ČETRTEK, 13.SEPTEMBER 2012 / ŠTEVILKA 974, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
'7896 12H44067 1
Adrija H
NALOŽBENO SREBRO
www.adrija-ag com
e: adrifaag@grnail.com	m. 040 639 385
Rdtsvčtjčtkho po dovnače RESTAVRACIJA Bariera-lzola

05/ 641 41 05 030239 790
Mala šola lokalnega optimizma
(Mef) Najprej sem se odločil, da teden dni ne bom odprl nobenega časopisa, niti poslušal radia in niti gledal televizije. Pa mi ni čisto uspelo. Če nič drugega so me v slabo voljo dvakat spravili nogometaši, potem pa sem mimogrede ujel še napoved predsednika vlade, da bo že oktobra državi zmanjkalo denarja, če ne bo sprejela ukrepov, ki bodo začeli veljati v začetku naslednjega leta. Potem sem se ozrl naokrog in skušal najti nekaj takega, kar bi lahko štel za svetlo prihodnost. In sem jih našel. Mlade mamice z otroškimi vozički in novo generacijo najmlajših Slovencev, ki jim svetla prihodnost še na pamet ne pride saj imajo lepše skrbi. Za razliko od njihovih mamic, ki jim je porodniška velikokrat priložnost, da ohranijo službo, s čimer se potrjuje stari rek, da kjer je revščina je vedno veliko otrok.
O vseh tistih znancih, ki so zadnje čase izgubili službo in o tistih, ki se jim poštni nabiralniki polnijo z modrimi kuvertami in neplačanimi položnicami ne smem razmišljati, sem si rekel in tudi ne o vseh tistih, ki so morali prvič v življenju na Rdeči križ po šolske torbe in potrebščine za svoje šoloobvezne otroke. Pa tudi o, meni povsem neznanih mladcih, ki se naokrog prevažajo z visokoce-novnimi limuzinami zatemnjenih šip. Ergo: Odprte oči danes niso preveč dober pogoj za optimizem.
In ušesa tudi ne. Na radiu so se celo dopoldne vrstile žalostne zgodbe otrok, ki nimajo za šolsko kosilo, ki doma jedo pašto z marmelado, ki si najbolj želijo z vrstniki v kino in sanjajo o morju. Nekajkrat sem poslal par evrov vreden sms in ponudil gostoljubje kateremu od otrok, vendar se nisem počutil prav nič bolje.
Bil sem v resnih skrbeh ali mi bo uspelo napisati kaj optimističnega, potem pa so nas povabili na šagro na Pomjan in tam sem srečal par ljudi, ki so sicer v rednih službah, a so se odločili živeti malo drugače. Oblikovali so nekakšno komuno, jo poimenovali eko vas in od sveta ne jemljejo več, kot je res nujno potrebno. Na vabilu so zapisali: “Pravijo, da so prišli težki časi. Mi pravimo, da so časi težki le za tiste, ki se ne povezujejo. Človek je bitje skupnosti. Ko zaide v individualizem, prej ali slej spozna, da mu nič ne more zagotoviti sreče brez iskrenih, globokih stikov z ljudmi in naravo.”
In sem pomislil na to, kako se tudi med nas naseli optimizem, ko se srečamo na ulici in kako se skupaj lažje pretolčemo skozi vsakdan.
Na Pomjanu se mi je zazdelo, da svetla prihodnost še ni stvar preteklosti.
WWW.NAKUPI.NET
□ BANKA KOPER
MANDRAC ZE 5 LET NE POZNA PODRAŽITEV
Za 29 Eur postanite naš naročnik in izkoristite številne ugodnosti, od IZOkartice do brezplačnih storitev.
Zavrtite 040 211 434/05 64 00 010 ali pišite na tajnistvo@mandrac.si
Svet je lep
Jaz sem novi Izolan, po vsej državi znan, po glavi strogo levi, po srcu partizan.
In to naj bi bil moj portret, če hočem v Izoli živet.
Vsak Izolan ima v Mandraču sliko, eni majhno, drugi bolj veliko.
In jaz bi bil na pol strani, pa se ta Rok okoli prismeji in reče: Ej, Kobal, se slikaš z mano? Zdaj grem lahko nazaj v Ljubljano ker v Izoli menda velja, kdor se bolj smeje, ta je tu doma.
Manzioli overdose
Manziolijev trg je bil v soboto popoldne enostavno prenapolnjen. Med tradicionalno Interlzolo je bila v palači in nato pred njo, poroka, za odrom pa so sodelavci Primorskega poletnega festivala že pripravljali prizorišče za večerno gledališko predstavo. Pa so se vsi nekako znašli, čeprav malo koordinacije ne bi škodilo.
Stran za ogrevanje
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle.
Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva.
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki)
KONEC OLIMPIJADE
Felix Sanchez je jokal. Jokal je, ko je tekel, jokal je, ko je v tem teku zmagal, jokal je, ko je prvi pretekel skozi cilj, jokal je, ko je na tekaško progo pokleknil, izpod dresa potegnil sliko svoje none Lilliane, ki ga je vzgojila, jokal je, ko je okoli vrata dobil zlato olimpisko medaljo in povedal, da je to jutro dobil telegram, da je nona Lillian umrla. »Tekel sem po dežju in vedel sem, da to ona joče od veselja zaradi mojega uspeha«, je povedal novinarjem. Obljubil ji je, da bo osvojil zlato in nihče na stadionu ni vedel, da Sanchez teče s sliko svoje none Lillian pod štartno številko na dresu. In je samo govoril o svoji noni Lillian.
Pred prepolnim stadionom je tekel, čeprav v drugačni disciplini, največji svetovni športni fenomen, Oscar Pistorius, prvi človek, ki je enakopravno tekmoval s protezami namesto nog. Potem so tu bile tudi paraolimpijske igre. Zmagovalci so tekli častni krog oviti v zastavo svoje države. Kot da je država zmagala, ali je zaslužna za njihovo zmago. Medalje niso državne, niso rezultat državinega napora, odrekanja, truda in znoja. Država ne teče, meče, skače. Osebno imam najraje zmagovalce in poražence, ki se ne klanjajo lastni državi in naciji, ampak govorijo o prijateljh, družini ali o psu, ki jih čaka doma.
Znani angleški rocker Števen Patrick Morrisey je javnosti napisal pismo in šokiral to isto javnost: «Slabo mi je postalo od takega patriotizma na olimpijadi. Duh nacistične Nemčije prevladuje v britanskih medijih. Ali je Anglija kdaj bila toliko okužena z patriotizmom?« Politika, biznis, ideološko rivalstvo so deformirale olimpijsko idejo. George Orvvell je še pred sedemdesetimi leti napisal, da so mednarodne športne igre »vojna brez streljanja, tesno povezana z nacionalizmom. »
Pričevanja o usodi judovskih športnikov po olimpijadi v Berlinu leta 1936 to potrjujejo. Čeprav so tekmovali in zmagovali v nemškem dresu in za Nemčijo, so jih 46 ubili v koncentracijskih taboriščih. Njihovo usodo je določil Hitler v trenutku, ko ni hotel čestitati Jesseju Ovvensu ob tretji osvojeni zlati medalji. Ovvens je bil črn, oni pa so bili Židje, vsi pa so bili podljudje. Med žrtvami nacističnega brezumja so tudi tri nizozemske telovadke, ki so na 01 v Amsterdamu leta 1928 dobile zlato v mnogoboju. Skupaj z družinami so izginule v koncentracijskem taborišču. Pripadale so, kot Ovvens ali židovski zmagovalci, »nižji rasi« in so porazili ubermensche. Untermeschi zmagujejo in stadion vrešči »Sieg Heil! Sieg Heil!« In Hitler je demonstrativno zapustil stadion in nihče si ni več upal pozdraviti zmagovalcev. Čeprav so črni športniki najhitrejši, tudi danes. Michael Johnson, legendarni šprinter, trdi, da je to zato ker imajo tek v genih. Če so hoteli preživeti, so morali biti hitrejši od belih zmagovalcev. Vsi finalisti na sto metrov na Olimpijadi v Pekingu so bili črni in vsi so povedali, da so potomci sužnjev. Zato razumem Morriseya in navijam za Sancheta in Pastoriusa in paraolimpijce. Pa tudi rock poslušam.
Predvolilna
Micka in Janez se zbudita ob 4h zjutraj na svoji kmetiji sredi hribov nekje v Sloveniji. Pa gre Janez v hlev, da bi ga skidal. Vstopi, pogleda in se zadere: Mickaaaaaaaaaa, a si ti skidala hlev???
Micka se zadere nazaj: Neeeeeeeee, Janez, nisem.
Janez pomisli in zaključi: Aja, pol je bil pa že Borut tlel
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Diplomati so letos uživali
Izola je v soboto, 8. septembra, gostila že tradicionalno diplomatsko regato, ki jo organizira izolski Jadralni klub Veter pod pokroviteljstvom Ministrstva za zunanje zadeve. Letošnjo 10. jubilejno izvedbo je spremljalo prelepo poletno vreme, veter pa je zapihal v jadra doslej rekordnemu številu udeležencev. Regate se je udeležilo kar 53 držav, prijavljenih je bilo 33 veleposlanikov in 19 konzulov,
Diplomatska regata je sicer neformalno druženje diplomatov, politikov, gospodarstvenikov in jadralcev, ki se vsako leto drugo soboto v septembru zberejo v Izoli. Termin so izbrali, ker se v Sloveniji čez poletje veliko diplomatov zamenja in se mnogi na tej regati prvič srečajo.
Po uspešno zaključeni regati se je druženje nadaljevalo s slavnostno večerjo, kjer je goste nagovoril državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve dr. Božo Cerar, ki je čestital vsem zmagovalcem regate, pri tem pa izpostavil tudi pomen povezovanja diplomacije in gospodarstva ter opozoril na številne gospodarske, kulturne in izobraževalne potenciale koprske in izolske regije.
Na letošnji večerni prireditvi so gostili tudi pionirje Diplomatske regate, člane prvega organizacijskega odbora iz leta 2003. Zamisel o Diplomatski regati sicer sega v leto 2002, ko je častni konzul Avstralije v republiki Sloveniji Viktor Baraga predlagal organizacijo regate, na katero bi povabili vse njegove prijatelje - diplomate. In se je zgodilo. Prvič malo obotavljajoče, potem pa vsako leto bolje in vse bolj množično.
Predstavitev knjige in sprejem v Izoli.
Slovenski pisatelj Boris Pahor bo danes v knjigarni Dom knjige v Kopru proslavil svoj 99 rojstni dan in predstavil Knjigo o Radi, kakor je naslovil dnevniške zapiske iz let 2009 -2011, ko je njegova vsakdanja razmišljanja prepletalo poslavljanje in nazadnje slovo od žene Rade.
Še pred tem pa bodo v Izoli zanj pripravili krajši sprejem in se mu zahvalili tudi za njegove donacije izolskemu Rdečemu križu. Boris Pahor je namreč lani in letos doniral denar za izolske otroke, ki so letovali s pomočjo izolskega Rdečega križa. Župan Igor Kolenc mu bo, ob tej priložnosti, izročil priložnostno darilo v zahvalo.

Komun —
Vrtec bo cenejši - do jutri
Tudi v izolski občini bodo uveljavili znižanje cen oskrbe v vrtcih, kar je rezultat znižanja plač zaposlenim v vrtcu. A kaj, ko že za naslednji mesec napovedujejo zvišanje cen hrane pa bomo spet na istem. V vrtcu Mavrica še niso zabeležili večjega osipa, čeprav je nekaj staršev že moralo otroke izpisati iz vrtca.
Konec prejšnjega tedna je občinska služba za obveščanje javnosti sporočila, da je, na podlagi Sklepa o določitvi cen programov predšolske vzgoje v vrtcih v občini Izola, župan Igor Kolenc sprejel sklep, s katerim so se cene vrtcev v občini Izola s 1. septembrom znižale za 3 do 6 odstotkov, odvisno od programa, v katerega je otrok vključen. Podobne sklepe so sicer sprejeli tudi v večini drugih slovenskih občin, saj je Zakon o uravnoteženju javnih financ znižal tudi plače zaposlenih v vrtcih in ker so plače najpomembnejši strošek, se je cena oskrbe lahko zmanjšala za nekaj odstotkov. Ukrep je, za starše, seveda dobrodošel, vprašanje pa je, koliko časa bo to znižanje veljalo, glede na to, da se napoveduje podražitev hrane kar avtomatsko pomeni tudi povišanje cen oskrbnega dne v vrtcu. To pa, seveda, pomeni nove skrbi staršev, ki že zdaj zelo težko pokrivajo ta strošek, čeprav občine s subvencijami mnogim pomagajo pri plačevanju teh stroškov, ki še zdaleč niso majhni.
Cene oskrbe v vrtcih so v obeh izolskih vrtcih takšne-le:
Kot nam je povedala ravnateljica vrtca Mavrica, Suzana Božič, je v njihovem vrtcu 19 otrok razvrščenih v plačni razred ki znaša 77% ekonomske cene (najvišji plačni razred, ostalo plača ustanovitelj) 2 otroka pa plačata 100% ekonomske cene, ker starši niso davčni zavezanci za dohodnino v RS, ter nimajo bivalne in delovne vize. V povprečju je največ otrok razvrščenih v 3. oziroma 4. plačni razred, kar pomeni, da starši plačajo od 35 - 44% polne cene programa. Za celodnevni program otroka do tretjega leta plačujejo v povprečju 200 Eur na mesec. A tudi to je za marsikaterega starša visok znesek in lahko se zgodi, da bodo nekateri starši morali otroke celo izpisati.
CELODNEVNI PROGRAM (od 6 - 9 ur)
oddelek prvega starostnega obdobja (od 1 - 3 let) 486,53
-	oddelek drugega starostnega obdobja (od 3 - 6 let) 330,46 POLDNEVNI PROGRAM (od 4 - 6 ur)
-	oddelek prvega starostnega obdobja (od 1 - 3 let) 398,35
-	oddelek drugega starostnega obdobja (od 3 - 6 let) 271,25 KOMBINIRAN ODDELEK (od 6 - 9 ur)
-	otroci obeh starostnih obdobij	380,34
Mavrica L’Aquilone
469,47
329,38
Kako lahko še malo prihranimo
Občina Izola še naprej nudi staršem otrok naslednje olajšave:
1.	Za čas, ko je otrok odsoten in ne obiskuje vrtca, se cena programa zniža za stroške neporabljenih živil za vsak dan odsotnosti od naslednjega sporočenega dne dalje, v sorazmerni višini plačila za program vrtca.
2.	Starši, ki imajo skupaj z otrokom stalno prebivališče v občini Izola, za katere je občina Izola v skladu z Zakonom o vrtcih dolžna kriti del cene programa vrtca, razliko med ekonomsko ceno programa in višino plačila staršev za program vrtca, v katerega je otrok vključen, lahko uveljavljajo dodatno olajšavo - upoštevanje vplačanih anuitet stanovanjskega kredita ali najemnine stanovanja pri določitvi višine plačila vrtca v skladu s sklepom Občinskega sveta (Uradne objave Občine Izola, št. 6/07).
3.	Na podlagi sklepa Občinskega sveta št. 380-05-2/2005 z dne 21.7.2005 se starše s stalnim prebivališčem v občini Izola, ki imajo v družinski skupnosti tri in več predšolskih, šoloobveznih otrok in otrok, ki so jih po zakonu dolžni preživljati, od katerih eden ali več otrok obiskuje vrtec, oprosti plačila program vrtca, in sicer: v primeru treh otrok za enega otroka (prvega otroka, ki je vključen v vrtec), v primeru štirih otrok za dva otroka, v primeru, da ima družina pet ali več otrok, so le-ti v celoti oproščeni plačila programa vrtca.
4.	Starši otrok, za katere je Občina Izola po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje v vrtcu, lahko uveljavijo rezervacijo za enkratno neprekinjeno enomesečno odsotnost otroka in uveljavijo začasno odsotnost otroka zaradi zdravstvenih razlogov.
Občina Izola dodeljuje subvencijo za varstvo otroka v višini 100 evrov mesečno na otroka, pod pogojem, da imajo starši z otrokom stalno prebivališče v občini Izola, in da je otrok dopolnil eno leto starosti. Do subvencije so upravičeni starši za otroka, ki ob vpisu ni bil sprejet v vrtec in je uvrščen na čakalni seznam vrtca.
Kakšne so plače v vrtcu?
Pri uveljavljanju Zakona o uravnoteženju javnih financ so tudi delavcem vrtcev znižali plačo za 8 odstotkov a so hkrati opravili korekcijo za nazaj, tako da je znižanje v povprečju 4 odstotno. In čeprav gre za majhen odstotek je to v primeru delavcev vrtcev kar opazno zmanjšanje plač, še posebej pri tistih v najnižjih razredih.
Vzgojiteljsko osebje
Pomočnik vzgojitelja zasluži od 892,13 do največ 1.251 Eur bruto plače, vzgojitelji pa od 1.373 do največ 1.981 Eur brutto, kolikor zasluži vzgojitelj mentor s 30 letnimi izkušnjami. Res je, da so z oblikovanjem vzgojiteljev svetovalcev in vzgojiteljev svetnikov uspeli nekaterim delavcem zagotoviti boljše plače, ki segajo tja do 41 plačilnega razreda oziroma 2.342 Eur bruto, kolikor znaša najvišja plača v vrtcu.
Tehnično osebje
In če so plače vzgojiteljev in drugega strokovnega osebja kolikor toliko zadovoljive pa so več kot skromne plače tehničnega osebja, saj kuharski pomočnik ali perica prejmeta po 579 Eur bruto plače, kar je manj od minimalnega osebnega dohodka, ki znaša 763 Eur. Tudi kuharjem s 733 Eur bruto plače se ne godi ravno dobro, vzdrževalec s 30 letno delovno dobo pa zasluži okrogel milijon bruto.
Za boljšo predstavo višine plač upoštevajte, da neto plača predstavlja približno 66 odstotkov bruto plače.	D.M.
Javno pismo županu
Preprečimo, dokler je še mogoče
■ "i ,	:'i ” ■**. * ,
• ‘t
lir
Jaška z letečo nevarnostjo
Spoštovani g. Kolenc!
Na vas se obračam kot zaskrbljena mati dveh otrok. Eden obiskuje OŠ Vojke Šmuc, drugi pa VVZ Mavrica enota Školjka. Kakor vsako jutro, sem tudi danes peljala svojega 3 letnika v vrtec in ko sva prispela do vhoda na igrišče enote Školjka, so se iz jaškov meteorne vode valili roji tigrastih komarjev. Glede na to, da sta, tako šola kot vrtec, ki ga obiskujejo naši otroci v neposredni bližini jaškov meteorne vode in se ta vrsta komarjev hrani pretežno podnevi, so naši otroci njihov lahek plen in bi bilo nujno ukrepati dokler so otroci še zdravi.
Naj vas spomnim, da se je virus zahodnega nila razširil iz Srbije na Hrvaško in ne bo treba dolgo čakati, da bo prišel tudi v naše kraje, saj se z lahkoto prepelje v avtomobilu kot slepi potnik. Koliko težav in smrtnih žrtev virus povzroča slišimo dnevno. Kolikor sem lahko zasledila ni skupnega imenovalca v boju proti tej nadlogi. Vsak bije bitko sam kakor ve in zna in zaenkrat krepko vodijo komarji. Iz medijev sem razbrala, da bi izvajanje monito-ringa na Goriškem in na Obali moralo zagotoviti ministrstvo za zdravje, a državnega denarja zdaj ni. Enkrat toliko, bi nam lahko bili za vzor italijanski sosedi (http://www.amaroma.it/pulizia-citta/pulizia-e-de-coro-urbano/1408-disinfestazione-zanzara-tigre-aree-pubbliche.html), ki so razumeli, da je bolje preventiva kot kurativa in redno izvajajo dezinsekcijo po svojih občinah s preprostim, za nekomarje neškodljivim sredstvom na osnovi izvlečka iz bakterije Bacillus thuringiensis israeli-ensis (BTI). Na srečo v Sloveniji ni potrjenih primerov okužbe z virusi, ki jih prenaša ta vrsta komarjev, vendar tudi ni registriranih ustreznih larvicidov, preparatov, ki delujejo na razvojne oblike komarjev, in tudi službe za dezinsekcije DDD še nihče ne izvaja. Vse je en velik začaran krog. Upam, da nam za rešitev ne bo potrebno čakati dokler se komarji ne bodo naselili v ljubljansko barje in pričeli pikati žabe.
Za zaščito otrok žal danes ni dovolj starševska ljubezen in železna ograja okoli vrtcev in šol, obstaja tudi očem nevidnin in ušesom neslišen sovražnik.
Verjamem, da vam za najmlajše občane in hkrati ostale občane in obiskovalce mesta ni vseeno in boste ukrepali, da zatremo problem, dokler je Še obvladljiv in brez Žrtev.	Zaskrbljena mati (naslovv uredništvu)
ME&NAR66N0 SODELOVAW€-
Po refošk tudi v San Marino?
Mednarodna regata Freedom Cup, iz Riminija do Izole, bo morda našemu mestu in našemu gospodarstvu prinesla kaj več kot le nekaj omemb v nekaterih športnik programih. V zakulisju športnega dogodka naj bi se namrče že pletla podjetniška sodelovanja, med drugim tudi trgovina z izdelki naše regije v San Marinu.
Konec tedna se je zaključilo nekajdnevno sobivanje Izole in San Marina. Vse se je začelo z regato Rimini - Izola, imenovano Freedom cup, obogateno z veliko obregatnimi dejavnostmi, kot je bila predstavitev tradicionalnih, srednjeveških metalcev zastav. A veliko se je dogajalo tudi v zakulisju. Ob tej priložnosti smo se pogovorili z slovenskim ambasadorjem v Italiji in San Marinu, Iztokom Mirošičem.
-	Kako je prišlo do sodelovanja med republiko San Marina in Občino Izola?
-	Kot veste je San Marino že pokrovitelj ene dirke Formule 1. A ker si želijo še dodatne promocije, predvsem v okolici Italije je, ob pomoči znanega italijanskega športnega novinarja Giulia Guazzinija, prišla ideja o organizaciji nove regate v Jadranskem morju. Najprej so sicer razmišljali o sodelovanju s katerim od hravaških mest, a, kot ambasador Italije v Rimu in hkrati ambasador San Marina, imam kar veliko stikov in sem predlagal Slovenijo. Splomladi smo nato organizirali izmenjavo razmišljanj, na kateri sta bila prisotna tudi župana Izole in Pirana, Igor Kolenc in Peter Bo-ssman in ravno Izola je izkazala največ interesa, predvsem, če bi se regata izvedla okoli termina diplomatske regate. In tako smo se na koncu tudi dogovorili.
-	Nastalo pa je več kot „Ie“ regata.
-	Moje rezmišljanje, pa ne samo moje je, da ta dogodek ne bi ostal samo na neki spoznavni ravni, ampak, da bi se iz tega razvilo še nekaj bolj praktičnega.
V Kopru je bil tako naprimer sestanek gospodarskih zbornic San Marina in Kopra, ki pa bi ga želel razširiti, če bi seveda prišlo do nadaljevanja, tudi na Rimini in Emilio - Romagno. Iz tistega, kar sem sam uspel videti, pa je pomembno, da nam je promocija skozi to regato omogočila možnost predstavitve Slovenije na športnem programu RAI, ki je eden med najbolj gledanimi v Italiji, ob pomoči tega projekta pa smo tudi prišli do možnosti predstavitve na osrednjih italijanskih navtičnih in turističnih sejmih. Vedenje o Sloveniji smo razširili po Italiji in Emilji - Ro-magni, kjer je kljub potresu še vedno veliko zanimanja za turizem. Mene zanima predvsem promocija Izole in celotne slovenske obale v Italiji. Ob tem pa so tukaj še stiki s podjetniki, ki so se že začeli razvijati, konkretno pa smo se že dogovorili, da bi razstavo Rex-a, ki je razstavljena v Marini, predstavili v San Marinu. Porodila pa se je tudi zamisel, da bi trajnostni razvoj za kmetijske produkte predstavili v obliki stalne prisotnosti kmetijski proizvodov Istre v neki trgovini v San Marinu in s
tem razširili vedenje in potencial za prodajo in hkrati ponudili prodajo produktov San Marina v Izoli. Ne smem pa pozabiti, da je moški pevski zbor Izola dobil povabilo na mednarodno revijo pevskih zborov v San Marino. Izola se lahko veliko nauči od San Marina, naprimer, kako povezati zgodovinski turizem z nakupovalnim. Naučiti se moramo, kako bi lahko še več prodali turistom.
-	Torej ne govorimo samo o športnem sodelovanju...
-	Ne bi želel biti prerok velikih projektov, ker se lahko izkaže, da ti projekti potem ne pridejo nikamor, zato bi raje naredil korak za korakom in tako pridemo do konkretnega rezultata, ki bi privedel do večjega poznavanja Slovenije in predvsem Izole v San Marinu in Emilji - Romagni. Ni zanemarljivo, da je delegacija San Marina v Izoli zelo močna, vodita jo sekretar San Marina za turizem in gospodarstvo in ambasador San Marina v Sloveniji.
-	San Marino sicer ni del Italije, a je nedvomno veliko odvisen od nje. Kako finančna situacija Italije vpliva na njih?
-	Sicer ne gre samo za situacijo Italije, temveč za ekonomsko in finančno zahtevno stanje, ki je razširjeno po celi Evropi. Nedvomno je, da stanje vpliva tudi na položaj San Marina, ki je znan predvsem po finančni industriji, zaradi tega pa zdaj želijo urediti finančno transparentnost in sklepati tovrstne sporazume. A San Marino nima samo finančne industrije, ampak tudi produkcijo. Imajo močno gospodarstvo in kriza ni obšla niti njih, prav zaradi tega pa bi radi ojačali raznorazne stike.
-	Je delegacija San Marina zadovoljna z Izolo?
-	Zelo. Mnogi so bili prvič v Sloveniji in zelo so zadovoljni s tem, kar ima Slovenija pokazati, predvsem ker so pričakovali „vzhod". Bili so tudi v Lipici, v kobilarni, saj sam prihajam iz Lokve in mislim, da bi se morala Obala in Kras v prihodnosti veliko bolj povezati v turističnem pogledu, saj gre za majhen prostor, ki pa bi lahko imel veliko celovitno ponudbo.
-	Bo postalo sodelovanje tradicionalno?
-	Začetek je zelo spodbuden, raz-mišjajo pa že o organizciji regate drugo leto, tokrat pa z Startom v Izoli. Začetek je torej dober.
Aljoša M.
I
Primorske ni nihče priključil
Primorci smo se le vrnili nazaj k matični domovini. Nihče nas ni priključeval. Zato bomo to soboto praznovali 65. obletnico vrnitve Primorske k matični domovini. Za Slovence, predvsem pa za primorskega človeka, je to pomemben praznik. Primorci od nekdaj veljamo za neuklonljive, pogumne, delovne in požrtvovalne ljudi. Praznik želimo zato posebej obeležiti s spominom, predvsem pa z dejanji.
Državni praznik bomo v soboto, 15. septembra praznovali v Kopru.
•	ob 11. uri - na Ukmarjevem trgu (pomolu) slovesnost v počastitev 65. obletnice vrnitve Primorske k matični domovini;
•	ob 12. uri - tek okrog koprskega mestnega jedra;
•	ob 17. uri - na stadionu Bonifika dobrodelna nogometna tekma med znanimi primorskimi osebnostmi in primorskimi župani;
•	ob 20. uri - koncert na Titovem trgu v Kopru.
Oba športna dogodka bosta dobrodelna. Sredstva, kijih bodo zbrali z nogometno tekmo na stadionu Bonifika, bodo namenili za pomoč starejšim občanom vseh primorskih občin.
Odhod na proslavo v Koper
Združenje borcev za vrednote NOB Izola, obvešča, da bo odhod posebnega avtobusa v Koper na proslavo ob 65. obletnici priključitve Primorske k matični domovini, v soboto, 15.9.2012 ob 9.30 uri z avtobusne postaje v Izoli. Prijavite se lahko na sedežu ZB NOB Izola v četrtek 13.septembra od 9. do 12. ure, ali po telefonu 041 258 211
M \\,l>R\f 5
Univerza kampusa še ne prodaja
Bili so lepi časi. Univerza na Primorskem je polna zanosa odpirala nove in nove študijske programe, vpisovala vedno več študentov in gradila infrastrukturo. V Izoli smo že vsi videli študentski kampus, potem pa je začelo pokati po vseh šivih in Izola je univerzi skoraj odveč.
Glede na to, da je Univerza na Primorskem, po slabem vpisu v prvem roku, v drugem roku zapolnila večino študijskih programov, so zdaj verjetno še najbolj jezni vrtičkarji, ki so morali pred dvema letoma, na vrat na nos, zaradi začetka gradnje kampusa, pospraviti svoje pridelke in vrniti svoje najete vrtove.
Čeprav kampus gradijo na občinskih zemljiščih, ki jih je občina pred leti dobesedno podarila Univerzi, lokalna skupnost trenutno nima kakšnega posebnega vpliva na razvoj dogodkov. Tako sta škarje in platno v rokah vodstva univerze, ki je bilo nekaj časa zelo ambiciozno, potem nekoliko bolj previdno, zdaj pa zelo restriktivno. Skratka, kaj bo s kampusom lahko ta trenutek povedo samo ljudje z vrha Univerze in zato smo jim naslovili nekaj vprašanj, ki so ta trenutek najbolj aktualna.Odgovore smo prejeli iz kabineta rektorja, dr. Dragana Marušiča.
-	Znano je, da novoizvoljeni rektor Univerze na Primorskem ni posebej naklonjen umestitvi določenih študijskih programov v Izolo oziroma na območje izolskega kampusa. Trenutno gospodarsko stanje v državi in dogodki znotraj Univerze mu, na žalost Izolanov, pritrjujejo v pravilnost takšne usmeritve. Zanima nas, ali sploh obstaja kakšna možnost selitve ali umestitve katerega od možnih študijskih programov v izolsko občino?
-	V izolski občini se že izvajajo študijski programi Fakultete za vede o zdravju, ki se nahaja ob bolnišnici na hribu. V prvem objektu predvidenega Univerizetnega kampusa Livade pa so predvideni programi članic univerze, ki se soočajo s prostorsko stisko na obstoječih lokacijah, in sicer Center mediteranskih kultur UP ZRS in del dejavnosti Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT) ter Inštituta Andrej Marušič (UP IAM).
Kot ste sami omenili, se je v zadnjih letih finančne krize bistveno bolj izpostavilo vprašanje racionalnosti tudi v javnem visokem šolstvu in s tega vidika drobljenje institucije na več lokacij gotovo ni optimalno. Vedeti pa je potrebno, da je novo vodstvo vstopilo v zatečeno dejansko stanje in da so projekti pred tem tekli že več let. Sedaj moramo te zatečene odločitve iz preteklosti vzeti kot dejstvo in jih vključiti v vizijo naše univerze. Za sedanjega rektorja pa je pri tej viziji najpomembnejše prizadevanje za pedagoško in znanstveno odličnost.
2.	Opažamo, da je gradbišče prvega bloka kampusa oživelo. Zanima nas, kakšna dela se trenutno opravljajo in kakšna vsebina je namenjena temu objektu oziroma, ali je res, da bi ga Univerza najraje prodala?
- Čeprav opažate oživljanje gradbišča, je treba povedati, da to poteka z velikimi težavami in napori. Stanje med gradbenimi izvajalci in podizvajalci v Sloveniji je katastrofalno - prav zaradi stečaja glavnega izvajalca GPG, d.d., v začetku lanskega leta je prišlo do dolgega zastoja na gradbišču, ne vemo, kdo od obstoječih izvajalcev bo naslednji. Prav tako cel sistem javnega naročanja in sistem vodenja investicij na relaciji pristojnega ministrstva in univerze ni ustrezen za take turbulentne čase, ker je preveč rigiden.
K temu dodajte še to, da se je vsa investicija načrtovala v času, ko so vsi mislili, da denar ni problem, in so posledično projektirane predrage rešitve, tako v smislu izgradnje, kot kasnejšega vzdrževanja objekta. Iz te ugotovitve se je posledično pojavilo tudi vprašanje, ali ne bi bilo za univerzo bolje tak projekt prodati nekomu, ki si ga finančno lahko privošči. Seveda pa takega kupca ne poznamo, zato smo z res velikimi napori poskusili racionalizirati vsaj nekatere projektne rešitve, za katere ni bilo že absolutno prepozno. Trenutno se izvajajo predvsem dela, namenjena zapiranju objekta zaradi zaščite notranjosti pred vremenskimi vplivi, to je montaža oken in strešnih obrob.

-	Občina Izola je Univerzi „poda-rila“ tudi objekt starega italijanskega vrtca v Drevoredu 1. maja. Menda ga je Univerza pripravljena vrniti občini, saj zanj preprosto ni prave vsebine?
-	Predvidena vsebina za ta objekt se je res spreminjala v preteklosti. UP je tam najprej nameravala urediti Center za jezike in medkulturno komunikacijo (CJMK) in dodatne začasne prostore za Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT). Za objekt je bil že pripravljen projekt za gradbeno dovoljenje, vendar kasneje investicija ni bila realizirana. Nova programska naloga je nato v objekt umestila program »Javno zdravje« in Podiplomska šola UP, za kar je bil pripravljen tudi tako imenovani Dokument identifikacije investicijskega programa. Ena od možnih rešitev bi bila tudi umestitev podiplomskega doma v ta objekt, seveda pa je sedanje vodstvo UP odprto tudi do drugačnih rešitev, ki bi bile usklajene z vodstvom Občine Izola. Torej, kot odgovor na vaše vprašanje, vsebin je še preveč, samo pot od zamisli do realizacije ni tako hitra in gladka, kot bi si vsi želeli.
-	Seveda se v občinski politiki že pojavljajo zahteve naj Univerza vrne občini „darovana“ zemljišča za gradnjo kampusa, saj so bila namensko podarjena za gradnjo kampusa in jih Univerza tudi ne more drugače uporabiti oziroma prodati.
-	V fazi popolnega zastoja na gradbišču so bile take zahteve razumljive, sedaj pa več ne.
-	Pa še čisto načelno vprašanje: Ali v vodstvu Univerze vidite Univerzo na Primorskem v celoti umeščeno v Koper ali pa vendarle obstaja možnost decentralizacije tudi na istrski ravni?
-	Decentralizacija na istrski ravni je
že dejstvo, saj se Fakulteta za vede o zdravju že sedaj nahaja v izolski občini. Fakulteta za turistična študije - Turistica pa se nahaja v piranski občini.	ur
Zapuščene hiše postajajo golobnjaki
Takšni so jutranji prizori ob marsikateri izolski zapuščeni stavbi. Golobi in glodale! rabijo malo časa, da ugotovijo od kod jih nihče ne bo pregnal in si tam uredijo svoja bivališča. Tam golobi preživijo noči, čez dan pa se odpravijo po mestu in jih Odlok o skrbi za živali sploh ne zanima.

Četrtek, 13. september 2012, št. 974 Ml MED SEBOJ -----------------------------------------------------------------
bizi si


Poslom pok»*it0 01
ros^,
Pr&vJVfenl c/oo. ' p°cfatk' S Sl'®^© /0/3 />?
0n°at>o
^'Pau


Osvežili smo ga!
Poslovni imenik bizi.si je opremljen z novimi finančnimi podatki!
Preverite dnevno sveže podatke o:
-	stečajih,
-	blokadah TRR-jev,
-	likvidni sposobnosti,
-	bonitetnih ocenah podjetij.
Preizkusite 7-dnevni brezplačni dostop
na www.bizi.si!
Postanite naš FB prijatelj in spremljajte aktualno poslovno dogajanje!
Napredek je v preteklosti
Morda pa so imeli nonoti prav
Suša je letos prizadela kmetovalce, med njimi seveda tudi oljkarje in vinarje. Oljkarji so že napovedali slabšo letino, tako količinsko, kot kakovostno, vinarji pa so pesimističnim napovedim navkljub zmerno zadovoljni: pravijo, da bi lahko bilo še slabše.
Vinarji so imeli lani količinsko kar slabo letino, ki pa je prinesla izjemno kakovostno vino. Tisti, ki letno spraznijo klet so bili seveda žalostni, a teh danes ni veliko. Tisti, ki pa ciljajo predvsem na kakovost, pa seveda več kot zadovoljni. Letošnja letina pa bo količinsko še slabša, kakovost pa bo solidna.
Mirjan Ivančič, s kmetije Ivančič na Šaredu pravi, da ima sam primerljivo količino vina z lanskim letnikom. "To pa predvsem zaradi lege naših trt. Dejstvo je, da sušo veliko bolje prenašajo stare trte na globokih legah in na srečo imamo mi večinoma takšne. Res pa je, da so tisti, ki nimajo te sreče, v hudih težavah"
Valter Slavec iz Kocine je podobnega mnenja, čeprav je sam izpostavil še en, javnosti ne velikokrat izpostavljen problem. "Jaz imam kar nekaj sreče s svojimi trtami, saj količinsko nisem hudo prizadet, a povprečno lahko govorimo o 70 odstotnem izpadu pridelka. Seveda je za to kriva predvsem suša, a ne vedno neposredno. Velikokrat se namreč zgodi, da se divjad, ko zaradi suše ne najde vodnih virov, odpravi v vinograde po grozdje. Letos je bil to resnično velik problem in mislim, da bi morali pozornost usmeriti tudi na srne in divje prašiče. Slednji so sploh problematični, saj zaradi njih nihče več ne sadi koruze v dolini. Mislim, da bi morala država razmišljati tudi v to smer, kot tudi lovske družine." Evgen Markovič, ki ima trte predvsem v območju doline Pivola pravi, da je letošnji letnik nenavaden. "Dela imamo enako, kot če bi bila trta polna, pridelka pa je za pol manj.
Grozdje je slabo, jagode so manjše, s tršo kožico in velikimi peškami. Veliko je sluza, zelo malo pa soka, tako da je izplen majhen. Moram pa priznati, da je kakovost vendarle dobra, saj je veliko ekstrakta, kar pomeni, da bo vino alkoholno bogatejše, tako malvazija, kot tudi refošk."
Zatišje pred nevihto
Evgen Markovič pa je vseeno še dodal, da bi kljub vsemu, še ena takšna letina imela katastrofalne posledice. "Letos lahko tisti, ki imajo še vedno polne kleti prodajo staro zalogo. Bo pa treba vsekakor začet razmišljati za prihodnost." Ta pa je hudo podobna preteklosti. "Ponovno bo treba razmišljati tako o namakalnih sistemih, kot tudi o podlagah za trte. To, da se v sodobne podlage trta lepo prime še ne pomeni, da tudi dobro deluje na dolgi rok. Čuti se pomanjkanje magnezija in mislim, da se bo treba počasi vrniti na stare podlage, na našo zemljo, ki je bolj lapornata z višjih pH-jem.
Ta nremč veliko bolje prenaša pogoje, kot jih imamo v zadnjih letih. Govorimo o močni podlagi, ki bo zahtevala več dela, veliko prekopavanja, ki pa je manj podvržena stresom in kasneje bomo imeli zaradi suše manj težav."
Tilen Praprotnik, z domačije SteraS iz Kocine pravi, da je letos izpada veliko, kakšnih 40 odstotkov, a vseeno manj, kot se je najprej bal. "Dejstvo je, da sta se po tem poznem dežju popravila refošk in cabernet. Mi smo sicer grozdje potrgali še pred drugim dežjem. Lahko bi malo počakali, a če bi se suša še malo potegnila, bi bilo še veliko slabše. Zaradi tega ima naše grozdje minimalen sladkor, tako da bo večina vin zmerno alkoholnih, kar pa je danes tudi trend, saj potrošniki imajo raje tovrstno vino. Nikakor ne bo to nek velik letnik, a bo kakovostno soliden. " Tudi Praprotnik izpostavlja lego trte kot glavno prednost letošnje letine.
"Suša je letos prizadela predvsem mlade vinograde in tiste, ki so bolj izpostavljeni in imajo plitka tla. Mi imamo naprimer en manjši vinograd, na kateremu ni bilo niti listja, kaj šele jagod. Sicer pa je bilo na starejših, z dobro lego grozdje zdravo. " Kar se prihodnosti tiče, Praprotnik nima dvomov: suše so bile in bojo, skoraj vsako leto pa imamo vsaj eno blažjo. "Veliko bo treba delati v vinogradu, na čim večjo globimo bo treba prerigolati in podlaga bo morala vsebovati dovolj organske mase. Tisti, ki pa imajo to možnost, pa bodo morali razmisliti tudi o lastnem vodnem viru. Je pa res, da gre za kar velik začetni strošek in je treba dobro razmisliti, če je res potreben." V zadnjih letih se namreč suša pojavlja dokaj redno, hujše pa so bile leta 2003, leta 2007 in letos, torej ob rednih intervalih. "Odvisno je seveda od tega, kako vino prodamo. Suša nam lahko pomaga pri prodaji stare zaloge vina, a tam, kjer imajo prazno klet, je to kar hud udarec. "
Praprotnik pravi, da se da veliko narediti s pravim pristopom, predvsem pa je treba računati na manjše pridelke in kakovostnejšo, bogatejšo podlago. "Trte dobro nesejo petintrideset, šestintrideset let. Resda imajo manjše jagode, a so veliko bolj čvrste in zanimivo, na teh, starejših vinogradih ni bilo videti suhega listja, medtem, ko se je pri mlajših listje hudo sušilo."
Vrnitev na staro
Kdo ve, morda pa smo vendarle podcenjevali naravo in bili prepričani, da lahko s tehnologijo pridemo do turbo-proizvodnje kjerkoli, kadarkoli. A podnebne spremembe, za katere morda niso krivi niti avtomobili, niti letala, niti hladilniki ali pa krave, temveč gre za ciklični pojav, nas silijo v razmišljanje, ki se ne spodobi za 21. stoletje: še več bo treba delati za še manj pridelka. Bo pa nedvomno bolj "bio".
AM
Društvo upokojencev Jagodje - Dobrava vabi na izleta v Ljubljano in v Belo Krajino
Izlet v Ljubljano je predviden za ponedeljek 1. oktobra. Ogledali si bomo tehnični muzej ter se prepričali o dosežkih tehnične znanosti. Po ogledu se bomo odpravili v domačo gostilno na kosilo.
Dobro podprti se bomo nato sprehodili po centru glavnega mesta in se ob 16.00 uri zbrali pred Cankarjevim domom, kjer si bomo ogledali večer pesmi in plesa v Linhartovi dvorani.
Po končani predstavi nas bo avtobus zapeljal na ljubljanski grad, nato pa se bomo odpravili proti domu. Cena izleta je 27 eur.
V Belo Krajino pa se bomo odpravili na Martinovanje, 10. novembra. Najprej se bomo ustavili v Metliki, ob Metliškem gradu in si z vodičem ogledali Belokranjski muzej in poročno sobo. Tik ob gradu si bomo še ogledali Slovenski muzej gasilstva, nato pa se bomo z vodičem odpravili na ogled stare Metlike. Zapeljali se bomo še do treh far v Rosal-nicah in si s prijaznim ključarjem ogledali tri cerkvice, poznane kot romarska pot.
Pot bomo nadaljevali proti Cvibelju, kjer si bomo ogledali spomenik padlim v NOB, saj je tukaj življenje pustilo veliko Primorcev. Utrujeni od poti se bomo odpravili v Šentvid pri Stični, kjer bomo ob izbrani hrani in glasbi v živo okusili pravi krst mošta. Cena izleta je 45 eur.
8___________________KAPUČINO__________ Četrtek, 13, september2012, št. 974
Začetek dober, vse dobro
ISTRABENZ RUNI
Nogomet
S.SNL-zahod
3.	krog 08.09.12
Adria : Ivančna Gorica 0:1 (0:1) Izola : Bilje 3:1 (1:1)
Jadran Dekani: Zagorje 1:3 (1:2) Tolmin : Brda 1:0 (0:0)
AH Mas Tech : Tabor Sežana 4:2 (2:2)
Rudar Trbovlje : Zarica Kranj 3:1 (3:1)
Izola - Bilje 3:1 (1:1)
Izola, Mestni stadion Izola, gledalcev 200
Izola: Rupnik Anže, Šečič Edin, Mačkovšek Uroš, Mehič Almir, Bur-kič Emir, Zafred Mitja, Lazarevič Doša (Podgajski Bostian), Jukan Amer, Zemljak Matej, Lizalovič Adis (Kremenovič Darko), Božičič Saša (Stojadinovič Milojica)
Strelci: 1:0 Jukan Amer (22’), 1:1 Doplihar Nejc (24’), 2:1 Podgajski Bostian (78’), 3:111 - Zemljak Matej (80’)
Rokomet
Izdani začeli z zmago
1P Izola - Sevnica 22:18 (11:8)
IP Izola: Kevič (8 obramb), Vončina (3), Jurič 1, Jelovčan 3, Dolenc, Gorela, Božič 4 (2), Špegel 2, Stepančič, Kojič 4 (3), Bubnič, Koštric, Redžič 5, Fidel, Smolnik 4, Lukežič. Trener: Sebastjan Podbregar.
Pa jo imamo! Prvo zmago, ki so si jo fantje pošteno zaslužili. Uvodno ravnotežje na tekmi je prekinil Dragan Kevič, ko je pri 4:4 ubranil strel s sedmih metrov, nakar so naši stopili na plin in izvedli serijo štirih zadetkov. Prednost so uspeli ohranjati vse do konca prvega dela, saj Sevnica v drugi polovici prvega polčasa ni bila več enakovreden partner na parketu.
Slednji so s polno močjo udarili takoj v nadaljevanju srečanja, ko je Blaž Vončina zamenjal Keviča. Gostje so bili sicer številčno podrejeni, a so kljub temu uspeli hitro izenačiti. Zatem so celo povedli (12:13), kar je bil edini primer njihovega vodstva, saj so naši prevzeli pobudo in rezultatsko prednost. Da ne bo šlo zlahka, se je izkazalo v nadaljevanju, saj je bil zatem izid izenačen (17:17) in ime zmagovalca je bilo še v zraku. Precej zaslug za to, da so Sevničani držali korak z našimi, je imel njihov vratar Rok Zaponšek, ki je ubranil precej »zicerjev«, skupaj pa nabral 17 obramb. Dobro je tokrat šlo tudi njegovemu kolegu Keviču, ki je deset minut pred koncem zamenjal Vončino in postregel z novimi uspešnimi intervencijami. Povratnik v moštvu Amel Redžič je bil tokrat najboljši strelec domačih. Pomemben je zlasti njegov odločilni
zadetek za 21:18 dobro minuto pred koncem, ki je tehtnico zmage prevesil na domačo stran. Pohvaliti pa gre tudi vse igralce za zelo dober nastop v obrambi.
Na lestvici vodi Gorenje Velenje, Izola je trenutno peta.
Sebastjan Podbregar: To je vsekakor dobra motivacija na začetku sezone. V obrambi smo igrali dobro, kar je bil pomemben dejavnik, naredili pa smo tudi nekaj spodrsljajev. To bomo čim prej skušali odpraviti, najprej že v soboto na gostovanju pri Krki.
Rokometašice ŽRK Izola pričele z pripravami na novo sezono
Rokometašice ŽRK Izola so sredi meseca avgusta pričele z pripravami za tekmovalno sezono 2012/2013, v kateri bodo tekmovale v kategorijah: mlajše deklice B - 2001, starejše deklice B -1999, starejše deklice A -1998 in kadetinje -1996.
Tudi v letošnji sezoni bo ekipo mlajših deklic vodil trener Matej Nadoh, starejše deklice in kadetinje pa bodo v novi sezoni trenirale pod vodstvom bivšega izolskega rokometaša in trenerja, ki se vrača v rokometni svet po nekajletni pavzi Urošem Zavratnikom. Ob njem bo tudi nekdanja izolska vratarka Desi Pačarič, ki bo skrbela tudi za delo v sekcijah mini rokometa na vseh treh izolskih osnovnih šolah.
V sklopu priprav so se izolske rokometašice odpravile tudi na krajše priprave v sosednjo Istro, kjer so se pomerile z vrstnicami iz Poreča in Kaštelirja.
Treningi rokometašic potekajo v rokometni dvorani na Kraški ulici 1, sekcije mini rokometapa bodo dvakrat tedensko vadile v telovadnicah Osnovnih šol po naslednjem razporedu:
Mlajše deklice: ponedeljek 14.15 -16.00, sreda 14.30 - 16.00, četrtek 16.00 -17.30
Starejše deklice in kadetinje: ponedeljek 17.00 - 18.30, sreda 17.00 - 18.30, četrtek 16.00 - 17.30, petek 17.00-18.30
Mini rokomet:
OŠ Vojka Šmuc: ponedeljek 16.00 -17.00, petek 16.00 -17.00 OŠ Livade: ponedeljek 15.00 - 16.00, sreda 15.00 -16.00 OŠ Dante Alighieri: ponedeljek 13.30 - 15.00, sreda 14.30-15.45
Vabimo vse deklice, ki se želijo ukvarjati z rokometom, da se nam pridružijo
Namizni tenis
V nedeljo je v Logatcu potekal 1. odprti turnir RS za mladinke in mladince, ki šteje za državno rang lestvico.
Na turnirju smo dosegli nekaj vidnejših uvrstitev žal pa tudi zapravili dve lepi priložnosti za uvrstitev med najboljših štiri. Erik Paulin je v četrtfinalu nepričakovano izgubil proti Tilnu Cvetkotu iz Mute.
Na glavni turnir in sicer med 16 najboljših se je uvrstil še Andrej Germek. Za med osem je tesno 2:3 zgubil proti Mariju Kolblu iz Murske Sobote.
Pri mladinkah smo dosegli tri uvrstitve med najboljših osem. Lepo priložnost za uvrstitev med prve štiri je zapravila Maja Milenkovski saj je z 1:3 zgubila z nižje rangirano Roberto Lukič iz Vesne.
Katrina Sterchi je 0:3 zgubila za med štiri proti Niki Veronik iz Fu-žinarja Interdiskonta. Proti prvi nosilki turnirja in končni zmagovalki Nini Zupančič iz Logatca pa je v četrtfinalu zgubila Urška Čokelj z rezultatom 0:3
Jadranje
Esimit Europa 2 okronana z naslovom najboljše maksi jadrnice na svetu
Med 3. in 9. septembrom je Porto Cervo na Sardiniji gostil neuradno svetovno prvenstvo maksi jadrnic (Maxi Vacht Rolex Cup). Letos se je zbralo 34 jadrnic z vsega sveta, ki so se pomerile na 4 regatah z razdaljami od 15 do 38 morskih milj. Teden spremenljivih razmer je posadkam prinesel veliko skrbi glede izbire jader, pravih strategij in linij jadranja, saj regate blizu arhipelaga Maddalena včasih potekajo le nekaj metrov od obale. Slovenska jadrnica Esimit Europa 2, ki pluje pod evropsko zastavo in s člani posadke iz 7 različnih evropskih držav, je jadrala odlično in dosegala najboljše čase prav vsak dan regat. To niti ni presenetljivo, saj je 30-metrska lepotica Igorja Simčiča letos podrla rekord znamenite Giraglie, dosegla nov uradni svetovni rekord med Monakom in Porto Cervom, slast zmage pa okusila tudi na regati Palermo -Monte Carlo. Esimit Europa 2 pa je
Vpis bo potekal od
17.09.2012 do 15.10.2012
v prostorih KIT Izola,
Gregorčičeva 21 (nekdanja italijanska šola) in sicer
PONEDELJEK, TOREK, ČETRTEK IN PETEK ob 19-ih.
presenetljivo dosegla zmago tudi v t. i. preračunam času, ki izenačuje jadrnice glede na vrsto dejavnikov, kot so dolžina, število posadke, izbira jader in uporaba napredne tehnologije. Esimit Europa 2 se s Sardinije vrača v Milje, kjer bodo potekale priprave na znamenito Barkolano, superzvezdniški ekipi pa se bo zopet pridružil tudi slovenski šampion Vasilij Žbogar.
Jadrnica Esimit Europa 2 pluje pod evropsko zastavo, je registrirana na Cipru, članica jadralnega kluba Vacht Club de Monaco, tekmuje za Jadralno zvezo Slovenije in na krovu združuje jadralce iz sedmih evropskih držav. Pluje pod pokroviteljstvom predsednika Evropske komisije, Joseja Manuela Barrosa, ter uživa podporo Martina Schulza, predsednika Evropskega parlamenta. Njen glavni sponzor je Gazprom, BMW pa uradni partner.
Gorazd Mauri
Na 10. Diplomatski regati diplomati iz 39 držav
Jadralni klub Veter je v soboto organiziral že 10. Diplomatsko regato. Organizatorjem jev lepem, sončnem vremenu z rahlim vetrom uspelo na morje pred Izolo privabiti diplomate iz kar 39 držav, ki so lovili veter na 77-ih jadrnicah.
Prva je ciljno črto seveda prečkala največja med njimi, Maxi Jena s krmarjem Mitjo Kosmino, na drugo mesto v absolutni konkurenci se je uvrstila nizozemska jadrnica Aquila in na tretje domači Casali s Samom Žvanom.
Na večerni prireditvi se je zbralo 733 gostov, ki so se zabavali do jutranjih ur. Organizatorji so se ob 10. obletnici še posebej potrudili in za posadke pripravili žreb z lepimi nagradami. Predstavnik sponzorja Telekoma Slovenije je izžrebal tri tekmovalce, ki so prejeli mobilni telefon, predstavnik sponzorja Porsche Slovenija pa prav tako tri jadralce, od katerih je vsak prejel v enomesečno uporabo avtomobil za testne vožnje po Sloveniji.
Uspešno zaključen prvi FreedomCup
Freedom Cup, prva regata, ki povezuje obe obali Jadranskega morja in dve državi, Slovenijo in San Marino, je bila uspešno zaključena. Poleg jadralskega vidika je združila tudi gospodarstvenike in kulturnike, ki so se zavezali, da bodo vzpostavljene stike gojili tudi naprej.
Na startu pred Riminijem v sredo, 5.9. ob 12h, se je zbralo 18 od prijavljenih 21-ih jadrnic iz Slovenije, Italije in San Marina.Najhitrejša je bila v cilju že v četrtek zgodaj zjutraj, ostali so se razvrstili tekom dopoldneva.Prehodni pokal za absolutnega zmagovalca je ostal v Sloveniji, prijadrala si ga je Megaenergija s krmarjem Urošem Žvanom, na drugo mesto se je uvrstila italijanska Lucifera s krmarjem Pierinom Giovannijem in na tretje 4Quarta s slovenskim krmarjem Matjažem Francetom.
Sp**
Po prijetni svečani podelitvi v Izoli so se vsi strinjali, da se ponovno srečajo drugo leto.
Marko Radman prvi v 4.7 na regati Laser Europa Cup na Blatnem jezeru
Na Blatnem jezeru na Madžarskem se je v organizaciji Balatonfuredi Vacht Club zadnji konec tedna odvijal Laser Europa Cup za razrede laser standard, laser radial in laser 4.7, v katerem je nastopil tudi naš Marko Radman. Prvi dan prvenstva je 88 jadralcev iz 12 držav pričakal v soncu in z dobrimi desetimi vozli vetra, tako da so v odličnih razmerah lahko za vse tri razrede izpeljali po tri predvidene plove. Zelo podobno, le z nekoliko manj vetra, je bilo v soboto, na drugi dan prvenstva, ko so prav tako odjadrali tri plove. Včeraj je veter v vročem in sončnem vremenu dokončno ugasnil in organizator se je odločil pokale podeliti na osnovi šestih odvoženih regat.
Naš Marko Radman, jadralec JK Izola, je bil po prvem dnevu v konkurenci 39 jadralcev razreda laser 4.7 skupno drugi (2,7,2), drugi dan je z dvema zmagama in 14. mestom, ki se mu je odbijalo, prevzel vodstvo, ki se je po predčasnem zaključku regate spremenilo tudi v skupno zmago. Čestitamo za odličen rezultat! Tokratna regata je bila za organizatorje, ki so opravili odlično, zelo dobra generalka, za jadralce pa trening in spoznavanje s prizoriščem pred svetovnim prvenstvom za laserje, ki se bo prihodnje leto odvijalo prav na tej isti lokaciji.________________
Veslanje
Tečaj veslanja in jadranja
Šola se je začela in poletje počasi končuje, vendar se učenci Oš Dante Alighieri Izola ne morejo ločiti od morja. Tako so se v prvem tednu septembra učenci četrtega in petega razreda v sodelovanju s Centrom za kuturo, šport in prireditve Izola (CKPŠ) udeležili tečaja jadranja in veslanja. Sodelovanje poteka že dolga leta, namen tečaja pa je vpeljevanje učencev osnovnih šol v veščine morskih športov.
Tokrat je tečaj potekal pod budnim očesom vaditeljev jadralnega klub Burja in veslaškega kluba Argo, vendar se skozi leta v sodelovanje vključuje vse izolske vesalške in jadralne klube. Učenci so se sprva spoznavali z osnovami in teoretičnim znanjem, po uvodnih urah pa so se tudi sami podali v morje. Navdušenje nad aktivnostmi je bilo veliko in morda se bo kakšen od udeležencev celo odločil, da bo svojo športno karie-rio nadaljeval v jadralnih/veslaških vodah.
Športni ribolov
Vabilo:
Mrk Menola vabi mlade ribiče v začetni tečaj v ponedeljek 17.09.2012 ob 17.00 uri v prostorih MRK Menola v Izoli v ulici Istrska vrata 4.
Šola bo trajala 15 ur in sicer od ponedeljka 17.09. do petka 21.09.2012. Naučili se boste ribolova, tekmovanja v ribolovu, priprave ribolovne opreme, vezanja vozlov, uporabe vabe, prepoznavanja rib, skrbi za morje in okolje. Med tečajniki bomo izbrali tekmovalce, ki se bodo kasneje udeležili klubskih, medklubskih, državnih in mednarodnih tekmovanj.
Šolnina s stroški porabljenega materiala bo 20,00 eur.
Hvala za pozornost in nasvidenje v ponedeljek.______________________
V	Jagodju in DObravi so tarokali
V	počastitev praznika krajevne skupnosti Jagodje Dobrava je bil v soboto 8.9.2012 turnir v taroku, ki ga je organiziralo Društvo upokojencev Jagodje Dobrava. Turnirja se je udeležilo 21 tarokašev, ki so odigrali 3 kola po 15 iger. Tarokaše je pozdravil predsednik KS Maks Filipčič in jim želel dobro počutje v KS ter uspešno igro vsem.
Tekmovanje je trajalo od 16.00 do 20.00 ure. Najboljše uvrstitve so dosegli:
1.Mezgec, Izola, 6 točk in rezultatom +878, 2,Šukljan, Piran, 5 točk in rezultatom + 1189, 3.Tomišič, Piran, 5 točk in rezultatom +564,
4.Debeljak, Jagodje, 4,5 točke in rezultatom +351, S.GrdiC, Jagodje, 4,5 točke in rezultatom +74 Kar 6 igralcev je osvojilo 3,5 točke in so se po rezultatu uvrstili od 8 do 13 mesta.
Najboljši so bili nagrajeni s tarok kartami, vsi pa še z večerjo ob kateri so analizirali svojo igro in se dogovorili za bodoča srečanja. Prvo bo 29.9. v Mengšu, nato v Izoli oktobra ob tednu starejših občanov.
Turnir v Jagodju je potekal brez pripomb_po zaslugi Marije Bolje in Ljubice Žvab, ki sta vodili turnir od žreba, razporeda igralcev po kolih, do razglasitve rezultatov.
Ljubitelje taroka vabimo, da se nam pridružijo. Igramo vsak ponedeljek od 16.00 ure dalje v kavarni hotela Delfin.
Plavanje
28. tradicionalni mini plavalni maraton
Več kot 500 udeležencev je uživalo v lepem vremenu in mirnem morju na tradicionalnih, 10. dnevih slovenskega plavanja. 178 ljubiteljev plavanja pa se je
pomerilo s 1.100 m dolgo progo med Koprom in Žusterno v idealnih pogojih. Med njimi tudi udeleženka olimpijskih iger v Londonu Vozel Tjaša in koprski plavalec Matjaž Markič.
Dnevi slovenskega plavanja so se začeli v petek dopoldan, ko je vodne delavnice na bazenu v Žusterni obiskalo 250 otrok iz koprskih šol in vrtcev. Poleg osnov učenja plavanja in plavalnih tehnik so lahko v bazenu poskusili igrati vaterpolo in vodno košarko ali veslali v kajaku. Sobotni dopoldan je v Kopru spet minil v znamenju mini plavalnega maratona, ki je bil najbolj atraktiven del Dnevov slovenskega plavanja. Plavalni klub Koper ga je izpeljal uspešno že osemindvajsetič. Med Koprom in Žusterno se je v morje podalo 178 plavalcev in ljubiteljev plavanja vseh starosti. Maratonce so na poti do cilja spremljali številni čolni z reševalci, pod budnim nadzorom Luške kapetanije. Pri izvedbi maratona so pomagali tudi predstavniki Poklicne gasilske brigade Koper.
Točno 14 minut je bilo potrebnih, da je kot prvi priplaval na cilj v Žusterni Žan Pogačar, med ženskami pa je s časom 14 minut 16 sekund zmagala Špela Perše. Oba sta plavalca plavalnega kluba Gorenjska banka Radovljica. Najboljšim udeležencem maratona je bilo razdeljenih 14 kompletov medalj, najboljša v moški in ženski konkurenci pa sta prejela pokala in denarni nagradi. Posebne nagrade so prejeli še: naj starejši plavalec Zabukovec Branislav iz Izole (letnik 1939), najmlajša plavalka Levašič Špela iz domačega kluba (letnik 2007) in Dostel Andraž iz PK Celulozar Krško, ki je zmagal kot izzivalec koprčana Umer To-mota za plavanje v delfinovem slogu. Domači plavalec Matjaž Markič pa je postavil nov izziv plavalcem naslednjih maratonov in preplaval progo v prsnem slogu v času 20 minut 12 sekund ter dosegel 3.mesto med člani. Po kosilu se je na bazenu v Žusterni pričel še turnir v vodni košarki, na katerem je sodelovalo 7 ekip iz Slovenije in Madžarske. Zmagala je ekipa iz Pecsa, koprska ekipa je bila peta. Do podelitve, ki je bila ob 14.uri pa so se udeleženci zabavali na raftih in v bazenu.
SMEROKAZI
Petek 14. september 2012
Manziolijev trg - ob 19.00
Mošt izolskega refoška
SOBOTA 15. SEPTEMBER 2012
Park Pietro Coppo - ob 13.00
Fešta bobičev
Manziolijev trg - od 16.30 naprej
Drugo srečanje ulic starega mesta
NEDEUA 16. SEPTEMBER 2012
Park Pietro Coppo ob 10.30 in Lonka ob 20.00
Nedeljske pihalne godbe:
Pihalni orkester Ptuj
Lonka - ob 19.30
Nastop simfoničnega orkestra Mladinska filharmonija NOVA
s solisti, dirigent Simon Perčič, na programu: Queen Symphony.
SREDA 19. SEPTEMBER 2012
Manziolijeva palača - ob 18.00
Večer s pesnico
pisateljico Nidia Robba.
cao
INSUIA
GALERIJA • GALLERIA
et anni
razstava
TOMAŽ MILAC slike ,. f
Galerija Al^a / »[«^1
IL MITO DELLA PARENZANA
Ob 110. obletnici železniške proge Trst - Poreč Giulio Ruzzier predstavlja svoje slike.
Mestna knjižnica Izola
vas ob Dnevih evropske kulturne dediščine 2012
vabi na ogled razstave fotografij z naslovom
I (z)brani Izolani - resni in nasmejani
(dediščina življenja na obrazih domačinov v objektivu fotografa)
Avtor fotografij je REMIGIO GR1ŽONIČ
Razstava bo odprta do 3. oktobra 2012.
Društvo prijateljev mladine Izola
obvešča vse, da je odslej mogoče prodajati, menjati ali podarjati otroško opremo, oblačila, obutev, igrače itd tudi na naši spletni strani www.dpm-zvezdice.org.
Željeni oglas pošljete na mail dpm.zvezdice@gmail.com ali barbaramo@gmail.com, lahko pa tudi po telefonu 040 385529.
Če poznate koga, ki bi ga to zanimalo, prosim posredujte naprej !
MARINA V IZOLI / Dvorana Amfora
od 6. 9. 2012 - 25. 9. 2012 razstava
''Rex-blišč, propad, obujeni spomin",
ki jo prireja Pomorski muzej "Sergej Mašera" Piran.
Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in od 16. do 18.
ure. Ogled bo možen tudi 8. 9., 22. 9. in 23. 9. 2012.
Razstava bo na ogled v Marini Izola - Dvorana Amfora, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
Ogled bo možen tudi 8.9, 22.9 in 23.9.
Drage Izolanke, dragi Izolani iz starega dela Izole!
Krajevna skupnosti Staro mesto vas vabi na
2. SREČANJE
ULIC STAREGA MESTA
Dobimo se v soboto, 15. septembra 2012 ob 16.30 na Manziolijevem trgu.
Dogajanje 2. srečanja ulic starega mesta:
16.30 - 20.00 To je naša Izola - predstavitev ulic in društev na stojnicah 17.00 - 19.00 Ulice in društva na odru
• Ulično dogajanje: letos nas je še več Naše someščanke in someščani bodo predstavili svoje ulice, se pomerili v družabnih igrah in ponudili v pokušino svoje dobrote. Sodelujejo Tartinijeva, Ljubljanska, Prečna, Tržaška, Goriška, Smareglieva, Kopališka ulica, park na Trgu padlih in še kdo.
•	Aktivni smo v številnih društvih Predstavila se bodo društva, ki delujejo v starem mestu.
•	Skrbimo za prijeten videz našega mesta Predstavniki Komunale Izola - Isola bodo na voljo za informacije o ločenem zbiranju odpadkov. Sprejemali bodo predloge, pripombe ter pohvale.
Posebej vabljeni krajani starega mestnega jedra, dobrodošli vsi!
Organizator/Organizzazione: Svet krajevne skupnosti Staro mesto • Soorganizator/Co-organizzazione: Center za kulturo, šport in prireditve Izola • Prireditev so omogoai/Hanno contribuito: JP Komunala Izola - Isola, Tednik Mandrač in številni krajani starega dela Izole.
Kultura
Nagradi ex tempera tudi v Izolo
V soboto, 8. septembra, so na Tartinijem trgu podelil nagrade letošnjega piranskega mednarodnega Ex-tempora. Sodelovalo je kar 60 keramikov in 276 slikarjev, med nagrajenci pa sta tudi dva mlada slikarja, ki ustvarjata v Izoli: Paride Di Stefano in Barbara Kastelc.
Piranski mednarodni ex tempere je gotovo eden najstarejših pri nas, saj je bil že 47-ti po vrsti, ex tempore keramike pa trinajsti. Med 28 deli, ki jih je komisija izbrala za razstavo so podelili štiri nagrade, Grand Prix pa je prejela slovenska keramičarka Marija Rudolf.
Na slikarskem ex-temporu pa je slikarske podlage žigosalo kar 276 slikarjev, organizatorji pa so podelili 23 nagrad, ki so jih prejeli likovniki iz Hrvaške, Italije in Slovenije. Mednarodna strokovna žirija, ki ji je predsedovala Dorina Vlakančič, člani pa so bili še Renzo Grigolon, Nives Marvin in Toni Biloslav, je za razstavo izbrala 106 slik, letošnjo najprestižnejšo nagrado pa podelila Ganiju Llalloshiju za sliko »A Dream«. Kot rečeno, sta med nagrajenci tudi dva izolska slikarja mlajše generacije: Barbara Kastelc, akademska slikarka, magistra umetnosti, ima sicer atelje v ljubljanski tobačni tovarni, a preživi v Izoli toliko časa, da jo lahko že štejemo za “našo”. O njeni navezanosti na Istro pa priča tudi podatek, da je že leta 2006 prejela nagrado za najboljšega mladega avtorja na ex-temporu v Piranu.
Tudi Paride Di Stefano, ki sicer prihaja iz južne Italije, je akademski slikar, ki zadnji dve leti živi in ustvarja pri nas, atelje in galerijo Apeiron pa imata, skupaj z akademsko kiparko Katjo Smerdu, v Ljubljanski ulici. Tudi on že ima nagrado iz piranskega ex tempera, saj je lani prejel odkupno hotelsko nagrado in to je prejel tudi letos.
	\ *
	9
L	l .
i : V	1 i
Tradicija kot kultura
Tradicija zastavonoš je v sosednji Italiji zelo ohranjena, spretnost ravnanja z zastavami pa včasih prav presenetljiva. Ekipa “metalcev zastav” iz San Marina, je v soboto tako-le pokazala za kakšno spretnost gre.
Čeprav tovrstni odkupni nagrada, Barbara je prejela letovanje na Bel-vederju, Paride pa v Hotelu Piran, verjetno niti ne dosegata vrednosti oddanih del, pa sta oba mlada umetnika zadovoljna, saj takšne nagrade prinašajo več možnosti razstavljanja. Razstave pa so za umetnika vendarle najpomembnejša oblika predstavitve širši javnosti in potencialnim kupcem umetniških del.
Res pa je, da nekateri obalni slikarji ne sodelujejo več na ex temporih prav zaradi tega, ker takšnih nagrad preprosto ne morejo izkoristiti, zaradi pravil sodelovanja pa morajo dela oddati, tudi če bi zanje v prodaji iztržili veliko več.
Po drugi strani pa je treba razumeti tudi organizatorja, ki skorajda ne najde več pokroviteljev ali sponzorjev, ki bi prispevali denarne nagrade, ampak je vesel, če dobi tiste, ki lahko prispevajo nagrade v obliki svojih storitev ali slikarskega materiala.
Umetnosti dandanes ni lahko, galerijam tudi ne, umetnikom pa sploh.
Ko klasika utiša gostilno
Malo nas je bilo strah četrtkovega koncerta v sklopu Jesenskih serenad, ki so ga organizatorji, Glasbena mladina Ljubljana, pripravili na Largu Pdšpini, v Uubljanski ulici. Pa je bil strah odveč, koncert pa vreden obiska.
D.M.


Prizorišče na Ljubljanski ulici je namreč v neposredni bližini gostinskega lokala in nekateri so se bali, da bo hrup iz lokala motil nastopajoče, pihalni kvintet NOOBSAVSVVHAT, ki je tokrat predstavljal predvsem renesančno glasbo.
Toda, peterica mladih glasbenikov, flavta - Pija Hočevar, oboa - Pavli Kac, klarinet - Aleksander Miklavec, rog - Jasna Komar in fagot - Janez Pinco-lič je najprej presenetila z garderobo iz časov glasbe, ki so jo igrali, potem pa tudi s kvaliteto izvedbe in tudi s sproščenostjo, ki pa ni bila tolikšna, da bi zavedla občinstvo ali goste lokala. Vsi so razumeli, da gre za resen nastop, kjer je pač potrebna določena mera zbranosti in tako so mladi glasbeniki brez vsakršne težave, sredi starega mesta, izpeljali svoj nastop. Občinstvo, ki je tu in tam zaploskalo tudi med posameznimi stavki, je izprosilo še bis, ki v klasični glasbi sicer ni nekaj običajnega. Občinstvu so privoščili rondo in poželi dolg aplavzin priznanja zbranih.
Svoje je k uspešnosti večera dodala še igralka Tina Uršič, ki je prebrala nekaj pesmi Janeza Menarta iz zbirke Srednjeveške pridige in balade.
Organizatorji so bili po koncertu navdušeni, saj je bil obisk koncerta nad pričakovanji, akustika prostora odlična, publika pa več kot hvaležna. Očitno je v klasični glasbi nekaj takega, kar utiša celo gostilno. Kdo ve kaj. d.m.
Deliri u dvjeh je resna komedija
Predstava Teatra na konfini, gre za predelavo lonescujeve drame Delirij v dvoje, je bila tretja od predstav letošnjega Primorskega poletnega festivala. Manziolijev trg je bil dobro, čeprav ne idealno prizorišče za predstavo, ki ni zgolj zabavna ampak zahteva tudi resnega gledalca. In teh je bilo na sobotni predstavi veliko, toliko, da so zapolnili trg in igralcem ponudili dobro kuliso za zastavljanje številnih vprašanj, ki so še danes tako aktualna.
Imamo uudi
l(z)brani Izdani - resni in nasmejani
Takšen je naslov nove razstave izolskega ljubiteljskega fotografa Remigia Grižoniča, ki sojo ob Dnevih evropske kulturne dediščine postavili v Mestni knjižnici Izola in podnaslovih »dediščina življenja na obrazih domačinov v objektivu fotografa",
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) že vrsto let koordinira slovenske prireditve ob Dnevih evropske kulturne dediščine (DEKD). Tej vseevropski kampanji, ki je zaživela na skupno pobudo Sveta Evrope in Evropske komisije, se vsako leto pridruži 50 držav Evrope. Slovenija je bila davnega leta 1991 skupaj še z nekaterimi drugimi evropskimi državami med državami ustanoviteljicami - pobudnicami prireditve DEKD.
V mesecu septembru tako milijoni prebivalcev Evrope obiskujejo in spoznavajo kulturne spomenike, ki običajno niso dostopni širši javnosti. V Sloveniji je lani 136 dogodkov v 70 krajih, v tednu dni združilo 26.000 obiskovalcev, ki jim je mar za dediščino.
Tudi letos Zavod za varstvo kulturne dediščine vabi k obisku množice brezplačnih kulturnih dogodkov, v enainsedemdesetih krajih, za vse starostne skupine. Pod skupnim geslom, izkušnja dediščine, se povezujejo društva, šole, ustanove in posamezniki ter ustvarjajo pester, razgiban in vabljiv program. Spoznajte premnoge zgodbe, ki jih starost prinaša mladosti. S temi aktivnostmi se pridružujemo evropskemu letu aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami tudi v Mestni knjižnici Izola, ki sicer pri DEKD sodeluje že vrsto let.
Dediščina na obrazih Izolanov
Remigio Grižonič je tokrat v črno-beli tehniki predstavil fotografske portrete izolskih domačinov, na katerih so morje, sonce in veter ter življenjske izkušnje zapustili neizbrisne sledi. Tako iz teh obrazov takoj prepoznamo kmeta, ribiča, mestnega posebneža, nežno pesniško dušo, srečno materinskost nasmejane žene v zrelih letih ter druge tipične podobe našega mesta. Na osrednji razstavni prostor smo obesili sliko dedka, ki ga radovedno posluša svetlolasa vnukinja - ta fotografija simbolizira temo letošnjih slovenskih Dnevov evropske kulturne dediščine..
X .7..
L
MKI: Tudi vi ste domačin. Kje točno ste se rodili in kakšne spomine imate na otroštvo v Izoli?
RG: Rojen sem v Izoli v vili Drioli, nasproti kamnoloma. Ko sem bil star eno leto, smo se preselili v Simonov zaliv. Po končani osnovni šoli sem nadaljeval šolanje v Novi Gorici ter se po sedmih letih vrnil v svoj domači kraj, kjer živim in delujem še danes.
MKI: Kaj vam pomeni Izola in kaj pomeni biti Izolan v današnjem času?
RG: Izola? Pomeni mi veliko in jo začutim, nosim jo v sebi, zato jo večkrat upodabljam. Sicer pa za vse, kar sem do sedaj počel, čutim, da sem bil dolžan narediti. Občutek imam, da bom Izoli vedno ostal nekaj dolžan.
MKI: Vi ste fotograf že od deških let in predvsem v zadnjem času ste naredili že vrsto tematskih razstav, od pokrajinske, arhitekturne, rastlinske, portretne fotografije, v barvni in črno beli tehniki. Kako, da ste se tokrat odločili za porte-te starejših domačinov v črno beli tehniki?
RG: Tudi to je del ciklusa, ki ga namenjam Izoli. Ljudje so največja vrednota vsakega kraja. Mislim, da portret v črnobeli tehniki največ pove, saj oči gledalca ne prevzamejo barve, ampak začuti izraz osebe. MKI: Videla sem vaše barvne portrete, narejene v studiu. Kako, da ste se tokrat odločili in v objektiv ujeli domačine v njihovem naravnem okolju, na terenu, na njivi, Manziolijevem trgu in drugod v Izoli?
RG: Želel sem izkoristiti naravno svetlobo, največkrat indirektno, odbito svetlobo, meni je ta najlepša in najbolj bogata svetloba.
Pri fotografiranju na terenu si sicer zelo odvisen od mnogih pogojev, vendar v takem naravnem okolju neopazno portretiraš ljudi, iz njih lahko izvlečeš maksimalno in so najbolj pristni, izrazni.
MKI: Kako kot fotograf opazujete ljudi in kakšne značilnosti, poleg svetlobe in teme, vidite na obrazih istrskega človeka? Kaj našega človeka najbolj zaznamuje?
RG: Zaznamuje ga življenje, ki ga ni nikoli izbral, ampak mu je bilo vedno vsiljeno, vedno se je moral prilagajati in preživeti. Roke zgarane, obraz izklesan, vendar iz oči in duše izžareva ljubezen. Mislim, da so to osnovne karakteristike.
MKI: Slikali ste tudi obraze otrok. Kaj pa vas na obrazu otroka najbolj pritegne?
RG: Nedolžnost. Otroci so brez hudobije in nevoščljivosti. Kdaj se uspemo mi odrasli vseh teh grdih lastnosti naučiti, ne vem. In vendar nam to očitno uspe.
MKI: Tudi vi ste dedek. Kaj bi kot izročilo vaših izkušenj radi predali vašim vnukom?
RG: Uči se, ker v življenju ti lahko vse vzamejo, le znanja ti ne morejo. Počni, kar te veseli, le tako boš lahko prispeval največ. Špela Pahor

: ■: ■/: ■:
Z nedeljskim koncertom Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj se je zaključil letošnji niz nedeljskih prireditev »Nedeljske poletne godbe«, v okviru katerega je Izola v letošnjem poletju gostila številne slovenske orkestre. Tudi ob letošnji izvedbi seje pokazalo, da imajo nedeljske godbe v Izoli številčno in hvaležno publiko, ki zna prepoznati in nagraditi kvalitetno glasbeno izvedbo. (Izola.info)
Balinarski turnir ob krajevnem prazniku
V programu praznovanja našega krajevnega praznika je vsako leto tudi balinarski turnir z mednarodno udeležbo. Da je praznovanje ta pravo med svoje vrste povabimo tudi klube iz sosednjih držav Italije in Hrvaške, s katerimi se že tradicionalno družimo. Do sedaj smo imeli še srečo z vremenom, da se nismo selili s turnirjem v Koper, ter, da nobenemu udeležencu ni bilo slabo, saj smo z igro začeli ob 13.uri na žgočem soncu, ker v Izoli, kljub več kot 50-letni tradiciji balinanja, še vedno nimamo niti enega pokritega balinišča. Od štirih pokalov, je šel prvi v Šiško Ljubljana, drugi v Marezige, tretji je ostal doma in četrti je šel v Trst- Mandalena. Nadja
Vsi enaki, vsi enakopravni
Po Interizoli se srečanje ulic
V soboto, 8. septembra, so se na Manziolijevem trgu spet zbrali predstavniki različnih dežel sveta, ki živijo ali delajo v Izoli, Letos so se predstavile: Bosna, Indija, Indonezija, Madžarska, Slovenija, Srbija, Tajska, Ukrajina, Irska in Francija. Dišalo je zelo nenavadno, a strahu pred neznanim ni bilo.
Če hočete biti Slovenec pridite v Slovenijo
Pisatelj Boris Pahor, vitez slovenske besede je minuli teden praznoval 99 let.
Interizolo sicer organizira Kulturno društvo Svilena pot, ki na nek način združuje družine v katerih so ljudje, ki prihajajo iz različnih držav Evrope in ostalih kontinentov. Vsi namreč vemo, da je tudi v Izoli vse več priseljenih ljudi z različnih kontinentov, ki pa se želijo vključevati v naše okolje in zato tudi na takih prireditvah opozorijo na svojo prisotnost v našem mestu.
Letošnji program, ki ga je povezovala novinarka Nataša Benčič, se je začel z nastopom dveh mladih izolskih glasbenic, Dunia Sa-hir - čelo in Noemi Zonta- flavta, nadaljeval pa z orientalskim plesom plesalke Vesne Selan Kureve ter otroškim zborom Irine Lari-kove, ki otroke tudi uči ruščino. Prireditev, ki je že tretja povrsti in nas vsakič znova opomni, da raznolikost še prej vrlina, kot pa ovira, je letos obiskal tudi predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve, državni sekretar Božo Cerar, ki je nad dogodkom tudi izrazil vadušenje.
Prisotni Izolani so bili s kulturnim programom seveda zleo zadovoljni, še posebno navdušenje pa so pokazali nad gastronomsko, multikulturno pogostitvijo. Očitno Izolani nismo omejeni na tradicionalne sol, poper in česen, saj nam kurkuma, kardamom, koriander in ostale "nenavadne" začimbe kar prijajo. V prepričanju, da je za večino to res tudi figurativno.
Od sveta do ulice
Spoznavanja na Manzioliju pa se bodo nadaljeval že v soboto, ko bodo različne svetovne kulture zamenjali stanovalci ulic starega mestnega jedra.
Letošnje, že drugo spoznavanje ulic, bo potekalo nekoliko drugače od lanskega, saj bodo v ospredju predvsem, ja, ulice oziroma njeni stanovalci. Tako se bo letos predstavilo pet skupin, stanovalci Tartinijeve ulice, stanovalci Ljubljanske ulice, stanovalci Prečne, Tržaške in Goriške ulice, pa tudi stanovalci ulic ob parku na Trgu padlih in stanovalci Smaregljeve in Kopališke ulice.
Stanovalcem se bodo letos pridružila še društva, saj se bodo predstavila društvo Tito, Svilena pot, Društvo prijateljev mladine, Andragoško društvo Morje, Društvo za dobrobit živali. Lik, ŠD Adrenalina in še druga.
A ker gre za spoznavanje stanovalcev ulic, je prav, da so v ospredju predvsem oni, stanovalci. In ker ga ni spoznavanja brez dokazovanja, so letos organizatorji, Center za kulturo, šport in prireditve ter Krajevna skupnost Staro mesto, pripravili tudi športno tekmovanje. Vlekla se bo vrv, metale se bodo pikade, skakalo se bo v vrečah, medtem pa se bo na odru dogajal kulturni program s kratko predstavitvijo ulic in njenih stanovalcev, ter plesni program skupine Balerima in glasbene skupine iz glasbene šole. Kot je to v Izoli že v navadi, pa bodo ulice med seboj po vsej verjetnosti tudi tekmovale v tem, kdo bo še najbolje pogostil slučajne mimoidoče.
Pripravlja se prijeten popoldan, kot jih imamo v Izoli zadnje čase veliko in kot jih ni nikoli preveč.
AM
S
Slovenski pisatelj Boris Pahor je minuli teden praznoval svoj devetindeve-desti rojstni dan. Osrednja praznična
n .ril slovestnost je potekala v rodnem Trstu,
Rupel ni samo Slovenec, am-
svoj visok življenski jubilej pa so skupaj s tem verjetno največjim živečim slovenskim pisateljem pripravili tudi v Konzorciju v Ljubljani, kjer je slavljenec predstavil tudi svojo zadnjo knjigo o pokojni ženi Radi, sestri narodenega heroja Janka Premrla Vojka. Celotna zadeva bi po vseh pravilih morala biti le slavnostno - predstavitveno obar-pak tudi Izolan, saj ima hišo na vana v koiikor ne bi Pahor v svojem
Dobravi	poznanem intelektualnem slogu brez
dlake na jeziku ošvrknil tudi politično situacijo zadnjih let v Sloveniji in se pri tem dotaknil tudi dela novega slovenskega generalnega konzula v Trstu. Prav dr. Dimitrij Rupel je bil tisti, ki je bil deležen njegove najostrejša poimenske kritike. Da se Rupel ne zna ali ne zmore diplomatskega obnašanja je dokazal že večkrat, a kljub vsemu je tokrat s svojo izjavo presegel samega sebe in poskrbel, da je sprva nadvse neškodljivo praznovanje postalo sinonim za nastalo alarmantno in škandalozno stanje glede problematike nacionalnega vprašanja. Dr. Dimitrij Rupl je v svoj zagovor slovenskemu pisatelju povsem v svojem slogu odvrnil, da: »Pridite v Slovenijo, če hočete biti Slovenec." (Delo, 28.8.)
Kot prvo so Ruplove besede najverjetneje osebno naravnane. Kritike na račun svojega dela pač nikoli ni in jo še vedno ne prenaša. Njegov odgovor tako vsaj prikrito govori o tem, da ne priznava bogatega literarnega opusa pisatelja Borisa Pahorja v katerem izčrpno pripoveduje prav o omenjeni problematiki. S tovrstno izjavo je pač Rupel enostavno želel zadostiti lasten ego ter tako povedati, da je večji od Pahorja, da je njegov položaj pomembnejši, da je on pravi Slovenec, zaslužen osamosvojitelj ipd. Aroganten odgovor pa v sebi žal skriva več kot le osebno obračunavanje v maniri kdo je večji. Pahorju, pisatelju, ki s svojim delom že več kot pol stoletja opozarja na probleme Slovencev v Italiji je Rupel pač povedal, da Slovenci živijo v Sloveniji in pika. S stavkom „Če hočete biti Slovenec, pridite v Slovenijo” je spregovoril o tem, da Tržaški, Goriški in celoten prostor Furlanije - Julijske krajine obstoji pač le kot prostor, kjer po Ruplovem mnenju pravi Slovenci ne živijo. Predstavljen je kot “pol” prostor, kot mesto kjer živijo pol Slovenci, okrnjeni - nepravi Slovenci, Slovenci z napako, če želite. O dejstvu, da je izjava nadvse sporna že sama po sebi ne gre izgubljati besed, v kolikor pa tako izjavo poda uradna oseba oziroma še več, slovenski generalni konzul v Trstu pa je vsa zadeva več kot le alarmantna.
Da je izjava dr. Rupla povsem identična izjavam tržaških fašistov ne gre izgubljati besed. Prav ti so namreč Slovence živeče v tem mestu s podobnimi tovrstnimi besedami desetletja podili in še vedno podijo iz njega. Odgovor dr. Dimitrija Rupla je pač kot tak preprosto izraz njegove, morebiti prikrite a kljub vsemu fašistoidne miselnosti. V kolikor želite njegove besede kažejo med drugim na dejstvo, da “nepomembno” mesto Trst s svojimi “pol” Slovenci očitno postaja le priročno odlagališče odsluženih, problematičnih a še vedno vplivnih diplomatov ter “heretične” duhovščine. Problem pa je seveda toliko večji, ker je odgovor te vrste podala uradna oseba v službi Republike Slovenije, ki naj bi tako ali drugače reflektirala uradno mišljenje politične oblasti v domovini. Da je izjava dr. Rupla po vseh zakonitosti skregana z logiko zdravo razumskega mišljenja in predstavlja odraz njegove politične nezrelosti je povsem jasno, jasno pa je tudi, da tovrstna izjava zahteva takojšen odpoklic dr. Rupla iz Trsta in brezpogojno prekinitev njegovega delovnega razmerja. Dr. Dimitriju Ruplu namreč očitno še vedno ni jasno, da je njegovo delovno t.j. mesto slovenskega generalnega konzula v Trstu odraz potreb Slovencev, ki na tem prostoru živijo že stoletja in nikakor ne bi smelo biti namenjeno zadovolitvi njegovih lastnih političnih apetitov . Žal pa pri vsem tem ostaja realna bojazen, da mesto konzula v Trstu že nekaj časa obstoji le kot priročna igračka potešitve lastnega ega ter abotnih frustracij oseb kot so Dimitrij Rupel in hkrati kot priročno odlagališče politično - oblastniških kadrov.	Robi šabec
Avtor kolumne je občasni sodelavec Mandrača, Izolan z idrijskimi koreninami. Njegova stališča so lahko tudi enaka stalidčem uredništva.
Četrtek, 13. september2012, št. 974
Nerodna stran---------------------------------------------------------
Nevarnost na lastno odgovornost
Že nekaj časa opozarjamo na to, da je vstop v vodo na plaži pri Svetilniku nevaren, A začuda letos ni bilo hujših nesreč, tako da so naša opozorila padla, ironično, v vodo. No, vse do torka, ko seje reševalno vozilo kar dvakrat v eni uri odpravilo na plažo, kjer sta se poškodovala dva nič hudega sluteča kopalca.
Zakaj so pred nekaj desetletji postavili betonske plošče pri vstopu v vodo na plaži na Svetilniku ni čisto jasno. Morda je bilo takrat argumentov veliko, a danes gre za verjetno najnevarnejšo plažo na slovenski obali.
Ljudje raje zaplavajo v okolici pasje plaže, kot pa da se majavih nog odpravijo na pustolovščino pri pomolu. A nekateri nevarnosti očitno ne poznajo, ali pa jo podcenjujejo. Ali pa preprosto mislijo, da vstopanje v vodo ne spada med ekstremne športe. Očitno je, da se motijo.
V torek so namreč v roku ene ure reševalci kar dvakrat intervenirali na pomoč kopalcema, ki sta nerodno padla ob pomolu. Na srečo poškodbe, ki sta utrpela, niso hujše narave, a vseeno, na plaži, ki zahteva kopanje na lastno odgovornost, kar pomeni, da ne nudi niti reševalca iz vode, torej osnovne prve pomoči, je tudi manjša poškodba lahko nerodna reč. Razumljivo bi sicer bilo, če bi se ta plaža nahajala na katerem od še nenaseljenih obalnih pasov, a dejansko gre za edino pravo izolsko mestno plažo, ki bi si zaslužila nekaj več pozornosti s strani odgovornih. Da bomo vsaj
Odprto pismo vsem nam
Starejša gospa z berglami si ogleduje rožice. "Zelo so mi všeč", otožno reče sebi, meni, mogoče še komu, ki bi imel čas prisluhniti. Ustavim se in jo pogledam. Z žarečimi očmi občuduje rožice pred vrati hiše, v ulici, po kateri se vsak dan počasi sprehodi do tržnice.
»Prepričana sem, da jih imate veliko, ko jih tako občudujete" se z nasmehom obrnem k njej.
No, takrat se njene oči spremenijo. Niso več žareče, žalost je v njih „Ne dovolijo mi", pove...
Kdo in v imenu koga ne dovoliti imeti cvetja? To je vprašanje za vse nas, za mlade in stare. Ali se zavedamo, kaj se dogaja z našimi ostarelimi, mamami, nonoti, nonami, očeti, strici, brati... Ali se zavedamo, da ko jih oddamo v dom niso predmet, ki ga oštevilčenega pustimo v skladišču in občasno pogledamo, ali je še vedno tam? To so živa bitja, naši ljudje, včasih tudi dementni, nepokretni, žalostni, zapuščeni in predvsem brez pravic!
Stara gospa ima na balkonu svoje sobe, ki jo plačuje s svojo težko prisluže-no pokojnino rožice v lončkih. Z njimi se pogovarja, se veseli vsakega cveta in poganjka, jih zaliva, neguje. To ji daje občutek živosti, občutek, da jo nekdo potrebuje, da je koristna. Socialni delavki se pa to ne zdi tako. Naročila ji je namreč, naj vse odstrani. Sprašujem se, zakaj bi to motilo vodstvo doma ostarelih v Izoli? In verjetno nisem edina.
Zakaj bi takšno življenje motilo vodstvo doma za ostarele? Zakaj ne bi še kaj dodali, da bi se ti ljudje počutili bolj koristni, bolj živi? Zakaj jemljejo veselje redkim, ki ga imajo v tem domu? Zakaj teh ljudi nihče ne posluša? Mogoče tudi zato, ker nas, svojce, ne zanima, kaj je v ozadju vsega tega - Samo, da mi ni treba skrbeti še zanjo, zanj, ker nimamo časa še za to. Legalno smo vse uredili, plačujemo za usluge, naši so na varnem... ne morem se še s tem ukvarjati. To je vse res, a vendar...
Sama sem imela mamo v tem domu in ko se ozrem na svoje ravnanje in odnos do nje, me boli ta naša slaba ozaveščenost, ta naša slaba angažiranost, to trepljanje po hrbtu samega sebe, češ kako sem pridna, ker enkrat dnevno posedim pri mami, teti, očetu...
Ne zapirajmo si oči! Naši stari starši, starši nam in družbi ne smejo postati nepotrebno breme, motnja v delovnem procesu nas, še aktivnih, ki bi radi hitro in s čim manj problemov končali svoj delovni dan. Ne smemo dovoliti, da bi postali brezpravni osebki, ki jih nihče ne sliši, še manj pa razume. Vsakega, ki se ga je ta zgodba o prepovedi rožic stari gospe dotaknila, pozivam, naj ukrepa.
Povprašajmo svoje, znance, vse ki jih poznamo in bi imeli kakšen vpogled v situacijo starih ljudi v našem domu v Izoli kako lahko pomagamo, da ljudje na obrobju naših življenj ne umirajo predčasno, hujše smrti kot je telesna, da jim povrnemo osnovne pravice do lastnega življenja in dostojanstva, da imajo pravico do druženja z naravo pa tudi če je to le cvet v lončku. Naredimo kaj skupaj, predlagajte, pišite, dodajte... z zavedanjem, da smo mi bodoči koristniki teh ustanov ter učitelji naših otrok!
Brina
Uk o con bučo
Da je oder postavljen že dolgo, nam je znano. Pogrešamo le plohe in delavce, za material pa davkoplačevalskega denarja tako ali tako ni. Na srečo pa je vsaj postavljen rumeno - okrogli prometni znak, ki nas opozarja, da je varnost prehoda delno omejena, čeprav mislim, da še ni pravno formalno registriran v CPP.
Da o tem, da je oder psotavljen ob najimenitnejšem izolskem prizorišču, kjer je na ogled vsem, kulturnikom, mimoidočim, televiziji, radiu in internetu, pa niti ne bomo izgubljali besed.
Obvestila Društva invalidov Izola
-	Člane društva invalidov Izola obveščamo, da še sprejemamo prijave za dvodnevni izlet po gradovih Bavarske, ki bo od 22. do 23. 09. 2012.
Člani, ki se bodo prijavili za izlet na gradove Bavarske, morajo ob prijavi plačati akontacijo izleta.
-	Delavnice ročnih spretnosti pričnejo ponovno po IS.septembru.
-	V septembru pričnemo s kontinuiranim razgibavanjem: razgibavanje težje pokretnih oseb
splošna telovadba za ostale člane Dl razgibavanje in vaje ramenskega obroča vaje za preprečevanje inkontinence
Vabljeni k aktivnostim saj bo tako naše društvo še močnejše.
Antolin Roman
1956-2012
Nenadoma nas je zapustil mož in oče Roman Antolin.
Pogreb bo danes, v četrtek 13. 9. ob 14.30 v Medvodah.
Žalujoči: žena Mirjam, tašča Salina in Loredana z družino
Izola, september 2012
Predzadnja
KRIMINALNE
Zažiganje ljudi je kaznivo
Občan je naznanil, da sosed kriči nanj, ga zmerja in mu grozi, da ga bo zažgal. Izdan plačilni nalog.
Ko je lačen je drugačen Zaposleni v gostinskem lokalu je sporočil, da je nekdo v času obratovanja iz lokala ukradel aparat s prigrizki. V bližini ga je poškodoval ter iz njega ukradel denar in nekaj prigrizkov.
Soba je bila že zasedena Nekdo je vlomil v hotelsko sobo. Na škodo gostje je ukradel denar in tehnične predmete.
Zgodba o kanuju Občan je naznanil, da je na parkiranem kombiju videl kanu, katerega so jim ukradli. Ugotovljeno je bilo, da so ga ponoči našli ribiči na morju. Izročili so ga znani osebi, ker so domnevali, da pozna lastnika.
Splet okoliščin
Matije po spletu okoliščin v stanovanje zaklenila svojega 15-meseč-nega otroka in ključe stanovanja. Pomagali so ji gasilci, ki so splezali na balkon in v stanovanje vstopili skozi odprta balkonska vrata.
ALKOHOL:
Ključavničarje pomagal
Občan se je kopal v morju, pri tem pa mu je iz hlačnega žepa padel avtomobilski ključ. Pomagal mu je ključavničar.
Našel je denar
Nekdo je vlomil v hotelsko sobo in tuji gostji ukradel denar.
Denarja ni bilo
Nekdo je vlomil v stanovanje v bloku in ga je preiskal. Ukradel je zlate predmete.
Izzval je le plačilni nalog Iz gostinskega lokala so sporočili, da je k njim prišel pijan moški in nadleguje zaposlene. Ugotovljeno je bilo, da je moški izzival osebje in izzival k pretepu. Prislužil si je plačilni nalog. Skuter je se je sam odpeljal V Kopru je bil najden skuter, ki je bil ukraden v Izoli.
Morda bodo oni vedeli, kaj z njim
Zaradi nezakonitega prebivanja v Sloveniji je bil na Hrvaško odstranjen tuj državljan.
Usodno plavanje Občan je sporočil, da je ob plavajočem pomolu našel utopljenca. Ugotovljeno je bilo, da se je utopila domačinka.
0.33; 0,86; 0,66; 0,32; 0,33; 0,76; 0,56; 0,37; 0,76; 0,66; 0,06 - začetnik.
Med prijatelji je vedno lepo
Bil je lep poletni dan, sonce nas je božalo s svojimi sončnimi žarki, pihal je fen in s seboj prinašal vonj, nasičen z jodom in borovci. Dan primeren za srečanje s pobratenim MDI Domžale. Prijateljske vezi tkemo že 27 let. Pričakali smo jih na pomolu s harmonikarjem in sladkimi dobrotami. Vkrcali so se na ladjo in se vozili ob naši obali. Ogledali so si Piran, biser med našimi mesti, navdušil jih je s svojo zgodovino in arhitekturo. Na ladji sta odmevala glasba in petje, dišalo je po ribicah.
Ul Svojo pot so strnili v gostišču Jasna, kjer smo jih pričakali člani Društva invalidov Izola. Pozdravili smo jih z bučnim aplavzom. Rajanje in zabava z igricami se je nadaljevala v noč.
Istega dne, ob 17 uri, je bila slavnostna seja Sveta Krajevne skupnosti Jagodje - Dobrava, kjer so predali v uporabo prenovljen antenski sistem - Radio kluba Izola, CB Belveder Jagodje - Izola. Otvoritveno rezanje traku g. župan mag. Igor Kolenc in radioamater g. Mirko Maglica.
Ker smo bili na istem prireditvenem prostoru, nas je prišel pozdravit g. župan mag. Igor Kolenc. Njegovega obiska smo bili zelo veseli.
Ob tej priložnosti bi se zahvalila predsedniku KS Jagodje - Dobrava g. Maksu Filipčiču, članom sveta KS, predsedniku Dl Izola g. Poropat Francu, vsem prostovoljkam, ki so pripravile sladke dobrote in ostalim članom Dl Izola, ki so s svojim neutrudnim delom, dodali kamenček v mozaiku, da je bilo srečanje tako prijetno.
Vsaj za en dan, smo vse težave, ki jih prinaša bolezen in -invalidnost, odmaknili na slepi tir in se prepustili zabavi, prijateljevanju in dobri volji.
Člani Dl Izola
MALI OGLASI
Novi oglasi so označeni polkrepko.
Nepremičnine
PRODAMO
-	V centru Izole, ob tržnici ugodno prodamo obnovljeno 2,5 sobno stanovanje 62mz za 115.000 eur. tel 040 294 439
-	Prodam dvo in pol sobno komfortno stanovanje v Livadah. Stanovanje ima dnevno sobo, spalnico, kabinet, kuhinjo z jedilnico, kopalnico in WC, balkon in klet. Stanovanje je odlično ohranjeno, tako kot cela stavba, ima priključek za KTV in klima napravo. Informacije na tel: 041 838 160
-	Prodam dvoinpolsobno stanovanje (67m2) v oktobrski, zadnje nadstropje, brez dvigala, tel 031 856 381
NAJAMEMO
-	Najamem enosobno stanovanje. Tel 070 530 781
-	Iščem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje v izoli ali Kopru, tel 070 530 781
ODDAMO
-	V NAJEM oddamo opremljeno dvosobno STANOVANJE v Jagodju. Informacije na telefon 040-701 285
-	Oddam dvosobno stanovanje v Livadah. Tel.: 040 602 443
-	Oddam enosobno stanovanje, veliko 45m2, za daljše obdobje. Tel: 041 512 783
-	Delno opremljeno novo garsonjero 35 m2 z balkonom in s kletno shrambo oddam za daljše časovno obdobje. Cena 350 eur s plačanim davkom na oddajo in s pogodbo. Tel: 031 235 319
-	POSLOVNI PROSTOR v izmeri 50 kvadratnih metrov Bernardinska Reber, Možnost koriščenja neopremljene zobne ambulante,poslovna pisar-na-predstavništvo. Nuden ogled.Tel. štev:041-669-314 0z.041 602 678.
-	Za daljše obdobje oddam dvosobno stanovanje v centru Izole. Telefon: 051 202 961.
Vozila in plovila
- Prodam 6,5m dolgo jadrnico, s kabino in 4 ležišči. Jadrnica je privezana na kom. privezu Marine Izola, tel 031 684 041
Razno
-	Oddam batano z privezom v Izoli za najmanj eno leto. tel: 041 736 592
-	Manjšo zmrzovalno skrinjo s 4 predali razreda A+, ugodno prodam. 041 776 748
-	Ali lahko podarite star prenosni računalnik? Tel 070 530 781
-	Prodam nerabljeno Eminflex vzmetnico (letna in zimska stran) in letvice, dimenzije 190cm x 160 cm Tel. 041 312 940
-	Prodam nov jogi Dormeo com-pact 160x200 in dva posteljna poda 80x100 tel. 040-618 533
-	kupim Pony kolo. tel 041 234 570
Delo
-	Nudim pomoč pri učenju angleškega in nemškega jezika. Pridem tudi na dom. Pišite na: Benko.Mohr@safe-mail.net
-	Iščem delo kuharja, kjerkoli na obali. Tel 070 530 781
-	Nudim inštrukcije iz italijanskega, angleškega in slovenskega jezika za osnovne in srednje šole Tel 031 418 217
-	Lahko poskrbim za vzgojo vašega psa. Tel.: 031 698 006
-	Italijanski jezik poučujem po najnovejših metodah. Uspeh je zagotovljen. Tel.: 041 542 955
-	Nudim gospodinjsko pomoč - likanje, pospravljanje in čiščenje ter pomoč pri negi starejših občanov, tel 041 686 703
-	Nezaposlen sprejme kakršnokoli fizično delo. 040 233 702
-	Nudim pomoč pri čiščenju poslovnih prostorov ali domov, pomivam posodo ali opravljam kakršnokoli drugo domače delo. tel 031 295 156
-	Ponujam inštrukcije matematike, fizike, kemije in angleščine za srednješolce in osnovnošolce, ter mentorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog. Tel.: 041 345 634
Prodajate ■ kupujete nepremičnino,
strokovni osebni nepremičninski svetovalec
HIŠKA HiCdM,Izola
Jana Opsenica- 041 863 360
Umetnost na cesti
Sobota, 15. september od 10.30 do 14.00
Razstava kulislikarij Matjaža Erhatiča
in ob tem še predavanje
ZAKAJ NAM ROŽICE DIŠIJO?
Prijazno vabljeni na predavanje in klepet o lepem in subtilnem: beseda bo tekla v prid aromatičnih rastlin in našega prijateljstva z njimi, ki sega že v pradavnino. Občutenja izbornih vonjav cvetja, listja, lesa, plodov, semen, popkov, smol, korenin in skorje raznovrstnih rastlin so spremljala človeka pri najpomembnejših dogodkih, najsvetejših ritualih, pa tudi v času stiske in bolezni.
Spoznali bomo nekaj najbolj dostopnih, varnih in uporabnih eteričnih olj, poduhali pet vrst rastlinskih dišav za prostor in se osvežili s cvetno vodico sivke, ki so jo pridelali in destilirali na slovenskem Krasu... Ostale recepturice, nasvete in zanimivosti pa izveste v soboto, 15.septembra 2012 med deseto in poldnevom na Ljubljanski (Largo Pr’špini)
Po predavanju vabim na debato o dišavnicah, ki rasejo v Sloveniji, možnostih njihove uporabe in odnosu do rastlinskega bogastva, s katerim je po dolgem in počez obraščena naša lepa deželica.
Nataša Špiranec Maurer, prijateljica rastlin in narave
ORSKA
17:00 ^mfion BonHiko
■ 20:00
Koper, 15. septembra 2012
Tramontana je bila tromba
4^
O^' o* >
vv .
zv
Prišla je iznenada, trajala vsega 5 sekund in razmetala gostilniške mize, poškodovala cerkev, odlomila palmo in obtolkla barke v mandraču. Dobili smo lekcijo iz vremenskih sprememb.
'N
?	■/%	o
1 BURGER 5 VOSI 633-800
zy ^
N>	V jS1
Z
n
ittS