica 6, Tržič - Deteljica
_3045
Prodam MOTOR avtomatik. »26-461, int. 03, dopoldne 3047 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1983. Niko-lič, Jenkova 2, Kranj 3048
Prodam VW, letnik 1976. Mirko Savič,
»25-111_3049
Prodam tomos avtomatik, letnik 1986 in športno KOLO fischer. » 34-185 _3051
Prodam zelo dobro ohranjeno ASĆO-NO 1300, prevoženih 42.000 km. Izidor Mrak, Delnice 6, Poljane 3057 R 4, registriran, letnik 1976, prodam. Potokar, Župančičeva 25, Kranj, » 35-082_3058
Z 101 GTL 55, letnik 1985, prevoženih 33000 km, prodam ali zamenjam za starejši avto. Dimov, Frankovo nas. 61, Škofja Loka, po 15. uri 3061
Prodam VW 411 LE karavan, letnik 1972, MOTOR ainšpric, zelo ohranjen. Informacije na »76-469, v petek popoldne (Petrovič) 3064
Prodam žensko KOLO maraton na 10 prestav. » 064/631 -072_3067
Prodam Z 126 P, letnik avgust 1987. »064/631-072_3068
Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. Lado Skopec, Log 19, Škofja Loka 3070 Prodam Z 101, letnik 1983. Ogled po 14. uri. Milutinovič, Planina 70, Kranj
__3075
Prodam Z 750, registrirano in eno po delih ter AVTOPRIKOLICO. Hrastje 90,
» 38-082_3076
Prodam 126 P, letnik 1981, Tomaž Be-nedičič, Šorlijeva 4, Kranj 3077
Prodam GOLF diesel, letnik 1985, S paket, garažiran. » 26-705 3078
Prodam Z » 37-060
750   SC,   letnik 1979.
3079
Prodam R 4 GTL, letnik 1986. Zalog 11, Cerklje 3080
Prodam Z 128, letnik 12/1987. Zupane, Savska c. 10, Kranj 3081:
Prodam skoraj nov R 4 GTL, tip 2. Zdravko Debelak, Otoče 4, Podnart
_3082
Poceni prodam FIAT 125 P, letnik 1982. Savska c. 56, Kranj 3084
Prodam 126 P, letnik 1977, dobro ohranjen. »25-722_ 3086
Prodam dobro ohranjeno LADO 1500 SL, letnik 1977. Prebačevo 3, Kranj
3090
GOLF diesel, letnik september 1983, garažiran, zelo ohranjen, 63.000 km, prodam. »23-742 _3093
Prodam JUGO 45, letnik 1981. Preba-čevo 58, Kranj_3096
FIAT 131 diesel, karavan, letnik 1978, ugodno prodam. » 78-415 3097 Prodam R 5, letnik 1973, 1. registracija 1977. Jože Jordan, Žiganja vas 75, Du-
plje, »58-190, po 12. uri_3099
Prodam VW 1200, letnik 1976 in levi ter desni BLATNIK za R 18, ugodno.
Sp. Bitnje 47_3102
Ugodno prodam VW 1300, letnik 1972. L. Hrovata 5, stan. 41, »38-009 3106
Prodam GOLF, letnik 1980. »51-121 ~ __3108
Prodam ohranjeno Z 101 GTL, letnik
1983. »36-930_3J09
Prodam JUGO 45, letnik 1985, dodatno opremljen. Starman, Sp. Besnica 142, »40-541_ 3110
Prodam dobro ohranjeno Z 101 GTL, letnik 1983, prevoženih 30.000 km. Go-renjesavska 36/a, Kranj 3111
Prodam GOLF, letnik 1980/81. Brane Puconja, Zl. polje 3/b, Kranj 3114
Prodam MERCEDES 200 D, letnik 1974. » 68-200__3116
Prodam MOTOR z menjalnikom za Z 101, po generalni. »75-713 3117 Prodam TALBOT solaro, letnik 1982. » 80-435_3JM8
JUGO 45 A, letnik marec 1987, pro-
dam.» 39-792__3120
Poceni prodam karamboliran GOLF, letnik 1980. Luže 13, Šenčur 3122 Ugodno prodam obnovljeno, neregi-strirano Z 101. Luže 63, Šenčur 3123 Ugodno prodam Z 101 C, letnik 1980. J. Puharja 3, stan. 21, Kranj_3126
Prodam GOLF JXD.» 57-225 3128 Ugodno prodam GOLF JXD. Andreje vič, Kejžarjeva 25, Jesenice 3129 Prodam JUGO 45 A, letnik 6/1987T Štirn, Breg ob Savi 47, Kranj 3133
NOVO
GOLEN-MODEL
PRAKTIČNO ZA NEGO
IN SHRANJEVANJE VAŠIH ŠKORNJEV
izd*lu|e MAXPIA5T tol:064/2S-6O3
Prodam obnovljeno Z 128, starejši le-tnik. »22-287 _3136
Prodam CITROEN GS, letnik 1979, registriran do oktobra 1989. » 77-889 __3138
Poškodovan JUGO prodam za 600 SM. »51-722 _3142
Nujno prodam OPEL ASCONO 16 S, letnik 1976, registrirana do septembra 1989. Možna zamenjava za manjši avto. »89-012_ 3145
Prodam Z 750 LE, letnik december 1984, prevoženih 14.000 km. »65-073 ___3147
Prodam zelo dobro ohranjen APN 6. »42 319_3151
Prodam VISO 11 RE, letnik 1986, 31.000 km. »26-575_3152
PRIKOLICO za osebni avto, 600 kg, prodam. »70-590 3154
Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 120 L, letnik 1982. »79-459_3156
Prodam VW hrošč, letnik 1970. »45-523_3159
Prodam Z 128, staro 1 leto, pravkar registrirano in kompletni MOTOR za Diano ter ostale dele ter SUZUKIJA 125, letnik 1987, skoraj novega. » 50-826__3160
Prodam Z 750, letnik 1973, NSU 1200, letnik 1971, cela ali po delih in MENJALNIK za Z 101. » 69-971 3162
Prodam PEUGEOT 404, letnik 1972. »51-411_3165
Prodam spredaj zaleteno Z 750, letnik 1981. Brego ob Savi 66, Mavčiče 3168
VW hrošč, letnik 1969, ohranjen, 193.000 km, prodam. » 75-291 3171 Prodam Z 101, letnik 1979, registriran do novembra, cena po dogovoru. »67-220, popoldne_3173
Prodam JUGO 45 AX, VESPO PX 200 E in novo tovorno PRIKOLICO. » 21 -894
__3176
Prodam R 4 GTL, letnik 1986. Letence 4, Golnik 3179
Prodam Z 101 luxe, »22-716
letnik 1977. 3180
Prodam NSU 1000, dobro ohranjen. » 51 -590_31811
Nujno prodam BMW 320, letnik 1979, registriran celo leto. Vrhovnik, Štefe-
tova 15, Kranj - Mlaka_3183
R 4 TLS, dobro ohranjen, ugodno prodam. Prosen, Strahinj 10, Naklo, »48-525_3185
Prodam LADO 1200 S, letnik 1986. Se-Ijakovo nas. 29, Kranj - Stražišče 3186
JUGO 55, letnik 1985, 43.000 km, registriran do 15. 2. 1990, z mnogo dodatne opreme, prodam. » 24-216    3188
Prodam LADO samaro, staro 8 mesecev, prevoženih 4.000 km. »064/622-375_3189
Z 750 de luxe, letnik 1976, tehnično urejen, prodam. Kavar, » 50-069 3195
N0V0-KOZMETIČNI' SALON »CVETA«
vam nudi nego in masažo obraza, epilacijo, depilacijo
nog, pedikuro, manikuro, masažo za sprostitev, masažo proti bolečinam v hrbtenici, masažo in kontrakcije proti celulitu itd.
Tel.: 064 23-083
Zelo ugodno prodam staro SEDEŽNO GARNITURO, PRALNI STROJ in dve
otroški KOLESI. »23-690_3212
Prodam specialno italijansko KOLO in OBLEKO za surf. » 37-694 3072
IZGUBLJENO
27. 2. 1989 ob 16. uri sem na avtobusnem postajališču Labore za smer Dru-lovka - Breg, izgubila ŽENSKO TORBICO z dokumenti in očali. Najditelja prosim, da mi vrne vsaj dokumente in očala na naslov iz dokumentov. Nagrada! 3055
KUPIM
FIAT 126 P, letnik 1984, dobro ohranjen, ugodno prodamo. » 27-441 3197
Z 101 mediteran, letnik 1981, prodam. Vardić Ilija, Škofjeloška c. 19, Kranj -
Stražišče_3199
Prodam FIAT UNO 60 S, letnik 1986, C. Staneta Žagarja 23, Kranj, » 23-291 ___ 3206
Prodam OPEL KADETT 1.3 S, letnik junij 1987. Pristava 104, Tržič_3209
Prodam LADO, letnik 1979. »37-269 _ 3210
Prodam PRIKOLICO za osebni avto.
»064/631 -573_3211
Prodam Z 750, letnik december 1979. »40-698 3214 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. »064/633-710_3217
Prodam Z 128, letnik 12/1986, garaži-rar^Cena 250 mio. »77-870 3218 Prodam obnovljeno Z 101, letnik 1977. ».064/633-570_3219
Prodam Z 101 GTL, letnik 1984, prevo-ggnih 54.000 km, za 1 8 M. » 26-340 Prodam ZASTAVO 850, letnik 1984. Mgfjja Gril, Sp. Duplje 66 a_
RAZNO PRODAM
Prodam ovseno SLAMO in bočno KO SILNICO laverda. » 42-505 2892 Prodam Z 750, letnik 1970, neregistriran, vozen in 2.000 kg fasadnega PESKA, krem, Zreče. Bešter, Zg. Besnica
154Jslap Šum), »40-523_2938
PRALNI STROJ in 40 kosov steklenih PRIZEM ugodno prodam. » 21 -744
Prodam motorno ŽAGO homelite XL avtomatik, motorno nahrbtno ŠKROPILNICO panonija, 16 eolski GUMI X£Zjn 60 vreč APNA. »061/613-056
Prodam varilni TRANSFORMATOR in
SMUČI 190 cm. »79-994_3021
Vodarn rabljen vzidljiv ŠTEDILNIK in °ddam PSA, nemškega ovčarja, stare-
gjjjeta. Zg. Besnica 44_30jM
Prodam 14-colski GUMI VOZ, OBRAČALNIK - konjski. Hlebce 28, Lesce Prosto stoječe LESTVE, dolžine 2 m, ROMIČKE za panje in gajbice prodam, jupaliče 39, Preddvor_ 3104
Prodam otroško POSTELJICO z jogi-lem in 12 kvad. m. PARKETA ter eno ^rečo IZRAVNALNE MASE. Švegelj, |j*opališka 28, Kranj - Kokrica 3134 Prodam novo okroglo MIZO in klubsko MIZO ter nov VRTALNI STROJ iskra.
»39J68 _3144
frodam MOTOR APN 4, ČELADO in MOTOKULTIVATOR honda tip 600, rnalo rabljen. Krmelj, Frankovo nas. 6, Škofja Loka 3158
Kupim TELETA simentalca, starega od
7 do 10 dni. »73-121_28jn
Kupim MOTOR za Fiat 126 P in prodam KUUČAVNICO za bencin, zunanji ROČAJ in ročno zajlo. »46-576 _2948
Kupim nevozen R 12. » 78-693 2975 Kupim mlado KRAVO bohinjko, brejo, 2. ali 3. tele ali s teličkom. Leon Vozlič, Koroška      33,      63325 Šoštanj,
»063/881-161, zvečer_3153
Kupim BIKA simentalca, težkega do 250 kg. Jože Kogovšek, Repnje 66, Vodice_3201
ZAPOSLITVE
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE honorarno zaposli ZASTOPNIKE za prodajo ATLASOV in PRIROČNIKOV - de-
lo ob vikendih. »38-206_2718
Pridno DEKLE ZAPOSLIM v Kava baru.
Šifra: MAREC 1989_2799
Zaradi bolezni potrebujem občasno POMOČ v gospodinjstvu. Šifra: ZA-
NESLJIV PLAČNIK_2830
Stari PRODAJALCI (akviziterji) pridružite nam se za prodajo zanimivega ar-tikla. »33-135, od 19. do 21. ure 2890 Frizerski salon Zinka Smolej v Kranjski gori takoj zaposli FRIZERSKO POMOČNICO, lahlo tudi pripravnico. » 88-754, zvečer ali 88-575, int. 19, dopoldne 2893 Ugoden zaslužek se vam nudi za PRODAJO radiestezije in bioritma. Javite
se! »50-703_2895
Honorarno zaposlim, kasneje možno redno, vestnega in poštenega DELAVCA v čevljarski stroki, z Jesenic ali okolice. Informacije na »37-452 2898 Honorarno zaposlim KV STRUGARJA z večletno prakso. » 77-420 2905 Vestna delavka dobi honorarno popoldansko DELO v Škofji Loki. Šifra: LAHKO UPOKOJENKA_2955
Diskoteka Primadona honorarno ZAPOSLI dve dekleti za pomoč v strežbi.
» 064/68-468_2958
Potrebujem AKVIZITERJE za prodajo . novega artikla. Kandidate prosim, da se oglasijo na »061/612-661, sobota in nedelja, od 13. do 18. ure 2963 Dekle išče DELO v dopoldanskem času. Šifra: POŠTENO 2983 V Kranju nudim honorarno delo ženski za ČIŠČENJE poslovnih prostorov. Delo je v popoldanskih urah. Šifra:
ZANESLJIVOST_2993
Zaposlimo dekle v STREŽBI. Nedelje in prazniki prosto. Pričakujemo resne ponudbe. Šifra: ŠKOFJA LOKA - MA-
REC 1989_3002
Zaposlimo POTNIKA za prodajo najnovejših priročnikov in enciklopedij DR-ŽAVNE ZALOŽBE. » 35-060 3004 AKVIZITERJI - izreden artikel, zažele-na možnost prodaje v dopoldanskem času - izkušnje. Šifra: IZREDEN ARTIKEL_3024
Z nami PRODAJAJ izdelke za vsako družino. Niso knjige, ne kozmetika. Ši-
fra: AVTO_3087
Če želite ob vikendih zaslužiti, potre-bujete avto in trdno voljo. Niso knjige. »38-512, po 20. uri (petek) 3132 Iščem izkušene POTNIKE za prodajo praktičnih pripomočkov. Prevoz in prosti vikendi so vodilo do odličnega zaslužka. Košir ml., Titova 33, Jesenice _ 3146
Turistično društvo Brezje objavlja razpis za honorarno zaposlitev, in sicer: honorarnega RAČUNOVODJO, PAR-KIRARJE za soboto, nedeljo in praznike ter PRODAJALKE v stojnicah. Prednost za zaposlitev imajo dosedanji delavci in domačini. Prošnje je treba poslati na: TD Brezje, do 20. marca 1989. _3166
Sprejmem DELO na dom, z delno investicijo na področju drobne galanterije ali tekstila. Šifra: SPRETNOST IN
IZNAJDLJIVOST_3_192
Takoj zaposlim KV MIZARJA. OD po tečaju DEM. »57-313_3194
Prodam 8 m DRV, motorno ŽAGO stihi 5*1. KOTEL za žganjekuho, 50-litrski in « kub. m. DESK, deb. 25 mm. Janez ggrnlen, Senturška gora 9, Cerklje ^ Prodam JUGO 45, letnik 1984 in barvni TV sony trinitron black, raven ekran 50 crr> ter moško KOLO maraton na 10 Prestav, prenosni KASETOFON z ločnimi zvočniki toshiba - vse novo. * 25-761, int. 393 (v petek popoldne) v H 3184
Prodam TROSED, dva FOTELJA, jedil-KOT, MIZO, štiri STOLE in ŠIVALNI |TROj ruža B Anica vardič, Škofjelo-
Prodam 3 mlade KRAVE, ki bodo v kratkem telile. V Dobje 5, Bled - Ribno _3196
Prodam PRAŠIČE težke 30 kg in KRA-VO, brejo 7 mesecev. Krt, Kurirska 7,
Kranj_3202
Oddam PSA ostrodlakega goniča. Izredno hitreba in bistrega, starega 15
mesecev. » 26-334_3207
Prodam PRAŠIČA za zakol in PRAŠIČ-KE, težke 30 kg ter OVES za seme. Sv. Duh 41, Škofja Loka 3213
OBVESTILA_
SERVIS GOSPODINJSKIH APARA-TOV gorenje na Bledu. Naročila sprejemam med 8. in 9. uro ter T4. in 16. uro. Milan Koprivec, Kolodvorska c.
3/c, » 77-247_233
GRADITELJI - Izdelujem lovilce snega za vse vrste kritin - eternit, tegula, bo-brovec, ovalni strešnik. »21-258, popoldne_2164
ROLETE, ŽALUZIJE, večja popravila, zasteklitev balkonov, naročite samo po »064/75-610. Cena velja na dan naročila, plačilo pri montaži. 2276 KOZMETIČNI ATELJE Irena Mitrovič, Begunjska 7 - nega obraza, telesna masaža, zona terapija. Informacije na » 23-309, od 13. do 19. ure 2767 VODOINSTALACIJE NA HIŠI (novo ali popravila) vam izdelam hitro in kvali-
tetno. » 28-427_2883
BAGAT TEČAJ krojenja in šivanja v Kranju obvešča, da začne z vpisom v nov ZAČETNI IN NADALJEVALNI tečaj 6. marca 1989 ob 15.30, Delavski dom, vhod 6 ali do vpisa na »48-757 _292JI
Nova VIDEOTEKA Original za blagovnico Globus, odprta od 12. do 20. ure. Se priporočamol 2949 NAPELJUJEM električne instalacije.
Šifra: ELEKTRIČAR_2964
Kemično ČISTIM kotle za centralno
ogrevanje. »38-952_3006
NO KK Kranj sklicuje IZREDNI OBČNI ZBOR Konjeniškega kluba Kranj, ki bo v soboto, 4. marca 1989 ob 16. uri na Prešernovi 11/1. v Kranju (prostori VŠOD Kranj). 3020
ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne zavese, lahko naročite - ROLETARSTVO NO-GRAŠEK, Milje 13, 64208 Šenčur ali na »061/50-720 Solidna izdelava, kratki roki, konkurenčne cene (garantirana cena od naročila do montaže). 3036 POPRAVLJAMO kasetofone in radioaparate. »21-267_3112
OPRAVLJAM vsa zidarska dela, keramične in kamnitne obloge. » 74-736 _3175
Sprejmem vsa ZIDARSKA in FASA-
DERSKA dela. »26-729_3182
KRANJČANI! Storite nekaj za svoje zdravje! Nudimo vam MASAŽO in SAVNO. Ob glasbi in osvežilnih pijačah SI S SONČENJEM pod solarijem pridobite lepo polt! VABIMO vas vsak dan, razen ponedeljka, od 17. do 22. ure, torek samo za ženske. SAVNA KLUB - za Globusom, » 21-927 3203
Iščem PRODAJALCE za prodajo otro-škega izdelka. »37-553 od 11. do 14. ure
PRIREDITVE
GD Mavčiče prireja zabavo ob Dnevu žena v soboto, 4. marca ob 20. uri. Za ples in zabavo bo poskrbela Zdenka iz Ljubljane, istočasno pa iskreno čestitamo za 8 marec vsem članicam in ostalim krajankam. 2923
ŽIVALI
fi^H-Kranj - Stražišče
Prodam 20 do 50 kg težke PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 2820 Prodam 10 dni staro TELIČKO. Jezerska c. 91, Kranj_2966
V aprilu in maju bom prodajal rjave in grahaste JARKICE. Sprejemam naročila. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 3052 Prodam PRAŠIČE za zakol. Kidričeva 45, Škofja Loka,»064/633-373 3063 Črno-bele TELIČKE, rodovniškega po-rekla, prodam. Porenta, Sp. Bitnje 19,
Žabnica_3071
Prodam TELETA za zakol in 2.000 kg
SENA. Kovor 37, » 57-806_3074
Prodam teden dni staro črno-belo TELIČKO in bukova DRVA. Gorice 11,
Golnik_ 3107
KOBILO noring, staro 8 let, prodam. Pregrad, Vaše 31/k, Medvode 3135 Prodam 2 PRAŠIČA za zakol, težka okoli 100 kg, krmljena z domačo krmo.
» 40-635_3141
Prodam   težko   KRAVO   za zakol
društvo upokojencev preddvor obvešča svoje Člane, da bo letna konferenca v soboto, dne 4. 3. 1989 ob 15. uri v domu krajanov preddvor.
vljudno vabljeni!
OSTALO
Za 1-letno deklico iščem dopoldansko VARSTVO na našem domu. Cankarje-
va 48, Radovljica_2532
Prodam dekliško obhajilno OBLEKO. »47-844 2796
Prodam neškropljena JABOLKA voš-čenke. Sp. Duplje 85 (Pavlin) 2874
Iščem VARSTVO za 1-letno deklico na našem domu. Vodopivec, Dražgoka 5, Kranj, »22-681, od 16. do 18. ure 2889
Prodam SENO. Naslov v oglasnem oddelku^_2934
Poceni prodam otroško POSTELJICO z jogijem in športni VOZIČEK peg. »33-727_2946
Prodam dve SLIKI priznanega slovenskega akademskega slikarja (akvarel). Klicati na » 35-004, v soboto in nedeljo ves dan 2965 Prodam belo ZIBELKO in ležalni kombiniran STOLČEK. Cena 35 SM. Perko, Tuga Vidmarja 10, Kranj, » 34-585 _2969
Iščemo žensko, vdovo ali samsko, z otrokom, staro od 40 do 50 let, ki bi poskrbela in postregla mami, ki je zaradi starosti onemogla. Vse ostalo se pogovorimo osebno. Šifra: DOBRO PLAČAMO 2997
Prodam polovico mlade GOVEDI. Luže
38, Šenčur_3019
Prodam SENO. Žagar, Mevkuž 20, Zg.
Gorje
3028
Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor. Velesovska c. 13, Šenčur 3038 KLAVIR, starejši, nujno in poceni prodam. Planine, Mače 16/a, Preddvor _3101
Prodam 80-basno klavirsko HARMONIKO. Škerjanc, Senturška gora 1,
Cerklje_3115
Ugodno prodam sočna JABOLKA. Štular, Srakovlje 4, Kranj 3150 Prodam krmilni KROMPIR. Pipanova 44, Šenčur_3172
POZNANSTVA
Petdeseta pomlad mi prihaja, jaz pa sem še vedno sam. Sem veren fant in imam svojo kmetijo na Gorenjskem. Delam od jutra do večera, toda ne vem za koga. Vsega imam dovolj, le tebe ni od nikoder. Če si vdova ali dekle z otrokom, ki je zaželen, se mi oglasi. Šifra: VERA, UPANJE, LJUBEZEN 2996
Vabimo vas v PIVNICO EVROPA na izbrane jedi (tudi odlične pice) in pijače po konkurenčnih cenah
Prijetno je posedeti
pri nas! V ponedeljek, torek
in Sredo bodo prijetno popoldne popestrili s programom učenci
Glasbene šole iz Kranja.
Pričetek programa ob 16. uril Vabljeni!
f
VLASTA RUPAR
finančni biro
Vodenje poslovnih knjig obrtnikov z
najsodobnejšimi programi in računalnikom, Partizanska 8, 64290 Tržič Telefonske informacije na tel.: 064/51-554, odprto vsak dan od 7. -14. ure
HITROST IN KVALITETA JE NAŠ SLOGAN!
Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta
JOŽA AŽMANA
se iskreno zahvaljujemo svem, ki ste se ga spomnili in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala velja dr. Potočnikovi za dolgoletno skrb med njegovo zahrbtno boleznijo, govornikom, članom LD Kropa za organizacijo in spremstvo na zadnji poti ter g. župniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
Zg. Dobrava, 18. februarja 1989
	
	Pomlad na vrt bo naš prišla,
	čakala bo, da prideš ti
	in sedla bo na rosna tla
	ter zajokala, ker te ni.
	Danes mineva leto dni, odkar
	nas je nepričakovano zapustil
	oče in stari ata
ALFONZ RIBNIKAR	
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov	
	grob.
	VSI NJEGOVI
3200    »42-511
3187
Sporočamo žalostno vest, da je 1. marca 1989 po hudi bolezni ugasnilo srce našega dragega očeti
ZMAGA MAJNIKA
Pogreb pokojnika bo v nedeljo izpred hiše žalosti v Godiču ob 14.30 na pokopališče v Mekinjah.
Žalujoči: žena Ani, sin Robin z družino, sin Pavel, hčerke Darja, Liljana in Breda z družinami ter sestra Maruša z družino
Kamnik, Kranj, Ljubjana, 2. marca 1989
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedka, brata in strica
STANETA ŽUMRA
iz Trboj 18
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v tem težkem trenutku stali ob strani, nam izrekli sožalje in darovali cvetje ter vse ostalo. Zahvaljujemo se dr. Bajžlju iz Stražišča in dr. Potok&r-jevi z Golnika za lajšanje bolečin, g. župniku za lep pogrebni obred. Enako tudi cerkvenim pevcem iz Trboj in vsem ostalim, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsem iskrena hvala.
ŽALUJOČI: žena Danica, hčerki Jožica in Cvetka z družino ter ostalo sorodstvo
Trboje, Litija, Šentvid, Jesenice, Jablanica
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
VINKA JEZERSKA
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in DPO za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju UKC Golnik, zlasti pa še osebju Zdravstvenega doma Žiri za nesebično pomoč v dolgotrajni bolezni.
ŽALUJOČA: žena in sin z družino
ZAHVALA
Na poti svojega življenja je omahnil naš brat, stric, nečak in svak
FRANC KOSEC
iz Sp. Brnika
Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom za pomoč v najtežjih dneh, vsem sorodnikom, sodelavcem in prijateljem, ki ste se od njega poslovili ter ga pospremili k zadnjemu počitku. Hvala tudi sindikatu Planike Kranj ter g. župniku in pevcem za lep pogrebni obred.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, babice, prababice in tete
FRANČIŠKE JAMNIK
upokojenke
se zahvaljujemo vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili njen spomin, nam izrekli pisno ali ustno sožalje.
VSI NJENI
Dorfarje, Kranj, 14. februarja 1989
/llOVJCE IN DOGODKI
Radovljiški sindikat lani in letos
Delitev članarine ni obrobni problem
Radovljica, 28. februarja - "V občinskem sindikalnem svetu smo zadnje čase po eni strani izpostavljeni ostri kritiki članstva, da sindikat nima nobene moči in veljave in da je zlepljen z oblastjo, po drugi strani pa se vse več delavcev obrača na nas, da bi posredovali pri reševanju problemov gospodarjenja in vodenja, pri delitvi osebnih dohodkov, pri nesoglasjih, ki nastajajo v medsebojnih odnosih..." je ena od ugotovitev, ki jo je v poročilo o lanskem delu občinske sindikalne organizacije zapisal predsednik Ciril Ažman.
Poročilo je sicer kratko, vendar precej splošno in premalo (samo)kritično - tudi v tistem delu, ko je govora o (samovoljni) delitvi sindikalne članarine. Dejstvo, da dve organizaciji v občini, Veriga in Psihiatrična bolnica Begunje "trmasto vztrajata pri svojih sklepih", ni le formalno, temveč predvsem vsebinsko vprašanje, ki ga je mogoče razumeti le kot obliko protesta zoper delo sindikata, zoper preveliko število plačanih sindikalnih funkcionarjev in delavcev, zoper dejavnosti, ki nimajo pravega učinka (zbor samoupra-vljalcev v Kragujevcu je čisto zapravljanje denarja, preneka-teri sestanek le mlatenje prazne slame)... "Vprašanje delitve članarine je tesno povezano s prenovo sindikata," je na torkovi seji radovljiškega sindikalnega sveta dejal Vladimir Silič in opo-
zoril na to, kaj se lahko zgodi, če bodo nekateri, tudi na republiški ravni, jemali to vprašanje kot obrobno: ko se bodo delavci "preštevali" in s podpisom potrjevali članstvo, se lahko primeri, da bo prišlo do organiziranja novih, neodvisnih sindikatov - z boljšo vsebino in nižjo članarino. Silič je bil tudi sicer zelo kritičen do dela sindikata in do njegovih načrtov po prenovi. "Gradivo je napisano preveč zapleteno. Prepričan sem, da večina delavcev ne ve, kaj pomenijo izrazi politični marketing, kritična distanca, integrativna vloga sindikata..." je dejal in se zavzel za to, da bi bilo gradivo vsaj tako razumljivo, kot so stavkovna pravila.
Miran Stegne, član predsedstva republiškega sindikalnega
sveta, je komentiral Siličeve kri-
Srečanje slovenskih numizmatikov
Ljubljana, 1. marca - Numizmatično društvo Slovenije v Ljubljani organizira v soboto in nedeljo, 4. in 5. marca 1989, srečanje zbirateljev starega denarja, značk, odlikovanj, starih razglednic in drugih drobnih starinskih predmetov. Oba dneva se bodo udeleženci zbirali od 8. ure dalje v paviljonu Jurček na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
V društvu, ki deluje samostojno od 1956. leta, je sedaj prek 400 članov iz vse Slovenije in nekaj celo iz drugih republik. Čeprav deluje v Sloveniji še pet nu-
mizmatičnih društev, je še vedno veliko numizmatikov neorganiziranih. Predvsem te ljubitelje starinskih predmetov želijo organizatorji privabiti v društvo, kjer jim ponujajo vrsto ugodnosti. Osnovni motiv društvenega dela je kulturno poslanstvo, saj z njim ohranjajo našo bogato kulturno dediščino in razširjajo znanje o naši preteklosti. K temu delu sodijo tudi redna srečanja dvakrat v letu, na katerih se zbere tudi prek 500 udeležencev in si izmenjuje zbrane predmete.
S. Saje
SERVIS ZA OBČASNO VARSTVO OTROK NA DOMU -PEDENfPED Starši!
Želite si obiskati kino, gledališče, uživati na koncertu
ali se sprostiti v družbi prijateljev, pa nimate preskrbljenega varstva otrok. Nudimo vam možnost, da brez skrbi odidete od doma, mi pa bomo medtem varovali vašega otroka Prva priložnost — osmi marec Pokličete nas lahko VSAK DELAVNIK od 12.00 do 16.00
ure,
na tel. štev:24-781
Kolesar v avto
Kranj, 27. februarja - 23-letni voznik osebnega avtomobila Matjaž Sajovic iz Kranja je vozil po Zadružni ulici, ko mu je nenadoma zapeljal na pot kolesar. 10-letni Miha J. se je zaletel v avto, padel in obležal na cesti hudo ranjen. Odpeljali so ga v Klinični center.
Dva ranjena v verigi trčenj
Belca, 26. februarja - Dva
udeleženca sta bila hudo ranjena v nesreči, ki se je primerila na cesti med Jesenicami in Kranjsko goro. Povzročil jo je voznik osebnega avtomobila , 33-letni Vlado Bešter iz Ljubljane. Njegov avto je na zasneženi in spolzki cesti v ovinku zaneslo čez sredinsko-črto, kjer je trčil v
Pavel Žerovnik, predsednik izvršnega sveta: "Sodelovanje s sindikatom je bilo dobro, vendar ne tako, da bi vsi vedno trobili v isti rog."
Ludvik Kerčmar, direktor hotela Park na Bledu: "Problem ni le pomanjkanje snega, zaskrbljeni smo tudi nad sedanjim političnim in gospodarskim položajem naše države. Amerikanci, ki prihajajo k nam, ne vedo, kje je Bled in kje Priština, vedo le, da je oboje v Jugoslaviji."
tične pripombe, sicer pa je dejal, da bi bilo mogoče na rovaš nekaterih dejavnosti, solidarnostne pomoči in manjšega števila funkcionarjev deliti članarino drugače in v korist osnovnih organizacij - le dogovoriti bi se bilo treba o tem! Da bi bil postopek res tako preprost, dvomimo - tudi zato, ker doslej še nikomur ni zrasla tako velika noga, da bi sebe brcnil v zadnjico (kot je slikovito dejal eden od razpra-vljalcev).
C. Zaplotnik
V nedeljo v Poljanah
Razstava ročnih del in domačih jedi
Poljane, 24. februarja -
Aktiv kmečkih žena Poljane vabi v nedeljo, 5. marca, v kulturni dom v Poljane na ogled ročnih del in domačih jedi. Razstava bo odprta od osmih zjutraj do šestih zvečer. Ob pol devetih bo krajša slovesnost s kulturnim programom.
C. Z.
V soboto v Lescah
Občni zbor
turističnega
društva
Lesce, 1. marca - Turistično društvo Lesce vabi vse člane in prijatelje turizma na 31. redni občni zbor, ki bo (z običajnim dnevnim redom) v soboto ob 18. uri v osnovni šoli v Lescah. Zbor bodo popestrili s kulturno-zabav-nim programom, v katerem bodo sodelovali dramski igralec Jože Logar in glasbeniki Franc Kor-bar, Magda Koren, Srečo Mihel-čič in Darko Pire. Po občnem zboru bo v Družbenem centru družabno srečanje ob plesni glasbi kvinteta Sava.
C. Z.
nasproti vozeči osebni avto Safe-ta Baltiča iz Sanskega mostu, ki začasno živi in dela v Avstriji. V Baltičev avto je trčil še avtobus, ki ga je za njim pripeljal Ivan Grubiša s Sinja. To pa še ni bilo vse. Iz jeseniške smeri je pripeljal drug avtobus, vozil ga je Jože Remar, star 33 let, z Jesenic, ki na zasneženi cesti ni uspel pravi čas ustaviti in je trčil v prvi avtobus. V nesreči sta bila voznika Remar in Bešter hudo ranjena. Potnikom v avtobusih na srečo ni bilo nič.
Praktični kmetijski pouk na enem mestu
Posestvo je pomembno za obstoj in razvoj šole
Kranj, 23. februarja - Srednja mlekarska in kmetijska šola v Kranju je konec decembra sklenila z Gorenjsko kmetijsko zadrugo - TZO Naklo pogodbo, s katero je na kmetijskem posestvu v Strahinju dobila za potrebe praktičnega pouka v trajno last stanovanjsko hišo, goveji hlev, senik in druge gospodarske objekte ter v dolgoročni brezplačni zakup trideset hektarov kmetijskih zemljišč in deset hektarov gozda. Šola bo od zadruge odkupila še kmetijsko mehanizacijo, čredo (okrog dvajset krav in nekaj mlade živine), reprodukcijski material in nedo-
končane izdelke. Kot je povedal ravnatelj šole Štefan Oštir, jih je nakup posestva stal 450 milijonov dinarjev. 220 milijonov so zbrali v gorenjskih preskrboval-nih skupnostih, 170 milijonov dinarjev je posodila Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije, ostalo pa so (bodo) prispevale nekatere gorenjske kmetijske organizacije. Ker se v kranjski šoli izobražujejo za kmetijske poklice tudi dijaki iz ljubljanskega območja, pričakujejo pri urejanju posestva tudi pomoč iz tega dela. Janko Šumi, direktor Gorenjske kmetijske zadruge, je povedal, da so že prosili
kmetijske in trgovske organizacije v Sloveniji in Jugoslaviji za pomoč pri opremljanju šolskega posestva in da je, sodeč po prvih stikih in obljubah, pričakovati kar dober odziv.
Šola bo s posestvom začela samostojno gospodariti 1. aprila letos in bo, vsaj tako je zapisano, delo zastavila tako, da bo poslovala brez izgube. Dodatni dohodek bo ustvarjala s prirejanjem strokovnih seminarjev, izletov in tečajev za varno in smotrno delo s kmetijskimi stroji ter z izobraževanjem kmečkih žena.
C. Zaplotnik
Drugi gorenjski natečaj za turistični spominek
Cvetnonedeljski šopek
Kranj, 1. marca - Butare cvetne nedelje, narejene iz pisano pobarvanega oblanja so Barbaro Goričan iz Ljubljane napotile k novemu in svežemu razmišljanja o turističnem spominiku, ki temelji na naši kulturni dediščini. Iz pobarvanega oblanja je namreč naredila šopke in z njimi pobrala drugo nagrado na gorenjskem natečaju za turistični spominek. Prve niso podelili, enakovredni tretji nagradi pa sta prejela Jernej Kosmač iz Tržiča za lesene izdelke in Branimir Kostič z Vrhnike za izrezanko, ki je prav tako zelo zanimiva in izvirna zamisel.
Gorenjska turistična zveza in njen Biro za ekonomsko propagando sta lani razpisala že drugi natečaj za turistični spominek, prispelo je 135 izdelkov 63 izdelovalcev iz vse Slovenije. Ocenila jih je komisija, vodil jo je znani slovenski etnolog dr. Janez Bogataj, ki je dejal, da so najprej napravili ožji izbor, nekatere izdelke so izločili zaradi drobnih pomanjkljivpsti, druge zaradi slabega oblikovanja. Ponovno se je pokazalo, da je na Slovenskem veliko ljudi, ki znajo marsikaj narediti, poleg prodaje pa je največji problem oblikovanje.
Prve nagrade komisija ni podelila, drugo pa soglasno Barbari Goričan iz Ljubljane za šopke iz oblanja, ki jim manjka le še primerna embalaža. Njeni šopki so resnično sveža zamisel, ki sloni na dediščini cvetnonedelj-skih butaric, tudi v prodajnem smislu lahko postanejo privlačen turistični spominek, ne predrag, obetavno prodajo pa mu napoveduje tudi trenutna moda umetnega cvetja, predvsem iz tkanin.
Podelili so dve tretji nagradi. Jerneju Kosmaču iz Tržiča za niz lesenih izdelkov, pri katerih ohranja dediščino, poleg ročno izrezljanih predmetov je najbolj zanimiva čevljarska svetilka. Branimir Kostič z Vrhnike pa je bil nagrajen za izvirno zamisel, za izrezanko z kartona, ki jo je napravil kot pomanjsanje arhitekturno zanimivega objekta, iz-rezanki pa je priloženo spremno besedilo. Zamisel je resnično zanimiva, saj gre v bistvu za celovit pristop, izrezanka pa bi lahko imela tudi učni pomen, saj otroci radi izrezujejo in sesta-
Barbara Goričan (na sliki) je bila nagrajena za šopke iz pisanega oblanja (na sredi mize pred njo). Foto F. Perdan
vljajo, pri tem pa bi spoznavali našo arhitekturno dediščino.
Podelili so še tri posebna priznanja za kakovost izdelkov, ki so prišli v ožji izbor. Za modele za izdelavo medenega peciva ga je prejel Dušan Tomšič iz Borovnice, za mengeški slamnati ce-kar Matilda Prosenc iz Vira pri Domžalah, za ragljo Franc Pa-hovnik iz Gornjega grada ter za lončenega prašiška in škropil-
nik znani lončar Karol Žuman iz Ljutomera.
Natečaja so se torej res udeležili izdelovalci iz vse Slovenije, znova se je pokazalo, da jim ustvarjalnosti ne manjka. Upajmo, da bo Gorenjski turistični zvezi uspelo utreti vsaj najboljšim izdelkom pot na trg, saj je to seveda motiv, ki privablja izdelovalce, nagrade so le simbolične.
M. Volčjak
Izigravanje zakona o Triglavskem narodnem parku
Pretveze in zveze
Bled, 28. februarja - Svet Triglavskega narodnega parka je na torkovi seji sprejel pobudo njegovega predsednika dr. Matjaža Kmecla, da bi obvestili republiški izvršni svet o tem, da zaradi premalo odgovornega ravnanja upravnih organov in ne dovolj učinkovitega nadzora inšpekcijskih služb nastaja v parku veliko prostorskih problemov, ki jih delovna organizacija TNP registrira, nima pa možnosti za ukrepanje.
"V park se posega v nasprotju z zakonom o TNP, predpisi in občinskim družbenim planom," je dejala direktorica parkovne uprave Marija Zu-pančič-Vičar, ki je tudi terjala, da bi v primerih, ko občinske inšpekcijske službe ne bi bile povsem kos nalogam, ukrepale republiške. Dr. Kmecl je še pripomnil, da bi bilo teh problemov manj, če bi imeli pravno državo, v kateri bi bile upravne, sodne in izvršilne funkcije ločene in se ne bi delalo na lepe oči in prijateljstva.
Čeprav je na območju parka veliko nerešenih prostorskih problemov še iz časa pred sprejetjem zakona, pa se pojavljajo novi tudi zdaj, ko zakon velja. Njegova določila se poskuša izigrati na različne načine, največkrat pa tako, da se pod pretvezo obnove gospodarskega objekta ali gradnje nove stanovanjske hiše "skrije" počitniška hiša ali hišica. Do
takšnih in podobnih primerov prihaja večkrat zaradi premajhne odgovornosti upravnih organov, ki odobrijo poseg v prostor, ne da bi - kljub dogovoru o sodelovanju in skupnem razčiščevanju spornih zadev - vprašali park za mnenje ali ga vsaj obvestili.
Veliko problemov je pri varovanju okolja: poleg starih žarišč (Bohinjsko jezero, reka Koritnica) se predvsem v visokogorju pojavljajo nova. Čeprav v parkovni ustanovi ob vsaki gradnji planinskih postojank zahtevajo tudi rešitev sanitarno-tehničnih in ekoloških vprašanj, povsod tega dosledno ne upoštevajo (primera sta koča pri Triglavskih jezerih in koča na Planini pri jezeru). Uroš Vidmar iz Gozdnega gospodarstva Bled je ob tem dejal, da se kot gozdar in nara-vovarstvenik ne more strinjati z načrtovanimi posegi žični-čarjev na Voglu. Ker gre za
Ker so načrti Alpetoura ob Bohinjskem jezeru v precejšnjem nasprotju z usmeritvijo parka in prizadevanji za izboljšanje kakovosti jezerske vode, bodo v delovni organizaciji TNP proti sprejemu dopolnil srednjeročnega družbenega plana, ki zadevajo jezero, vse dotlej, dokler ne bo povsem razčiščeno, kaj se bo tam delalo.
moreno, je vsak poseg v ta del tvegan - še posebej zato, ker ži-čničarji že pri dosedanjih posegih niso naredili vsega, kar bi morali (zatravitev). Posledice so dobro vidne: hudourniške vode odnašajo grušč v gozdove.
Poseben problem ostaja še naprej Bohinjsko jezero. Dr. Danijel Vrhovšek z Biotehniške fakultete v Ljubljani je z
analizami ugotovil, da se je lani kakovost jezerske vode še poslabšala in da bi morali takoj prekiniti z onesnaževanjem, ki ga lahko nadzorujemo. V jezeru so našli 22 novih vrst alg, kar samo kaže na to, da je jezero vse bogatejše s hranilnimi snovmi (beri: z umazanijo!).
C. Zaplotnik
oumoipUos
SVEZI CVET
izraz vaše prave pozornosti
6., 7. in 8. marca vas pričakuje ELGO v Lescah