Leto XXVI.
TRGOVSKI UST
Časopis sa trgovino,	induMtrilo.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za '/» leta 50 lir, za '/< leta 25 Ur, mesečno 9 Ur. Te denska Izdaja letno 50 lir.
Plača ln toži se v Ljubljani.
CONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblicitA di provenienza italiana ed estera: ISTITUTO ECONOM1CO ITALIANO-CHIARI (Brescia).
Številka 60.
Uredništvo: Ljubljana Gregorčičeva ulica 23. Tel 25-52. UDrava: Gregor čičeva ul. 27. Tel. 47-61 Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranil uicl v Ljubljani it. 11.953
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE iz Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-CHIARI (Brescia).
Izhaia
vsak torek in petek
Ljubljana, torek 27. julija 7943-XXI
Cena St 0 80
Spremembe železniških pristojbin za opravo carinskih, davčnih in policijskih obličnosti
Visoki komisar /.a Ljubljansko pokrajino je izdal
smatrajoč za umestno, da se poenotijo železniške pristojbine za opravo carinskih, davčnih in policijskih obličnosti, naslednjo na-redbo:
Cl. 1. — Z veljavnostjo od 1. julija 1943-XXI se železniške pristojbine za opravo carinskih, davčnih in policijskih obličnosti iz bivše jugoslovanske blagovne tarife —- prvega zvezka, odseka V/12/A, odobrene z odločbo ministrstva za promet G. D. 22.198/38, nadomeščajo s postranskimi carinskimi pristojbinami, ki so v veljavi v dtugih pokrajinah Kraljevine, a samo glede prevozov inozemskega blaga na provozu, uvozu ali pri izvozu iz Ljubljanske pokrajine, opremljenega s carinsko jamstveno pobotnico, izdano neposredno °d drugih carinarnic ali naslovljeno nanje.
Te pristojbine se zaračunajo sa-fflo enkrat za vso italijansko progo, vštevši progo Ljubljanske pokrajine.
01. 2. — Od istega dne dalje se
postranske pristojbine bivše jugoslovanske tarife iz prednjega člena,!. uporabljajo na blago v prometu med Ljubljansko pokrajino in ostalim ozemljem Kraljevine samo tedaj, kolikor se opravila in obličnosti dejansko opravijo pri ljubljanski carinarnici radi pobiranja uvoznih in izvoznih pristojbin Ljubljanske pokrajine, pri čemer se izda pobotnica ali kaka druga carinska listina.
Cl. 3. — V vseli drugih primerili ostanejo železniške pristojbine za opravo carinskih, davčnih ali Policijskih obličnosti kakor tudi navodila za njih uporabo nespremenjeno v veljavi.
Ljubljana 17. julija 1943-XXI.
Sprememba pri Nadzorstvenem uradu za zaščito štednje in dajanje posojil
Visoki komisar je imenoval za vodjo Nadzorstvenega urada za zaščito štednje in dajanje posojil iz čl. 3. naredbe z dne 20. decembra 1941 dr. Medoro Ferorellija iz zavoda Banca d’Italia.
Uvoz radijskih aparatov
Pokrajinski svet korporacij objavlja;
V	skladu z normami, ki jih je izdalo Prometno ministrstvo sporazumno z Ministrstvom za izmenjavo in valute, se odreja sledeče:
Za uvoz iz inozemstva radio-električnih aparatov (radiotele-grafskih, radiolelefonskih in radiofonskih), zvočnikov in radio-žarnic morajo tvrdke predložiti prošnjo na kolkovanem papirju za 6,— lir Visokemu komisariatu po lastnem sindikatnem združenju, ki bo prošnjo dostavilo s svojim mnenjem Pokrajinskemu svetu korporadij, da o (njej odloči Odbor za uvoz in izvoz pri Visokem komisariatu. Prošnji mora biti priložena listina, ki dokazuje izvor blaga.
Zasebniki morajo prošnji priložiti te listine:
a)	anagrafsko potrdilo o bivališču;
Proglas	Kralja
italijanskemu
Vladar je osebno prevzel poveljstvo nad Oboroženimi silami Maršal Badoglio imenovan za predsednika vlade
Agencija Stefani poroča:
Rim, 26. julija s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je sprejel ostavko na mesto predsednika vlade in prvega ministra-tajnika, ki jo je podal Nj. Eksc. Benito M u s s o 1 i n i, ter je za predsednika vlade in prvega ministra imenoval Nj. Eksc. viteza in maršala Italije Pietra Badoglia.
Proglas Nj. Vel. Kralja in Cesarja
Rim, 25. julija, s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je dal Italijanom naslednji oklic:
Italijani! Od danes naprej prevzemam poveljstvo nad vsemi oboroženimi silami. V slovesni uri, ki leži nad usodo domovine, naj vsakdo spet zavzame mesto, kamor ga kličejo dolžnost, zvestoba in boj. Ne sme se trpeti noben korak vstran, ne smejo se dovoliti nobeni očitki. Sleherni Italijan naj se prikloni pred hudimi ranami, ki so raztrgale svetla tla domovine.
Italija bo po hrabrosti svojih oboroženih sil, po odločni volji vseh državljanov, v spoštovanju ustanov, ki so jo vedno krepile, spet našla pot navzgor in pot za dvig.
Italijani! Danes sem bolj kakor kdaj koli neločljivo združen z vami po neomajni veri v neumrljivost domovine.
Podpisan: Viktor Emanuel.
Sopodpisan: Pietro Badoglio.
Proglas maršala Badoglia
Rim, 25. julija 1943. Nj. Eksc. maršal Italije Pietro Badoglio je Italijanom dal naslednji oklic:
Italijani! Na zapoved N j. Vel. Kralja in Cesarja prevzemam vojaško vlado nad državo, in sicer z vso oblastjo. Vojna se nadaljuje. Italija, trdo zadeta v svojih napadenih pokrajinah, v svojih uničenih mestih, ohranja zvestobo dani besedi kol ljubosumna varuhinja svojih tisočletnih izročil. Naj se strnejo vrste okoli Nj. Vel. Kralja in Cesarja, ki je živa podoba domovine ter vzgled za vse. Prejeto naročilo je jasno in razločno ter se bo izvajalo z vso natančnostjo. Kdor si umišlja, da bo mogel ovirati redni razvoj, ali kdor bi skušal motiti javni red, bo neusmiljeno udarjen.
Živela Italija! Živel Kralj!
Podpisan: maršal Italije Pietro Badoglio.
Poziv predsednika vlade prebivalstvu
Rim, 26. julija. AS: Predsednik vlade in maršal Italije, Pietro Badoglio je naslovil na ljudstvo naslednji poziv:	,	ii	,,.
Italijani! Po oklicu Nj. Vel. Kralja in Cesarja Italijanom in po mojem razglasu naj vsakdo zavzame svoje mesto pri delu in odgovornosti. Ni čas, da bi se predajali demonstracijam, ki ne bodo dopuščene. Težka ura, ki jo preživljamo, nalaga lvsakomur resnost, disciplino, rodoljubje, prežeto s predanostjo najvišjim koristim naroda. Prepovedana so zbiranja in javna oblast ima ukaz razpršiti jih neusmiljeno.
Podpis: Badoglio.
več tudi pravilno predelavo lesa. Neobhodno je nadalje potrebno, da »e regulirajo hudourniki, da se v bodoče preprečijo velike škode. Država je že dala v ta namen 500 milijonov lejev na razpolago, nadaljnjih 307 milijonov lejev pa je pripravljenih.
O lesni proizvodnji v letošnjem letu je dejal minister, da je bil letošnji produkcijski program določen na 735.000 vagonov drv in da je bilo do 1. maja že izgotovljenih 457.723 vagonov. Ostanek drv bo gotov do' 15. septembra. Koristnega lesa se je posekalo do 1. maja 2,133.000 kubikov. Produkcijski načrt za lesovino v višini 119.000 kub. metrov se je v celoti izvedel. Od železniških pragov je dosedaj že izdelanih 325.000 hrastovih in 508.O0O bukovih pragov. Še nadaljnjih 800.000 bukovih pragov pa se bo izdelalo.
Novo ustanovljeni gozdarski šoli v Kišinevu in Curtea de Argesch sta vedno bolj obiskovani od dijakov ter bosta kmalu dale gozdne strokovnjake. Transportne razmere so se zboljšale in ne povzroča odvoz lesa nobene posebne težkoče. Ponudba koristnega lesa pa seveda še vedno zaostaja za povpraševanjem. Zelo mnogo lesa se potrebuje za izdelavo zabojev, ki se bodo posebno potrebovali zaradi dobre sadne letine, ki se obljublja. Oskrba z drvmi se je znatno zboljšala, kar kaže tudi to, da so se v ulicah v Bukarešti zopet pojavili prodajalci drv s svojimi malimi, vozički, ki ponujajo po 100 do 150 kg drv po hišah. Prodajajo sicer drva po višjih cenah, kakor so maksimalne, toda že samo njih pojav na ulicah je dokaz, da sei je oskrba z drvmi zboljšala.
Italijanski	dav
Poročali smo že o načelih finančne politike ministra Aeerba, kakor jih je ta razložil v parlamentu. Minister Acerbo je v svojih izvajanjih naglasil, da se mora vojna plačevati v prvi vrsti z davki. Zato je napovedal davčno reformo in zvišanje davkov. To je tudi utemeljeno, ker je" davčni pritisk v Italiji mnogo l^žji ko v drugih državah. Medtem se je davčna reforma že začela izvajati in so se nekateri davki že zvišali. Tako bo zvišan zemljiški davek \ 1. 1944. od 3 na 5 odstotkov, dohodnina — razen na dohodke od čistih plač — se zviša za 4 odstotke. Zvišanje zemljiškega davka bo dalo za 140 milijonov lir več dohodkov, da bo ves donos zemljiškega davka narasel na 370 milijonov lir. Zvišanje dohodnine bo prineslo državi 750 milijonov lir. Dividendni davek se je zvišal na delnice od 10 na 20, na druge vrednostne papirje pa od 15 na 25 odstotkov in bi zvišanje povečalo državne dohodke za 125 milijonov lir. Uvedel se je nadalje nov davek na kapitalne donose zasebnih podjetij in nedelniških družb v višini 10 odstotkov njih dohodkov. Ta posebni davek bo dal — kakor se računa — dvakrat toliko ko davek na delniške družbe.
Uvedel se je ludi vojni davek od najemnin, za katere ne velja prepoved njih zvišanja. Novi davek znaša 30 odstotkov najemnine, ki ki presega njih splošno normalno višino. Drugi davčni ukrepi veljajo prenosu nepremičnin, trgovskih in vrednostnih papirjev. Prirastka-rina za nepremičnine se je odpravila, zvišala pa se je normalna registrirna pristojbina pri prenosu lastninske pravice na nepremičninah. Tudi vse druge pristojbine za registracijo so se zvišale od 30 do 100%. Odpravila se je dolžnost, da se je moralo pri nakupu borznih delnic kupiti določeno število
3odstotnih zakladnih listov. Namesto davka na večjo vrednost delnic se je uvedel nov davek, da se plačajo 3 odstotki od normalne vrednosti delnice in 20 odstotkov od normalno vrednost presegajoče tečajne vrednosti. Pri tem je dobil finančni minister pooblastilo, da spreminja odstotno višino od 10—60 odstotkov. Minister se je tega pooblastila tudi poslužil in določil odstotni del na 35 odstotkov. Ostale določbe veljajo davku na dodelitev delnic in davku na zvišanje nominalne vrednosti. Ta stopnja se more gibati med 8 do 40 odstotki in je trenutno določena na 20%. Nadaljnji davčni ukrepi veljajo za vojne dobave.
Zboljšanje rumun-skem	lesnem
b) izjavo, ki je lahko na prošnji sami, o plemenu, kateremu pripada interesent;
c) potrdilo o abonmaju za poslušanje radiooddaj.
Na letni skupščini romunskega društva za pospeševanje gozdarstva je podal romunski kmetijski in gozdarski minister Aurelian Paiia nekatere zanimiva podatke o stanju romunskega lesnega trga. Uvodoma svojih izvajanj je po-vdaril, da se kljub vojnim težko-čam izvaja pogozdovanje po načrtu. Zadnje leto se je pridobilo 600.000 kg raznih gozdnih semen, s katerimi se je v drevesnicah vzgojilo približno 500 milijonov sadik. S temi sadikami se bo moglo pogozditi približno 50.000 ha. Letos pa se bo dvignila proizvodnja gozdnih semen na 940.000 kg. V prihodnjih 15 letih se bo vsako
leto na novo pogozdilo 50.000 ha. Z državnimi sredstvi je bilo določeno za drevesnice 1244 ha, od katerih je 760' ha že efektivno obdelanih. Letni načrt pa predvideva za drevesnice 1500 ha. Ta načrt se bo izvedel v celoti. Z občinskimi sredstvi so se omogočile drevesnice na 740 ha. Za Besarabijo je določen poseben načrt. Za drevesnice v Besarabiji določena površina znaša skoraj 3000 lta. Od teh je 770 hektarjev efektivno že obdelanih. Edina težkoča, da se v celoti izvedejo vladni načrti, je pomanjkanje strokovno izučenih ljudi. Ti bi morali skrbeti ne samo za ustanovitev drevesnic, tem-
f Leopold Fursager
V	Kropi je umrl v visoki starosti g. Leopold Fursager, bivši trgovec v Radovljici.
Pokojni Leopold Fursager je bil eden najagilnejših trgovskih organizacijskih delavcev. Bil je predsednik Združenja trgovcev v Radovljici od njegove ustanovitve v prvih povojnih letih pa do leta 1937., ko je zaradi visoke starosti odstopil. Poleg tega je bil ves čas delegat Združenja pri Zvezi trgovskih združenj in dolgo vrsto let tudi član sveta Zbornice za TOL Vedno je bil zvest naročnik »Trgovskega lista« in njegov zanesljiv prijatelj.
Z vsem srcem se je posvetil delu za napredek trgovstva in naše trgovine. Vse trgovstvo ga je zato ludi cenilo in spoštovalo zaradi njegovega uspešnega dela.
Bodi ohranjen Leopoldu Fiirsa-gerju svetel spomin!
Prijavite "mizarski klej!
Pokrajinski svet korporacij v Ljubljani je poslal Združenju trgovcev naslednji dopis:
Združenje se naproša, da pozove vse svoje člane, naj prijavijo Pokrajinskemu svetu korporacij do 31. t. m. vse količine mizarskega kleja, ki ga posedujejo bodisi za preprodajo, lastno uporabo ali na račun tretjih oseb. Opozarja se, da se morajo prijaviti brez izjeme vse količine nad 1 kg.
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 27. julija 1943-XXI.
Štev. (30.
Spec
L<
Iz italijanskega gospodarstva
Brzojavni promet med Italijo in Hrvatsko se je z naknadnim sporazumom med Italijo, Nemčijo in Hrvatsko na novo uredil in funkcionira od 1. julija dalje normalno, in sicer preko Nemčije. Zato se mora plačevati posebna tranzitna pristojbina, ki znaša v Nemčiji 1.20 zlatega franka. Ko pa se uiede neposredni telefonski vodi med Italijo in Nemčijo in ne bo potreben več tranzitni promet preko Nemčije, bo ta transportna pristojbina odpadla in se bodo plačevale zopet samo dosedanje pristojbine.
Italijansko-niadžarska tekstilna pogajanja so se vodila v Budimpešti ter se uspešno zakl jučila. Na pogajanjih so se medsebojni interesi izravnali. Ker pa so se med lem pojavila nova vprašanja, se sestanejo' italijansko-madžarski delegati zopet v avgustu.
Veliko povečanje italijanske proizvodnje se vidi v naslednjih številkah: Pridelek žita se je v Italiji zvišal v 1. .1922—1942 za 04 odstotkov, koruze za 54, vina za 26 in krompirja za 55 odstotkov. V istem času je narasla proizvodnja italijanske kovinske stroke za 195 odstotkov, kemične za 96, sladkorne za 33 in konoplje za 7.5 odstotka. Posebno močno je narasla proizvodnja umetnih vlaken, namreč od 3 na 196 milijonov kg. Podobno močno je narasla proizvodnja plina od 200 milijonov na 3 milijarde kub. metrov. Proizvodnja električnega toka se je povečala od 4.5 na 20 milijard kilovatnih ur.
Plovna družba Italia S. A., di Navigazione v Genovi bo izplačala za lansko leto zopet 4odstotno kosmato dividendo. Glavnica družbe znaša 500 milij. lir. Družba pripada skupini Finmare oz. Zavodu za obnovo industrije. Enako dividendo bodo plačale tudi ostale tri plovne družbe, ki pripadajo skupini »Finmare«, namreč Lloyd Triestino, ki ima glavnico 300 milijonov lir, »Adriatica« v Benetkah z glavnico 150 milijonov lir in družba »Tirrenia« v Napoliju z glavnico 50 milijonov lir.
Tvorniea avtomobilov Lancia & Co v Turinu pravi v svojem poslovnem poročilu, da je bila kljub vojnim dogodkom zajamčena kontinuiteta proizvodnje. Poslovanje družbe se je deloma decentraliziralo. Cisti dobiček družbe se je nebistveno zmanjšal od 14.27 na 14.06 milijona lir. Družba bo zopet izplačala 14%no dividendo.
Pisarna gospodarskih svetovalcev v Liubliani
Po zgledu zapadnih držav je bila pri nas že leta 1939. uvedena institucija gospodarskih svetovalcev, t. j. akademskega svobodnega poklica kvalificiranih strokovnjakov za gospodarska vprašanja.
Delokrog, ki se mu posvečajo naši domači gospodarski svetovalci, je zelo obsežen. Njihova najvažnejša opravila so: gospodarski nasveti v finančnih, borznih, deviznih, zavarovalnih, davčnih in podobnih vprašanjih — Analiza trga in konjunkture — Strokovno nasvetovanje in pomoč gospodarskim družbam pri njih ustanovitvi, preureditvi, sanaciji, fuziji, razdružitvi in likvidaciji — Strokovna pomoč nadzornim organom —■ Sestavljanje, ugotovitev, ocenitev ter fevizija ‘imovine gospodarskih podjetij in ustanov — Organizacija in reorganizacija podjetij ter njih računovodstva (knjigovodstva, kalkulacije, statistike in proračuna), njih revizija in kontrola — Vodenje računovodstva za račun tretjih oseb — Analiza obrata in bilance — Racionalizacija gospodarskega poslovanja — Uprava premoženj - sporazumna Vali prisilna — Varuštvo in skrbstvo imovine delno ali popolnoma preklicanih, mladoletnih in odsotnih — Poravnave, sprave,
premoženjsko ureditve — Strokovna razsodništva — Sodno izvede-ništvo za splošno ter trgovsko, industrijsko, bančno in zadružno knjigovodstvo, za bilance, za revizijo, za računsko stroko ter za druge gospodarske panoge — Vsi drugi gospodarski pomožni posli, zlasti zaupniški posli, zaupna dela in prevodi iz in v italijanski, nemški, angleški, francoski, nizozemski, ruski in srbohrvatski jezik.
Gospodarski svetovalci so si najeli skupno pisarno, ki je v Ljubljani na Rimskem trgu št. 9. Pisalna je začela poslovati 1. julija 1.1. pod imenom: Pisarna gospodarskih svetovalcev. Skupna pisarna ima namen interesentom olajšati stike s posameznimi gospodarskimi svetovalci. Interesenti-nalogo-dajalci imajo pri tem popolno svobodo pri izbiri svetovalca, ki vsak opravlja svojo funkcijo za sebe in tudi sam polno odgovarja v smislu § 5. uredbe o gospodarskih svetovalcih. Vsak svetovalec je še posebej dolžan, da pri poverjenem mu nalogu varuje proti vsakomur najstrožjo molčečnost.
Upamo, da bodo gospodarski svetovalci s svojo novoustanovljeno pisarno našli pri naši javnosti, posebej pri našem gospodarstvu, prijazen sprejem.
Pred novo ureditvijo* cen 11-ia.cela vrsta ukrepov, da bi se
•zvišalo število živine na 3 milijone
Že v 21 grah
itd. Skrobi in
barva, plesira in kemično s n a i i obleke, klobuke evetlolika srajce ovratnike in maniete. Pere, suii, monga in lika domače perila
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova 8 Telelon it. U-U.
Bolgarsko-romunski blagovni promet
V Sofiji in v Bukarešti se dela na to, da se poveča blagovni promet med Bolgarsko in Romunsko. Celotni obseg romunskega izvoza je v primeri s prejšnjim letom nazadoval leta 1940. za 49, leta 1941. pa za 23 odstotkov. Romunski izvoz na Bolgarsko je nazadoval, ker potrebuje sedaj Romunija sama celo vrsto predmetov, ki jih je prej izvažala na Bolgarsko. Uvoz bolgarskega blaga v Romunijo pa se je po količini dvignil od 15.334 na 23.339 ton. Leta 1940.-41. je IRomunija predvsem izvozila zemeljsko olje in njegove derivate in sicer skupno 86.443 ton v vrednosti 340 milijonov levov. Nadalje je izvozila: 32^253 ton kamene soli za 21.2 milij. lovov, kemičnih proizvodov za 21, celuloze za 7.93, stavbenega lesa za 4 milijone levov, nadalje saj in sajastih barv, soje, lakmusove soli, asfalta, bitumna itd. Skupno je izvozila Romunija na Bolgarsko lela 1940.-41. 124.534 ton blaga za 405 milijonov levov.
Bolgarska pa je izvozila v Romunijo blaga le za 145.2 milijona levov. Po vrednosti je izvozila Bolgarska:	oluščenega riža za
49.88 milijona levov, posušenih čebul za 26.3, tobaka in cigaret za 19.4, jagnječjih kož za 11.77, stavbenega kamenja za 4.08, zele-njadnega semena za 3, drv za 2.77, rdeče paprike za 7.07, železa in rud za 2.08, bombažnega semena za 2.58 in raznega drugega blaga
za 14.20 milijona levov. Čeprav so postavljene bolgarsko-romunski trgovini zaradi gospodarske strukturalne podobnosti obeh držav meje, j,e vendar pričakovati, da se bo trgovina med obema državama dvignila.
industrijskih predmetov na Madžarskem
Poleg zvišanja mezd in plač ter cen kmetijskih proizvodov namerava madžarska vlada na novo urediti tudi cene industrijskih izdelkov. Nove cene še niso objavljene, pač pa se poroča, da se bodo mogle zvišane cene za surovine ter poviški za mezde in plače prevaliti na potrošnike. Dosedanja zvišanja mezd in plač so zmanjšala rentabilnost industrijskih podjetij. Industrijskim podjetjem so bile dostavljene nove smernice za kalkulacijo ter bodo mogla ta odslej sama izračunati dodatne cene. Dovoljeno jim bo, da si pri drže 5% cene kot rezervo, če bi se iz inozemstva uvožene surovine podražile. More se računati, da se bodo industrijski izdelki podražili povprečno za 30—40 odstotkov.
Denarništvo in zavarovalstvo
Nacionalni kreditni zavod v Bukarešti je zvišal svojo delniško glavnico od 700 na 1300 milijonov lejev. V zavodu sta udeleženi romunska država in Romunska narodna banka vsaka s 25 odstotki delnic.
Ustanovitev turške banke za zunanjo trgovino pripravljajo v Ankari ter se bo turškemu parlamentu v jeseni predložil zakonski načrt o ustanovitvi te banke. Delniška glavnica banke bi znašala 25 milijonov turških funtov. Kapital bi dali država in zasebniki.
Gospodarske vesti
Po zadnjih uradnih cenitvah ima Hrvatska 1,936.000 glav goveje živine. Izdana je bila oz. se priprav-
repov.
Bolgarski finančni minister je
napovedal odpravo carine na uvoženo tekstilno blago, že sedaj je vlada oprostila carine nekatere važne življenjske predmete.
Kmetijska in industrijska proiz-i vodnja se na Bolgarskem pospešujeta s krediti ter sta dobile surovinski centrali »Bolgarska industrija« in »Bolgarski obrt« kredite v višini 3.2 milijarde levov.
Osrednji odbor delavske zveze na Bolgarskem pripravlja novo ureditev delavskih mezd. V nekaterih strokah so bile delavske mezde že zvišane, v nekaterih pa so ostale na isti višini ko 1. 1939, čeprav je med tem draginja močno narasla.
Romunska direkcija za gospodarske pogodbe je sporočila, da se bodo zaračunale petrolejske dobave v Turčiji do 90 odstotkov v tako imenovanih prostih devizah, 10 od-1 stotkov pa v lejih, dočim se bodo vsi drugi v Turčijo izvoženi predmeti zaračunavali 75 odstotkov v; prostih devizah, 25 odstotkov pa v lejih.
Zaradi ugodnih cen je Slovaška naročila v Španiji znatne količine
pomaranč in citron.
Slovaški parlament je spremenil že sprejeti zakonski načrt o obda-čenju vseh vojnih dobičkov v tem smislu, da so davka prosti dohodki od 120.000 Ks dalje in ne šele dohodki od 75.000 Ks dalje, kakor je bilo prej sklenjeno.
Slovaška je v zadnjem času kupila več plemenske živine v Nemčiji, Švici in Madžarski, da zboljša svojo živinorejo.
Med Madžarsko in Slovaško je
bil sklenjen dodatni dogovor o carinskih olajšavah in o ustanovitvi medsebojnih kontrolnih ustanov.
Med Madžarsko in Bolgarijo se vodijo pogajanja zaradi uvoza več sto vagonov bolgarskega premoga v Madžarsko. Premog bi potrebovale madžarske tekstilne tvornice.
Znana avtomobilska družba Rolls Royce bo zopet izplačala 20 odstotno dividendo. Cisti dobiček družbe se je lani zvišal od 514.000 na 556.000 funtov.
Nar«
poki
lnoz
leta
Ur,
den
Rta
CO
12
N
izd;
sur
nas
I
pis
odi
pr<
ref
za
le
zdi
te
mi
pr
ur
br
nŠ
Pi
ni
l>t
di
Ul
st
ir
si
c<
GOBE
kupuje
Severa Komo.
Ljubljana i
Umrl je dne 22. t. m. v Kropi naš soprog, oče, stari oče, gospod
FURSAGER
LEOPOLD
bivši predsednik združenja Trgovcev v Radovljici
Pogreb je bil v Radovljici v soboto, dne 24. t. m
Ljubljana, Kropa, Radovljica, 23. 7.1943.
Žalujoči rodbini:
Fursager, Magušar
H
STEKLO PORCELAJN
AVGUST AGN0LA. Ljubljana
Bleiweisova cesta 10
Telefon 2*i-78
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan
Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna >Merkur<, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.