Marica Koželj    O   zvezdicah  in  rimski   cesti.
^^^llHmrlo je mamici detece, ki ga je srčno lju-iK^^iil ^^a' Pr'®^° ie v sv^to nebo in se je močno irr^TTT začudilo veliki rajski lepoti. Angelci so ga prihiteli pozdravit. Vsi zlati so bili in tudi detetu so pripeli zlate peruti, da je odplavalo — angelček z angelci — po zlatih nebesih.
Ali pri vsej nebeški lepoti ni pozabil drobni angelček svoje mamice, ki jo je zapustil saroo na zemlji. Užalostilo se mu je srčece, ko je pomislil na-njo, ki je stala noč in dan ob njegovi posteljici, mu hladila vroče čelce in mu pela pesmi-uspavanke.
Kaj neki počne sedaj rcvica-mamica sama? — Odplaval je angelčck in jc zaprosil velikega bratca-angela: »Čuj, daj mi iglico! Iglice te prosim!«
»Čemu ti bo iglica, malček?« ga začuden vpra-ša angel. A dete zaprosi iznova: »Prosim te, dai mi iglico!«
Podari mu angel zlato iglico, in angelček smuk-ne neopažen k nebu. Zbada tam tako dolgo, da na-redi luknjico. Skozi njo posije žarček nebeške svet-lobc.
Detece pokuka za žarkom — in glej, narav-no«t v sobico se je videlo, kjer je slonela njegova dobra mamica pri njegovi posteljici. Žalostna si je podpirala glavo z rokami, in grenke solze so ji drsele na mehke blazinice. In posvetil je žarček iz nebes v njeno izbico, in brž se je zjasnilo mamici otožno lice, Uprla je oči v nebo, in zazdelo se ji je, da zre k njej njeno predrago detece. Nič več ni bila tako otožna. Potolažena je vstala; žarček pa je sve-til k njej vso božjo noč.
Stran 168_________ANGELČEK     ________Leto 26
Radoznali so pritekli rajski angelci gledat, kaj dela drobni bratec. Hipoma so se tedaj domislili vsi svoiih ljubečih mamic. Vsak je brž naredil luknjico v modro nebo; skozi njo je potem pokukal na zemljo.
Ljudje so pa zrli hvaležni na krasno^ ncbo, ki je bilo vse posuto s premnogimi zvezdicami.
Ko so pa hiteli angelci, vsi srečni, da bodo lahko poslali na zemljo pozdrave, so trčili v zlato mizico. Na mizici se je pa hladilo v vclikem zlatem vrču mlekce. Zazibala se je mizica, vrč je padel, mleko je brizgnilo po nebu in pobelilo ysc, koder je teklo,
Na zemlji so pa obcudovali ljudje belo r i m -s k o  c e s t o, ki se vije čez sredo neba.