W'Ic-p)
URADNI VESTNIK
občin Ormož in Ptuj
Leto: IX.
Ptuj, dne 20. decembra 1973
Številka: 18
VSEBINA
OBČINA ORMOŽ:
155.	Družbeni dogovor o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti v občini Ormož,
156.	Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in družbenih objektov na območju krajevne skupnosti Središče;
OBCINAPTUJ:
157.	Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti v občini Ptuj,
158.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o priznavalninah prostovoljcèm — borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919 v občini Ptuj,
159.	Odlok o ustanovitvi komisije za določitev odškodnine za živino, kije bila ubita ali zaklana, ter za predmete, ki so bili uničeni pri izvršitvi odrejenih ukrepov zaradi zatiranja živalskih kužnih bolezni v občini Ptuj ter o imenovanju njenih članov,
160.	Odločba o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje gostinskih storitev na priložnostnih prireditvah in shodih v občini Ptuj,
161.	Sklep o imenovanju predstavnikov občinske skupščine v svet radiodifuznega zavoda Radio Ptuj,
162.	Sklep o ustanovitvi temeljne telesno kulturne skupnosti občine Ptuj.
155.
Na podlagi 5. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73) v nadaljnjem besedilu: zakon
sklenejo
Slovenija vino Ljubljana - obrat TOZD Ormož
' - Gozdno gospodarstvo Maribor, gozdni obrat Ormož
-	Krajevne skupnosti:
Ormož
Središče ob Dravi Tomaž pri Ormožu Ivanjkovci Miklavž pri Ormožu Kog
Podgorci Velika Nedelja
-	Skupščina občine Ormož (v nadaljnjem besedilu: podpisniki).
DRUŽBENI DOGOVOR o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti v občini Ormož
I.
1.	S tem družbenim dogovorom določajo podpisniki pravice in obveznosti, ki jih sprejemajo za izvajanje zakona ter temeljna izhodišča kmetijske zemljišče politike v občini Ormož v skladu z zakonom in s tem družbenim dogovorom.
Ta družbeni dogovor opredeljuje tudi materialne obveznosti podpisnikov do kmetijske zemljiške skupnosti v občini Ormož.
2.	Podpisniki soglašajo, da ustanovijo za območje občine samoupravno skupnost -kmetijsko zemljiško skupnost v občini ORMOŽ in ji v skladu z zakonom poverjajo pravico in dolžnost oblikovanja, vodenja in nadzora izvajanja kmetijske zemljiške politike v občini, razen v tistih zadevah, ki so v skladu z zakonom v pristojnosti skupščine občine, občinskih upravnih organov oziroma so temeljna samoupravna pravica delavcev oziroma kmetov v organizacijah združenega dela, podpisnicah tega dogovora.
3.	Kmetijska zemljiška skupnost je dolžna sprejemati v mejah, določenih z zakonom in tem družbenim dogovorom, stališča in ima pravico dajati predloge v vseh zadevah v njeni pristojnosti oziroma predlagati organom podpisnic stališča in ukrepe, ki zadevajo pristojnost drugih podpisnic,' če se ta stališča in predlogi nanašajo na kmetijsko zemljiško politiko v občini.
4.	Kmetijska zemljiška skupnost je pravna oseba.
Njena notranja organizacija je opredeljena s statutom, ki ga sprejme skupščina kmetijske
zemljiške skupnosti v občini, potrdi pa občinska skupščina.
Skupščino skupnosti sestavljajo voljeni delegati podpisnic, in sicer v takšnem razmerju, da so enakomerno in enakopravno zastopani vsi interesi na področju kmetijske zemljiške politike v občini, kakor to določa statut kmetijske zemljiške skupnosti.
Za izvajanje sprejete politike izvoli skupščina kmetijske zemljiške skupnosti izvršni odbor in poravnalni svet skupnosti, kakor tudi ustrezne komisije, še zlasti pa naslednje:
-	za pripravo in spremljanje izvajanja prostorskega načrta za območje občine.
-	za razvijanje proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmetijskimi organizacijami,
-	za usmerjanje prometa s kmetijskimi zemljišči,
-	za prostorsko-ureditvene operacije in
-	za skupne pašnike.
5.	Zaradi interesa vseh podpisnikov za smotrno razpolaganje s kmetijskimi zemljišči v družbeni lastnini, ki niso v uporabi kmetijskih organizacij iz 4. člena zakona, kakor tudi za usmerjanje obdelave kmetijskih zemljišč, ki jih ponudijo skupnosti v trajno alj začasno uporabo kmetje in občani, upravlja kmetijska zemljišča skupnost občinski kmetijski zemljiški sklad.
Podrobnejše določbe o razpolaganju s skladom iz prejšnjega odstavka so podane v statutu kmetijske zemljiške skupnosti.
H.
6.	Podpisniki ugotavljajo, da so temeljne naloge kmetijske zemljišče skupnosti v občini Ormož zlasti naslednje:
6.	1. Skrb za pravilno rabo kmetijskih
zemljišč v občini in sodelovanje pri planiranju prostora v občini (strokovna priprava elementov za prostorski plan občine v sodelovanju z urbanističnimi organizacijami in občinskimi organi, sodelovanje pri sprejemanju občinskih prostorskih planov, dajanje mnenja k predlogu za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, dajanje soglasja k lokacijskim dovoljenjem na območju, ki niso zajeta z urbanističnimi akti občinske skupščine, evidenca o neobdelanih zemljiščih na območju občine in strokovna pomoč obdelovalcem za njihovo boljše izkoriščanje ter predlaganje ukrepov za prenos teh zemljišč v kmetijski zemljiški sklad v občini.
6. 2. Spodbujanje razvoja različnih oblik proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmetijskimi organizacijami združenega dela (sodelovanje pri prometu s kmetijskimi zemljišči kot usmerjevalec pri uveljavljanju prednostne pravice nakupa s strani kmetijskih organizacij , združenega dela in kmetov za neposreden odkup in zakup zemljišč s strani obdelovalcev ter posredovanje teh zemljišč v racionalno, sodobno in visoko produktivno kmetijsko proizvodnjo, zlasti v kooperaciji in v organizacijah združenega
dela, pospeševanje združevanja dela in sredstev kmetov in kmetijskih organizacij na podlagi trajnejših razmerij, odkup in posredovanje v proizvodnjo zemljišč, ki se bodo sprostila po določbah zakona o maksimumu za nekmete in po določbah zakona o dedovanju, skrb za roglasitev perspektivnih, zlasti kmetij kmetov ooperantov, za zaščitene).
6. 3. Gospodarjenje s skladom kmetijskih zemljišč v občini.
6. 4. Priprava agrarnih operacij in sodelovanje pri njihovi izvedbi (priprava in planiranje območij, kjer naj bi se izvajale agrarne operacije, skrb za dopolnitev kmetijskih razvojnih planov v občini s programom razreševanja problemov agrarne strukture, poskusi zbliževanja nesoglasij udeležencev operacij preko poravnalnega sveta skupnosti, dajanje pobud za zamenjavo kmetijskih zemljišč, arondacije, komasacije, melioracije in druge posege, organiziranje javne razprave o projektih, sklepanje pogodb o izvajanju del pri komasacijah, sklepanje pogodb o načinu obdelave na območjih, kjer se uporabljajo znatna družbena sredstva za urejanje zemljišč).
6.	5. Sodelovanje pri določanju in
dodeljevanju skupnih pašnikov.
6.	6. Kmetijska zemljiška skupnost sprejpie v roku 6 mesecev po dokončnem konstituiranju (po izvolitvi stalne skupščine in njenih organov) program svojega dela kot trajno podlago samoupravnega urejanja razmerij, ki nastajajo med delavci, kmeti in občani v zvezi z razpolaganjem s kmetijskimi zemljišči na območju občine.
Program sprejme skupščina skupnosti potem, ko so ga obravnavali samoupravni organi vseh podpisnikov.
7.	Na podlagi programa skupnosti, sprejme vsako leto skupščina skupnosti letni program dela in letni finančni načrt skupnosti.
8.	Skupnost ustanovi za	opravljanje
strokovnih zadev v njeni pristojnosti strokovno službo.
Podpisniki si bodo prizadevali, da se zadeve kmetijske zemljiške politike, ki so širšega regionalnega pomena, rešujejo usklajeno in sporazumno med kmetijskimi	zemljiškimi
skupnostmi na območju regije. V tej zvezi se zavezujejo pomagati skupnosti pri morebitnem oblikovanju regijske strokovne službe.
III.
10.	Sredstva kmetijske zemljiške skupnosti v občini so:
a)	kmetijska	zemljišča v	kmetijskem
zemljiškem skladu v občini
b)	sredstva, ki jih pridobi kmetijska zemljiška
skupnost s prodajo, prenosom pravice uporabe na kmetijskih zemljiščih oziroma z dejanjem v zakup kmetijskih zemljišč iz	kmetijskega
zemljiškega sklada na območju občine
c)	sredstva, ki jih pridobi kmetijska zemljiška
skupnost od podpisnikov tega družbenega dogovora.
č) sredstva po 55. členu (2. odstavek) zakona o kmetijskih zemljiščih
d)	sredstva iz drugih virov, ki jih opredeljuje ta družbeni dogovor
11.	Za izvajanje programa in tekočih nalog kmetijske zemljiške skupnosti se podpisniki obvezujejo, da bodo s svojimi letnimi finančnimi načrti, odstopili kmetijski zemljiški skupnosti sredstva v višini, ki ustreza stroškom za pokrivanje strokovne službe kmetijske zemljiške skupnosti v občini in za regijsko službo, če bo ta ustanovljena.
12.	Podpisniki se obvezujejo za naloge v skupnem interesu tudi posebej združevati sredstva pri kmetijski zemljiški skupnosti in sicer v skladu z njenim programom po posebnih pogodbah.
13.	Skupnost lahko na podlagi sklepa svoje skupščine in predpisa skupščine občine združuje za izvedbo posebnih nalog, zlasti nalog iz VII. poglavja, zakona o kmetijskih zemljiščih (9. člen zakona)', ki so v interesu vseh ustanoviteljev, prispevek pri zainteresiranih kmetih, delavcih kmetijskih organizacij in občanih.
14.	Skupščina občine se še posebej zavezuje, da bo za financiranje programa kmetijske zemljiške skupnosti v občini sprejela:
a)	V enem mesecu po sklenitvi tega družbenega dogovora odlok po 55. členu zakona, s katerim bo zavezala vse, ki spreminjajo namembnost kmetijskega zemljišča iz prvega odstavka navedenega člena, da plačajo na poseben račun, ki ga določi kmetijska zemljiška skupnost, pred izdajo gradbenega dovoljenja, poseben prispevek kmetijski zemljiški skupnosti. Ta prispevek bo znašal v primeru, če se spreminja namembnost :
za I. in H. b razred	10 din
za III. in IV. b razred	6 din
za V. do VIII. k razred vzgornjih kulturah in za vsa ostala kmetijska zemljišča ter za gozdno
površino	2. din
za stanovanja, za gospodarske objekte, ki so namenjeni za kmetijsko dejavnost in je za njih izdelan preusmeritveni. načrt šole, blokovno gradnjo, bolnišnice ^naša prispevek v III. skupini 0,50 din.
Občinska skupščina bo tudi predpisala način pobiranja prispevka iz prejšnjega odstavka za objekte regionalnega pomena za katere ne izdajajo občinski upravni organi lokacijskega oz. gradbenega dovoljenja.
b)	Odlok o uvedbi posebnega prispevka od izkopanega gramoza in mivke iz gramoznic in rečnih nanosov in sicer v višini 1,5 din od kub. m v korist kmetijske zemljiške skupnosti
c)	občinska skupščina bo z letnim finančnim načrtom odstopila kmetijski zemljiški skupnosti za izvajanje njenih nalog tudi 50 % sredstev, ki se zberejo iz davka na promet nepremičnin iz naslova prometa s kmetijskimi zemljišči.
15.	Podpisniki se tudi zavezujejo, da bodo skupno ali posamič v utemeljenih primerih s posebnim soglasjem kmetijski zemljiški skupnosti dajala potrebne garancije za kredite, ki jih bo najela za naloge in programe.
16.	Kmetijska zemljiška skupnost lahko prevzame za podpisnike v skladu s posebnimi pogodbami tudi naloge, ki niso opredeljene s tem družbenim dogovorom.
17.	Družbeni dogovor velja za sklenjen, ko ga sprejmejo :
-	skupščina občine na seji,
-	vse krajevne skupnosti na svojih svetih,
-	organizacije združenega dela na pristojnih samoupravnih organih.
V.
18.	Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora so možne le na način in po postopku, kakor je bil sklenjen. Pobudo za spremembo in dopolnitev lahko da vsak čas tudi kmetijska zemljiška skupnost po sklepu svoje skupščine.
19.	Podpisniki soglašajo, da iniciativni odbor za ustanovitev kmetijske zemljiške skupnosti skliče začasno skupščino kmetijske zemljiške skupnosti in sicer najpozneje v 1 mesecu po sklenitvi tega družbenega dogovora.
Začasna skupščina se izvoli po načelih tretjega odstavka 4. točke tega (družbenega dogovora) in lahko polnopravno odloča o
zadevah iz svoje pristojnosti po zakonu in tem družbenem dogovoru.
Začasna skupščina kmetijske zemljiške skupnosti izvoli začasni izvršni odbor skupnosti, sprejme začasni statut. Začasni izvršni odbor je dolžan v roku 3 mesecev po izvolitvi začasne skupščine poskrbeti za sklic redne skupščine in dokončno konstituiranje kmetijske zemljiške skupnosti v občini.
20.	Ta družbeni dogovor je sestavljen in podpisan v 16 primerih, kijih hranijo podpisniki in kmetijska zemljiška skupnost.
21.	Ta družbeni dogovor prične veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu občine.
5.
S samoprispevkom bo zbranih 731.600 dinarjev. S temi sredstvi bi krajevna skupnost’ financirala in sofinancirala naslednji delovni program:
-	rekonstrukcije in vzdrževanje cest,
kanalizacije in drugih komunalnih objektov in namenov,	'
sofinanciranje izgradnje in vzdrževanje kulturnih in drugih objektov,
-	urejanje in vzdrževanje zelenic in parkov na območju krajevne skupnosti,
Številka: 02-2/1973 V Ormožu, dne 27. novembra 1973
Podpisi predstavnikov:
Gozdno gospodarstvo Maribor Gozdni obrat Ormož
SVL - obrat TOZD Ormož SLOVENIJA VINO LJUBLJANA obrat „Jeruzalem“
Krajevne skupnosti:
Središče
Ivanjkovci
Podgorci
Keg
Kog Ormož,
Tomaž,
Vel. Nedelja,
Miklavž
Skupščina občine Ormož
156.
Na podlagi 1. in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3-8/1973), in 1. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72) ter druge alinee 76. člena stàtuta občine Ormož .(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj štev. 9-99/72) je svet krajevne skupnosti Središče na seji dne 10. decembra 1973 sprejel
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in družbenih objektov na območju krajevne skupnosti Središče
» 1.
V krajevni skupnosti Središče se na podlagi odločitve občanov na. referendumu dne 18. novembra 1973 uvede krajevni samoprimevek (v nadaljnem besedilu: samoprispevek). Samoprispevek se uvede v denarju za izvedbo programa izgradnje komunalnih iry družbenih objektov ter dejavnosti na območju krajevne skupnosti Središče.
-	sofinanciranje SLO, civilne zaščite in podobno,
-	sofinanciranje potreb otroškega varstva in
-	sofinanciranje skupnih potreb krajevne skupnosti.
6.
Samoprispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec dohodka oziroma pokojnine ob izplačilu in ga nakazuje na račun krajevne skupnosti.
Samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo ter intelektualni-rpi storitvami, odmeri svet krajevne skupnosti, po predhodni sestavitvi seznama obvez zavezancev m ga razgrne na vpogled zavezancem v prostorih krajevne skupnosti za čas 15 dni zaradi dajanja pripomb ter o tem obvesti zavezance z javnim razglasom. Po preteku roka za dajanje pripomb odmeri svet krajevne skupnosti vsakemu
zavezancu samoprispevek h« is

in" otem obvesti
7.
Svet krajevne skupnosti Središče je odgovoren za zbiranje sedstev in izvajanje del po tem sklepu.
8.
Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti samoprispevka v določenem roku, se obveznost prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
9.
Sredstva samoprispevka se smejo uporabiti le za tiste namene zaradi katerih je bil samoprispevek uveden.
10.
Samoprispevka v denarju so oproščeni občani od socialnih podpor, invalidnin in minimalnih pokojnin ter od otroškega dodatka, pomoči za šolanje, od štipendij, vajeniških nagrad, regresa za stanarino in od dohodkov glede katerih velja oprostitev po zakonu.
Samoprispevka v delu so oproščene žene-no-sečnice in matere, ki imajo otroke stare do 7 let, občani, ki so zaradi bolezni in invalidnosti nesposobni za delo, otroci do 15 let starosti ter moški stari nad 60 let in ženske stare nad 55 let.
2.
Samoprispevek se uvaja za dobo petih let in sicer od 1. januarja 1974 do 31. decembra 1978.
3.
Samoprispevek v denarju znaša:
-	za	zavezance,	ki	imajo	dohodek	od
kmetijske dejavnosti po stopnji 4 % letno od katastrerskega dohodka in od dohodka gozdov (posekanega lesa),
-	za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila, ki presegajo 1.000 din mesečno, po stopnji 1% mesečnega neto osebnega dohodka,
-	za	zavezance,	ki	imrgo	dohodke	od
samostojnega opravljanja.obrti, druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev, po stopnji 2 % od davčne osnove,
-	za zavezance, ki prejemajo pokojnino, kije višja od pokojnine t varstvenim dodatkom, po stopnji 1 % od izplačane pokojnine,
-	od zaposlenih v inozemstvu 300 din letno.
4.
Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Središče.
Izjemoma sme svet krajevne skupnosti odločati, da se dolg na samoprispevku v celoti ali delno odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.	n
, 11.
O uporabi sed štev samoprispevka se sestavi zaključni račun, ki se predloži v sprejem svetu krajevne skupnosti.
Morebitni višek dohodka samoprispevka uvedenega s tem sklepom se lahko uporabi tudi za ostale nenaštete komunalne dejavnosti po predhodnem sklepu sveta krajevne skupnosti.
12.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje.
. Številka: 88/1973
Središče, dne 10. decembra 1973
Predsednik
Sveta krajevne skupnosti Središče Franc Forštnarič 1. r.
157.
Po 14., 85., 92. in 115. členu obrtnega zakona (Uradni list SRS št. 26-235/73) in 8. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7-31/73) ter 219. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33-462/64) je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti v občini Ptuj
1.	člen
V	občini Ptuj je podan družbeni interes v smislu 13. in 14. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26-235/73) za opravljanje naslednjih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti:
a)	opravljanje storitev z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, z avtodvigali, z avtovleko ter z viličarji;
b)	izdelovanje, predelava in prodaja živilskih proizvodov in začimb;
c)	izdelovanje in popravilo športnega in lovskega orožja;
č) opravljanje prevozov oseb z avtotaksiji ali z drugimi vozili;
d)	opravljanje prevozov oseb in blaga s plovnimi sredstvi;
e)	prodaja na drobno kmetijskih pridelkov in gozdnih sadežev;
f)	prodaja na drobno na območju krajevnih skupnosti: Desternik, Grajena, Juršinci, Leskovec, Podlehnik, Stoperce, Vitomarci in Žetale;
2.	člen
Na območju krajevnih skupnosti, navedenih v
1.	členu odloka, je dovoljena prodaja na drobno naslednjih proizvodov:
-	kmetijskih in industrijskih živilskih proizvodov;
-	galanterijskih proizvodov, sredstev za gospodinjsko rabo ter čistilnih gospodinjskih potrebščin za vsakodnevno rabo;
-	šolskih potrebščin;
-	tobačnih proizvodov in vžigalic;
-	razglednic, papirja, znamk in časopisov;
-	kmetijskega orodja;
-	izdelkov domače obrti in spominkov.
Prodajalna sme kupovati in prodajati proizvode, naštete v prvem odstavku tega člena, po določilih obrtnega zakona.
3.	člen
V	skladu z obrtnim zakonom in s tem odlokom smejo delavci v delovnem razmerju ter upokojenci in gospodinje opravljati obrt (obrtne dejavnosti) tudi kot postranski poklic.
Ne glede na določbo iz prvega odstavka tega člena, se kot postranski poklic ne smejo opravljati tele obrtne in druge gospodarske dejavnosti;
-	opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo, z avtodvigali, z avtovleko ter z viličarji,
-	prodaja na drobno,
-	izdelovanje kemičnih izdelkov,
-	taka proizvodnja ali storitve, ki se z uporabo avtomatov in drugih visoko produkcijskih strojev opravljajo za tržišče v linijsko kontinuiranem tehnološkem procesu z enostavno predelavo surovin.
Osebe, ki imajo lastnost delavca v združenem delu, smejo v smislu prvega odstavka tega člena opravljati le obrtne storitve za posameznike.
4.	člen
Ce se samostojni obrtnik ukvarja s storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnika), ali v tem okviru opravlja dejavnosti po pogodbi z organizacijami združenega dela, lahko za gospodarstvo pristojni organ občinske skupščine dovoli, da sme zaposliti tudi več kot pet delavcev, toda največ sedem delavcev.
5.	člen
Samostojni obrtnik sme prodajati svoje izdelke izven svojega poslovnega prostora na sedežu krajevnih skupnosti in v drugih krajih, ki jih glede na krajevne potrebe določijo krajevne skupnosti.
Svoje izdelke lahko prodajajo obrtniki ob tradicionalnih sejmih, raznih prireditvah, proslavah, zborih in drugih priložnostih.
6.	člen
Samostojen obrtnik lahko prodaja svoje izdelke le, če ima za prodajo zagotovljen prostor in če s prodajo ne ovira javnega prometa.
Prostor za prodajo obrtnih izdelkov v mestu Ptuju določi pristojna komunalna organizacija skupaj s krajevno skupnostjo Ptuj, zunaj mesta Ptuja pa krajevne skupnosti na svojih območjih.
7.	člen
Obrtni izdelki se smejo razstaviti in prodajati le na stojnicah. Izjemoma se smejo nekateri obrtni izdelki razstaviti in prodajati na vozovih in na tleh (izdelki lončarjev, razno kmetijsko orodje, lesena roba in podobno).
Razstavljeno blago mora biti vidno označeno s ceno.
8.	člen
Vsak prodajalec mora na zahtevo kontrolnih organov pokazati obrtno dovoljenje, medičarji pa tudi potrdilo o neoporečnosti naprav.
9.	člen
Šteje se, da ima samostojni obrtnik zagotovljen prostor za prodajo svojih izdelkov izven poslovnega prostora, če mu je bil s pogodbo upravljalca oziroma imetnika pravice uporabe ali lastnika dan v začasno uporabo.
10.	člen
Občani smejo oddajati sobe za prenočevanje gostom na območju občine Ptuj le s posredovanjem Turističnega biroja Ptuj oziroma Gostinskega podjetja „Haloški biser" - grad Bori Ptuj.
11.	člen
Kdor opravlja prevoz z avtotaksjjem ali z drugim motornim vozilom mora imeti vozilo opremljeno s taksimetrom.
Taksimeter mora biti v brezhibnem stanju, na za potnike vidnem mestu, usklajen z dovoljeno tarifo in zaplombiran v skladu s predpisi o kontroli meril in plemenitih kovin.
Samostojni avtoprevozniki, ki opravljajo prevoz oseb z avtotaksijem na dan uveljavitve tega odloka, morajo svoja vozila opremiti s taksimetrom najpozneje do 31. marca 1974.
12.	člen
Z denarno kaznijo od 50 do 2.000 din se kaznuje za prekršek:
1.	«mo st oj ni obrtnik, če prodaja svoje izdelke izven svojega poslovnega prostora, pa za to nima dovoljenja;
2.	samostojni avtoprevoznik, če opravlja prevoz z vozilom, ki nima taksimetra;
3.	občan, ki oddaja sobe za prenočevanje v nasprotju z 10. členom tega odloka;
4.	občan, ki opravlja obrtne storitve kot postranski poklic, če prekorači obseg predmeta poslovanja.
13.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka neha veljati odlok o določitvi krajev in pogojev, v katerih smejo obrtne delavnice samostojnih obrtnikov prodajati svoje izdelke v občini Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 32-454/64).
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in, Ptuj.
ŠtevUka: 313-5/73-3
Ptuj, dne 27. novembra 1973
Predsednik
skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak 1. r.
158.
Po 147. in 219. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33-462/64) je skupščina občine Ptuj na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o priznavalninah prostovoljcem — borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919 v občini Ptuj
1.	člen
1.	člen odloka o priznavalninah prostovoljcem - borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919 v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 1-9/68 in 2-20/69) se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
„Za borce - prostovoljce za severno mejo v letih 1918 in 1919 (v nadaljnjem besedilu: borci) se po tem odloku štejejo udeleženci bojev, ki so v času od 1. novembra 1918 do 1. februarja 1919 vstopili v slovenske prostovoljske vojaške enote, ki so se borile za osvoboditev severnih krajev Slovenije.
Za slovenske vojrie dobrovoljce iz vojn 1912 do 1918 (v nadaljnjem besedilu: dobrovoljci) se po tem odloku štejejo občani slovenske narodnosti, ki so v vojnah v letih 1912 do 5. decembra 1918 prostovoljno vstopili v srbsko in črnogorsko vojsko ali oborožene sile bloka držav, v katerem sta bila Srbija in Črna gora, z namenom da se borijo za narodno osvoboditev Slovencev in drugih jugolsovanskih narodov ter za njihovo združitev v skupno državo Jugoslavie in so ostali na vojaški dolžnosti do demobilizacije oziroma do časa, ko so bili pred koncem vojne oproščeni vojaške dolžnosti zaradi nesposobnosti ali zaradi državnih ali narodnih potreb. Za dobrovoljce po tem odloku se šteje tudi tiste občane slovenske narodnosti, ki so leta 1917 v znak protesta proti nekaterim hegemonističnim nastopom vodstva izstopili iz dobro volj skega korpusa SHS v Odesi
Borci iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo pravico do priznavalnine po določbah tega odloka."
2.	člen
3.	člen odloka se spremeni tako, da se glasi: ..Priznavalnina je stalna in znaša 100 dinarjev mesečno."
3. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. oktobra 1973 dalje.
Številka: 191-2/67-4 Ptuj, dne 27. novembra 1973
Predsednik
skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak 1. r.
159.
Po 21. členu zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS, št. 4-15/67) ter 219. in 249. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33462/64) je skupščina občine Ptuj na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. novembra 1973 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi komisije za določitev odškodnine za živino, ki je bila ubita ali zaklana, ter za predmete, ki so bili uničeni pri izvršitvi odrejenih ukrepov zaradi zatiranja živalskih kužnih bolezni v občini Ptuj ter o imenovanju njenih članov
1.	člen
Ustanovi se komisija za določitev odškodnine za živino, ki je bila ubita ali zaklana, ter za predmete, ki so bili uničeni pri izvršitvi odrejenih ukrepov zaradi zatiranja živalskih kužnih bolezni v občini Ptuj.
2.	člen
Komisija ima predsednika in tri člane. Predsednik in člani imajo svoje namestnike.
V komisijo se imenujejo: za predsednika:
1. Ciril ŠATEJ, kmetijski inšpektor skupščine občine Ptuj,
£>
1.
V svet radiodifuznega zavoda Radio Ptuj * ponovno imenujeta:
1. BER LIC Matjan, odbornik občinske^
za namestnika predsednika:
2.	Milan JAGER, dipl. veterinar, veterinarski in živinorejski inšpektor skupščine občine Ptuj, za člana:
3.	Radojka CEH, dipl. veterinar, veterinarski inšpektor skupščine občine Ptuj,
za namestnika člana:
4.	Marjan CEH, dipl. veterinar, veterinarski inšpektor skupščine občine Ptuj,
Z3 c Iti riti "
5.	Maks MURSEC, kmetijski tehnik in referent za kmetijstvo in gozdarstvo uprave skupščine občine Ptuj,
za namestnika člana:
6.	Irena BELOGLAVEC, ing. agronomije in referent za kmetijstvo uprave skupščine občine Ptuj
Enega člana oziroma njegovega namestnika delegirata v komisijo obrata za zadružno kooperacijo Kmetijskega kombinata Ptuj oziroma Meso kombinata PERUTNINA Ptuj.
3.	člen
Naloga komisije je vodenje postopka za določitev višine odškodnine za živino, ki je bila ubita ali zaklana ter za predmete, ki so bili uničeni pri izvršitvi odrejenih ukrepov zaradi zatiranja živalskih kužnih bolezni in izstavitev odločbe o odškodnini.
4.	člen-
Administrativne posle za komisije opravlja oddelek za inšpekcijske službe skupščine občine Ptuj.
5.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok prenehata veljati odlok in sklep o ustanovitvi občinske komisije za določitev odškodnine za živino, kije bila ubita ali zaklana ter za predmete, ki so bili uničeni pri izvršitvi odrejenih ukrepov zaradi zatiranja živalskih kužnih bolezni v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10-104/67 in št. 8-72/71).
6.	člen
• Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 021-5/71-1/3
Ptuj, dne 27. novembra 1973
Predsednik
skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak, Lr.
160.
Na podlagi drugega odstavka 2. člena pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za zgraditev, ureditev in opremo poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost (Uradni list SRS, št. 12-103/69) izdaja oddelek za gospodarstvo in urbanizem skupščine občine Ptuj v soglasju z občinsko sanitarno in tržno > inšpekcijo naslednjo
ODLOČBO
o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje gostinskih storitev na priložnostnih prireditvah in shodih v občini Ptuj
1.
Minimalni natečajni pogoji, predpisani s to odločbo, veljajo za občasno nudenje hrane in točenje pijač na odprtih prostorih, na kopališčih, tržnicah, sejmih ter na drugih priložnostnih prireditvah in shodih (v nadaljnjem besedilu: ..občasne prireditve") v občini Ptuj.
2.
Na občasnih prireditvah se lahko pripravljajo in strežejo gostom, praviloma pri pultu, pijače vseh vrst, topli in hladni napitki in enostavnejša topla in hladna jedila. Gostinsko dejavnost iz prvega odstavka tega člena smejo opravljati samo delovne organizacije, ki so registrirane za opravljanje takšne dejavnosti in zasebni gostinci.
Najeta delovna sila mora imeti izkaznico o zdravstvenem pregledu živilcev.
3.
Prostor, kjer se organizira občasna prireditev (v nadaljnjem besedilu: ..prireditveni prostor") mora biti urejen tako, da je zavarovan pred dimom, smradom, prahom in opremljen z zadostnim številom posod za odpadke. Ce prostor ni protiprašno urejen, se mora škropiti. Prireditveni prostor ne sme ovirati javnega prometa in mora biti v nočnem času primerno osvetljen.
4.
Organizator prireditve mora prireditveni prostor opremiti z zadostnim številom stranišč, ločeno za ženske in moške. V vsaki straniščni kabini mora biti na notranji strani vrat zapah in obešalnik, v ženskem pa tudi pokrita posoda za odpadke, ki se odpira na nožni pritisk.
5.
Prostor, v katerem se pripravljajo, hranijo in prodajajo jedila in pijače, mora biti primerno oddaljen od prireditvenega prostora. Oprema prostora, kjer se pripravljajo in prodajajo jedila in pijače mora biti prevlečena z materialom, ki se ga lahko mokro očisti. Za izdajanje jedil in pijač mora biti poseben pult in posebna miza za odlaganje umazane posode ter pribora.
6.
Umazano posodo in pribor se mora pomivati s toplo vodo in splakovati s tekočo vodo.
7.
V krajih, kjer ni tekoče vode, se smejo na občasnih prireditvah uporabljati samo krožniki in kozarci za enkratno uporabo.
8.
Živila morajo biti na primeren način zavarovana pred sončno pripeko, vlago, prahom, mrčesom in otipavanjem.
Pijače je treba hraniti ločeno od živil in morajo biti primerno hlajene.
9.
Organizator občasne prireditve mora po končani prireditvi, najkasneje pa v roku 24 ur, pospraviti in očistiti prireditveni prostor. V nasprotnem primeru lahko pristojni inšpekcijski organ odredi čiščenje prireditvenega prostora na stroške organizatorja prireditve.
10.
Organizator občasne prireditve je dolžan vsaj osem dni pred prireditvijo le-to pismeno priglasiti sanitarni inšpekciji skupščine občine Ptuj. Priglasitev mora vsebovati opis prireditvenega prostora in način nudenja gostinskih storitev, priložen pa ji mora biti tudi seznam oseb, ki bodo opravljale gostinsko dejavnost.
* 11.
Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 334-20/70-3-SD
Ptuj, dne 12. novembra 19.73
V. d. načelnika
oddelka za gospodarstvo in urbanizem Dušan Suhadolnik, dipl. ing. agr. 1. r.
161.
Po 3. členu zakona o radiodifuznih zavodih (Uradni list SFRJ, št. 15-302/65), 23. točki 13. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS št. 51-287/71) in po 219. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor št. 33462/64), je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovne skupnosti, dne 27. novembra 1973 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnikov občinske skupščine v svet radiodifuznega zavoda / Radio Ptuj
zbora skupščine občine Ptuj, in
2.	KOLARIČ Miha, načelnik davčne upra'* skupščine občine Ptuj.
Mandatna doba ponovno imenovanih član°v traja dve leti tj. do 27. novembra 1975.
3.	.
■ Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku obči’1 Ormož in Ptuj.
Številka: 021-11/71-1/3 Ptuj, dne 27. novembra 1973
Predsednik, skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak 1.H
Izvoljeni in pooblaščeni delegati temeljn® organizacij združenega dela, krajevnih skupnostji1 telesnokulturnih organizacij in drugih telesnoku1; turnih institucij na območju občine Ptuj, zbrat" pa ustanovni skupščini temeljne telesnokulturn« skupnosti dne 10. decembra 1973, so sprejeli
SKLEP
o ustanovitvi temeljne telesnokultume skupnosti občine Ptuj
1. ' !
Ustanavlja se temeljna telesnokulturna skup nost občine Ptuj.
2.
Temeljna telesnokulturna skupnost občil1® Ptuj skrbi za uresničevanje družbene vlog® telesne kulture, za povezovanje telesnokulturn® dejavnosti z dejavnostmi drugih družbenil1 področij, za medsebojno usklajevanje intereso® ter oblikovanje in uresničevanje razvojnih načt' tov, za nadaljnji razvoj ter utrjevanje satn°' upravnih razmerij na področju telesne kulture.
Temeljan telesnokulturna skupnost usmerja in usklajuje telesnokulturno dejavnost s splošni' mi družbenimi potrebami in razvojem, pri čem®( zlasti skrbi za organizirano zadovoljevanj® osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi i" občanov na področju telesne kulture.
3.
Temeljna telesnokulturna skupnost občin® Ptuj je samoupravna interesna skupnost delovnih ljudi in občanov na območju občine Ptuj.
Temeljna telesnokulturna skupnost občin® Ptuj je pravna oseba; sedež skupnosti je v Ptuju-
4.
S statutom temeljne telesnokultume skupnosti občine Ptuj se podrobneje določijo zlastj naslednje zadeve:	naloge skupnosti, organ*
upravljanja, strokovna služba, javnost dela-uporaba sredstev skupnosti in drugi splošni akti. ki jih sprejemajo organi skupnosti.
Viri in višina sredstev za telesnokulturno dejavnost na območju telesnokultume skupnosti občine Ptuj se določijo v skladu z zakonom 0 telesnokulturnih skupnostih.
S sprejemom statuta in poslovnika o delu skupščine temeljne telesnokultume skupnosti občine Ptuj ter z izvolitvijo organov skupnosti prične delovati temeljna telesnokulturna skup-nost občine Ptuj.
Ta sklep stopi v veljavo takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
StevUka: 025/1-73
Ptuj, dne 10. decembra 1973
Predsednik
delovnega predsedstva ustanovne skupščine TTKS Ptuj
Milan Cimerman 1.r.
..Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj" izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek, cena posamezni številki 1 dinar. Naročniki ..Tednika" ga prejemaj® brezplačno. Izdajatelj ..Ptujski tednik" Ptuj, urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik Ivan RAU. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg št. 1, tiska Cr Mariborski tisk.