Zgledna prizodevania Pred kratkim je občinski ljud- ski odbor v Slovenskih Konjicah naslovil na občane poseben raz- glas, ali bolje rečeno pismo, v ka- terem jih seznanja z napori, uspe- hi in pomanjkljivostmi pri izva- janju akcije »državljan-uprava«. Tu so tudi nekatere želje in pred- logi, ki bi jih naj upoštevali ob- čani, da bi tako tudi sami dali svoj delež pri izvajanju akcije, ki ni enkratna, niti kampanjska, temveč stalna oblika prizadevanj za rešitev vseh tistih problemov, na katere naleti občan, kadar se obrne na ljudski odbor zaradi ene ali druge zadeve, pa ne ve, ne kaj in kako. Prizadevanja pa so usmerjena tudi v boljše organizi- rano in kvalitetno delo upravnih organov ljudskega odbora. Ko smo se o tej akciji pomen- kovali s tajnikom občinskega ljudskega odbora v Slovenskih Konjicah, Florjanom Jančičem, je dejal, da so že v razmeroma krat- kem času dosegli nekatere lepe uspehe, s katerimi pa še zmeraj niso zadovoljni, saj kot rečeno, ne gre za enkratno akcijo, marveč za stalna prizadevanja na tem polju. — Da bi pritegnili k sodelova- nju v tej akciji čim več občanov, je še dejal tov. Jančič, smo v zvezi s poslovanjem uprave uved- li posebne knjige pripomb, pohval in predlogov, ki so na sedežih vseh krajevnih uradov, pa tudi v sprejemni pisarni Ljudskega od- bora. Že doslej smo prejeli nekaj hvaležnih pripomb in pobud za delo občinske uprave; enake po- bude pa pričakujemo tudi v na- prej, saj si brez sodelovanja ob- čanov ni mogoče zamisliti uspeš- nosti te akcije. V tem letu smo temeljito ana- lizirali tudi vsa delovna mesta v upravi ljudskega odbora. Našli smo nekaj rezerv in tako samo letos zmanjšali število zaposlenih za osem. Finančni prihranek na ta račun v letošnjem letu še ne bo velik, saj bo znašal komaj nekaj več kot milijon dinarjev; toda za- četki so tu, in upam, da zadovo- ljivi. Seveda smo to vprašanje tesno povezovali s kvaliteto in ekspeditivnostjo poslovanja. Zdi se, da smo pri tem šli do prave mere in da tema dvema pokaza- teljema, ki pa sta izredno važna, če ne najbolj pomembna, ne bo- mo škodovali. — Kako pa je z reševanjem za- dev, ki prihajajo na ljudski od- bor? — Tudi s tem delovnim pod- ročjem smo se temeljito spopri- jeli. Zdaj velja tak red, da mora vsak referent rešiti sleherno vlo- go najpozneje v šestdesetih dne- vih. V kolikor pa v tem času za- devi ni kos, mora obvestiti držav- ljana, kdaj bo rešil njegovo vlogo. Seveda pa ekspeditivnost pri re- ševanju in obravnavanju vseh vlog ni tako enostavna, zlasti ne, če se zavedamo, da pride na ljud- ski odbor vsako leto okoli trinajst tisoč vlog. Navzlic temu pa upam, da so tudi občani zapazili določe- ne uspehe na tem polju. — Ali se je odnos upravnih or- ganov do občanov v zadnjem ča- su spremenil, in če, v čem? — Pomemben korak naprej smo napravili z delom sprejemne pisarne pri ljudskem odboru, pa tudi z organizacijo sprejemne službe pri krajevnih uradih. V večini primerov lahko občani uredijo vse zadeve že v sprejem- ni pisarni, kjer je na razpolago okoli petdeset najrazličnejših ob- razcev za uveljavitev določenih upravnih storitev. Tu dobijo tudi vsa pojasnila in podobno. Izredno pomembno nalogo smo namenili službi pravne pomoči, ki posluje zdaj pri krajevnih uradih in na sedežu občine. Podatki ka- žejo, da so jo naši ljudje sprejeli z velikim navdušenjem, saj pri- hajajo k predstavnikom te službe v razmeroma velikem številu. Prve uspehe pa je zabeležila tudi služba za prošnje in pritožbe. V vseh teh primerih in ukrepih vidimo grobe obrise za zboljšanje dela občinske uprave. Prizade- vanj, problemov in hkrati načr- tov pa je še več. Gotovo je, je še dejal tov. Jančič, da bomo doseg- li še lepše uspehe, toda le-ti ne zavisijo samo od nas tu na Ijud- Tajnik ObLO Slovenske Konjice, tovariš Florjan Jančič skem odboru, marveč tudi od ob- čanov, ki nam lahko v marsičem pomagajo. S šmarske seie Mogoče seja ne bi bila živahna, če bi se ne oglašali posamezni od- borniki sproščeno in iskreno. Nič ne de, če ni ravno točno, kot spre- govori ta ali oni. Največkraj je, da predsedujoči še odgovoriti ne more, ker se že priglasi drugi od- • bomik, ki prvemu poseže v be- sede in spet po svoje pojasnjuje problem. Včasih je bilo opaziti, da so šmarski odborniki bolj dre- mavi, toda že vrsto sej nazaj ni bilo tako žnvo. Živo in razgibano razpravljajo o vsem, toda o tak- sah in davščinah že dosti manj. Na zadnji seji so spregovorili tudi o izvajanju odlokov. Odbornik Jan- žek je opozoril, da je pri tem vse premalo doslednosti. Večina ob- čanov pošteno izvršuje obveznosti, drugi pa se pritajijo. Take reči se dogajajo tudi pri izvajanju raznih zaščitnih ukrepov. Celo živino za- tajujejo, da ne bi bilo potrebno plačati stroškov za pregled TBC. Posebno dosledni bi morali biti pri izvajanju tistih odlokov in u- krepov, ki vplivajo na gospodar- ski razvoj, na razvoj sadjarstva in živinoreje. Tokrat so sprejeli od- lok o dovoljeni količini vina in žganih pijač na družinskega čla- na, ki ne podlega prometnemu davku. Tako so sprejeli sklep, da ostane na odraslega družinskega člana 100 litrov vina in 5 hekto- literskih stopenj žganja. »Za člo- veka, ki težko dela, je to prema- lo! je vzkliknil odbornik. Zganja je v primerjavi z vinom skoraj preveč-«, je dejal drugi. Nazadnje pa so se zedinili, da je le pravilno tako. Spregovorili so tudi o šolah. Po- trebno bo poskrbeti, da bodo vsi otroci obiskovali popolno razvite šole. »Ne smemo biti .preveč ob- čutljivi-«, je dejal odbornik, kmet izpod Donačke gore. »Ce gre samo za manjše razdalje, bomo morali otroke napotiti tja, kjer bodo ime- li popolnejše pogoje za izobraže- vanje. Naši otroci ne smejo biti premehkužni. Tam v Rogaški Sla- tini je le bilo preveč hrupa zaradi tiste male razdalje med šolama.-« da so jih odkrili. »Vem, da nam ni bilo vseeno-« je povzel odbornik s tistega področja, »kako daleč ho- dijo otroci v šolo, ker je z Nim- nega res daljava; tiste druge reči tam okoli, tiste je prav, da so jih odkrili.-« Občinski odborniki so ta- ko brez pridržka podprli predloge šolskega odbora in Sveta za šol- stvo, s katerimi se vprašanje šol- stva v Rogaški Slatini urejuje. Ob- sodili so osebne tendence, ki so popačile i čisto prizadevanje ob- čanov i dobre namene družbe pri reševanju akutnega problema. Sprejeli so ostavki šolskih odbo- rov, razrešili funkcije upravitelja osnovne šole »Borisa Kidriča-« ter osvojili predlog za enotno vodstvo šol, vendar bo o tem potrebno še temeljito premisliti. Beseda je še tekla o turizmu, o komimah, živo in trezno. In tako je prav: pojmi morajo biti prečiščeni pred vse- mi, le tako lahko zavestno odlo- čajo vsi odborniki. In prav od- krite razprave so tiste, ki to pogo- jujejo. Odborniki pa so tudi tisti, ki morajo sprejete sklepe pojas- njevati med svojimi sovaščani, pri čemer pa včasih informacije še vseeno šepajo. DEDEK MRAZ V Slovenskih Konjicah v Slovenskih Konjicah že ne- kaj časa tečejo priprave za praz- novanje novoletne jelke. Letošnja praznovanja novoletne jelke bo- do trajala od 27. do 30. decembra. V tem času bodo na Partizanski cesti v Konjicah namestili nekaj Bilten bodo izdali Komisija za tisk in propagando pri občinskem sindikalnem svetu v Slovenskih Konjicah je za pri- hodnje leto sprejela dokaj širok program dela. Tako bo zbrala po- datke o številu naročnikov na po- samezne dnevne in tedenske čas- nike ter število radijskih sprejem- nikov v občini. Osrednja naloga komisije v pri- hodnjem letu pa bo izdajanje bil- tena, ki bo izhajal enkrat na me- sec in v katerem bodo objavljali vso obdelano gradivo s sej sindi- kalnega sveta, s sej odborov sin- dikalnih podružnic in ostalih sin- dikalnih organov. Bilten bo interno gla^^ilo sidi- kalne organizacije konjiške ob- čine; zato ga bodo razen članov občinskega sindikalnega sveta pre- jemali še odbori sindikalnih po- družnic. stojnic za novoletni sejem. V teh dneh bo mesto posebej razsvetlje- no. Letos bodo odpadla obdarova- nja šolskih otrok, pač pa bo od- bor za izvedbo novoletne jelke razdelil vsem šolam in otrošikim ustanovam v občini nekakšne srečke, ki jih bodo pozneje žreba- li. S tem bo podana možnost, da bo vsak otrok če bo izžreban, do- bil primerno darilo ne glede na to, katero šolo obiskuje. Koliko jih bo obdarovanih, pa je seveda odvisno od števila dobitnikov ozi- roma daril. Obenem bo glavna in zaključna prireditev v nedeljo 30. tega me- seca s tradicionalnim prihodom dedka Mraza. Ta dan bo v Ko- njicah nekak zbor mladine iz vse občine. Dedek Mraz bo ob tej pri- ložnosti razdelil posameznim šo- lam kolektivna darila. Odbor za pripravo novoletne jelke bo vse te stroške kril iz pri- spevkov gospodarskih organiza- cij. Vse rekvizite, ki jih bodo pri- pravili za letošnje praznovanje bodo shranili za prihodnja leta in tako vsaj v bodoče precej zni- žali stroške za izvedbo novoletne jelke. ŠTEVILKE, LoeeT'" SKRB Svet zavoda za zaposlovanje de- lavcev v Slovenskih Konjicah je pred kratkim obravnaval proble- matiko brezposelne mladine. Po podatkih je bilo v začetku tega meseca prijavljenih pri zavodu 191 delavcev, od katerih je bilo 120 žensk in 71 moških. Od tega števila je odpadlo na mladino od 15. do 25. leta 28 moških ter 54 žensk. Podatki o šolski izobrazbi in kvalifikaciji kažejo, da je velika večina nekvalificiranih delavcev, na drugi strani pa jih več kot po- lovica nima zaključene osn. šole. Po krajih bivanja jih največ od- pade na okolico Slovenskih Ko- njic, takoj za tem pa pride ob- močje Loč, dočim je razmeroma najmanj zaposlenih mladih delav- cev v okolišu Vitanja. Člani sveta zavoda so menili, da bo treba s temi problemi sezna- niti organe samoupravljanja v go- spodarskih organizacijah pa tudi politične forume. Prav tako so menili, da bo treba v večji meri kot doslej skrbeti za zaposlovanje tistih delavcev, ki nimajo nobenih drugih dohodkov. V. L. Slika iz Slovenskih Konjic, ki je bila značilna za minule dni Od 114 na 71 Četudi so občine v zadnjih dveh letih dobile dosti več pristojnosti, kot so jih ime- le prej, se na primer v apa- ratu ljudskega odbora konji- ške občine ni večalo število uslužbencev, marveč ravno obratno, manjšalo. Medtem ko so še 1960. leta imeli 114 sistematiziiranih delovnih mest, jih imajo zdaj Te 71. Na znatno skrčenje aparata ljudskega odbora so šli pred- vsem letos. Zlasti močno ločnico so potegnili pri še- fih odsekov oziroma oddel- kov. Tako so število šefov posameznih služb zmanjšali od prejšnjih enajst na šest. Zanimiva je še ugotovitev, da so zmanjšali število stro- jepisk od štiri na eno. Razumljivo je, da so vsi ti ukrepi piriipK>mogli k zmanjšanju izda^ov za up- ravo, kakšen vpliv pa bodo imeli na kvaliteto dela, na eksi)ediitivnost in podobnoi bodo pokazale razmere in čas. Jajca so-jajc ni! Z nobenim pričakovanjem ni mogoče uspeti. Naše putke nese- jo po svojem letnem planu, ki pa ni enako razporejen na dva- najstine. Pri njih je vse zmeša- no, kakor je zmedeno letošnje muhavo vreme. Proizvodnost je pravkar v največjem upadu. Lju- dje iščejo na trgih, v prodajal- nah, po kmetijah, toda največ- krat so razočarani. Plačati jih je potrebno, kot bi bila zlata jajčka, ali pa jajc sploh ni. Sicer pa je čudna zgodba o tem, če jajca so in jajc ni! »Veste iz kože bi skočil!-^ se je naježil Mihec. »Iz kože vam re- čem! To ie že od sile! Mimo mene je nesla .. .*< »Kaj je nesla ?-« »I, jajca vendar!« je zavpil Mi- ha. »Kdo? Kokoš?^ »Oprostite, vi ste ... !"' Ojej, najbrž je mislil reči nekaj soč- nega, pa se je zadržal. »Jajca je nesla v zadriigo tista ženska! Petnajst jih je imela! Pa mimo mene jih je nesla in nisem tega zavohal! To me jezi! Rekla mi je, da jih je prodala po 20 dinarjev! Vidite, da mi je sko- čiti iz kože! Pa kaj se mi je še potem pripetilo! Takoj za njo sem skočil v trgovino in pomežik- nil Rezki... Preklemano, včasih ji to prija, tokrat pa me še pogle- dati ni hotela! Pa pristopim in porečem: »Rezka, saj veš, tako-le zame bo, ne! Daj mi nekaj jajčk, tako dolgo jih že nisem imel! Uh, najprej se ti nekam čudno nasmeji, kot bi bil povedal pav- lihovo šalo, potem pa reče: »Jajc nimamo. Že ves mesec nismo no- benega odkupili.« »Veste, v lice se mi je zlagala, čeprav še ni dolgo tega, ko je rekla, da jsem imeniten dečko.' Vrag jo razumi! Potem sem se razkuril. Rezka, jajčka mi boš dala; zdaj si jih odkupila petnajst! Hej, gor na mizo z njimi, da si jih izberem. Menda ne boš ti vse snedla. Za tiste potnike z mesta, za tete, bratrance, prijatelje, ha, zame pa ne! Madonca, to ti za- merim, Rezka, rekel bi, še bolj, ko ono, da si s Hondejevim Mak- som šla na veselico! Jajca gor! In malo hudo me je pogledala, pa rekla, da mi jih da pet in nič več! Seveda, vzel sem jih in pla- čal po 25 dinarjev! Preklemano, šele zdaj se jezim. Jajca so, jaj- ca niso! To vam rečem, da moraš že biti čisto ekstra potrošnik, če hočeš imeti jajca! Rezki moraš biti po godu ali pa vsaj boter. Pa ne bi iz kože skočil!« »Mihec je bil ves rdeč v lica, povrhu pa je še krepko pljunil po snegu. Zasmejal sem se sprošče- no, ko sem se zamislil, da bi Mi- hec najverjetneje resnično skočil iz kože, ko bi videl, kako je to- variš z avtom takoj za njim pri Rezki kmpil celo gajbico lepih kurjih jajčk! Hehe! SE ZMERAJ PRECEJ NEREŠENIH ZADEV Četudi komisija za priznavanje delovne dobe pri občinskem Ijud- skern odboru v Slovenskih Konji- cah že dobra tri leta med drugim rešuje tudi vloge članov Zveze borcev, je še nekaj nerešenih pri- merov. Zato je tudi razumljivo, da ima tudi komisija pri občin- skem odboru Zveze borcev dosti dela pri zbiranju različnih doku- mentov o delu in sodelovanju med NOB. V komisijo pri ljudskem od- boru pa so pred kratkim imeno- vali tudi več članov Zveze bor- cev. V. L. Dr. flrnold Pernat 80 letnik Laščani ga poznamo že vse od 1920. leta, ko je prišel v Laško in prevzel posle sodnika takratnega sodišča. Kot sodni svetnik si je v času službovanja ustvaril velik ugled in spoštovanje, ki ga je uživa še danes. Po osvoboditvi je sicer odšel v pokoj, njegova ak- tivnost pa s tem ni bila končana. Najdemo ga kot zelo aktivnega delavca na področju turistične dejavnosti, zlasti pa na področju spomeniškega varstva. Dr. Arnold Pernat je vsa leta po osvoboditvi vložil ves svoj prosti čas za zbi- ranje raznovrstnih starin in ure- jevanje »Muzejske zbirke«. V zadnjem času pa sodeluje tudi pri restavracijskih delih starega gra- du. Ob 80-letnici želimo jubilantu še mnogo zdravih let z željo, da bi svoje delo na področju turiz- ma in spomeniškega varstva opra- vljal še naprej s tako visokim čutom odgovornosti kot doslej. Tudi klubi OZN razpravljajo o ustavi Dan človekovih pravic — 10. december — so tudi letos v celj- skem okraju proslavili. V klubih OZN so potekale velike pri- prave za te proslave: tako so organizirali svečane proslave in sestanke, filmske predstave, razstave, predavanja in druge ob- like, s pomočjo katerih so sku- šali seznaniti širši krog mladih in starejših s tem za človeštvo tako pomembnim dokumentom. Širšo akcijo o tem so organizirali predvsem šolski klubi OZN, ki so organizirali predavanja in razgovore po razredih. Povsem jasno pa je, tako so povedali mla- dinci iz kluba OZN na celjski gimnaziji, da bodo posvetili po- sebno pozornost tudi predosnutku zvezne ustave, ki daje največji pomen prav človeku. Sicer pa o predosnutku nove jugoslovanske ustave že precej časa razpravljajo v klubih OZN. Mladinci so razpravljali o ustav- nosti v svetu in s tem v zvezi pri- merjali predosnutke jugoslovan- ske ustave z ustavami v drugih državah. Posebno pozornost pa so pri tem posvetili uvodnim določ- bam oziroma tistemu delu usta- ve, ki govori o odnosih Jugosla- vije do drugih dežel, torej o ju- goslovanski zunanji politiki. -jt To |e pa noYo! »Sneg, sneg!< je navsezgodaj zavpil Bojanček, ko je pokukal ipod odeje in skozi okno opazil, kako naletujejo beli ko«m'či. Se nobeno jutro ni skotil tako hit- ro na noge. Mamica se še obrniti ni mogla Qošteno, ko je že bil oblečen. >Kje so pa sanke? Tam za os- trešjem! Kdo mi jih bo dal dol?« je pričel nergati, tako je bil ih- tiv. Poskočil je čez prag in že brodil po snegu. Zunaj pa je sre- čal še pujsa, ki se je čudil: »U, to pa je novo!« Debel in okoren, pa vendar še nagel, je ,pujs z rilcem brskal po snegu, kot bi se hotel prepričati, če ni to morda okus- na moka. E, tokrat tudi njega ni zadržalo v hlevu, gospodinji se je kar zmuznil čez prag. O, ti nesrečni sneg, kako si privlačen! In kako si mogočen! Edino ti si brez prigovarjanja spravil Bojančka na vsezgodaj na noge. Pa vseeno: še enkrat bo ta- ko, ko bo prišel stric Jaka nad pujsa! Sneg, ne zameri, mi sta- rejši pa se z Bojančkom ne stri- njamo! Letos si vseeno še pre- zgoden; sploh pa še s tem kuja- vim dežjem povrhu! r. Rudi Lešnik, Podčetrtek Prvi kolegij direktorjev v šmarski občini ni mnogo gospodarskih organi^cij, toda potrebno je vlagati dosti skupnih naporov, da se gospodarstvo raz- vija pospešeno. Občinski ljudski odbor skuša redno spremljati vsa- ko giibanje in nihanje proizvod- nje. Odslej bo to še bolj neposred- no, ker se bodo mesečno sesta- jali vsi direktorji gospodarskih organizacij. Pred dnevi so prvič takemu sestanku vzdeli ime ko- legij direktorjev, ki si je izbral za predsednika Staneta Cuješa, direktorja zdraviliško-go&tinske- ga podjetja v Rogaški Slatini, Pomenili so se" o izvrševanju letnega plana, s katerim so sko- raj po vseh podjetjih v koraku, šmarska mlekarna pa je celolet- ni plan izpolnila že 10. decembra. Največ proizvodnih težav imajo v šmarskem tekstilnem obratu ter »Oblačilih« v Rogaški Slatini. Po- seben poudarek so posvetili še vprašanju izvoza, v katerega bi se morda lahko vključilo tudi kme- tijstvo. r. ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV Skrb za izobraževanje kadrov v upravnem aparatu ljudskega od- bora konjiške občine ima že dlje časa zelo solidne temelje. Zdaj pa bodo pri ljudskem odboru usta- novili še službo za izobraževanje kadrov, ki bo načrtno usmerjala vsakršno delo na tem področju. Njeno delo bo potekalo skupaj s tamošnjo delavsko univerzo.