naš tednik LETO XXXIX. Številka 20 Cena 8.— šil. (200 din) četrtek, 21. maja 1987 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Zastopniki manjšin informirali §/•/% Ratzenböcka in Ludwiga V ponedeljek in torek tega tedna so pod vodstvom drž. posl. Karla Smolleta zastopniki Informacijskega centra avstrijskih narodnosti obiskali zgornjeavstrijskega deželnega glavarja Ratzenböcka ter nižjeavstrijskega deželnega glavarja Ludwiga. Zastopniki manjšin so seznanili deželna glavarja s položajem avstrijskih narodnih skupnosti 32 let po podpisu ADP. Poudarili so, da smatrajo manjšinsko vprašanje kot vseavstrijsko,vprašanje ter si pričakujejo pomoči pri reševanju odprtih vprašanj tudi od le posredno prizadetih zveznih dežel. Tako Ratzenböck kot tudi Ludwig sta zasigurala, da se bosta po njihovih možnostih zavzela za čim hitrejšo rešitev odprtih vprašanj in v tem smislu vplivala tudi v gremijih ljudske stranke. Oba deželna glavarja sta vrhu tega podprla stališče ministra Neisserja k šolskemu vprašanju. Velika koalicija, tako oba deželna glavarja, mora biti v stanu, zadovoljivo rešiti tudi vprašanja manjšin. Vsekakor sta oba pogovora potrdila, da koroški način reševanja manjšinskih vprašanj v ostali Avstriji ni neosporavan. Kakšno težnjo lahko prisojamo izjavam Ratzenböcka in Ludwiga, pa bo pokazala velika koalicija, saj sta oba vodilna funkcionarja ljudske stranke. Tudi klubski šef socialistične frakcije Fischer se je pred nedavnim zavzel za čimprejšnjo rešitev manjšinskih vprašanj. Le kdo bo zdaj oddal grešnega kozla, če temu ne bo tako? Za skupen nastop KEL in ZAL npi deželnozborskih volitvah 1989 „S treznim, odprtim, premišljenim, obzirnim in kon-sekventnim delom hočemo ob priliki deželnozborskih volitev na Koroškem dokazali koroški strankarski troedinosti v SPÖ, ÖVP in FPÖ, da se ne damo vpreči v njihove nemškonacionalne in tako deželi kot državi škodljive politične gare.“ To je bila ena izmed glavnih izjav na nedeljskem deželnem zborovanju Koroške enotne liste, katero je dal Fric Kert, ko je pozval delegate, da se odločijo in izrečejo za skupen nastop Koroške enotne liste s koroško Zeleno alternativno listo pri prihodnjih deželnozborskih volitvah, ki bodo leta 1989. Predlog za skupno kandidaturo KEL in ZEL so delegati na nedeljskem zborovanju, pri katerem se je zbralo okrog 150 ljudi, soglasno sklenili. Poleg tega so delegati sklenili resolucijo slovenskih mladinskih organizacij, v kateri zahtevajo uvedbo obligatorič-ne dvojezične šole na celotnem dvojezičnem ozemlju; torej v vseh krajih, ki so upoštevani v odredbi k novemu oblikovanju dvojezične ljudske šole iz leta 1945. V drugi resoluciji udeleženci deželnega zborovanja KEL z ogorčenjem protestirajo, da je poveljstvo avstrijske Zvezne vojske vztrajalo pri polaganju venca pred spomenikom v Št. Jakobu v Rožu, ki so ga pred 50 leti postavili vodilni koroški nacisti. Predsednik KEL Karel Smolle je v svojem poročilu med drugim dejal, da se je individualna integracija koroških Slovencev v večinske stranke izkazala kot napačna. Integracija v stranke je smiselna le takrat, če je zagotovljena manjšini tudi avtonomija. Tako avtonomijo pa trenutno zagotavlja koroškim Slovencem le Zelena alternativa, tako Smolle. Na nedeljskem deželnem zborovanju KEL so delegati izvolili predsedstvo s 15 člani. In sicer je bil potrjen za predsednika Karel Smolle, podpredsednika sta dr. Pavel Apovnik in Fric Kert, funkci- mmmm mmmmmm «mmm* fta,- — - • KEL in ZELENI jo deželnega sekretarja pa bo tudi v prihodnje opravljal, Miha Zablat-nik. Nadaljni člani predsedstva so: podžupan Janez Hudi, Valentin Kargl, Ingrid Zablatnik, Liza Hobel, Franc Wutte, Miha Antonič, Martin Pandel, Sabina Zwitter, Štefan Riegelnik, Pavli Draže in mag. Urban Popotnik. O deželnem zborovanju KEL več na str. 4/5 Tednikov komentar PIŠE FRANC WEDENIG Prejšnji teden so se na sestanku delovne skupnosti Alpe-Jadran v Celovcu zbrali šefi in predstavniki vlad vseh trinajst dežel, ki so članice te skupnosti, da bi pod vodstvom koroškega deželnega glavarja L. Wag-nerja, ki zdaj predseduje tej skupnosti, razpravljali o nekaterih skupnih problemih v srednjeevropskem alpskem prostoru in v primorskih regijah. V ospredju so bile teme varstva okolja, prometnih povezav in mladinskega sodelovanja. Devet let po ustanovitvi delovne skupnosti Alpe-Jadran, di v deželi, ki jo zastopajo, skrbeti za take odnose, s katerimi se ponašajo na mednarodnih srečanjih. Če naj bi bilo širše, medregio-nalno sodelovanje res tudi uspešno, morajo biti tudi temelji v redu. Torej — če vzamemo Koroško — najprej morajo tu biti vzpostavljeni enakopravni odnosi med večinskim in manjšinskim narodom. Absurdno je namreč govoriti o zbliževanju med ljudstvi v prostoru Alpe-Jadran, obenem pa skušati čim bolj zatreti besedo soseda, slovensko besedo v otroških Alpe-Jadran je bila zdaj — kot štirinajsta članica — sprejeta v njen krog tudi še Gradiščanska. V času, ko je potreba po komunikaciji povsod v evropskem in svetovnem merilu vedno večja, se mi zdi, bo vsak pozdravljal povezovanje in sodelovanje tudi med deželami v prostoru Alpe-Jadran. Kdo bi mogel biti proti zbliževanju, proti prijateljstvom preko meje in utrditvi miru? Vprašanje pa je seveda, na kakšnih osnovah in pod katerimi pogoji se odigrava sodelovanje med deželami oz. njihovimi vladami in koliko vpliva ima tako sodelovanje formalnega in vladnega značaja na zadržanje ljudi v tem prostoru, ki je vendar domovina raznih narodov in narodnosti, jezikov in kultur in kjer so različne družbene ureditve. Slovenci živimo v prostoru Alpe-Jadran že mnogo dalj časa kot obstaja tvorba delovne skupnosti s tem nazivom. Kot takšni smo v zgodovini dostikrat bili žrtev teh in onih interesov. Zato nam ni vseeno, kdo skuša katere interese uveljavljati v sklopu delovne skupnosti Alpe-Jadran. Mislim, da bi morali tisti vladni predstavniki, ki radi vzamejo v usta besede kot prijateljstvo, sodelovanje, Alpe-Jadran in podobno, tu- vrtcih, v šolah in v javnosti in manjšini ne dati tistih sredstev, ki jih potrebuje za obstoj in zdrav razvoj. Prepričan sem tudi, da ideje Alpe-Jadran ne bo možno uresničiti na osnovi take mentalitete, ki je prišla na dan prejšnji teden, ko je avstrijsko vojaško poveljstvo z odobravanjem vlade vztrajalo na polaganju venca ob zloglasnem spomeniku v Št. Jakobu v Rožu in tako potrdilo zamisel in početje pobudnikov spomenika, ki so vendar delovali za velenemštvo in nacizem, proti Avstriji in proti slovenski narodni skupnosti. Znano je, da delovna skupnost Alpe-Jadran zbira podatke in informacije o narodnostnih manjšinah. V tej zvezi je treba ponoviti skupni poziv Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske skupnosti v Furlaniji-Julijski Benečiji, da naj delovna skupnost v svojem okviru ustanovi stalno komisijo predstavnikov narodnostnih manjšin iz republik in dežel članic delovne skupnosti, ki naj preučuje manjšinske probleme, načrtuje izboljšanje položaja manjšin in obravnava, oceni in končno odobri poročilo o manjšinah, ki ga pripravlja delovna skupnost Alpe-Jadran. STRAN ČETRTEK, 21. maja 1987 STRAN ČETRTEK, 21. maja 1987 Politika Izmed 183-ih poslancev se ie samo Karel Smolle spomnil pomembne obletnice Svoje 18. zasedanje je imel avstrijski državni zbor na dan obletnice podpisa avstrijske državne pogodbe pretekli petek. Avstrijski parlament se tega dneva ni posebej spomnil, čeprav predstavlja državna pogodba temelj 2.- avstrijske republike. Državni poslanec Karel Smolle je kot edini osredotočil svoj govor nato, za nas koroške Slovence posebej pomembno obletnico. Na svoj način pa so tudi študenti vseh avstrijskih manjšin opozorili poslance na to obletnico proti avstrijskemu načinu uresničevanja manjšinskih pravic. Tudi 18. zasedanje državnega zbora na dan obletnice podpisa ADR se je pričelo s tradicionalno uro povpraševanja (Fragestunde). Že nekaj minut po otvoritvi seje je študirajoča mladina avstrijskih narodnih manjšin z letaki, ki so jih metali iz galerije v plenarno dvorano med poslance, opozorila na 32. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe. „Po 32 letih potrpežljivega prosjačenja,“ tako so pisali študenti na letakih, „Vas pozivamo (poslance državnega zbora), da končno pričnete izpolnjevati Vaše dolžnosti na-pram narodnim manjšinam, ki jih je Avstrija prevzela v ADR.“ Študenti zahtevajo zadovoljivo ureditev začasno najbolj perečih vprašanj, kot so to dvojezično šolstvo, dvojezični otroški vrtci, ureditev uradnega jezika, krajevni napisi, oddaje v jezikih narodnih manjšin v radiu in televiziji, finančno podporo manjšinskim organizacijam ter zakonodajne ukrepe za zaščito manjšin. Kot prvi govornik k državnemu obračunu je bil na vrsti Karel Smolle. Ostro je Smolle kritiziral pičle subvencije narodnim manjšinam, vrhu tega pa še napačno trditev v obračunu, da „so nadpovprečno visoke subvencije narodnim manjšinam sopovzročile nepredvidene višje izdatke“. „V resnici,“ tako Smolle, „in to je razvidno tudi iz finančnega poročila urada zveznega kanclerja, je bila izplačana narodnim manjšinam le polovična vsota predvidenih izdatkov iz državnega proračuna za leto 1985“. Francoski poslanec Bastide: M Francozi jemljemo državno pogodbo zelo resno“ Zastopniki avstrijskih narodnih skupin so zadnji teden informirali francoskega poslanca Bastidea, sovjetskega poslanskega svetnika Leonova in jugoslovanskega poslanca Krstiča o nezadovoljivem položaju avstrijskih narodnih manjšin. Delegacija, katero je vodil državni poslanec Karel Smolle, je poudarila, da člen 7 avstrijske državne pogodbe v nobeni točki ni izpolnjen. Edina izjema je Zvezna gimnazija za Slovence. V pogovoru z zastopniki držav sopodpisnic avstrijske državne pogodbe so zastopniki manjšin nakazali sistematično avstrijsko aslmilatorično politiko po podpisu državne pogodbe. Poslanci so bili ogorčeni nad dejstvom, da avstrijska vojska 32 let po podpisu avstrijske državne pogodbe položi venec pred spomenik v Št. Jakobu v Rožu, katerega so leta 1937 postavili ilegalni nacisti. V tej zvezi je poslanski svetnik Leonov tudi osporaval legalnost koroškega Heimatdiensta. Po besedah Leonova se bo Sovjetska zveza zavzela za pravice avstrijskih narodnih manjšin, kajti Sovjetska zveza je podpisala državno pogodbo le pod pogojem, „da jo Avstrija tudi dejansko izpolni“. „Francozi jemljemo Avstrijsko državno pogodbo zelo resno tako v zvezi z raketno oborožitvijo Avstrije, kot tudi v zvezi z izpolnitvijo manjšinskih pravic,“ je dejal francoski poslanec Bastide. Vsekakor bosta francoski in sovjetski poslanec informirala svojo vlado o pogovoru z zastopniki avstrijskih narodnih skupin. Poslanca Bastide in Leonov sta tudi sprejela povabilo koroških Slovencev, se na licu mesta informirati o dejanskem položaju slovenske manjšine na Koroškem. Dopoldan so zastopniki slovenske, hrvaške, češke in madžarske narodne skupine v posebni tiskovni konferenci v avstrijskem parlamentu informirali avstrijske novinarje o aktualnih problemih avstrijskih manjšin. Koroške Slovence sta na tiskovni konferenci zastopala predsednik NSKS dr. Matevž Grilc in državni poslanec Karel Smolle. „Manjšine so vedno iskale rešitev skupno z avstrijsko vlado. Nihče jim ne more zameriti, če po 32 letih neizpolnjevanja člena 7 ADP stopijo do držav sopodpisnic in tam iščejo primerno podporo,“ je dejal Karel Šmolle. Začetek junija bodo zastopniki avstrijskih narodnih manjšin spregovorili tudi pred amerlkanskim in britanskim poslancem. Nato pa se je Smolle v svojem govoru osredotočil na obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe. „V času, ko cel svet pazljivo spremlja dogajanja v Avstriji, si ne moremo dovoliti takšnih prekrškov zoper državno pogodbo. Zaprisega avstrijskih vojakov pred nacističnim spomenikom jasno dokazuje, kako močno je zasnovan nemški nacionalizem v avstrijski družbi preko meja političnih strank,“ tako Smolle. Tudi to dejstvo, da namreč avstrijska vojska časti graditelje tega spomenika, bi bilo po njegovem mnenju zadosten vzrok za prekinitev zasedanja avstrijskega državnega zbora. S tem je Smolle potrdil pravilnost akcije državnega poslanca Andreasa Wabla dan poprej. Ta je v debati okoli zveznega predsednika Waldheima raz- NOVO VODSTVO PREDSEDSTVA SFRJ V Beogradu je prejšnji petek predsedstvo SFRJ na seji, ki jo je vodil predsednik Slnan Hasani, izvolilo In razglasilo za predsednika predsedstva SFRJ Lazarja Mojso-va, za podpredsednika pa Hamdi-jo Pozderca. Lazarju Mojsovu je ob izvolitvi za predsednika, Ham-dlju Pozdercu pa za podpredsednika čestital Sinan Hasani In Jima v imenu vseh članov predsedstva zaželel obilo uspeha pri opravljanju dolžnosti. MKV PROTI LOČEVANJU Na svojem rednem občnem zboru je MKV — Zveza koroških srednješolcev, socialistična mladinska organizacija, ostro zavrnila vse naklepe po ločevanju otrok na dvojezičnem območju dežele, se postavila proti vsem oblikam diskriminacije, antisemitizma In zahtevala vzgojo, ki vodi k strpnosti in skupnosti. pel zastavo s kljukastim križem in tako na viden način opozoril na to, da je Waldheim pod to zastavo izpolnjeval „svojo dolžnost“. Marga Hubinek, ki je medtem prevzela predsedstvo državnega zbora, je pozvala Smolleta, da naj končno spregovori k državnemu obračunu. „Na dan današnje obletnice lahko smatram to prekinitev samo kot prepoved govora,“ je dejal Smolle in demonstrativno zapustil govorniški pult. Danes, četrtek, 21. maja, na Dunaju tretjič zaseda ekspertna komisija za vprašanja manjšinskega šolstva pri prosvetnem ministrstvu. Po tej seji pričakuje ministrica Hawlicek vmesno poročilo o posvetovanjih v komisiji. Glosa Brez pripetljajev Petek, 15. maj 1987 — obletnica PODPISA AVSTRIJSKE DRŽAVNE POGODBE. Avstrijska vojska maršira po Št. Jakobu v Rožu. Za njo odredi ab-verkemferjev. Večina so starci, ki izprseno korakajo v ritmu marša. Tu in tam pa mladi obrazi. Čemu in zakaj so ti ab-verkemferji, očitno nikomur ne morejo, kaj šele znajo dopovedati. Je tudi popolnoma nerazumljivo. Prav tako nerazumljivo In nepojmljivo je, da avstrijska vojska na ta dan poklanja svoj venec pred spomenikom, ki so ga postavili na pobudo ilegalnih, pozneje visokokaratnih koroških nacistov v sodelovanju s krajevnimi heimatkreisovci, ki so leta 1937 nastopili še kot ilegalni SA odredi. Avstrijska vojska se je po-strojila in poklonila pred spomenikom, ki ima jasno protislovensko izpoved: Za nemško Koroško. Koroško, v kateri ni prostora za Slovence, za Koroško, ki jo je treba tudi po Hitlerjevem ukazu ponemčiti. Poklanjanje pred spomenikom je menda bilo brez pripetljajev. Tako je pisalo v časopisih. Tako bo morda tudi vojska v svoje protokole zapisala. Zakaj pa v časopisih — z eno izjemo — ni pisalo, da je klanjanje avstrijske vojske pred tem spomenikom pripetljaj, vreden vse ogorčenosti? Da je to klanjanje sramoten dogodek! Pod geslom „Skupna šola — skupna bodočnost" Je SLÖ na svojem 39. pedagoškem zborovanju pretekli petek v Beljaku propagirala ločevalni model koroške pedagoške komisije. Od vsega začetka je bil očiten namen predavanja dr. Koscha-ta In predstavitve pedagoškega modela, da udeleženci zborovanja brez vsake diskusije in brez kakršnih protiglasov potrdijo model koroške pedagoške komisije. Ta ločevalni model so namreč učiteljem na dolgo in šlro- ški model in se naj zavzame v vprašanju manjšinskega šolstva za postopanje, ustrezajoče avstrijski šolski reformi, ki mora temeljiti na Integraciji, mirovni vzgoji In razumevanju med narodnima skupinama. Tudi nemškogovoreči socialistični učitelji so se javili k diskusiji, in zelo jasno in odločno odklonili model koroške pedagoške komisije in dvomili celo o tem, ali se SLÖ v vprašanju manjšinskega šolstva sploh še drži svojih načel. Zaradi pomanjkanja časa so „Skupna šola — skupna bodočnost“ za SLÖ le prazna fraza? ko razlagali, tako, da Je na koncu ostalo le več zelo malo časa za diskusijo in razpravo. Očitno se je predsedstvo SLÖ najbolj balo vsakršne diskusije, predvsem pa vsakega kritičnega glasu, ki bi osporaval model koroške pedagoške komisije. Čeprav je vodstvo SLÖ s svojimi predolgimi Izvajanji predstavitve pedagoškega modela zreduciralo čas diskusije in razprave na minimum, se je javilo dosti učiteljev, ki so z vso vnemo zagovarjali skupno šolo In odklonili ločevanje šolarjev po modelu koroške pedagoške komisije. Članica zvezne pedagoške komisije, Gabi Partl, je predala deželnemu predsedniku SLÖ Kircherju resolucijo, ki so Jo sestavili dvojezični učitelji. V njej, Gabi Partl Jo je prebrala zborovanju, socialistični učitelji pozivajo SLÖ, naj odkloni konzervativni koroški pedago- diskusljo prekinili brez vsakega rezultata, do prave razprave sploh ni prišlo. Deželni glavar Leopold Wagner je po zborovanju zelo energično kritiziral slabo udeležbo, število in zanimanje učiteljev menda iz leta v leto upada. Temu se na vsak način ni treba čuditi. Že na primeru obravnave dvojezičnega šolstva Je SLÖ dokazala, da se slepo drži navodil stranke In da na takšnih zborovanjih ni prostora za objektivno In stvarno razpravo. Samo sedežev na zborovanju zapolnjevali učitelji gotovo ne bodo. Tendenciozno poročanje koroških časopisov o zborovanju je povzročilo na zunaj vtis, da celotni SLÖ odobrava model Koroške pedagoške komisije. Že zborovanje samo Je dokazalo, da temu ni tako. Pravtako neenotni so sl bili učitelji tudi na zborovanju ÖLB, združenju učiteljev ljudske stranke. Alpe-Jadran ima novo članico V četrtek, 14., in v petek, 15. maja, je delovna skupnost Alpe-Jadran zasedala v Celovcu. Kot znano, ima trenutno Koroška predsedstvo v tej delovni skupnosti, ki sega od Jadrana do Inna, od Benetk do Panonije, in zato Je bilo zasedanje na Koroškem. Zastopane so bile vse članice delovne skupnosti, prvič sta med članicami sedela tudi oba madžarska komitata, ki sta bila sprejeta lani v Zagrebu. Pomemben rezultat celovškega zasedanja je, da je delovna skupnost bila razširjena na 14 članic — najnovejša članica je Gradiščanska. Predsednik delovne skupnosti, koroški deželni glavar Wagner, je naštel kup vprašanj in oz. problematik, s katerimi so se na zasedanju ukvarjali. Med njimi so stalnice kot: prometne zveze, so- delovanje na najrazličnejših področjih, kakor gospodarstvo, zdravstvo, kultura. Sklenjeno Je bilo, da bojo glede leglslatlvnega sodelovanja vključili parlamente, vendar pa bo odločanje ostalo pri predsednikih vlad in dežel. Okrepljeno in poglobljeno naj bi bilo poročanje medijev iz prostora Alpe-Jadran o tem prostoru. Prvi korak v tej smeri je celovški medijski simpozij. Ponovno Je v središču seje bila prometna problematika — kara vanški predor, avtoceste, luke. Na dalje tehnološko sodelovanje, go vora je bilo o tem, da je treba ob držati Alpe zelene, Jadran pa sin Jega, v sklopu česar so se pred sednlkl menili tudi o ekoloških vprašanjih in zadevah alternativnih energij. Franc Wakounig Minuli torek in sredo se je mudila na Koroškem delegacija pedagogov Iz Slovenije. Med drugim so si šolski strokovnjaki ogledali tudi strokovno šolo za ženske Obisk šolnikov poklice v Št. Jakobu. Delegacijo je vodil predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Franc Pivec. S strani Koroške so delegacijo spremljali predsednik dež. šolskega sveta dr. Karl Kircher, okrajni šolski nadzornik inž. Franc Wiegele in župan občine Št. Jakob Johann GreBI. Politika Politika BAZA V KEL NI NEKRITIČNA Tako je tekla diskusija od problematike Waldheima, o sodelovanju slovenskih osrednjih organizacij z ZAL, o (ne-)angažiranosti žensk v KEL, o smislu skupne kandidature pri deželnozborskih volitvah itd. Seveda pa pri diskusiji tudi ni manjkalo nekritičnih glasov. Tako je Matevž Wakounig očitaval NT, da je Waldheimu čestital ob njegovi izvolitvi za državnega predsednika. „Ta korak je bil napačen,“ tako Wakounig, ki je nadalje pozval Slovence v strankah, naj potegnejo konsekvence in jih je vabil k sodelovanju v KEL. Sabina Zwitter pa je žalostno ugotovila, da je na zborovanje prišlo le kakih deset žensk. Treba je iskati vzroke, zakaj se ženske skoraj ne angažirajo v KEL. Po mnenju Sabine Zwitter je naloga moških, da omogočajo njihovim ženam, da se tudi one politično udejstvujejo. Dolfej Krivograd pa je bil mnenja, da ženske same kažejo premalo zanimanja za politiko. V zadevi Waldheima pa je g. Krivograd mnenja, da ne pride do jasnega stališča Jugoslavije, ker je pač bil Waldheim tudi tista oseba, ki je združil narode in zrušil palestinsko vprašanje, sa ga Židje zaradi tega tako strašansko napadajo. Dejstvo je, da so se tudi koroški Slovenci bili za Hitlerja v Rusiji in tako po njegovem mnenju tudi Waldheim ni storil le zločine. Na očitek Sabine Zwitter, da je v vrstah KEL zastopanih premalo žensk, je Smolle dejal, da je prav on bil tisti, ki se je vedno trudil, da je spravil čim več žensk v odbore. V zadevi Waldheima pa je pojasnil Smolle stališča in razvoj, kako in zakaj je prišlo do čestitk Waldheimu v NT. Pred volitvami sta bila KEL in NSKS popolnoma odprta in so zastopniki obiskali vse tri kandidate, ter so jim jasno povedali, kaj si pričakujejo od novega državnega predsednika pri odločanju v zadevah manjšinskih vprašanj. Glede čestitk Waldheimu v NT pa je to tisti del političnega postopanja, ki se vidi na zunaj. Vendar Waldheimu nismo izrekli le čestitke, jasno smo mu povedali tudi, da si od njega pričakujemo zadržanje, kot ga je na primer pokazal nemški predsednik Weizsäcker in pa tudi tako zadržanje, kot ga je pokazal Brandt na Poljskem, ko je pokleknil pred židovski spomenik v Varšavi. Po nekaj osebnih kontaktih in tudi v pismeni obliki je Smolle skupno z Wa-blom opozoril Waldheima, da obstaja možnost za njega le, da bo pokazal ponižno držo napram vsem tem žrtvam nacizma in drugih fašističnih sil. O tem pa ni poročal ne tisk in ne radio. V tem smislu pa je Wabl govoril pretekli četrtek v parlamentu. V ki bodo leta 1989. Zanimiva in živahna diskusija pri posameznih točkah dnevnega reda je bila dober dokaz za to, da v vrstah KEL sklepi ne pridejo zgolj od zgoraj, ampak da se pri odločanju o nadaljnem postopanju pri političnem delu angažira tudi baza. Deželno zborovanje Koroške en otne liste: Vsestranska podpo ra in jasen mandat predsedstvu Kor oške enotne liste Približno 150 delegatov in gostov se je zbralo minulo nedeljo, 17. maja 1987, k deželnemu zborovanju KEL, katerega glavni točki sta bili izvolitev novega predsedstva ter odločanje o skupni kandidaturi KEL z ZAL pri prihodnjih deželnozborskih volitvah, Zborovanja se je udeležilo lepo število slovensko- kot tudi nemškogovo-rečih gostov. Med njimi: državni poslanec mag. Walter Gayer, predsednik KSOO Fric Kumer, predsednik NSKS dr. Grilc, Željko Jeglič, predsednik komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja pri Republiški konferenci SZDL Slovenije, dekan Kassl kot zastopnik slovenskogovore-čih vernikov pri škofijskem uradu, dv. sv. dr. Pavle Zablatnik, zastopnik Mohorjeve družbe, predsednica Koroške solidarnosti Liza Hobel, zastopnik Slovenske skupnosti v Italiji g. Lohar, tajnik ZSO dr. Marjan Sturm, predsednik Združenja staršev na SLG Andrej Šturm, zb. sv. dipl. inž. Štefan Domej, predstavnica ZAL Holda Harrich, Waltraud Fric, dr. Sepp Brugger in Gerald Hahn. „Prepričan pa sem, da v primeru, da Waldheim ne bo jasno pokazal velikega spoštovanja žrtvam nacizma, to zadevo dejansko ne bo mogoče rešiti,“ tako Smolle. Prof. Lukan pa je v diskusiji apeliral na zastopnike KEL in ZAL, naj politično delo v prihodnje razširijo. Nadalje pa je izrazil željo, da bi še ZSO in KEL trudili za bolj intenzivno sodelovanje. Pavli Zablatnik pa je opozoril predsedstvo KEL, da bo v prihodnje treba polagati več važnosti na delo z mladino in organizirati tudi politična šolanja. SMOLLE: “SEDEŽ V PARLAMENTU JE LE MEJNIK NA POTI, KI JO MORAMO NADALJEVATI“ V svojem poročilu je državni poslanec Karel Smolle dejal, da se je izkazalo, da je bila individualna integracija koroških Slovencev v večinske stranke napačna. „Koroški Slovenci moramo dokazati, da smo politični faktor in šele takrat, ko bomo večinskim strankam odvzeli več glasov kot nemškonacionalisti, šele takrat bodo upoštevane tudi naše zahteve.“ Tako Smolle, ki je naštel delegatom zborovanja nekaj ukrepov večinskih strank proti koroškim Slovencem. Zaradi tega je nujno potrebno, da sta ideja ter program KEL osredotočena na narodnostno vprašanje poleg splošno-družbenih potreb. Protokoli koroške pedagoške komisije so pokazali, komu je veljal napad na dvojezično šolo. V prvi vrsti dvojezičnim učiteljem. Prav zaradi svoje narodne pripadnosti smo koroški Slovenci zapostavljeni tudi na gospodarski ravni in na delovnih mestih. Nadalje je Smolle dejal, da se je treba zavedati, da smo dosegli napredke na narodnopolitičnem področju le tam, kjer smo postali sami iniciativni. Problemom današnjega časa se je treba približati z novo politično usmeritvijo, z večjim idealizmom ter z večjo poštenostjo. Predvsem pa se je Smolle zahvalil delegatkam in delegatom, ki so se že leta 1979 izrekli kljub spremembi volilnega reda za samostojno nastopanje tudi na deželni ravni. Ta odločitev je bila osnova za uspehe, ki smo jih koroški Slovenci želi leta 1986 pri državnozborskih volitvah. Naše izkušnje v volilnih bojih, dolgoletno uspešno delovanje v raznih občinah ter naša trdna vera v boljšo bodočnost pa so bili glavni faktor za uspeh Zelene alternative na Koroškem. Da je KEL v koaliciji z ZAL na pravi poti, to je Smolle utemeljil z dejstvom, da so koroški Slovenci prvič v neki stranki bili sprejeti kot enakopraven partner. Le v ZAL imajo narodnostne manjšine vsebinsko in organizatorično avtonomijo. „Sedež v parlamentu pa je le mejnik na poti, ki jo moramo nadaljevati,“ tako Smolle. Glede dvojezične šole pa je Smolle dejal, da je bilo pravilno, da smo informirali avstrijsko in mednarodno javnost in smo tudi na celovški manifestaciji in na dunajski demonstraciji dokazali avstrijski vladi brezkompromisno držo v boju za dvojezično šolo. Na koncu svojega govora se je Smolle zahvalil ustanovitelju in dolgoletnemu predsedniku KSOO mag. Waraschu ter novemu predsedniku Fricu Kumru za intenzivno delovanje, nadalje še predsedniku NSKS dr. Grilcu in vsem so-trudnikom na kulturnem, gospodarskem in verskem področju. Nenazadnje pa tudi ek. sv. Ignacu Domeju, ki je bil dolga leta naš zastopnik v kmetijski zbornici. Njegovo prizadevanje za južnoko-roške kmete je bila osnova za uspeh SJK pri lanskih volitvah. MIHA ZABLATNIK: „USPEHI DOKAZUJEJO, DA SMO NA PRAVI POTI“ Tajnik KEL Miha Zablatnik pa je v svojem poročilu dejal, da se je KEL uveljavila v koroški in avstrijski družbi. Začenši s stalnim komentiranjem dogajanj, ki prizadevajo naš življenjski interes, z objavljanjem naših stališč in predlogov, smo postali volilna lista, ki se jo akceptira in v medijih tudi objavlja. KEL je prenehala s tem, da prepusti volilcu odločanje in se je predstavila s svojimi predlogi in je tako postala resen faktor za druge stranke, za oblastnike in seveda najbolj za svoje volilce. V zeleno gibanje pa se je KEL vključila kot avtonomna skupina. Da je ta pot edina uspešna, je med drugim pokazalo zadnje leto: dva naša zastopnika v Kmetijski zbornici in sedež v parlamentu. Zanimive pa bodo tudi prihodnje deželnozborske volitve. „Skupno z Zelenimi imamo dobre izgle-de na mesto v deželnem zboru,“ tako Miha Zablatnik. USTANOVITEV POLITIČNE AKADEMIJE Delegati so na deželnem zborovanju KEL sklenili, naj se novo predsedstvo bavi z uresničitvijo načrtovane politične akademije avstrijskih narodnostnih skupnosti v okviru Zelene alternative. LEPO ŠTEVILO SLOVENSKO- IN NEMŠKO-GOVOREČIH GOSTOV SE JE UDELEŽILO ZBOROVANJA KEL Deželnega zborovanja KEL se je med drugim udeležil tudi državni poslanec mag. Walter Gayer, ki je KEL in ZAL zaželel, da bi pri prihodnjih deželnozborskih volitvah dobili prav toliko mandatov, kot jih je bilo lani možno doseči pri državnozborskih volitvah. Nadalje je Gayer opozoril v svojem govoru na debato, ki je tekla pretekli četrtek v parlamentu. V debati o Waldheimu je državni poslanec Andreas Wabl jasno zavzel antifašistično stališče, žal pa avstrijski mediji o tem nikakor niso objektivno poročali. „Da je sedaj problematika o koroških Slovencih aktualna po vsej Avstriji in pa tudi v mednarodni javnosti, to je zasluga Smolleja,“ tako Gayer. Predsednik komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja pri Republiški konferenci SZDL Slovenije Željko Jeglič je v svojem govoru dejal, da skrunitev spomenikov na židovskem pokopališču v Železnem kaže na žalostno dejstvo, da mračni duh preteklosti v Avstriji še živi in čaka na nove velike priložnosti. (Govor Željka Jegliča objavljamo v celoti.) Zastopnik Slovenske skupnosti v Italiji prof. Aleš Lohar je ob priliki zborovanja čestital KEL ob njenih uspehih in je dejal, da so prav ti uspehi dali tudi Slovencem v Italiji zagon, da so začeli razmišljati o novih poteh v političnem postopanju. Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc pa se je na zborovanju zahvalil delegatom, ki so leta 1979 sklenili, da je treba vztrajati pri samostojnem nastopanju. Tedaj je le malokdo verjel na uspeh, eden izmed tistih, ki pa nikoli ni obupal, pa je bil Smolle. Danes pa nam dajejo uspehi prav. Smolle nikoli ni zgubil vere v boljšo bodočnost in le taki ljudje nas morejo privesti do ciljev, tako Grilc. Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm je potrdil, da je danes samostojno nastopanje koroških Slovencev pri volitvah bistven del političnega dela pri ZSO. ZSO nikakor ne zganja politične integracije v stranke, kajti ti časi so mimo. V danih okoliščinah je samostojno nastopanje pravilna pot, tako Sturm. Predsednik KSOO Fric Kumer je prav tako izrekel jasno spoznanje, da bomo imeli le to, kar si bomo sami priborili. Zato je odločitev samostojnega nastopanja v koaliciji z ZAL edina pravilna pot. Od KEL si Fric Kumer želi, da bi bila v prihodnje še bolj odprta in še širše zasnovana. Dipl. inž. Štefan Domej, zastopnik SJK v kmetijski zbornici, pa je nakazal možnost uvedbe slovenščine v koroških kmetijskih šolah. To je prvi in glavni cilj, katerega hoče doseči SJK v bližnji prihodnosti. To naj bo prvi konkretni korak k izboljšanju trenutne situacije. Liza Hobel, predsednica Koroške solidarnosti, pa je opozorila delegate zborovanja, da je zopet treba poživiti delo in zamisel Koroške solidarnosti. (Njen govor bomo objavili v prihodnji številki NT v obliki komentarja.) POTRDITEV DVEH RESOLUCIJ Po izvolitvi novega predsedstva so delegati zborovanja potrdili dve resoluciji. V prvi resoluciji protestirajo udeleženci deželnega zborovanja KEL, da je poveljstvo avstrijske Zvezne vojske vztrajalo pri polaganju venca pred spomenikom v St. Jakobu v Rožu, ki so ga pred 50 leti postavili vodilni koroški nacisti. V drugi resoluciji, katero so predložile slovenske mladinske organizacije, apelirajo udeleženci zborovanja KEL na predstavnike deželnih in zveznih strank, da preprečijo vsak poizkus ločevanja med obema narodoma v deželi. Nadalje izražajo udeleženci deželnega zborovanja vso svojo solidarnost osrednjima slovenskima organizacijama v prizadevanjih za ohranitev in izgraditev skupne dvojezične šole. Solidarnost pa velja tudi vsem dvojezičnim učiteljem, ki so izpostavljeni vedno hujšemu pritisku izrazito nemškonacionalnih skupin kakor tudi večinskih strank. Na strokovno komisijo pri zveznem ministrstvu za pouk in umetnost pa apelirajo, da bo jasno zavrnila zahteve pedagoškega modela koroških strank. Da bi dosegli maksimalno skupno vzgojo in enakopravnost, so sklenili delegati deželnega zborovanja sledečo zahtevo, in sicer uvedbo obligatorične dvojezične šole na celotnem dvojezičnem ozemlju, torej v vseh krajih, ki so upoštevani v odredbi k novemu oblikovanju dvojezične šole Iz leta 1945. Pozdravni nagovor predsednika Komisije za manjšinska in Izseljenska vprašanja pri Predsedstvu RK SZDL Slovenije na DEŽELNEM ZBOROVANJU KOROŠKE ENOTNE LISTE, dne 17. maja 1987 v Celovcu Dragi prijatelji, zahvaljujem se vam za čast, da lahko prisostvujem prvemu Deželnemu zborovanju Koroške enotne liste po uspehu, na katerega ste lahko upravičeno ponosni in katerega sadovi bodo slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem lahko še kako pomagali in koristili v nadaljnji borbi za obstoj, razvoj in vsestransko afirmacijo. Naj vam ob tej priložnosti še enkrat Čestitam k uspehu in izrazim iskreno zadovoljstvo, ko vidim, da vam je to dalo novih moči in zagona in da že razmišljate o novih pobudah in iščete nove možnosti in priložnosti, ki jih kot edina slovenska volilna grupacija v Avstriji lahko in morate izkoristiti za dobrobit Slovencev v Avstriji. V teh dneh je minilo 32 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki je Avstriji prinesla neodvisnost, za vas pa je to obletnica, ki vas spominja na prav toliko let pritiskov, strahov in groženj, ki se v zadnjem času odkrito stopnjujejo. Skrunitev spomenikov na židovskem pokopališču v Železnem kaže na žalostno dejstvo, da mračni duh preteklosti v Avstriji še živi in čaka nove velike priložnosti. Kaj ni bilo že dovolj gorja, ponižanja in trpljenja ljudi in narodov, kaj vse to ni bil dovolj velik opomin človeštvu? Naj zaključim svoj pozdrav z željo, da kaj takega ne bi doletelo več ne vas ne nas in ne celega sveta in vas hkrati pozivam, da še naprej vztrajate v borbi za svoje pravice, država matičnega naroda pa vam bo tako kot doslej po svojih močeh pri tem pomagala. „KEL naj bo samostojna pri odločanju kot partner ZAL“ Naš tednik: Gospod Apov-nik, najprej bi Vam čestitali k izvolitvi za podpredsednika KEL. Po zborovanju nas zanima, kako ste zadovoljni s potekom zborovanja KEL. Ali ste po diskusijskih prispevkih delegatk In delegatov prišli do novih spoznanj, po katerih boste usmerjali nadaljne delo? Dv. sv. dr. Pavel Apovnik: Nasplošno sem z zborovanjem KEL zelo zadovoljen, ker je bila dobra udeležba in so tudi delegatke in delegati aktivno sodelovali. Posprava diskusije je pokazala eno zelo važno zahtevo delegatov, in sicer, da naj bo KEL samostojna pri odločanju kot partner Zelene alternative. Dobili pa smo tudi potrdilo za sedanje prizadevanje, da si zasiguramo avtonomni status. V prihodnje bomo razgovore z ZAL vodili seveda v smislu zahtev, ki so bile izrečene na deželnem zborovanju. Naš tednik: Na zborovanju ste predložili teze za pravila KEL. Morda bi lahko na kratko povedali, kaj je bistvo teh tez? Dv. sv. dr. Pavel Apovnik: Mislimo, da je potrebno, da postavimo KEL, ki je postala političen subjekt tudi na zvezni ravni, tudi formalno — pravno na osnovo stranke, kot to predvideva zakon o političnih strankah iz leta 1979. KEL naj bo tudi formalno sposoben partner v sodelovanju z ZAL. Pri omenjenih tezah izhajamo iz sedanjih struktur, to se pravi, da se bistveno ne bo kaj spremenilo. Tudi doslej smo imeli pravila, vendar so ta bila bolj internega značaja. Zaradi tega potrebujemo tudi formalno osnovo za naše politično delo in za sklepanje dogovorov z drugimi političnimi grupacijami. Na osnovi sprejetih tez bo novo predsedstvo formuliralo pravila, ki jih bo predložilo ministrstvu za notranje zadeve, da se s tem vzame KEL v seznam avstrijskih političnih strank. Naš tednik: Hvala za pogovor. Rož, Podjuna, Žila Društvo „godba na pihala Šmihel“ ustanovljeno! Prijateljsko srečanje na Bleščeči Preteklo nedeljo, dne 17. t. m., je bil v Šmihelu v prostorih Hranilnice ustanovni občni zbor društva „godba pa pihala Šmihel“. Zbralo se je kar lepo število častnih gostov, mladih muzikantov in njih staršev. V pozdrav udeležencem je godba zaigrala dve skladbi. Nato je bivši kulturni referent mestne občine Pliberk tov. Stanko Vav-ti v imenu Proponentov pozdravil navzoče, posebno podpredsednika SPZ g. dr. Auguština Brumni-ka, podpredsednico K KZ g. Micko Opetnik, podpredsednika društva GŠ na Koroškem g. Joška Hudlna in tajnika GŠ g. Bernharda Sadovnika, ter oba mestna svetnika EL Pliberk g. Frica Kumra in Joška Partlna kakor tudi zastopnika KPD Šmihel g. Hanzeja Bricmana. Uvodoma je Stanko Vavti poudaril, da je ustanovitev društva bila potrebna, da zajame absolvente glasbene šole in jim nudi možnost nadaljnega delovanja na glasbenem področju. Za predsednika občnega zbora je bil soglasno izvoljen mestni svetnik Fric Kumer, kateri je brezhibno vodil občni zbor. V upravni odbor so bili izvoljeni: Mihael Vavti — predsednik, Jožko Kušej — Koncert v Na povabilo SPD „Edinost" v Pliberku, sta v soboto, 16. maja, nastopila na koncertu v Schwarzl-novi dvorani MePZ „Italijanske skupnosti iz Izole“ in MoPZ „Libe-la“ iz Celja. Za uvod pa je MoPZ „Foltej Hartman“ zapel gostom in domačinom tri pesmi v pozdrav. MePZ Italijanske skupnosti iz Izole, katerega vodi zborovodja Claudio Strudthoff, je bil ustanovljen leta 1975 in šteje okrog 50 članov. Poje pesmi raznih narodov Evrope v devetih jezikih. Zbor je predstavila in povezovala posamezne točke napovedovalka Majda Fabjančič. MoPZ „Libela" iz Celja, ki ga vodi pevovodja Ivan Knez, pa je na Koroškem že dokaj poznan. Zbor je bil ustanovljen pred približno 20 leti, šteje pa okoli 40 članov. Napovedovalka Tatjana Ne-nezič je zbor predstavila in povezovala med posameznimi pesmimi. podpredsednik, Mateja Kušej za tajnico, Hanzej Koren — namestnik tajnika, Tonej Piko — blagajnik in Jože Vavti kot njegov namestnik. V upravni odbor je bil še izvoljen Hanes Košutnik kot vodja godbe. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Janez Kušej, pd. David, Helena Koren iz Podgore in Maks Piko, pd. Lajmiš iz Vidre vasi. Častni gostje so v svojih pozdravnih nagovorih čestitali izvoljenim odbornikom, ter zaželeli mlademu društvu uspešen razvoj. S posebnim zadovoljstvom so vzeli na znanje dejstvo, da je novo društvo zasnovano na najširši podlagi. Saj je že v prvem členu društvenih pravil povedano, da območje njegovega delovanja obsega celo Podjuno. Člen 15 pa se dobesedno glasi: „Da se godbi za-sigura čim več možnosti delovanja, se društvo vključi v obe centralni kulturni organizaciji koroških Slovencev.“ Glasba ne pozna meja — in tudi naše društvo ne, je poudaril predsednik Mihael Vavti, dolžnost nas mladih je, da znanje, ki smo si ga pridobili v glasbeni šoli, položimo na oltar našemu slovenskemu življu na Koroškem, je končal mladi predsednik svoj prvi nagovor. Pliberku Zbora sta imela na sporedu vsak po osem pesmi, katerim pa sta jih še nekaj dodala. Koncerta se je udeležilo tudi mnogo častnih gostov, med njimi predsednik KSOO, mestni svštnik Fric Kumer, podpredsednik NSKS dipl. trg. Janko Urank, predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser, podžupan Janez Hudi, mestni svetnik Jože Partl, predsednik MePZ „Podjuna“ Herman Germ in predstavniki kulturnih organizacij iz Slovenije. V kratkih nagovorih sta pevce pozdravila predsednik KSOO, mest. svet. Fric Kumer, in dipl. inž. Feliks Wieser. Mestni svštnik Fric Kumer je še posebej poudaril, da je med pevci mnogo lovcev, katere on kot predsednik „Kluba prijateljev lova“ že dolgo pozna, in ga do kolegov v zelenih „uniformah“ vežejo dolgoletna prijateljska srečanja. Nič ni bilo dosti govora, nič posebnega pripravljanja, še manj pa nekih formalnosti — vse je teklo sproščeno — bilo je zamišljeno kot malo zapoznelo slavje za petdesetletnega planinca, bivšega oskrbnika Koče nad Arihovo pečjo, Ludvika Lesiaka, pd. Tempa iz Sva-ten. Prav on pa je manjkal na tem srečanju, kajti obolenje ga je zadnje dni prisililo na zdravljenje v celovški bolnici. Kljub neprijaznemu vremenu se je zbrala prijetna družba kakih dvajsetih ljudi na našem planinskem domu na Bleščeči. Vlogo gostitelja pa je prevzel Korenov Tonči, ki je nasledil nekdanjega gospodarja koče Ludvika. Postregel je z odlično pripravljenimi postrvmi, vse skupaj pa je poplaknila še zla-torumena domača kapljica. Kmalu je privrela tudi še lepa slovenska pesem iz grl in še bolj povezala zbrano družbo. Šale so letele vse prek in še za posebno dosti smeha sta poskrbela navzoča zdravnika — kirurga — gost iz Ljubljane dr. Velikonja ter domačin dr. Dušan Schlapper, ki bi bila „načelno“ pripravljena možakarjem z dvema levima rokama s kirurškim posegom „popraviti“ njihove telesne hibe. Pa tudi resnega razgovora ni manjkalo, saj časi, v katerih živimo, niso samo rožnati. Vsekakor je čas, ki je bil vsebinsko poln prijateljskega vzdušja in srčne topline, vse prehitro potekal, treba je bilo misliti na slavo. Zapustili smo torej prijetni dom na Bleščeči, segli prijateljem v roko ter si rekli -— na svidenje — prav kmalu. In da si je srečanje dejansko porodilo tudi bolj iz naključja, postalo je končno lepo doživetje za vsakogar, ki se ga je bil udeležil. Prijatelju Ludviku pa želimo tem potem še skorajšnje okrevanje. F. Č. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je 7. maja 1987 Feliks Hribar, pd. Furjan na Obirskem, za vedno zapustil. Po tej poti se zahvaljujemo vsem, ki so nam s tolažbo stali ob strani. Še posebna zahvala velja domačim cerkvenim pevcem za občutno zapete žalostinke. Marija Hribar z družino Krščanska kulturna zveza vabi na KONCERT SLOVENSKE PESMI Gostuje oktet „Zvon“ iz ZDA ŠPITAL — Čas: četrtek, 28. maja 1987, ob 9.00 url (po maši); kraj: v Marijini kapeli, tik ob BeljaSki cesti BRNCA — čas: četrtek, 28. maj 1987, ob 20.00 uri; kraj: kulturni dom na Brnel; prireditelja: Mešani cerkveni zbor iz Št. Lenarta pri sedmih studencih In Krščanska kulturna zveza CELOVEC — čas: petek, 29. maj 1987, ob 20.00 url; kraj: Modestov dom v Celovcu; prireditelj: Mešani pevski zbor „Jakob Petelin Gallus“, Slovensko kulturno društvo in Krščanska kulturna zveza v Celovcu BILČOVS — čas: sobota, 30. maj 1987, ob 20.00 uri; kraj: Ljudska šola v Bilčovsu; prireditelja: Slovensko prosvetno društvo „Bilka“ v Bilčovsu in Krščanska kulturna zveza v Celovcu SELE — čas: nedelja, 31.1na| 1987, ob 20.00 uri; kraj: Farna dvorana v Selah; prireditelji: Katoliško prosvei-o društvo „Planina“, Pevsko društvo v Selah In Krščanska kulturna zveza Za letošnjo sezono Iščemo: • servlrke • personal za teko • deklico za sladoled • fanta, ki bi opravljal razna dela Interesentke In Interesenti se naj Javijo pri Camping Rož — Wernlg; Tel. 0 42 26/246 Praksa zaželena, javijo se lahko tudi počitniški sodelavci (Ferialpraktikanten). — ABC — Top dopust Vaša dežela Tauplitz-Gardasee tel.: 0 42 76 / 43 49 — ABC — ribniški dopust superlative tel.: 0 42 76 / 43 49 MePZ „Italijanske skupnosti“ iz Izole Rož, Podjuna, Žila Čestitamo Marijani in Foltiju Baumgartner se je rodil sinček, ki ga bosta krstila na ime Rafael. Srečnima staršema iskreno čestitamo. # Zvestobo sta si obljubila Tomaž Ogris, Žalnikov iz Bilčovsa, In Rezika Gabriel iz Leš. Mladoporočencema želimo vso srečo na skupni življenjski poti. V Goričah praznuje svoj 82. rojstni dan Ferdinand Turk. Iskreno mu čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja in zadovoljstva. Janez Čimžar praznuje v Velikovcu te dni svoj 90. življenjski jubilej. Jubilantu iskreno čestitamo in mu kličemo še na mnoga zdrava in zadovoljna leta. * V Gluhem lesu praznuje te dni gospa Ana Wutte, po domače Harižova Nanej, svojo 64-letnico. Zvesti bralki Našega tednika za osebni praznik iskreno čestitamo. Na Letini in v Podlibiču pri Šmihelu praznujeta rojstni dan brata Jože in Tonej Blažej. Jubilantoma iskreno čestitamo in jima kličemo še na mnoga leta. čestitkam se pridružuje tudi EL-Pliberk. Srečanje absolventov Slovenske gimnazije Ravnateljstvo Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu in novo ustanovljena zveza absolventov vabita ob 30-letnici obstoja naše šole in ob 20. maturi v soboto, 30. maja 1987, na družabno srečanje. Pričetek ob 12.00 uri. Vsi bivši absolventi in dijaki, ki so pred maturo zapustili gimnazijo, so na srečanje prisrčno vabljeni. Za okrepčilo in pijačo bo poskrbljeno! dr. Reginald Vospernik, ravnatelj dr. Zdravko Inzko, predsednik Zveze absolventov Jože Tisnikar razstavlja v celovški mestni hiši Od torka, 19. maja, naprej razstavlja v celovški mestni hiši na povabilo Avstrijsko-jugoslovanske družbe Jože Tisnikar svoje temno-grozne-pretresljive slike. Le malokatera razstava je, ki pritegne toliko gledalcev in ki izzove toliko občudovanja in pretresenosti, kot je to Tisni-karjeva. Je pa Tisnikar tudi eden najbolj plodovitih, samoniklih in seveda priznanih sodobnih slovenskih slikarjev. V mestni hiši razstavlja 21 oljnatih slik pod steklom (vse letošnjega datuma) in 31 oljnatih slik na platnu, nastalih med leti 1983 in 1987. Umetnika je na vernisaži predstavil umetniški kritik Jože Sedej. Med drugim je dejal, da Tisnikar korenine svoje umetnine išče v podzavesti in je obenem pogled na Tisnikarje-va platna tudi pogled v lastno podzavest. Tisnikarjeva dela, v katerih riše in upodablja zavr-žence, alkoholike, mrliče, nemočne, pač tiste, odrinjene na rob družbe, so izraz solidarno- sti z njimi. Umetnik podira strah pred smrtjo, približuje meje, kjer se prepletata smrt in življenje. Svojo predstavitev je Sedej zaključil z dokaj nenavadnim, a globokim stavkom, ki je kot prikrojen Tisnikarju: „Kako srečen umetnik, ki iz groze izlušči lepoto." Poleg že znanih motivov — mrlič, prosektura, obrazi, gostilniški motivi — vse v temno-plavo-zeleni barvi s svetlimi lisami, je motiv krokarja, vrana zelo prisoten. V imenu mesta je spregovoril kulturni referent Siegbert Metelko in je dejal, da je razstava veliko odlikovanje za mesto. Predsednik koroškega deželnega zbora, ki je razstavo odprl, pa je dejal, da je Tisnikar oseba, ki povezuje Slovenijo in Koroško in v njegovih podobah je zasledil mnogoteri „koroški“ obraz. Tisnikarjeva razstava bo še nekaj tednov na ogled v celovški mestni hiši. -wafra- V četrtek, 7. maja, sta se goriš-+