LETO VIII	GLASILO	ŠTEV. 9
DOMOBRANCEV IN DRUGIH PROTIKOMUNISTIČNIH
BORCEV
NOTICIERO DE SAN MARTIN
Interes General Concesion 4848
Kočevski grad — jetniška celica borcev Grčaric, Turjaka in Vel. Osolnika. Teatrska krvava rihta nosilcev novega reda
Ti, ki ti je dobro, spomni se, da je mnogo tvojih bratov-soborcev, invalidov, zapuščenih po taboriščih in bolnišnicah, ki trpe pomanjkanje in samoto. S skromnim, a velikodušnim darom jih boš osrečil.
Daruj v invalidski fond!
Zberi imena pomoči potrebnih in nam jih pošlji!
Tvoj neznani brat ti bo do smrti hvaležen!
Slika na naslovni strani: Ljubljana z Ljubljanico pod gradom — ponesrečeni pohod rdečih brigad v onih septemberskih dneh 1943
Dokler Sloven bo živ še kak’, bo živel tvoj spomin!
Slovenski šopek nesmrtnemu junaku gen. Leonu Rupniku
BIL JE VELIK SLOVENEC-GENERAL!
»PRIVADIL SEM SE, DA SVOJO OSEBO POSTAVLJAM POPOLNOMA V OZADJE, DA NIČESAR VEČ NE ZAHTEVAM, PO NIČEMUR NE STREMIM IN — DA KONČNO UMREM, KOT POŠTEN ČLOVEK, KI JE SVOJEMU NARODU PO NAJBOLJŠI MOČI IN ZNANJU HOTEL REŠITI VSAJ OSTANEK NJEGOVE BITNOSTI IZ TE SVETOVNE KATAKLIZME../*
Iz oporoke pokojnega generala Leona Rupnika, inšpektorja slovenskega domobranstva, po Angležih izročenega komunistom, ki so ga 5. septembra 1946 po strašnem mučenju, skozi grozote komunističnih ječ, telesno in duševno uničenega, postavili pred teatrsko sodišče, ki ga je obsodilo na smrt z ustrelitvijo.
Ker je v zmedi časa stal z narodom, ker se je boril za njegove pravice, ker je rešil tisoč življenj, je moral umeti.
SLAVA MU!

S-TL Lij j A ,'tjiVCIilci
Vodilni slovenski možje ,;o se dooro zave Ai, «..• se bomo Slovenci na prostoru, ::a katerem nv:';lvvio, chr™;ii; . r.o, ak". bomo
ivni. Zato o bili v m in; ih desetih prav’jeni silni napo se Slove i - • v . po;, mej m kar najkrep-Kv;e med c p o v ' n	mm 01 vav r.io prc -.iranje
Nemcev, 'Italijanov f vov :	• > -er.i v o j j udi iz rok domačih oderuhov, c j - o	.v.; ■.	-anicmo slovensKO
usodo v sveje tastr i...
Ti napori . . .ronani z velikimi uspem. ’ ne ij o.. vic;; :. smo Slovenci prek. t, za katero so dru ' d.	. s.:>
te r<	:.ij"a najmanj anal-
fabetov v vsej Evre i, na drugi m ra ni , n < iv relativno najvišje število zadrug, telovadni’.: in p:- v .	ir. mmpisov.
Zato je bil slovenski narod ’;v'	in	.	i . v c
velike dogodke vedro 'ob. pripravljen in ’ b . . .r . žnostia nastopal kot en mož. Sr- --dno ramo nr.	. v. ,,<■ na
Koroščevo slovensko deklaracijo na protikc v:i ' ;i ;d,	... ;'e 'oii
edinstven v vsej Evropi in spomnimo se tudi na tretjemajske dogodke, pri katerih se je pokazala slovenska edinost in slovenski pogum. To so blesteči dogodki v slovenski zgodovini, dogodki, pri katerih se je pokazala velika zrelost slovenskega ljudstva in njegova povezanost s svojimi vodniki.
V čem pa tiči skrivnost slovenskih uspehov? Kako to, da smo obstali, ko so nas — majhne po številu — ogrožali in napadali ogromni in nasilni sosedje?
Za vse to se moramo zahvaliti velikim slovenskim možem, ki so nam znali prižgati pravo luč spoznanja, in pa neizmernemu številu javnih delavcev, ki so v medsebojni slogi in edinosti organizirali ves slovenski narod. Da, organizacija in duh edinosti v tej organizaciji, sta bili tisti sili, ki sta napravili Slovenijo za trdnjavo.
Poglejmo v leto 1941. Kaj bi bilo, ako bi Slovenci komunizma dobro ne poznali ? Po zaslugi velikih vidcev — naših škofov, dr. Ušeničnika, dr. Ehrlicha, prof. Tomca in drugih, je ves naš narod temeljito poznal tega najbolj perverznega sovražnika krščanske civilizacije. Zato se je z velikim navdušenjem, v izredni disciplini in v ogromnem številu odzval povelju svojih vodnikov, da naj gre branit slovenske svetinje, slovenska življenja, svobodo in slovensko premoženje Naš dobro organizirani odpor je rodil velike uspehe.
Kakor že preje v zgodovini, tako se je tudi ob tej priložnosti po-
kazalo, kaj pomeni v narodnem življenju dobra organizacija in disci-, plina. V tisočih so hiteli fantje v Vaške straže in pozneje v domobranstvo in so dosezaV. zmago za zmago.
Če je kMub temu danon naša domovina v komunističnem jarmu 'n leži večina naših fantov in mož-domobrancev v mnog’"h neznanih skupnih grobovih, ni to na^a krivda. Kriva sta temu samo izdajstvo zaveznikov zaradi njihovih umazanih političnih računov, in pa kajnov-ska in azijatska narava komunizma.
Toda prišel bo dan, ko bo pravica zmagala nad krivico in bo svetloba pregnala temo. In tisti dan bo zonet zgodovinski dan za slovenski narod. Prav je, da se že danes pripravljamo za tisti veliki trenutek. Naša priprava pa mora obstajati v osebni iznopolnitvi vsakega posameznika, v njegovi duhovni rasti in pa zopet v strumni organizaciji.
V organizaciji je moč, tako je veljalo v slovenski preteklosti, velja v sedanjosti in bo tudi veljalo v bodočnosti. Kdor je torej zaveden Slovenec, naj se poveže z drugimi Slovenci. Kdor je bil protikomunistični borec, naj se poveže z ostalimi protikomunističnimi borci v mogočno organizacijo, ki bo sposobna izvršiti zgodovinsko osvobodilno nalogo, ko pride čas za to.
To jutro je polno samotnih trav in jaz pastir sem v gori zapuščeni, kako je po bregovih mah zelen,
v laseh imam razkošje cvetnih glav
Vsi prsi ' trepetajo po piščali, losovi tik,o božajo roI:6,
o • ccael bi v globoko dno,
7	'-las-, so bratje obležali•
slovo zaklal sem svojo ovco belo •~~l.il sem kri čez čelo Hm l
, 'v -.r' ”... ,7; evf r'»ctiev r' krvi .7 ' ■ -v " e ■: 1 ' . "f'
France Balantič
lom večno 1c.Hl v jutru v z
bcH
Turjak
c;
am stdtit
il
qu.ncL
ki,
TURJAKA, GRČARIC, OSOLNIKA,
KI STE VEROVALI V PRAVICO ŽIVLJENJA, KI STE SPOŠTOVALI SVOBODO DUHA,
KI STE UMRLI, DA BI NAROD MOGEL ŽIVETI,
VXM — HVALA!
VAM — VELIKI SINOVI DOMOVINE — VEČEN SPOMIN!
Rdeče obljube
FR. GR., U. S. A.
Nobenemu Slovencu, pa naj bo to v svobodnem svetu ali pa v zasužnjeni domovini, ni in ne bo šlo iz spomina nesrečno leto 1943. Prvi udar in prvi polom. Rdeči sovrag je s pomočjo ,aških havbic in laških topničarjev pobijal in se zaganjal v dva slovenska Alkazarja, Turjak in pa Grčarice. Ne smemo in ne bomo šli nikoli preko teh dveh za našo bojno zgodovino tako bridkih in markantnih dogodkov.
I. in II. četniški bataljon sta se prve dni septembra pod poveljstvom majorja Koprivice-Boruta utrdila in nastanila v vasi Grčarice, kamor je po poročilih imel priti tudi ljubljanski odred in pa odred srpskih četnikov pod poveljstvom majorja Bjelajca. Grčariški odred je bil sestavljen iz tretjine starih izkušenih borcev, katere je vodil pokojni kapetan Emil Kranjc, poleg teh je bilo še nekaj aktivnih in rezervnih oficirjev, ki so se odredu šele pred kratkim pridružili in nekaj novih še neizkušenih borcev iz obeh legij.
Partizani so začeli z napadom na Grčarice že v zgodnjih jutranjih urah 8. septembra, to je še pred kapitulacijo Lahov. Njih koncentriranje pa se je vršilo že dva dni preje. Medtem ko o kakem Turjaku še tisti dan ni nihče nič sanjal. Kajti Turjak je oživel šele po kapitulaciji, to je 9. in 10. septembra. Na Turjaškem gradu so bile skoncentrirane vse številne posadke vaških straž iz bližnje in daljne okolice Ljubljane toda na žalost brez pravega enotnega in organiziranega poveljstva.
Ni naš namen na tem mestu popisovati potek borbe in razjasniti posamezne faze, ki so sledile, niti ni namen tega spisa iskati krivcev poraza obeh trdnjav, dasiravno je tudi ta stran nujno potrebna, da se obdela, vendar ta na drugem mestu. Namen je tu pokazati vso partizansko zvijačo, prikazati pravo lice »osvobodilne" morilne fronte in pravo lice komunizma in njih borbo »proti okupatorju", prikazati dalje vse obljube, na katere so še v tistih momentih naivneži verjeli in toliko zidali nanje, da so še trdni borci skušali verjeti ukanam. Prepričan sem, da kdor pozna v jedro tudi vse partizansko komunistične mahinacije, pozna in ve, da s komunizmomni bilo in ne bo nikoli mogoč kompromis. Kdor je verjel v to in delal kompromise, je drago plačal te kompromise, ali pa so zanje plačevali naši ljudje, ki so bili prevarani.
Medtem ko se je Turjaški grad polnil, je borba v Grčaricah z naglico prihajala do svojega vrhunca. Z vso srditostjo so se zaganjale Šercer jeva in Tomšičeva rdeča brigada, medtem ko je Gradnikova bila v zasedi proti Kočevski Reki. Prezaposljene so bile brigade, da bi resno mogle ovirati koncentracijo protikomunistične vojske na Turjaku. Laške granate so neusmiljeno rušile poslopja v Grčaricah, tudi
cerkvi ni bilo prizaneseno in pod temi težavnimi pogoji so neprestano rdeči glavarji pozivali na predajo in obljubljali „položite orožje in prosti boste, da odite, kamor je komu drago, še več, garancija, da ne bo nihče klican na odgovor za svoje dosedanje udejstvovanje!" Kdo je verjel tem obljubam Preizkušeni borci gotovo ne. Či mso Lahi prišli na pomoč, je stanje postalo nevzdržno in neprestano so stari borci zahtevali od poveljstva, da se dovoli izpad. To dovoljenje je bilo vedno odbito s pripombo: vzdržite za vsako ceno, pomoč prihaja... Kljub ruševinam, požaru in silnim žrtvam, se boj ni končal in tudi omahovalci so bili tiho. Šele ko je topovska granata razbila bunker pri gasilnem domu, v katerem je vodil in odbijal napade Kajtimar-Milan Kranjc, je malodušje narastlo, volja do borbe je v prvi vrsti ponehala v vrstah oficirjev, razen bivših legionarjev je bilo teško koga obdržati na položaju. K. Pezdirc je prvi odšel brez dovoljenja na razgovore, za njim major K. Zadnji je prinesel novico: »Garantirajo vsem živlienje in opremo vseh borcev do Sušaka, odt.am pa prevoz v Italijo do Angležev." Tako zopet rdeče obljube. Ranjeni Borut je prepovedal vsake pregovore in zahteval nadaljevanje borbe, ki so jo stari borci itak vršili. Nekateri oficirji so bili mnenja, da se bodo partizani držali mednarodnih pravil o postopku z vojnimi ujetniki. Slabo so jih poznali, pa kako naj bi jih, so bili pač taki, ki so se pridružili borcem šele pred dnevi in komunizem v praksi sploh poznali niso.
V vsej tej kolobociji so partizani vdrli v vas in po hišah in nadaljevanje odpora je bilo nemogoče. Komandant odreda Borut se je sam ustrelil. Stari borci so skušali spremeniti zunaniost. Uietih ie bilo 160, 36 je bilo raniencev in 10 mrtvih. Tako ie padla ta trdnjava. Uietnike je divizija Popivode odvedla v Kočevie in hitela nazaj proti Turjaku, da uniči še to, še večio in bolj odločilno trdnjavo: v trdni veri, da je oziroma bo z zlomom Turjaka konec vsake protikomunistične vojske v Sloveniji. Medtem ko so začeli s komediio procesa v Kočevju, katerega so opevali in iznesli pred svet. dokazuioč kako demokratski so v svojih postopkih, je padel tudi Turjak. Odličnih borcev je padlo v roke morilcev preko 600. Barake in dom v Kočevju se je polnil z novimi jetniki. Nekatere so takoj vozili proti Jel en dolu in Mozliu in jih s streli v tilnik podirali v jame. Samozvano »partizansko sodišče" je obsodilo na smrt 25 mož borcev iz Turjaka in Grčaric, ostali pa so javno bili obsoieni na prisilno delo. taka ie bila obsodba za svet. Uporabili so vsa sredstva propagande, da so ta' proces iznesli tako, kakor so si ga želeli sami.
KHub temu, da so smrtne obsodbe že bile izrečene, kliub vsem razočaraniem, je med jetniki vstal še ta ali oni omahliivec in lahko-vernež in trdil, da se ie bivša Jugoslovanska vlada v Kairu zavzela za jetnike in jih bo rešila. Take in podobne alarmantne novice so se
Zborovalci Zveznega občnega zbora v (Clevelandu so soglasno izbrali
in izvolili:
g. generala Ivana Prezlja za svojega častnega poveljnika g. polkovnika Vuka Rupnika za svojega častnega predsednika.
Čestitamo!
širile, na katere so nasedali do gotove mere celo možje, kakor Tonček in Mavec. 12. oktobra 1943 je šestnajstorica iz Turjaka in Grčaric, ki so bili v smrtni celici, zapustila svojo celico s pesmijo „Hej Slovenci" in utonila v temo za vedno.
Strniša, Vošnjar, Milanovič, Šinkar, Malovrh, Marinčič, Lisac, Konečnik, Končan, Tomažič, Kijen, Štepec, Murn, Mihelič, Capuder in Habič so končali svoja junaška življenja. Še isto noč je bilo odpeljanih nadaljnih 134 borcev in pomorjenih, ne da bi bili obsojeni, koliko je bilo na tihem že do takrat pomorjenih, je teško ugotoviti, premnogi pa so sledili. Da celo taki, ki so skušali milo prositi in se jim vdinjati, da se rešijo, so nrišli na isti cilj — Mozelj, taka je bila tudi usoda pokojnega poročnika Nota, ki do zadnjega ni verjel, da na komunistične obliube ni nič dati.
To so torei deistva, pa naj notem vsa rdeča nronaganda sina v svobodni svet kar hoče, pa naj Saie v svoiih izmišljotinah v ..Belogardizmu" še tako zakriva, ko trdi, da ie hilo vsem obsojenih na smrt samo 16. Kie na so vsi ostali, tovariš Soie.. . ?
Zakai so morali umirati junaki, ki so branili svetinie načeva naroda. ki so žrtvovali in bili nrinrnvlieni žrtvovati vse. znkni so ti neustrašeni horei bili in morali hiti tako nesramno izdani in razočarani, to So vprašanja. na katere ie sipi ko nrei treba naiti odn-nver in ga brez olenšnv. takega kaVrčen ie. nanisati na naslovno stran naše boino zgodovinske kniige. alostno ie deistvo. da ie Pero Ponivoda V onih dneh v Kočeviu vnričo pietih horeev iziavil: ..Turiaka 6 mesecev ne bi mogli zavzeti, če bi bila komanda složna, .branitelii so bili odlični!" 7a Grčarice na ie isti iziavil: ..Resnici na Hubo moram nriznati, da ste odlični borci, toda vodstvo ni vredno, da bi čuvalo koze. Kdor vas ie noslal v Grčarice, je velik strateg-magarad!"
Soborci, nriiatelii. samo ta suhi onis nas onominia. da smo dolžni zvestobo našim padlim. da moramo svetu v vseh detailih prikazati laž rdeče bande in nrikazati junake v nravi luči. Nikar ne zanravimo svetinj in nikar ne utonimo v materializmu in brezdelju. Za narodne ideale smo dolžni storiti, kar ie mož storiti dolžan. Vsi oni. ki Vam ni mar in ste zasnali in otoneli zn vse. kar so iunnki nrestali in kar domovina doživita na vedite, da nltuiete v lastno skledo in zaničuiete sebe in svoi rod. Predramimo se iz snania in razočaranih src sklenimo, da bomo poiskali krivdo velike nesreče in se iz teh napak naučili, kako se usoda naroda voditi ne more in ne sme.
v
Duh. svetnik Karel Škulj
zlatomasnik
v nedeljo, 28. julija, je praznoval svoj zlatomašni jubileg S. duh. svetnik Karel Škulj.
Ob tem velikem jubileju mu »Vestnik'* in Zveza protikomunističnih borcev iskreno čestitata ter se klanjata silnemu, neutrudnemu delu, ki ga je storil visoki slavljenec za idejo protikomunistične borbe.
Ko se je zdelo, da so z našimi mrtvimi brati pokopali tudi vse silne žrtve, da so zagrebli resnico, ko so mnogi med nami »modro svarili”, da še ni prišel čas, da bi odkopali resnico — »prepustili času, kajti preblizu je še vse preteklo". Ko so zadržali voljo mnogih, niso zadržali enega: g. svetnik Škulj je bil tisti, ki je udaril in razklal moro, ki je visela nad nami, kakor krivična obsodba.
»šmartinski vestnik** ie bil predhodnik in klicar domobranskega glasila, ki je izšlo pozneje kot »Vestnik — glasilo domobrancev in drugih protikomunističnih borcev*'.
Težak je bil ta začetek in delo polno ovir, toliko težje, ker so bili sodelavci redki, kakor da je komunistična tiranija in laž ubila tudi nas v tujem, svobodnem svetu.
Toda g. svetnik se ni strašil tega. Vztrajal je, delal in budil dolga leta in končno se je zganilo.
Klicar pokopane resnice, je obudil žive.
čestitke in naša iskrena zahvala g. zlatomašnik!
Vaše ime je Vklesano v marmor naših velikih borcev za pravico in svobodo domovine.
Spomini
(Nadaljevanje)	V. DOLENJO, Argentina
Kričal je nad menoj v divjem srdu, da se mu je penilo na ustih, in ko mu je zmanjkalo psovk, je zgrabil brzostrelko za cev in začel s kopitom mlatiti po meni. Padel sem, pa je kričal, da vstanem in ko sem poizkušal vstati, me je spet in spet zbil po tleh. Vsepovsod mi je polzela kri in zdelo se mi je, da meso v raztrganih kosih visi na meni. Takega so me vlekli v bunker in redek mimoidočih mi je priza-
nesel z udarcem ali brco. Še ko so druge privlekli za menoj v tisto ozko temnico, so se znašali nad menoj. S pištolo, s pasom in zaponko, z bikovko in kopitarn, kakor da bi tekmovali, kdo je silnejši; strašna je bila tista noč.
In ko se je zganilo jutro v beli dan, so prihajali novi, z novimi udarci. Kar podajali so nas drug drugemu. Kadar pa se jim je zahotelo posebne zabave, so poklicali dva izmed jetnikov ven na dvorišče in tam sta se morala pretepati sama, drug drugega. Okoli stoječi pa so se krohotali in priganjali z biči.
Dvakrat so me poklicali v tisto krvavo areno.
Prvič so mi določili nekega fanta iz Golice v Selški dolini. Precej dobro me je prijemal, pa vendar, tisti udarci z roko so božali, ker so bili udarci sotrpina-soborca.
V drugo pa so mi postavili nasproti Rutar Jakoba po domače Burjovcev iz Puštala.
Prvi bi moral udariti on. Dvignil je roko in se lahno dotaknil mojega lica. ..Tovarišice' so kar zacepetale nad tako predrznostjo. Navalili so nanj in ga zbili po tleh. Ko se je spet dvignil, bi moral udariti jaz. Če bi zahtevali, da naj samega sebe bijem, bi jih lažje ubogal. To pobalinsko početje mi je pognalo kri v glavo. Približal sem se Jakobu prav do obraza in mu obrisal krvavo lice; in že so padali udarci — od vseh strani — koliko in kam, nisem štel. Ko so oni jenjali, so spet zahtevali, da se bijeva še sama. Te igre jim nisma ustregla, pa so se f ir	"nesli nad nama. To se je ponovilo še enkrat, ko pa
so le uvideli najino trmo, so naju komaj živa pognali nazaj v bunker. Ko pa so se zaprla vrata za nama, sva se objela kot brata in v Jakobovih velikih, udrtih očeh sem videl toliko sreče. Tudi mene je zajelo neko notranje zadovoljstvo in namesto smrti sem si zaželel življenje.
Ko pa sem spoznal, da je življenje daleč, tam nekje zunaj, tu v tej tesnobi pa se nam reži smrt s počasnim mučenjem, me je postalo groza. Široko odprte oči, so se uprle v vrata, da bi se nikoli več ne odprla, da bi nikoli več ne videl onih divjih, sadistične zlobe režečih obrazov. Smrt bi bila edina rešitev. Potem ne bo več teh ostrih udarcev in krivične obsodbe.
Začel sem misliti, kako in kaj bi napravil, da bi me čim preje ubili, ob enem pa sem se pogovoril z Bogom in Ga vroče prosil, da me reši teh muk.
Minil je torek, tisti grozni dan, ki ga ne bom nikoli pozabil. Naj omenim samo še nekaj fantov, kateri mi tako močno žive v spominu iz tega dne.
Kdo iz škofje Loke in okolice in tja iz obeh dolin ni poznal Za-logarjcva dva iz Dolenje vasi v Selški dolini! Karel in Rudi! Močna,
zastavna fanta, vesela m nasmejana, kot večna vasovalca. Marsikatero dekliško oko, se je s hrepenenjem ozrlo z njima.
V bunkerju sta stala skvnaj, prav ob vratih, kakor c>. bi hotela s syo; >	sle	n i mj .
iu pretep . ' Vf.V’ ;em, ko ;e var^lzan /d .r’’ 'tv. .'' ■ z :vko po glavKri se mt e počet -	-	-	>k< i in b u t r
lila po h'v.7 'r : kčah, pa Se	V ; evcvem '>:"’..>5nem. n.o -tra-
ierter. • 'h lu je vvez p.irt-lzarsk’ ko."’.;:: nad z. zarini j'mrki. p r- pp domobranski -mveljm' poste' .nke v C - ' - Njegov
ve! pa je	b......	'	nki
’ ’	,-.r: *’vni '"e'1 ker sta b:	’ ■'zaščitenih,
sta moi ala skozi strašne muke v smrt. Kakor da bi bila brezčutna za vso, sta z1!-’ nreko podivjanih vojakov, ki so se zaletavali vaniu a koniti ir jermeni. Se ko sta se zrušila pod silo udarcev ni bilo glasu skozi s tis rje- ustnice.
Da ne oozabimo
Leta 1941:
15. septembra začetek peseljevania kmečkega nrebivalstva iz obmejnega pasu Štajerske in Koroške v Srbim in na Hrvatsko. Leta 1942:
V	noč1" 1 n. ip 17. Qnrv(-rvrp>)>pprl 500	-nncfrasoriVri
Dobrč, Pezuliak, Begunje, šelšček. Sovražnik odbit z velikimi izgubami.
Dne 17. seotembra je »Štajerski bataljon" za?gel v (roHancjb «kladi?če in zanlenil mnorni nakradenega blaga Odred istem;. bataMona. z jurišem napade hrvaške partizane, ki so v za-"1’ r-v-i* nanj pri Gracar ievemu turnu nad šent fcrneic— ’ ■"'ir	• V
obležala ’va m^tva T>r-ip- ,iv.a na 'ta ’ ?,a "c -.
Dne 28. septembra v	i Vaška straža v Bi
Leta 1943:
Dne 8. septembra ’.-nnU„inn^o tv-k-v
Dne 9. septembra rana.«« no *«vfn;xv„ ■nnstojanko Grčarice.
Od 13. do 21. septnmb'”' boj’ "a Tv-r jajcu.
Leta 1944:
V	sentemV” na/'*1	~ ’ 1 - n x—>.* y.’-
Začetk	v 7	otok d ^ -	KPn	>
p.	..	..	’	a‘*0Uanef#n "n na 11 a V7 ’’ " ra.r-
tizarom a- .
Dne 10. sent. od’	1	c	.
Dne 26. septembra •	...■ ' ”	-1	' r / ".o '.
Zajeta dva m ■
*.v Cx J Cv
»okojni zandarmerijski n mostu, pod-
j.njilt -0.	... I. -A .ill. i . a A- -A . >"	.i. J . a , tV/ 0 e
Podpisani javno obžalujem, sv .	. proti OF in
KPJ, a : ./■ , 7.. , pr >a	, a od ljudskih mas.
r milostne sodbe.
c	1	.tnoročni podpis"
...	, pagandnih ciljev raz-
u	med ujetniki v Ko-
6	t	... A. S., da pojasni
.	temu narodu
n.	i ai . .......	... j	i . , •	. .. ..... podpisana
i. ii xh , wl V el.
P k .jjii. ai - - -i- a iisego .	,, i	. .i vse uiii in mu
Ud J CkAl vAaa! iillU .1 -Jaj AAlJU, kili a . Ia UlllU H . .1 klin li V IjCaa . ■ A_, jCkililVkkj i.irno c e
podpise i.lAiia.Aij iži j a v o.
fj.jii/ .. i. j. v;.a soooi ee gotove s .iti i-1, s e ut po ap toao izjavo, tako j e rotil A^aivOji.i. ..aiauaIi ju uuijvivu ni sujeuiiiAU:
,, z a ii v.	k.i pot oh. ta poj ati mt iiti.ii o Otti i ii sveta / esmco, povej, da
sem ivtvoli .t. 'iit.i.i t iuOv ctieuitst, upsi t ute / ud itai ottom m svetom ma~ ti i .vit, o ii-tvu i aht Sont , i luni ux i_i sooui ee.
xu. u.kvouia, uan pred usmrtitvijo je imenovani pisal svoji zaročenci :
„Oraga, to pismo je pisano par ur pred odhodom v večnost. Pred satansko zapeljivim svetom bom ubit kakor izdajalec. Pod SILO RAZ-Idibr«, SEivi aiaOuAu PODPISATI izjavo, ali vedi, da Te ljubim kot ideal svoje mladosti, ne sramuj se priznati, da si me ljubila, bodi ponosna ..t zvi ; svoji obljubi kot jaz tebi onkraj groba. Prilagam Tvoj uragi sporam, križec na verižici z račko. — Tvoj Marijan“
Gornje pismo ni ponovno opravičilo je po nemški ofenzivi bilo prineseno v ujubljano po osebi, katere imena zaradi varnosti ne moremo objaviti.
IZ ZVvZNIH ODBOROV
ZBOROVANJE ZVEZE PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Slovensici iiroulcom -n.stični borci so se zbrali 14. jv.l.ja 1957 v Cleve-.■ j	1 cstacijo:
P .-alt’ ro ,!.o x .	..rijft’ ;lj-
s . ■	.. :	. .i . ..■	.	. i gijivi-
mi močmi in sredstvi. To so bili cilji tega zborovanja.
Dr. bo; proti b zb . i.u komu-... končan in ga je treba nada-pr 1 j nuki
. -i.. ii. :,.:■.. iCOnčikl
L.rez i. .i ::. . o ii m. ji .. :.o in
glasno povedal in dokazal, da se borci niso utopilili v velikem tujem svetu, nego da so ostali zvesti svojim soborcem idealistom in vsem idealom, za katere smo prelivali kri in izgubili toliko cvetov našega naroda. Veselo je bilo razpoloženje navzočih zborovalcev. Zvoki naših bojnih pesmi in koračnic so ponesli duha nazaj v preteklost, v dobo borbe in trpljenja. Spomini so povandrali nazaj k našim junakom in mučencem, ki so za svobodo naše domovine dali vse — svoja življenja. V duhu smo poiskali one, ki so v tej borbi izgubili svojo zdravje in se danes s težavo prerivajo skozi življenje. Vsem tem smo povedali in zagotovili, da ne bodo nikoli pozabljeni in osamljeni. Zamanj se trudijo doma nosilci novega reda in sluge internacionalnega rdečega barbarstva, da zatro vsako iskro upanja svobode, da zabrišejo vse zločine in grozodejstva, da skušajo spraviti v pozabo vse nesreče, v katere so pahnili naš narod. Ne bo jim uspelo, kajti protikomunistični slovenski borci v svobodnem svetu so združeni in enotni in so pripravljeni storiti vse, da zločine in zločince prikažejo v pravi luči in vsej njihovi grozoti. Potruditi se hočejo, da bo svobodni svet spoznal komunistični pohod, spoznal vsa sredstva, ki jih za dosego svojih ciljev uporablja in spoznal še specialno prvaka komunistične hierarhije „Broza“ in njegove oprode. Iztrgati hočemo iz njihovih obrazov krinke, pod katere skušajo skriti svoja zločinstva. Vse prevare in ukane, da se skrijejo za kulise socializma ali narodnega komunizma, jim ne bodo pomagale in jih rešile gotovega pogina. Seme mrtvih junakov in njihova
nedolžna kri bo obrodila sad, bo rodila svobodo, ki bo sodila vse vaše početje — zločinci!
Taki so bili sklepi zborovalcev, borcev zbranih iz Clevelanda in ostalih krajev v USA in Canade, taki so bili odzivi tudi tistih, ki se osebno niso mogli radi daljav tega zbora udeležiti, pa so se odzvali pismeno
Zborovalci so enoglasno izvolili oziroma izbrali g. Ivana Prezlja za svojega častnega poveljnika, in g. V uita Rupnika za svojega častnega predsednika in dalje izvolili naslednji odbor: I«’. Grum, predsednik; Alojzij Jakoš, podpredsednik; S. K.., tajnik; Albin Bizilj, blagajnik; Zdravko Novak, referent za tisk. Poleg teh tvorijo osrednji odbor še predsedniki krajevnih odborov Zveze, ki so načelniki posameznih sekcij in kontrolni organi in ti so: Vuk Rupnik, Ivan Korošec, Franjo Mejač, Ludvik Kolman, Ivan Hočevar, Florjan Slak, Viktor Vrečar, Alojz Rigler, Ivan Rupnik, Vinko Levstik in Rado Slane.
Zbrani borci vabimo vse protikomunistične borce, da se pridružite Zvezi vsi, kjerkoli živite. Temeljni kamen je položen, da se zgradi mogočna vsenarodna protikomunistična zgradba, ki bo trajen spomenik našim padlim in svetu dokaz, da se je naš mali narod znal boriti za svojo svobodo in da je isti rdečo kugo spoznal takoj, ko je nastopila. Pozdravljamo vse one borce in odbore, ki se zaradi daljav niste mogli udeležiti naše javne manifestacije, pozdravljamo in vas rotimo, da ne stojite ob strani. Povežimo se vsi v iskrenem prijateljstvu, brez sebičnosti. „... Strnimo se v enoto, kamenito gmoto, sovrag ob njej razbil si bo glavo!"
Krka — skrivnostni tolmun naše Dolenjske — nema priča silnih junaštev
pobitih sinov
Oni, ki jim izkazujemo le skromno pozornost, so nam darovali svoje zdravje in srečo — naši invalidi. Se jih kdaj spomniš 'i
V tiskovni sklad je daroval:
G. Stane Šušteršič 10 albumov domobranskih plošč.
G. J. S-č je daroval 5 dolarjev za maše za pokojne borce Grčaric.
IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVE:
Članke, slike in prispevke za „Vestnik" pošiljajte na zveznega tiskovnega referenta: g. Zdravko Novak, 18406 Neff. Kd., Cleveland, Ohio, ali pa na glavno tajništvo Zveze: A. Bizilj, 586 M. Plymuth A ve, Kochester, New York. Iz krajev izven USA in Kanade pa pošiljajte direktno na upravo lista.
Naročnikom iz Buenos Airesa in okolice sporočamo, da morejo poravnati naročnino za „Vestnik" tudi v Dušnopastirski pisarni na Kamon K, Falconu 4158, Bs. Aires.
V invalidski fond so darovali: Clevelandski odbor 100 dolarjev, g. dr. Miha Mejač 15 dolarjev.
Vsem iskrena zahvala!
MI SLOVENSKI SMO VOJAKI

o smo
fpa
(ti v on.ilt bneh . . .
Mi slovenski smo vojaki, do neba kipi naš glas; strumni naši so koraki, kliče nas usodni čas.
Kaj nam mar je smrt, da je le sovrag naš strti Za slovensko domačijo, za naš dragi dom in rod.
Za slovensko domačijo stopamo v potrebni boj; bratje naši še trpijo, v boj za nje, mi vsi takoj 1 Vsi na plan, na plan, bratje, velik naš bo dan.
Za slovensko domačijo...
Domovina, mati mila, glej srce gori, plamti; črna zdi se manj gomila, le da svobodna si Ti.
Tvoja sveta tla vneto branimo jih zla.
Za slovensko domačijo...
Skupaj bratje misli ene, narod je slovenski klen; naše vrste so jeklene, kdor ni z nami, je zgubljen. Brušen že je meč, kliče glas grmeč, svareč:
Za slovensko domačijo...
List „Vestnik“ izhaja mesečno. Urejuje ga uredniški odbor Zveze bivših slovenskih protikomunističnih borcev. — Letna naročnina znaša za: Argentino 35 pesov (posamezna številka 3 pese), USA in Kanado 2 dolarja. Za ostalo dežele, tej valuti primerno. — Za uredništvo in upravo: K. Škulj, calle San Martin 20, Gral. San Martin FNGBM.in I. Korošec, calle 1, N<< 510, Beraza-tegui FNGR, prov. Buenos Aires, Argentina.
Tiska Talleres grificos Salguero, Salguero 1506, Buenos Aires, Argentina