CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1551
Dirección y Administración: GRAL. CESAR DlAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto 5 arg. 6.—; i,a pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
AÑO (Leto) X. BUENOS AIRES, 22 DE SEPTIEMBRE (SEPTEMBRA) DE 1939 Núm. (štev.) 137	POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
Naša slovanska bodočnost
Poljske republike ni več. To je poleg češkoslovaške, že druga slovanska država, ki je izgubila samostojnost. Kdor ni bil slep, je lahko predvideval, da slovanski narodi, ki so se komaj osvobodili iz stoletnega suženjstva, vsled medsebojne nesloge, eden za drugim drvijo v propast.
Med Rusi, Poljaki, čehoslovaki, Jugoslovani in Bolgari ves čas po vojni ni bilo nobene sloge in skupnosti. Brez dvoma pa so najbolj ne-slovansko politiko igrali ravno Poljaki.
Z Rusijo je bila v dobrih odnoša-jih edino češkoslovaška. In ravno to je bila tudi njena poguba. Poljska pa je bila v stalnih neprijateljskih stikih z Rusijo in Češkoslovaško ter je iskala prijateljstva z Nemčijo, kar jo je slednjič tudi prav to pogubilo. Ectino Jugoslavija se je znala iz vseh zagat čudovito rešiti.
Neprijatelji Slovanov so vedno znali skrbeti, da med njimi ni bilo sloge. Kot smo zgoraj navedli, je bilo prav to pogubno za Čehoslovake in Poljake. Prav tako pa skrbijo tudi za južne Slovane, Jugoslovane in Bolgare, da ne bi gojili tesnejših medsebojnih stikov. Bolgarom so vsilili nemškega kralja in italijansko krajico potom katerih skrbijo za protijugoslovanski smisel. Vkljub vsemu pa sta Jugoslavija in Bolgarija obljubili večno prijateljstvo ter dalekovidnejši politiki stremijo za tem, da postaneta prej ali slej ena država. Med jugoslovanskim in bolgarskim narodom širijo kulturni delavci vedno globokejših stikov, ki naj bi bil temelj bodoči jugoslovanski zvezni državi Srbov, Hrvatov, Slovencev in Bolgarov. Združena Jugoslavija bi štela tedaj 22 milijonov prebivalcev. In take močne balkanske države se Nemčija in Italija bo-jita, zato vneto delata za nesoglasje. Jugoslovanska zavest pa bo vkljub vsemu prej ali slej zmagala, ker mora zmagati.
Iz Beograda pa poročajo še drugo veselo in značilno vest, namreč, la ima Jugoslavija namen priznati sovjetsko Rusijo in je s to nalogo poslala v Moskvo tri svoje zastopnike in sicer bivšega poljedelskega ministra in sedanjega predsednika Zadružne zveze Voja Gjorgjeviča, enega diplomata in enega generala.
Jugoslavija je izbrala zelo primeren čas za priznanje sovjetske Rusije. če bi bila napravila to prej, dokler sta bili njeni največji sosedi Nemčija in Italija v protisovjetskem razpoloženju, bi bila najbrže že deležna usode Češkoslovaške in Poljske. Sedaj pa ko so razmere prisilile Nemčijo in Italijo, da sta zaobrnili svojo zunanjo politiko, je Jugoslavija izrabila ugodno priliko ter poiskala prijatejstva z Rusijo. To bo brez-dvoma velikanskega pomena za na-daljni razvoj Jugoslavije in sploh vsega slovanstva.
Nikakega dvoma ni, da bo imela Rusija odločilno besedo v razvoju nadaljnih dogodkov v Evropi. Kdor misli, da bo Rusija v vsakem slučaju gojila prijateljske stike z Nemčijo je v zmoti. Rusija bo po našem mnenju zahtevala od Nemčije popolno svobodo zi čehoslovake in Poljake v smisJu iveznih republik sovjetske Unije, ki pa bo imela vsaka svojo lastno avtonomijo ter v notranjih zadevah neodvisno vlado. Za Jugoslavijo, to se pravi tudi z Bolgarijo pa bo skušala gojiti tesne kulturne m gospodarske stike ter ji zajamčiti, kot za časa carizma, v slučaju potrebe tiidi vojaško pomoč. In ker so danes fkoro vsi znaki tudi za obratno razpoloženje ne bo ravno teško Slovanom priti do sloge in medsebojne vzajemne pomoči. Če fašistična os Rim-Berlin, ozi-
emci in Rusi zasedli Poljsko
NEMČIJA IN RUSIJA ZASEDLI RUSOM SO SE SKORO BREZ BO — FRANCIJA IN
Nemčija in Rusija sta zasedli Poljsko. S tem je prenehala, vsaj zaenkrat, poljska republika. Varšava, glavno mesto Poljske še vedno ni padla, a se dolgo ne bo mogla vzdržati. Mnogo poljskih čet je pobegnilo na Romunsko in Litvansko.
Časopisni poročevalci poročajo o poljski tragediji vse križem ter večkrat v velikem protislovju in očivid-no v interesu posameznih držav. Mi pa bomo kot vedno skušali biti kar največ objektivni.
Francija in Anglija, ki sta bili obljubili pomoč Poljski, ji dejansko nista ničesar pomagali. Zato so nemške čete naglo prodirale v notranjost poljske republike, ki bi jo bile brez dvoma v nekaj tednih vso zasedle, da jim niso Rusi prišli naproti.
Kot vsi drugi so tudi Rusi že vnaprej vedeli, da se Poljska ne bo mogla sama braniti pred številčno močnejšim nasprotnikom in tehnično bolje oboroženim. Mobilizirala je svojo vojsko ter zasedla belorusko in ukrajinsko pokrajino v Poljski. To jim ni bilo težko, kajti od strani poljske vojske niso dobili nobenega odpora, medtem ko jih je civilno prebivalstvo po zatrdilih z navdušenjem sprejelo. Kri ni voda! vsled tega, so mnenja nekateri, da je Rusija izdajalsko postopala na-
POUSKO — POLJAKI SE PROTI NEMCEM SRDITO BORIJO, A JA VDALI — SMISEL HITLERJ EVEGA GOVORA V GDANSKEM ANGLIJA BOS TA ŠLI DO KONČNE ZMAGE
Cvetkovič, preds. jugoslov. vlade
roma Nemčija ne bo hotela o tem ničesar slišati, tedaj se bodo sovjeti pogodili z Anglijo in Francijo, ki ravno tega trenutka čakata. Skupno1 s Francijo in Anglijo bi Rusija zase j I izvedla zgoraj omenjeni program,' | medtem ko bi prvi imenovani uredili j svoje račune , s Hitlerjem. Zgodi pa ¡ se lahko tudi tako, da bo Hitler brez obotavljanja ugodil ruskim zahtevani, ker pač ne bo zahtevala ničesar nemškega, in bi se tedaj Nemčija in Anglija porukali za kolonijalna posestva ter za svetovni trg. To pa ne bc zadeva naša in zato tudi ne bomo noi-ili kože naprodaj za interese drugih, kot jo že sedaj nosijo mnogi Slovani, ki služijo v tujskih angleških in francoskih legijah.
In če nas slutnje popolnoma ne varajo, imamo tudi Primorski Slovenci in Hrvatje pod Italijo veliko uppi ja, da se bliža dan naše svobode in rešitve izpod tujega jarma. Italija y se to in še marsikaj drugega, ki ji ne diši, že predvideva, zato se drži nekako v ozadju, a če bo hotela z Jugoslovani in sploh z Balkanom živeti v miru in dobrem sosedstvu, bo morala našo manjšino prostovoljno ali pa s silo odstopiti. Ko bomo Slovani složni, bomo tudi dovolj močni, da bomo naše pravice zahtevali. Upajmo da daleč ni ta dan.
pram svojim krvnim bratom Poljakom, a kdor dobro premisli položaj, bo prišel do drugačnega mnenja. Če je poljska vlada namesto v Moskvi iskala pomoči v Londonu in Parizu, je pač lahko že vnaprej slutila kakšen bode konec. V Moskvi so se.vsekakor raje odločili za odkrito borbo nego za londonsko slepomišenje. Angleži so kanili izrabiti zadevo Poljske in Nemčije, da bi spravili Nemčijo in Rusijo v vojno in da bi se na ta račun sami okoristili. Trik se jim ni obnesel in Poljska republika je morala postati žrtev.
Zelo nespametno bi bilo od Rusov, če bi nemške čete čakali na meji. Zato so se odločili, da jim gredo naproti. S tem, če ničesar drugega ne, so združili Beloruse in Ukrajince, ki so vedno težili skupaj, kar je čisto naravno in razumljivo. Po našem mnenju pa bodo Rusi tudi ostalim Poljakom izvojevali svobodo, kot o tem pišemo na drugem mestu.
Zelo značilen za nadaljne dogodke je vsekakor Hitlerjev govor, ki ga je imel v torek v G danskem. V bistvu svojega govora se je to pot raz-ljutil nad Angleži. Mi nismo simpa-tizanti Hitlerja in nemškega nacizma, a moramo resnici na ljubo le priznati, da je marsikaj Resničnega povedal.
Hitler je dejal, da je več kot pe-deset let, ko je Gdansko Nemško. Takrat so se namreč pričeli naseljevati Nemci tam ter so obdržali nemški jezik in nemško kulturo, česar njim ne more nihče vec vzeti.
Hitler je v tem odstavku povedal bridko resnico. Slovani smo v svoji neslogi dopustili, da so nam tujci deloma zasedli našo zemljo in deloma so nas asimilirali. Takih primerov i-mamo več in so še dandanes v polnem razvoju. Nemogoče pa je delati iz Nemcev, četudi adoptiranih Slovanov, spet Slovane, ker je to tudi škodljivo ljudskemu razvoju in je proti današnjemu rasnemu pojmovanju. Za nas Slovane je dovolj, da obdržimo to kar imamo, a če se ne bomo kmalu streznili, niti tega nam ne bo mogoče. Vsekakor pa se bodočnost slovanstvu odpira danes bolj kot nikoli. Ko zgleda vse najbolj v temo zavito, je cilj najbliže!
Hitler, je dejal nadalje, da je na evropskem življenjskem prostoru 82 milijonov Nemcev sedaj združenih. Torej ni štel za Nemce niti Čehov in Slovakov, niti Poljakov ne. To je značilno za mentaliteto, kajti so bili časi, ko se je narod štel v okviru državne meje.
Govornik je ožigosal versailski pakt, ki da je bil krivičen. Tudi to je deloma res in krivičen ta pakt ni bil samo za Nemce, marveč še v veliko večji meri za nas Slovence. Hitler je seveda govoril samo za Nemce,
v kaki državi brez reda lahko vsak počenja kar se mu zljubi, medtem ko je v takozvanih discipliniranih državah red nekaj samoumevnega. Kako je s to rečjo v praksi, vedo seveda Nemci najbolje sami in je za druge narode prav vseeno, kako smatrajo oni notranje razmere za najboljše.
Poljska je šla v vojno, je dejal Hitler, ker je bila zapeljana od Angležev in njihovih obljub, ki so se izkazale za brezpomembne. Poljski zunanji minister Beck je tekel v London, ko je bil povabljen v Berlin. Poljski vojaki so po Hitlerjevem mnenju zelo hrabri, a vodstvo da ni kaj prida.
Poljska da se ne bo nikdar več dvignila v okviru versajlske pogodbe. Tega mnenja ni samo Nemčija, marveč tudi Rusija. To da naj si dobro zapomnijo Angleži. Seveda ni Hitler nič obrazložil, kako si je on zamislil novo Poljsko republiko. Imenoval je pač Rusijo in iz tega sklepamo, da ne bo sam odločeval.
Krepko je zavrnil Hitler angleške državnike, ki trdijo, da niso proti nemškemu narodu, marveč samo proti režimu in njihovem vodju in da ne odnehajo prej dokler ga ne strmoglavijo, četudi bo to trajalo več let. Dejal je, kaj bi rekla francoska in angleška naroda, če bi Nemci samo zaradi njihovega režima, ker bi jim morda ne ugajal, napovedali vojno ter samo zato žrtvovali tisoče in tisoče ljudi. Kaj takega da lahko govorijo samo oni ljudje, ki ne vedo kaj je vojna, ker je niti od daleč niso nikoli videli. Nemci da dobro vedo, kaj jih čaka, če vojno izgubijo in da so jim to dovolj jasno povedali tudi Angleži sami, ki da jim Nemci vsaj v tem slučaju radi verjamejo, a da se kruto motijo, če mislijo, da bodo odnehali. Borili se bomo, je dejal Hitler, dokler ne izvojujemo popolne zmage. Vsemogočni — je končal Hitler svoj govor — ki je blagoslovil naše orožje, bo morda sedaj dal razumeti vsem narodom, da je vojna njih pogin in da bi se z njo okoristili edino nekateri vojni špekulanti.
Hitlerjev govor so v Londonu in Parizu z mrzlim in ostrini komentarjem sprejeli na znanje. Obe vladi z mrzlično naglico študirata položaj ter enako kot Hitler izjavljata, da ne mislita odnehati. Za vsako ceno pa nameravajo ločiti Rusijo od Nemčije ter jo pridobiti na svojo stran.
Takoj drugi dan je odgovoril Hitlerju angleški ministrski predsednik Chamberlain. Dejal je najprej, da Angležev ruski vpad na Poljsko ni iznenadil, kajti predvidevali so, da bodo Rusi intervenirali glede Belo-rusov in Ukrajincev. A Rusi so to napravili šele, ko so smatrali, da .je zlom Poljske neizbegljiv. Izročili so
a Jugoslovani imamo pravico da go-: tozadevno noto poljskemu poslaniku vorimo pa za nas ter bomo prej ali j v Moskvi, ki pa jo ni hotel sprejeti, slej naše hotenje tudi dejansko uve- Obenem so podobno noto izročili tu-ljavili, kajti tudi mi smo mnenja, da di poslanikom drugih držav. Takoj so narodne manjšine največje narod-1 pa so tudi ukazali svojim četam naj ne, kulturne in gospodarske žrtve 1 prekoračijo mejo. Angleška vlada je
današnjega časa ter spodtika mednarodnega sožitja. Nekdo more začeti z njihovo rešitvijo in če je Hitler med prvimi, ni nič napačnega. Hitler je tudi dejal, da nemški ponos in nemška kultura ne dovoljujeta, da bi bili Nemci pod tujimi narodi, ki imajo po njegovem mnenju nižji kulturni nivo, a mislimo da smejo isto trditi o sebi tudi drugi narodi. Zato bodo koroški Slovenci, Čehi, Slovaki in Poljaki že vedeli, kaj jim je storiti.
Glede angleške demokracije je dejal Hitler, da jo imajo v zakupu samo nekateri privilegiranci. Svoboda tiska in besede da ni resi in da samo
bila sicer proti ruskim načrtom, a stvari ni mogla spremeniti. Občudujemo junaštvo Poljakov, je ' dejal Chamberlain, ki se vkljub vsemu še niso vdali, marveč se kot levi borijo za zadnji košček svoje zemlje. Vendar je še prezgodaj ugotoviti končni ruski cilj.
Vkljub vsemu temu, je nadaljeval Chamberlain, je Hitler naslovil nov govor na ves svet. Govoril je veliko neresnico, da je bila Francija pripravljena na razgovor, medtem ko ga je Anglija zavrgla. Hitler je govoril veliko o humaniziranju vojne, a v resnici ima na vesti na tisoče otrok in žensk ter družin, ki so izgu-
bile svoje družinske poglavarje. V nadaljnem je Chamberlain govoril o angleški vojni pripravljenosti in da ni treba izgubiti potrpljenja, če ni dosežen takojšnji rezultat. Če se ne spuščamo v kake prenagljene avau-ture, je to naš preizkušen način borbe, ki nam bo končno prinesel zmago. Ne^morem prerokovati kako bo slednjič la vojna končala in kdaj bo nastopil n\š pravi trenutek obračuna. To je odvisno od okoliščin, ki jih nihče ne more predvidevati. Vendar smo za to določili dobo treh let. Končujem z besedami poljskega generala, ki je dejal: Naša dežela bo premagana; trpeli bomo silno, a če boste vi pričeli se bomo znova dvignili.
USODE POLJSKE SO KRIVI POLJSKI ARTISTOKRATI
"Izvestia" piše, da so poljske nesreče krivi poljski aristokrati, češ, da niso niti Poljakov in še manj poljskih narodnih manjšin, Beloru-sov in Ukrajincev nikoli razumeli. Zato se tudi niso mogli postaviti na pravilno stališče tekom svoje vlade. Nemški napad jih je dobil čisto nepripravljene.
ITALIJA V ZAGATI
Turčija je svojo zunanjo politiko še tesneje navezala na Rusijo, kar Italijo zelo skrbi. Anglija in Francija upata, da bo Rusija in z njo seveda tudi Turčija pritegnili kmalu na njih stran. Italija ve kaj jo v tem slučaju čaka, zato je pričela iskati oporišča na Balkanu. V znak dobrega sosedstva je Italija odpoklicala svoje čete z grško-albanske meje.
Dr. Vladko Maček podpredsednik jugosl. vlade
Isto je napravila tudi Grčija. V Beogradu in Sofiji pa tudi išče Italija boljših diplomatičnih odnošajev. A vse kaže, da se priložnostna politika bliža k svojemu koncu ter bo na njeno mesto stopila politika realnosti, četudi krute realnosti.
BALTIŠKE DRŽAVE
Mnogi so mnenja, da bo Rusija v bližnji bodočnosti anektirala baltiške države ter se tako osvobodila tujega vpliva ob baltiškem morju, ki je važno izhodišče ruskega in predvsem poljskega zaledja.
TROCKY ZABAVLJA
Trocky, ki se nahaja v Mehiki, silno zabavlja čez svojega "kama-rada" Stalina ter pravi, da je Stalin samo še Hitlerjev "pucflek". Pripravljen da se je zvezati z vsakomur, samo da se obdrži na površju, kajti če bi se spustil v pravo vojno, da bi se ruski proletarijat obrnil proti njemu.
Trocky je Žid ter se ogreva za splošno svetovno revolucijo, ki bi seveda Židom prinesla raj, ker so povsod doma in jih ne briga drugega kot da so povsod v ospredju.
Str. 2
SLOVENSKI LIST
Núm. (štev.) 137
ase-.
1 . . i
Argentinske vesti
VOLITVE V CORRIENTESU
V .nedeljo sose vršile v provinci Corrientes volitve za preosnovo izvršne oblasti. Teh volitev so se udeležili samo impersonalisti in avtono-misti, ki tvorijo "concordanco". 0-pozicijoiialei niso šli volit. Zmagala je tako celotna lista koneordaneistov Nunia Soto—Alvarez Colodrero.
TRAGIČNI IZID NESOGLASJA MED DEMOKRATI
Narodna demokratična stranka' v Adrogueju, je imela v nedeljo, v ta-mošnjem svojem lokalu, \ilica Some-llera 246 notranje volitve. V tej stranki tega mesteca pa obstojata dve skupini, med katerima vlada precejšnje nasprotstvo. Eni skupini predseduje strankin pristaš Perran-do, drugi pa Berraondo. Policija in vodstvo stranke, ki sta znala za razpoloženje, sta skrbela, da bi ne prišlo do kakega incidenta, toda kakor se je izkazalo le nista'mogla preprečiti žalostnega dogodka. Pred lokalom so se sprijeli Ramon Perez, somišljenik Berreondove, Edmundo Fonseca in Eustaquio Gimaray, pristaša Perrandove skupine. Sprva so padale klofute naposled pa so začeli leteti streli. Pri tem je Perez obležal mrtev. Težko ranjen pa Fonseca. Poleg tega je obležal mrtev tudi 18 letni Angel Mora, ki ni bil udeležen pri tem dogodku, ampak je v bližini pripravljal svoj bicikelj. José Sánchez, star 31 let, ki tudi ni bil pri tem udeležen pa je bil občutno ranjen.
talstva, je prošnjo Condora predal notranjemu ministrstvu in to nato zunanjemu. O tej prošnji je bil obveščen tudi zastopnik Brazila. Po dogovoru med obema zastopnikoma, Brazila in Argentine, je bila prošnja odklonjena.
Argentina jeprošnjo te nemške družbe odbila iz dveh razlogov: prvič hoče obvarovati strogo nevtralnost, drugič pa preprečiti morebitno špijonažo. Kajti argentinski vladi je prišlo na uho, da letala Condc-ia napravljajo pogoste tajinstvene
polete v Rio de Janeiro.
NORMALNE CENE ŽIVILOM
Odredbe, ki so jih izdale oblasti, so mnogo pripomogle, da so ostale cene živilom in drugi mnujnim živ-ljenskim potrebščinam na isti višini kot so bile ter se je ljudstvo zopet pomirilo od prvega razburjenja. Cen, ki jih je trgovcem določil odbor za prehrano, se jih prodajalci v splošnem drže ter pregledovalna komisija še ni mogla zaznamovati prekrši-tve.
Siegfriedova obrambna črta
ODKLONJENA PROŠNJA DRUŽBI "CONDOR"
Nemška družba Condor, ki vzdržuje zračno zvezo sedaj med Rio de Janeirom in Buenos Airesom, zaprosila je, da bi smelo letalo Foche Vulf, v nedeljo, to je izven reda napraviti vožnjo v Rio de Janeiro. Inž. Fausto, ravnatelj civilnega Ic-
?
Kavarna in pizerija j
Razna vina — Vsakovrstni i likerji in vedno sveže pivo | Rojakom se priporočata PETER FILIPČIČ in JUSTO KRALJ WARNES 2101 esq. Garmendia La Paternal	Bs. Aires
Ker se sedaj mnogo govori in piše o Siegfridovi črti, pred katero so francoske prodirajoče čete oddaljene kakih 20 do 30 km, naj podamo našim čitateljem o nji nekaj podatkov.
V vodilni nemški vojaški reviji " Militar-'Wochenblatt" je brigadni ge neral Jacob, vrhovni nadzornik vseh pionirskih del, objavil podroben članek o Siegfriedovi črti. Pravi, da je nemška zapadna obrambna črta vsa zvarjena v jeklu in betonu ter nadaljuje:
"Ko je Hitler zadnjič pregledoval zapadno obrambno črto, se je javil pri njem na raport poveljnik nemških čet na zapadu general Witzle-ben in rekel: Mi bomo držali zapadno črto, naj se zgodi, kar hoče! — General je vsem tistim, ki so spremljali Hitlerja in ugotovili, da je >na zapadni črti sedaj vse gotovo in v najlepšem redu, govoril prav iz sr-ca.
Tako so sedaj vse tiste napovedi, ki jih je Hitler izrekel lansko leto na kongresu v Nürnbergu in pred prebivalstvom Posar j a, uresničene. Zapadna črta je gotova in bo trdno držala. Listi so o teh delih že objavljali razne številke in podatke, ki pa so ali prenagljeni ali pa nezadostni- Sedaj pa že lahko podamo zaključno sliko o vsem tem, kar je bi-
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno
dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
Trgovina čevljev
B E L T R A M
Vsakovrstna izbera čevljev in copat.
Dto. Alvarez 2288 — Paternal
Buenos Aires
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
u' itíWHII .llllilItaWMMaMMMMMMMaWMMMi
IŠČE SE Podpisani Anton Bencina, iščem svojega vaščana Franca Trošta, doma iz Cola nad Vipavo. Prišla sva skupaj v Argentino leta 1923 v Novembru. Zadnjič mi je pisal iz Alta Gracie v Cordobi leta 1928. Od takrat pa ne vem več kje se nahaja, če bi sam čital te vrstice ali če bi kdo drugi vedel, kje se nahja, ga lepo prosim, da sporoči njegov naslov na uredništvo Slovenskega lista.
Anton Benčina
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
KROJAČNICA "GORICA"
Ako hočete biti vedno dobro in elegantno oblečeni, pridite v krojačnico "GORICO", kjer boste vedno najbolje in po vašem okusu postrežem.
Imam na razpolago tudi prvomodne srajce in kravate ter druge moške potrebščine.
Prepričajte se sami o moji ponudbi in nizki ceni.
Priporoča se:
Franc Leban
WARNES 2191	BUENOS AIRES
Nasproti postaje La Paternal
lo opravljeno.
Siegfriedovo obmejno črto in 50 km široko obrambno letalsko zono, ki se razteza v širino nad 50 km, je bilo mogoče zgraditi samo s sodelovanjem cele velike nemške države. Pri delu niso bili samo delavci in inženirji iz c-ele Nemčije, vojaki hi posebni oddelki, ampak je morala sodelovati tudi vsa industrija, ki je morala delati z nadurami, še več dela pa. je inórala opraviti nemška železnica in nemško brodovje. Vsi so nio,rali opraviti vso svojo dolžnost.
Nemčija nima več brezposelnih, za dela na zapadni črti pa nismo imeli na razpolago dovolj delavcev. Zato smo morali uvesti za ta dela obvezno delovno službo in iz številnih obratov pritegniti razne delavce. Toda tudi tisti, ki so stali v ozadju, so na ta ali oni način pomagali, da je bilo delo v redu opravljeno.
Če na raznih poštnih progah nc vozijo več redni poštni avtobusi, ker jih je bilo treba nadomestiti z vozili privatnih podjetij — poštni avtobusi so morali v službo na zapad — če je bilo treba omejiti na nekaterih progah železniški promet, da so lahko transporti dovažali potreben ma-terijal, če je. bil treba odložiti zasebna naročila, ker je bilo potrebno izpolniti poprej vojaška obvezna naročila, tedaj vse to samo dokazuje, da so vsi uvideli, kaj je bilo treba opraviti najprej. Saj so vsi uvideli, da je šlo za zavarovanje Nemčije, kakor je to hotel Hitler. Obmejno prebivalstvo je moralo ogromno doprinesti, ker je bilo treba jemati delavce pod streho, na cestah pa se izogibati ogromnemu prometu vozil,
Veliki zavod
"RAMOS MEIIA"
Vene reas
ANALIZE urina brezplačno. Analizo krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljfiki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ČREVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.—
PLAČEVANJE PO $ 5— NA TEDEN
Naš zavod s svojimi modernimi naprava-mi in z izvrstnimi SPECIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenj« zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-
plačevanje. OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
ki so dovažala, kar je bilo treba. Vsi s'o pokazali, kaj zmorejo. Vsak nemški državljan je torej lahko ponosen, da je opravil na svojem mestu vso svojo dolžnost.
Ogromno materij ala in delovne sile je bilo treba vložiti v dela, ki so se začela lansko leto meseca maja. Iz vse Nemčije je moralo oditi na zapad ena tretjina vseh gradbenih strojev in naprav za betonska dela.
V	ogrodje Siegiriedove črte so zabili nad 6 milijonov ton cementa. To je več kot ena tretjina cele nemške produkcije cementa. Lesa so zabili v temelje 695.000 kubičnih metrov. Za oklona dela je morala nemška industrija znatno razširiti vse svoje o-brate. Železnica je opravila ogromno delo z dovažanjeni vsega potrebnega.
V	začetku so nemške železnice zvozile dnevno 6000 vagonov .materij a-la, pozneje pa so to število zvišali na 8000. Prav tako pa so morali v območju tega ozemlja zgraditi še več dodatnih poljskih prog in dovoznih cest za motorna vozila- Dnevno je bilo na cestah vzdolž vseh del nad 15 tisoč avtomobilov, ki so dovažali vse potrebno. Med železnico in rečnim prometom je moral posredovati tovorni avtomobil in sijajno opravil svoje delo.
Za razne žične ovire v številnih zaporednih vrstah, ki jih bo rabila pehota, so porabili nad tri milijone velikih ovojev žice. Prav tako so s stroji in napravami iz cele Nemčije zgradili več kilometrov naravnih ali pa umetnih obrambnih jam ali ovir. Drugod pa so zopet morali zgraditi razne umetne strmine, ki naj zavro sleherni poskus vdora kjerkoli.
Delavstvo in vojaštvo na delu
Vse delo je moralo opravljati o-gromno število delavcev. Ko je Hitler dne 28. maja 1938 ukazal začetek del, je bilo vsak teden več delavcev zaposlenih in je število stalno rastlo.
V	Todtovi službi je bilo tako dne 20. julija zaposlenih 35.000 mož. Mesec dni pozneje dne 17. avgusta je bila pri delih že 121.000 delavcev. V sredi septembra je bilo pri delih že 213.000 delavcev. V začetku oktobra pa je bilo v njegovem odseku zaposlenih že 342.000 delavcev.
Pri pionirskih delih je bilo zaposlenih poleg tega nad 90.000 mož po-
Prevrat v Romuniji
Iz Beograda poročajo, da se je izvršil v Romuniji prevrat. Ministrski predsednik Calinescu je bil umorjen. Prevrat je izvršila fašistična organizacija "Železna straža", ki se je tudi polastila vlade.
sebnih odelkov, poleg tega pa še nad 100.000 iz obvezne delovne službe.
Hitler pa je nato še zapovedal, da je treba pritegniti k tem delom še več oddelkov pehote in pionirjev- Tako je bilo za dela določenih več pehotnih divizij in pionirskih bataljonov. Vojaki pa so bili pri teh delih samo nekaj časa in so se z drugimi oddelki zamenjavali. Prav uspešno je bilo njihovo delo pri izgradnji ovir in je svoje delo nemški vojak tudi odlično opravil.
Težavno je bilo spraviti vse te delovne sile pod streho. To je bilo precej olajšano s tem, da smo zgradili vzdolž cele črte nad 200 delovnih taborišč. Oddelki obvezne delovne službe so bili prav vsi v teh zgradbah. Pri tem, ko smo dovažali delavce na delo, smo morali zopet računati s prihranitvijo časa in smo zato imeli na razpolago na 50.000 velikih avtobusov, ki so dnevno zvozili nad 186.000 delavcev iz domov na delovno mesto. Poštni promet nam je odstopil nad 68% svojih vozil.
Siegfridova črta se razprostira od dolnjega Rena do švicarske meje. Ta trdnjavski pas je širok 50 km. Hitler je naprej predvidel 17.000 betonskih utrdb, pozneje pa je ukazal, da naj se število zviša na 22.000. V tem trdnjavskem pasu je vse pred-vidjeno in vse zaščiteno tako, da nikdo ne bo mogel z ničemer presenetiti. Odslej pa bo trdnjavska pionirska vojska stalno izpolnjevala in dopolnjevala vse, kar že stoji. Nosilec tega obrambnega sitima pa j® posadka, ki mora biti v neki meri skoraj stalno na svojem mestu. Ar-madno poveljstvo štev. 2 bo opravljalo vse to delo.
Vse to je seveda ogromno stalo-Toda v vojni je samo en teden požrl več kot pa je stala ta črta. Ta črta se je torej "izplačala".
CAIA NACIONAL
---de -
y FOTOGRAFIJA
l "LA MODERNA"
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU
>♦< Ne pozabite
i FOTO "LA MODERNA"
S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
s*


2.°
4."
I.	— VENTAJAS EXTRAORDINARIAS.
que ninguna otra institución de ahorro del país puede ofrecer a sus depositantes:
1."	Inembargabilidad de los depósitos, hasta $ 5.000.
2."	Inembargabilidad de la propiedad urbana p rural adquirida con los depósitos, hasta $ 10.000.
3."	Facilidad de operar con una misma libreta desde cualquier punto, por intermedio de oficinas de correos diseminadas en todo el país.
4." Exención de franqueo de toda la1 correspondencia y absoluta gratuidad de los reembolsos telegráficos.
II.	— VENTAJAS ESPECIALES.
que muy pocas instituciones de ahorro del país pueden ofrecer a sus depositatntes:
Garantía de la Nación sobre todas las operaciones. Inversión segura de los depósitos, en títulos de renta
y cédulas hipotecarias.
Fondo de garantía de los depósitos, constituido con las utilidades anuales.
Facilidades para mujeres casadas y depositantes menores. Las primeras pueden depositar y retirar sus ahorros sin intervención del esposo; los segundos pueden efectuar depósitos libremente, retirar por sí solos hasta $ 50 anuales, y extraer cualquier importe con autorización del representante.
Pequeños reembolsos a la vista, hasta $ 20, mediante "céduk para reembolsos" que se facilita a los depositantes que la solicitan.
Depósitos mínimos, desde un peso y facilidad para ahorrar centavos mediante sistemas de boletines y alcancías.
Aceptación de depósitos mayores, sin plazo fijo, a interés.	,,
Facilidades en los trámites por fallecimiento del titular, cuyos fondos se entregan directamente a los derecho-habientes que acrediten vínculos de herederos forzosos (sin juicio sucesorio ni trámite judicial alguno), cuando el saldo de la cuenta no excede de $ 5.000. En iguales condiciones se entrega directamente los fondos dejados entre hermanos, cuando el saldo de la cuenta no excede de $ 500.
Reintegros a domicilio, en casos de enfermedad de los titulares de cuenta, por sumas no menores de $ 5. 10.° Horario excepcional, por intermedio de la Administración Central y de las oficinas de correos habilitadas.
5."
6."
8."
9."
Núm. (Štev.) 137
SLOVENSKI LIST
Str. 3
51 >i


¡ Vesti iz organizacij
ČLANI IN ČLANICE SLOV. DOMA
Odbor Slovenskega doma je na zadnji seji sklenil tako, da se bo članarina plačevala vsako prvo nedeljo v mesecu.
Vsak član in članica naj torej po možnosti na pravi svojo dolžnost po zgoraj navedeni odredbi.
Oni, ki brez upravičenega vzroka izostanejo s plačevanjem članarine in iste po treh mesecih ne poravnajo, ne bodo smatram za člane.
ČLANI ŠOLSKEGA DRUŠTVA NA PATERNALU
Vzdrževanje slovenske šole na Pa-ternalu je združeno z velikimi stroški. O tem smo si gotovo vsi na jasnem. Radi pa pozabljamo, da je treba šoli ob vsaki priliki tudi gmotno pomagati. Vsaj člani in članice, ki ste s članarino zaostali, napravite vašo dolžnost s tem, da je čimpreje poravnate.
IZ MONTEVTDEA
Tudi naša kolonija je proslavila rojstni dan našega Kralja, in sicer je imel gospod dopisnik David Dok-torič v nedeljo, dne 10. septembra, v cerkvi svetega Frančiška sv. mašo s primernim nagovorom. Udeležilo se jete slavnosti izredno veliko Slovencev, tudi Hrvatje so bili v častnem številu zastopani.
Društvi "Jugoslovenska Zajedni-ca" in "Bratstvo" sta se dalj časa pogajali radi združitve, a navsezadnje so sekakor že lansko leto tudi ti poskusi izjalovili.
"Hrvatska Katolička Zajednica" se letos razmeroma živahne je giba. V svojih prostorih, ki jih je daroval društvu pokojni trgovec Francisco Rocco, se pogostoma shajajo in imeli so tudi nekaj veselic.
"Slovenski krožek" je pa napravil izmed vseh tukajšnjih jugoslovanskih društev najboljši ukrep. Vsaki mesec skušajo prirediti vsaj eno predavanje. Sami člani odbora so bili veselo presenečeni, ko so i-meli pri prvem predavanju gospoda Doktoriča "O Slovencih po svetu" kar natlačene društvene prostore. Prav tako jebila zelo razveseljiva udeležba pri drugem predavanju gospe doktorice Anke Mihok-Stefanut-ti "Kako se varujemo najobičajnejših bolezni v naši sredi". Zadnji krat je gospod Doktorič govoril o zgodovini Poljakov. Društveni zbor vsakikrat še nekaj pesmi zapoje, da postanejo taki nedeljski popoldnevi članom in gostom prijetnejši. Predavanj v "Slovenskem krožku" se u-deležujejo redno tudi razni Hrvatje. Med Hrvati in Slovenci se sploh opaža precejšnje zbližanje. Tako je tamburaški zbor "Slovenskega krožka" pred kratkem sodeloval pri veselici "Hrvatske Katoličke Zajedni-ce".
Vest, da se jev naši domovini sklenil sporazum med vlado in hrvatsko opozicijo, je silno ugodno upli-vala na razpoloženje vseh Jugoslovanov.
IZ ROSARIA
PROSLAVA KRALJEVEGA ROJSTNEGA DNE
V šolskih prostorih v ulici Lapri-da 5758 so šolski otroci kar najlepše praznovali rojstni dan kralja Petra II. Vedrih obrazov so nam zapeli
mnogi prvikrat priliko videti, četudi samo na platnu, Beograd, Zagreb, Sarajevo, Ljubljano, Split, razne otoke ob Jadranu, Jadransko morje in kako je po njem plula naša ladja "Ljubljana".
jugoslovansko in argentinsko himno s spremi je van jem na glasovir male Berte Rubeševe.
Rubeša Branko, tukajšnji jugoslovanski konzul, pa nam je v kratkih besedah razlagal lepote naših krajev, ki jih je kazal na filmu. Imeli smo
PROSLAVA ROJSTNEGA DNE KRALJA PETRA II.
V sooto zvečer se je vršila proslava rojstnega dne kralja Petra II., ki jo je priredil Sokol Dock Sud-Bo-ca. Na tej proslavi so sodelovala tudi društva: Češkoslovaški Sokol iz Villa Dominico, Češkoslovaško narodno udruženje, češkoslovaško šolsko društvo "Komensky", jugoslovansko šolsko društvo z Dock Suda, šolsko društv. s Paternal a, bolgarsko društvo "Princ Simeon Tirno v" ter Slovenski dom.
Spored áe obsegal 25 točk, katere so bile v splošnem dobro podane. Slovenski dom je nastopil s tremi pesmami.
Udeležba, radi slabega vremena, ni bila taka, kot je bilo pričakovati, a vendar še zadovoljiva. Med udeleženci je bilo tudi precej Slovencev.
javi.
Mnogokrat se namreč zgodi, da imamo dobre službe na razpolago, a ni brezposelnih oziroma so a mi ne vemo zanje in tisti hip ko imamo prosilce pa služb ni.
Slovenski list posreduje za službe brezplačno že dolgo let in je potom njega že marsikateri naših ljudi dobil dobre zaposlitve. Edino kar želi je, da bi mu pri tem vsi šli kolikor morejo na roko, da se kar mogoče točno in hitro posluje.
ONI, KI IŠČETE ZAPOSLITVE
Rojaki in rojakinje, ki iščete zaposlitve potom Patronata Slovenskega lista, je najprikladneje, če nam daste številko kakega telefona, ki vam ga dajo na razpolago. S tem mi vas po najkrajši poti obvestimo, če je zaposlitve za vas. Obratno pa bi bilo dobro, če oni naši rojaki in rojakinje potom katerih iščejo gospodarji ali gospodinje naše ljudi za zaposlitev, sporočili tako, da lahko damo v list, to je do srede, in bi delodajalci počakali do sobote ali najkasneje do pondeljka, če se kdo pri-
BANCO HOLANDES UNIDO
Banco Holandés je za nas Slovence najsolidonejši zavod. Denarne pošiljke redno dostavlja, tudi sedaj, ko v Evropi ni splošnega miru. Tega zavoda se sedaj v splošnem vsi Slovenci in .Jugoslovani poslužujejo. Nastavljeni so na njem tudi naši slovenski uradniki, ki vsakega lepo in hitro postrežejo. Prepričajte se sami.
•"•"•■«•.-•».•«•■■•"•..•".i
ULOŽITE VAŠE PRIHRANKE
in delajte vse bančne operacije potom
Jugoslovanskega Oddelka
Banco Holandés Unido
PODRUŽNICA BUENOS AIRES
Centrala:
Bmé. MITRE 234
vogal 25 de Mayo.
Podružnica za Bs. Aires: CORRIENTES 1900 vogal Rio Bamba.
kjer boste postrežem pod najboljšimi pogoji in z največjo vljudnostjo. Na razpolago smo Vam za vse nasvete in pojasnila.
G. P. D. S.
Gosp. podp. društvo Slovencev v Villi Devoto bo priredilo v nedeljo 24. t. m. ob 4, uri pop. v svojih društvenih prostorih, ulica Simbron 5148
DOMAČO ZABAVO s petjem in plesom. Na razpolago bo tudi dobro založen bufet.
•J*
V	soboto 30. sept. ob 8 uri in po! bo v istih prostorih
zabavni večer dramatičnega in
pevskega odseka. *
V	nedeljo 29. oktobra ob 4
uri pop. pa bo društvo imelo večjo prireditev, na kateri bo poleg petja, deklamacij na sporedu tudi igra "BEGUNKA".
Odbor
ioi
rsoao:
aocsot
MODERNA KROJAČNICA 2
Peter Capuder
izdeluje moderne obleke po 2	zmernih cenah.
n	d
o AYACUCHO 975 — BS. AIRES o
n	n
__¡0E30
IOE
some
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Cernič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
Ta dan nam bo gotovo vsem ostal v najlepšem spominu.
Zahvaliti se moramo na tem mestu tudi gospej Rubeševi, ki je vse otroke obdarovala s sladkarijami.
E. Toplihar, predsednik
SLOVENSKI LIST
VABI NA SVOJO PRVO
VELIKO PRIREDITEV
ki se bo vršila v NEDELJO, dne 8. OKTOBRA, v ulici ALSINA 2832 ob 4 uri pop.
Poleg Slovenskega doma bodo sodelovala srbska, hrvatska in češkoslovaška društva ter znani Kubikov zbor
Izvajale se bodo slovenske, hrvatske, srbske češke, ruske in argentinske pesmi
Poleg petja bodo na sporedu tudi deklamacijske točke in telovadni nastopi.
Slovenski dom bo predstavil lep ljubezenski prizor s petjem iz španskih motivov.
Dramatični odsek pa bo podal prelepo veseloigro s petjem in spremljevanjem orkestra
"DVA PAVLA"
Tako lepe prireditve, kot se nam ta obeta, Slovenci najbrže še nismo imeli priliko videti v Buenos Airesu. Izvajale se bodo same izbrane točke društev, ki sodelujejo ter Kubikovega zbora, ki bo podal nekaj najlepših pesmi iz svojega bogatega repertorja.
Začetek prireditve bo točno ob štirih in četrt pop.
To pomeni, da morate vsi biti v dvorani že do četrte ure, ker se med izvajanjem ne bo dovolilo motiti.
NAROČNIKI IN NAROČNICE TER ČITATELJI SLOVENSKEGA LISTA!
Ta prireditev je predvsem vam namenjena. Dobro in zelo pomemb>-no bo, če se enkrat zberemo vsi skupaj ter od bliže spoznamo. Zato smo prepričani, da ne bo nikogar, ki bi se našemu vabilu ne odzval. Poagitirajte pa tudi med vsemi svojimi prijatelji in znanci ter jih privedite na to prireditev.
V prihodnji številki bomo prinesli podrobni spored.

Iz uredništva in upravništva
N. P., Beograd. — Članka dobili ter prideta ob prvi priložnosti na vrsto. Sprejmite naš tovariški pozdrav !
E.	T., Rosario. -- članek za prejš-no številko dobil prepozno, ker je bil v pismu "Valor declarado" in uprava, če ravno ima pošto skoro na nosu, ne dvigne denarnih pošiljk takoj, marveč vsake dva ali tri dni, ko se nabere več skupaj. Pozdrav!
I. G. V., Ljubljana. — Vaši prošnji smo deloma ugoditi, deloma pa bomo, če bo zanimanje, kar upamo. Sprejmite naš Pozdrav!
K. J., Misiones. — Pravite, da i-mate lastno čakro in da vam še precej dobro gre. Vprašate nas, če poznamo kakšno ženo, ki bi hotela priti k vam na kampo ali v službo ali pa za ženo. Star ste 45 let in ona naj bi bila stara 40 let. Ima lahko tudi otroke. Jesti bo imela dovolj. I-mate poleg koruze tudi kokoši, svinje, kravo in konja. Na željo bi ji poslal sliko. — Mi poznamo mnogo žen, a ne vemo če bi hotela katera k vam na kampo. Če se bo katera odločila za vas, ji bomo radevolje dali naslov. Pozdrav!
T. J. V., María Selva. — Bomo počakali. Mi odpošiljamo redno list vsak četrtek zvečer. Kje ga vam zadržijo, ne vemo. Najbrže na vaši zadnji pošti. Kot tam ima seveda tudi tukaj evropska vojna nekaj posledic in vznemirjenja, a sile ne bo. Pozdrav!
F.	A., Sapucay. — V notranje politične razmere v Jugoslaviji se naš list ne spušča, ker pač ni zato poklican. Vi imate seveda svoje osebne vzroke, da so Vam nekateri v Ljubljani obležali na želodcu, a pri tem
ne nosi slovenski in jugoslovenski
narod nobene krivde. Izrezek, ki ste ga nam poslali, smo isto tudi mi či-tali, a nismo verjeli in kot vidite se je izkazalo, da smo prav imeli. Ne smete vsega verjeti kar pišejo. Oni večji članek pa se tudi naših izseljencev v Južni Ameriki in Jugoslavije prav nič ne tiče. Zato tudi nas ne zanima. Pozdrav!
P. O., Rio Negro. — Naročnino prejeli v redu. Vi ste nov naročnik, a imamo v Rio Negro še precej naših ljudi, ki niso na list naročeni in tudi nekateri stari naročniki so zaostali z naročnino. Dobro bi bilo, da bi kdo med njimi malo poagitiral. Pozdrav!
E. J., Avellaneda. — Naročili ste se na naš list ker da vam ugaja. U-pravnik vedno pravi da bo šel na A-vellanedo, a si ne more nikoli vzeti tega časa. Zato bo najbolje če poravnate naročnino pri Hladniku, kot sami mislite. Pozdrav!
M. B., Rosario. — Hvala za pozdrave. Naslov spremenili. Enako tudi vam in vaši družini vse dobro želimo
Naglic, Gimpelj, Intihar, Čebokli, Bon, Bubnič, in M. Hvala prejeli v redu od g. Laknerja. A. Krebelj, izročil v redu A. Škrbec.
Vsi drugi, ki ste poravnali naročnino osebno na uredništvi ali pri naših inkasantih, imate tozadevno potrdilo.
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK
Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50 - 0277
Str. 4
SLOVENSKI LIST
Núm. (Štev.) 137
Slovenci doma in
svetu
HUDA NESREČA PRI DELU
Pred dnevi se je pripetila v tržaških strojnih tovarnah huda nesreča, 23 let stari Stanko Čebular iz Sežane, je imel opravka pri neki trans-misijski napravi, nenadoma ga je zgrabilo jermenje in že se je znašel med kolesjem, ki ga je strašno poškodovalo. Odtrgalo mu je malone desno roko in mu prizadejalo hude poškodbe še po vsem telesu. Zlomilo mu je tudi hrbtenico ter desno nogo. Čebularja so takoj odpeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je brezupno.
križev riž in pšenice pripravljenih za j RAVNE PRI KANALU mlatitev. Zaradi suhega vremena in i Na Ravneh pri Kanalu so gozdarji velikega vetra se je požar naglo raz- našli truplo 35-letnega Štefana Sala-
POŽAR V BARKOVLJANSKI TOVARNI
V Barkovljah pri Trstu so imeli v tovarni loščil že lani velik požar, ki je tedaj povzročil podjetju prav veliko škodo. Pred dnevi je v strojnem oddelku nenadoma zopet nastal ogenj, ki so ga pa k sreči o pravem času opazili. Požar je nastal v neposredni bližini kotlov in se je takoj razširil na zalogo rafiniranega voska. Gasilci iz Trsta so v naglici prihiteli na pomoč in po nekaj urah napornega dela jim je uspelo požar o-mejiti in pogasiti, škoda, ki jo je o-genj napravil podjetju, znaša okrog 50 tisoč lir.
POŽAR NA GRADIŠČU
Drug požar je nastal pred dnevi v Gradišču pri Vipavi. Izbruhnil je prav gori na seniku, a njegovih vzrokov še ni bilo mogoče dognati. Senik je bil last Karoline Lebanje. Na seniku je bilo 40 stotov sena. Požar je uničil vse do kraja in še mnogo poljskega orodja, tako da je povzročil prav obučtno škodo, ki so jo ocenili na 15 tisoč lir. Pri gašenju je poleg domačinov pomagalo tudi vojaštvo.
širil na stanovanpsko hišo in na vsa stanovanjska in gospodarska poslopja posestnikov Harija in Kodila. Sij tega ognja je bil tako velik, da se je videl celo v Murski Soboti. Gasilci domačega gasilskega društva so bili takoj na mestu, kmalu pa so prihiteli tudi gasilci iz Sela, Prosenja-kovcev in Motvarjevcev s svojimi ročnimi brizgalnami. Starešina sobo-ške gasilske župe g. Josip Benko se je takoj odpeljal s svojo novo tovarniško motorno brizgalno na kraj požara. Vpričo velikega vetra je bila resna nevarnost, da se ogenj razširi še na sosednja poslopja in postane katastrofalen za celo vas. Župni starešina je premišljeno razdelil posamezne brizgalne, ki so pričele omejevati poažr. Benkova motorka je iz daljave 35 metrov daleč neprestano nad 5 ur dovajala vodo in z mogočnimi curki oblivala najbližje poslopje, da se ogenj ni razširil nanje. Združenemu naporu gasilcev, se je zjutraj le posrečilo obvarovati Či-kečko vas nesreče in zadušiti uničujoči ogenj. Vzrok požara ni znan, značilno pa je, da tudi v tem prime- : ru nobeno uničenih poslopij ni bilo j zavarovano. Škoda je seveda zato' tem večja in znaša okrog 200.000 dinarjev.
NOVI GROBOVI
V Trstu so umrli Marija Veršiče-va v starosti 35 let, Josip Ukmar, star 67 let in Emilija šošičeva v starosti 25 let, v Gorici pa Anton Klanjšček, ki jebil star 52 let.
dina iz Grgara, ki so ga doma pogrešali že 8 dni. Mož se je odpravil po drva. Pri delu pa mu je postalo slabo, na lepem je umrl. Vzroki njegove smrti doslej še niso bili objavljeni. Pokopali so ga v Kanalu.
KOROŠKI DROBIŽ
Po podatkih zadnjega ljudskega štetja ima Koroška 459,000 prebivalcev. Podatki po narodnosti še niso objavljeni.
*
Posebna policija v uniformah in v civilu bo odslej povsod nadzirala promet iti vsak prestopek prometnih predpisov takoj na mestu najstrožje kaznovan. V preteklem tednu so prometne nezgode zopet zahtevale več človeških žrtev: na beljaški cesti je osebni avto do smrti povozil 18-letnega mesarskega pomočnika Prana Kuesa iz Dol pri Tinjah. Ob obali Vrbskega jezera je zadel ob drevo z motornim kolesom 26-letni llorst Hartunng. Z njim se je peljala tudi njegova nevesta Elfrida Rainer. Oba sta bila mrtva.
*
Na progi Beljak-Lienz je iztiril osebni vlak. Pri tem je 18-letna Edit Hausendorfer padla skozi okno pod
kolesa, ki so jo razmesarila do smrti.
*
Veliko je smrtnih primerov tudi pri kopanju: prve dni julija so utonili France Pilšnik, Maks Altman in 16-letni Tone Pavlenič, ki ga je pogoltnila Drava v bližini Evetne vasi.
POGOSTI POŽARI V PREKMURJli
V juliju je bilo v Prekmurju več izredno hudih požarov, ki so napravili nad četrt milijona dinarjev škode. V Šulincih je ob isti uri izbruhnil požar pri dveh posestnikih, in sicer pri hišnih številkah 38 in 46. Prvemu posestniku je zgorela stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem, poljski pridelki, gospodarsko orodje in 3 svinje. Na pogorišče so prihitele 4 gasilske čete, ki pa požara niso mogle pogasiti, ker je pri-
TRŽAŠKO STARO MESTO
Tržaško staro mesto podirajo že pet let. Dela ne napredujejo v skladu s prvotnimi načrti, po katerih bi
bila morala biti malone že dovršena. V starem mestu je bilo pred 5 leti skupaj 562 hiš na 37 ha površine. V njih je prebivalo približno 18,000 prebivalcev. V zadnjih 5 letih so podrli približno 200 hiš. Število prebivalstva mestnega okraja se je zmanjšalo na 9000 ljudi. Ljudje se zlepa niso radi odselili v oddaljenejše o-lcraje, čeprav njihova stanovanja niso bila ravno higijenska. Imeli so to prednost, da so živeli v centru mesta. Mnogo izmed njih se je moralo odseliti k Sv. Soboti in drugam na
vojni sta ji padla dva sinova. Enega ji je iztrgala nesreča.
Usoda e hotela, da je morala zapustiti svojo rojstno Postojno, ki se je je vedno znova spominjala do svojih zadnjih ur. Že pred davnimi leti ji je umrl njen soprog, in ji prepustil vso skrb za veliko družino, posestvo in trgovino, ki jo je pozneje prevzel njen sin Josip. V miru je preživela svoja zadnja leta, obdana od svojih otrok. V miru je sedaj tudi zaspala. Naj ji bo lahek počitek! Rodbini naše iskreno sožalje!
manjkovalo vode, poleg tega pa je pihal močan južni veter. Ob isti uri, periferijo, ki je oddaljena po 5 km to je ob dveh popoldne v najhujši | in več od centra. Prav te dni pa na-sončni pripeki, je izbruhnil požar pri meravajo v smislu ukrepa mestnega drugem posestniku. Ogenj se je tako urada za javna dela podreti nadalj-naglo širil, da je bila tudi takojšna njih 22 hiš v bližini jezuitske cerkve. -pomoč gasilcev brezuspešna. Vse je j V teh hišah prebiva malone 500 pre-
JOSIPINA KRAIGHER UMRLA
V visoki starosti 82 let je 25. julija v Ljubljani preminila gospa Jo-sipina Kraigherjeva, ugledna narodna slovenska žena. Tzšla je iz rodbine Lavrenčičeve in je bila sestra pokojnega poslanca in notranjskega voditelja Josipa Lavrenčiča.
Rodila se je v Postojni 1. novem-bi 'a 1855. Vzrastla je v skrbni negi svojih roditeljev in osnovala s pokojnim Alojzom Kraigherjem rodbino, iz katere je izšla vrsta trdnih slovenskih ljudi. Njen prvenec je bil slovenski pisatelj dr. Lojz Kraigher in sledilo mu je še dvanajst bratov in sestra. Poleg njega so še pri življenju gospa Stana, soproga uglednega mariborskega odvetnika dr. Boštjančiča, gospa Helena, soproga šolskega upravitelja Rodeta, notar Tone Kraigher ter Pepe in Gustl. V
do tal pogorelo in prav nič niso mo gli rešiti iz gorečih gospodarskih poslopij in iz stanovanjske hiše. Pogorelo je vse pohištvo, obleka, hrana, v hlevu pa 4 krave in 5 svinj. Vzroka požara niso šemogli pojasniti, posestnika pa nista bila zavarovana.
V Prošenjakovcih je nastal požar v mizarski delavnici Josipa Burmena. Gasilci so požar lokalizirali, tako da je pogorela samo notranjost delavnice, mizarsko in strugarsko orodje ter mize. Tudi tu lastnik ni bil zavarovan.
Največji požar pa je bil te dni v Čikcvki vasi pri posestniku Balaicu. Ogenj je izbruhnil opolnoči v gospodarskem poslopju, kjer je'imel 250
bivalcev, ki se bodo morali v najkrajšem roku izseliti. Na pridobljenem prostoru bodo zgradili palačo pokrajinskega inšpektorata nacionalnega zavarovalnega zavoda.
PROTILETALSKE VAJE
Na Goriškem se pravkar vrše velike protiletalske vaje. Ob tej priliki je goriški prefekt Manno izdal posebne ukrepe za podeželsko prebivalstvo. Po teh so se morali vsi vozovi in privatni avtomobili že na prvo znamenje umakniti s cest, ljudje z ulic. Posamezne vasi so bile alarmirane po telefonu iz Gorice in s pritrkavanjem zvonov. Nekaj noči je bila vsa dežela v temi.
MHRMMB4MNM8 >S» «<♦>, X«r: »KMMMMSiSK MM MK: <*>'■ :<«<	*IKS
I AKO HOČITE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA $	zatecite se k
I	Dr. A. GODE L
i AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI
ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure.
GOVORI»SE SLOVENSKO
CALLE C A N G 4 L L O 1542
•sv., $
n
fv1 1 I 1
I
i
1

OBIŠČITE KROJAČNICO
Leo
DELA STA ŠLA ISKAT
Zaradi bega čez mejo sta bila prijavljena goriškemu sodišču Radivoj in Ciril Žnidarčič iz Renč. Kakor so ugotovili, sta se odpravila čez mejo v bližini Črnega vrha. Jeseni bo proces proti njima. Kot razlog njunega bega jebila navedena brezposelnost.
NOVE CENE KRUHU
Pričetek meseca avg. so bile določene za kruh nove cene, ki so nekoliko višje od prejšnjih. V goriški pokrajini je bila cena moke v prodaji n a debelo določena na 191.30 lire za stot, v prodaji na drobno pa na 2.10. lire za kilogram. Kruh v hlebcih po 1 kg se prodaja po 1.90 lire, v manjših hlebcih pa po 2 do 2.50 za kg.
NOVA PREFEKTA V TRSTU IN PULJU
Pričetek avgusta so bile izvršene na najvišjih upravnih mestih večjega števila pokrajin izpremembe, ki so, kakor zatrjujejo, obče v zvezi z ureditvijo odnošajev med fašistično stranko in Katoliško akcijo. Poleg drugih sta dobili tudi tržaška in istrska pokrajina nova prefekta. Dosedanji tržaški prefekt Rebuna je bil upokojen, puljski prefekt Cima-roni pa je bil premeščen v Padovo. Za prefekta v Trstu je bil imenovan Dino Borri, v Pulju pa Renzo Chic-rici.
NOVA FAŠISTIČNA ORGANIZACIJA
Pred kratkim je bila na Premu pri Ilirski Bistrici ustanovljena nova samostojna krajevna fašistična organizacija. Za njenega prvega tajnika je bil imenovan neki Benci. K ustanovitveni svečanosti je bilo pozvano vse prebivalstvo Prema.
IZSLEDOVANJE ŽELEZNE RUDE
V zadnjem času so strokovnjaki rudarskega urada v Trstu z veliko vnemo iskali železno rudo na Pivki, pa tudi na področju komenske občine v goriški pokrajini. Kakor kaže, bodo kopali rudo v Nadrožici in okrog Velikega Dola. Izsledovanje so razširili zadnje čase tudi na okolico Kačje vasi na meji nad Postojno.
NOVE ŠOLE
Poročali smo zadnjič, da bo dosedanja nižja gimnazija v Postojni S'1 letos razširjena na popolno gimnazijo z otvoritvijo tako zvanega kla-sličnega liceja. Poleg tega pa bodo letos na področju tržaške pokrajine ustanovili še radiotehniški oddelek pri srednji tehniški šoli v Trstu, posebno šolo za tehniško izobrazbo slepcev v Trstu, dveletne tečaje za kmetijsko izobrazbo mladine na Prp-seku in v Škednju ter za obrtniške vajence pri Sv. Križu pri Trstu.
Sporočam Vam, da imam v zalogi najmodernejše blago za POMLAD in POLETJE
Pridite k meni, kjer boste naj- ? boljše postreženi.
GARMENDIA 4947* Buenos Aires La Paternal ¡
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah, Odprto tudi ob nedeljah.
Atelje MARKO RADAU
ZAGONETNA ŽALOIGRA V DOLENJSKEM GOZDU
Iz vasi Vrha pri št. Rupertu sta cdšla na praznik popoldne v bližnjo okolico poiskat si novo nastovanje 29-letni zidarski pomočnik in lovski čuvaj Stanko Mole in njegova 24-letna mlada žena Rozalija. Pri odhodu z doma, kjer sta pustila štiri neaoletne otroke, je žena Rozalija dejala možu, naj vzame s seboj lovsko puško, češ da lahko med potjo ustrelita kako srno. Mož se je vrini v liišo po puško in nadaljevala sta pot ter kmalu dospela do Boltezove-ga mlina, kjer je Mole puško skril •* listnjak. Oba zakonca sta namreš med potjo spremenila svoj načrt in krenila v Komarjevo gostilno, kje'-sta se pridružila gostom. Vabljivi harmonika in razigrana družba jih je kmalu potegnila za seboj v plesni vrvež.
V gostilni sta ostala pozno v noč. Ko sta zapustila gostilno sta krenila nazaj do Boltezovega mlina. Med potjo je med njima nastalo nesoglasje in resen prepir. Mole je nato stopil v listnjak po puško. Kmalu nato je v gluho noč odjeknil močan strel, ki mu je sledil bolesten krik mlade, smrtno ranjene žene.
Čez pol ure se je pojavil Mole, ki je po vasi iskal voznika, da mu prepelje mlado ženo k zdravniku v Mokronog. Voznik je peljal ženo k zdravniku dr. Škulju. Ker je bil zdravnik na dopustu, so ranjenko naložili na avtomobil, ki jo je prepeljal okrog 4 zjutraj v novomeško ba-novinsko žensko bolnišnico, kjer so ji nudiil prvo pomoč in je bila tudi operirana. Nesrečnica je sicer operacijo prestala, a zaradi velike izgube krvi je kmalu umrla.
Med tem časom je prišel na orož-niško postajo njen mož Stanko, ki .je povedal, da je šla žena nekaj korakov pred njim, ko se mu je nenadno sprožila puška. Nesreča je hotela, da se je puška, ki jo je vrgel na ramo, zapletla v suknjičev že]) in sprožila. Strel je zadel ženo, ki je šla pred njim, v desno bedro. Orožniki pa niso verjeli njegovem izpovedbam in so ga takoj aretirali ter oddali sodišču. Komaj so se vrata zapora dobro zaprla, je Moletova žena v bolnišnici podlegla poškodbam. Že sedaj .je ugotovljeno, da mož ni povedal resnice. Mlada žena je dobila strel spredaj v spodnji del života in v levo bedro. Levo nogo je imela zlomljeno, poleg tega so pa opazili na nji krvne podpludbe od vratu dalje preko ramen skoraj po vsem telesu. Pri obdukciji trupla so natančno ugotovili pravi vzrok njene smrti. V šentrupertski okolici je novi zločin zelo razburil prebivalstvo, ki hkrati tudi sočustvuje z ubogimi otroki, saj so naenkrat ostali brez matere in očeta.
Facundo Quiroga 132 b
U. T. 22 - 8327 DOCK S U D
Neverjetno!
Prva Slovenska krojačnica v Villa Devoto Vam nudi ugodno priliko za pomladanske in poletne obleke. NE ODLAŠAJTE V zalogi velika izbira prvovrstnega blaga. Izdelujem ženske obleke po moškem kroju. Priporoča se DANIEL KOSIČ Ul. Calderón 3098
Villa Devoto
Nuni. (Štev.) 137
SLOVENSKI LIST
Str. 5
SEZONA NA BLEDU JE DOSEGLA VIŠEK
Velika sezona se tudi na Bledu na-giblje h koncu. Višek je dosegla v ne-delju pred Velikim Šmarnom, ko je bil Bled preplavljen s slavnostnimi kroji zastavnih gasilcev, ki so ob času jugoslovenskega gasilskega kongresa v Ljubljani napravili tudi izlet na Bled in v Bohinj.
V splošnem je bila ta nedelja silno razgibana in pestra. Množice so bile pod vtisom sijajno uspelega koncerta APZ iz Ljubljane, ki se je vršil prejšnji večer. Poleg zastavnih gasilcev si na vsak korak 'srečava! številne skavte, ter lepe in slikovite slovenske, hrvatske ter srbske narodne noše, ki so kraljevskemu Bledu dale slovanski značaj. Največjo pozornost so vzbujali orjaški gasilci iz črne gore in nekaterih drugih južnih pokrajin, ki so bili s svojimi slikovitimi narodnimi nošami in odlikovanji predmet splošnega občudo-vanja, posebno s strani gostov. Na glavnih cestah in promenadah si na vsak korak srečaval oficirje kraljeve garde, planinskega pešpolka in vojne mornarice, ki so razgibanemu Bledu dajali še bolj praznično lice. Na Bledu se je tisti dan mudil tudi predsednik vlade in notranji minister g. dr. Dragiša Cvetkovič, ki .je najel apartman v hotelu Toplice. Med 17. in 19. uro se je v spremstvu skupine gospodov sprehajal po najbolj živahnih blejskih cestah. Pred hotelom Woelfling je ustavil skupino orjaških črnogorskih gasilce ter se živahno razgovarjal in rokoval z njimi.
Na Bledu se pogosto prirejajo razne lepotne tekme in volitve "miss Bled", ki za resne ljudi in občudovalce pokrajinskih lepot nimajo kdo A'e kako velike privlačnosti. Kaj ko bi Bled enkrat priredil revijo jugoslovanskih narodnih noš in narodnih plesov, kjer bi se ocenjevale res najlepše narodne noše in plesi, bodisi posamezno, v dvojicah ali v skupinah. Taka prireditev bi bila izredno zanimiva in privlačna za vse goste.
Skoraj vse blejsko družabno življenje je osredotočeno med Grajskim kopališčem, Zdraviliškim parkom, Park hotelom ter kavarno in hotelom Toplice. Prijatelji resne glasbe se v poznih popoldanskih urah zbirajo v Zdraviliškem parku, kjer se vrše koncerti izvrstnega godalnega orkestra, ki ga dirigira znani skladatelj g. Janko Gregorc. Dovršeno izvajane skladbe vlečejo na ta prelepi del starega Bleda nešteto prijateljev glasbene umetnosti in so vse klopi vedno polne hvaležnega občinstva.
Gospoda, ki opazuje pestro in razgibano življenje na najbolj živahni cesti, rada posedeva pri pivu, mali-novcu in ledeni kavi pred kavarno "Kasino" in kavarno "Toplice". Vse mize vzdolž obeh poslopij so polne bogatih ljudi raznih narodnosti. V dancingih in precej razkošno urejenih nočnih lokalih pa pleše mladi in elegantni svet od popoldneva do zgodnjih jutranjih ur. Ob zvokih
rumbe, tanga in angleškega valčka se privijajo mladi ljudje k sebi in si šepetajo to in ono o ljubezni, o čem bi drugem!
V minulih dneh je tudi avtomobilski promet dosegel na Bledu svoj višek. Osobito v nedeljo je držalo po Bledu nešteto avtomobilov od elegantnih diplomatskih limuzin do najtežjih avtobusov. Pred kavarno "Toplice" in Sport-hotelom je bil pravcati prometni vozel, ki so ga mogli sproti razvoljati le vešči prometni strokovnjaki, varnostni organi in šoferji. Z vseh strani so se zgrinjale množice ljudi, ki so jih kar "žrli" težki avtobusi in jih po kratkem postanku odvažali naprej proti Lescam, Pokljuki, Bohinju in Zgornji Savski dolini.
Bled ima letos nekoliko manj gostov kakor lansko leto. Med njimi so v veliki večini naši državljani in Nemci. Bled letos hudo pogreša Čehe, ki so bili dolga leta stalni in dobri gosti. Izpadek bratov Čehov se bo torej hudo občutil pri letošnji blejski bilanci in tako bo morda še vrsto let. Kakšna bo letošnja bilanca velike sezone, je v veliki meri odvisno od vremena. Če bo sedanje deževno in hladno vreme trajalo še nekaj dni naprej, bodo gostje predčasno odšli. Če pa nastopijo zopet lepi, topli in sončni dnevi, se bo sezona potegnila.
Tovarna pohištva "Los Andes"
Ima na izbero vsakovrstno moderno pohištvo, za spalnice, jedilnice, pisarne itd. po zelo ugodnih cenah. Prepričajte se sami! VINKO ROGELJ
Los Andes 24 9, Villa Scasso — U. T. 652-133 Buenos Aires
LEDENA JAMA V KOČEVSKEM HRIBOVJU
Kočevski kraji imajo mnogo zanimivosti in mnogo naravne lepote, le žal, da se še vedno za zanimivosti tega dela naše zemlje še vse premalo zanimamo. Sploh je Dolenjska bila do zadnjega časa zelo zanemarjena, ker se sami nismo zavedali svojih lepot in niti znali lepote Dolenjske izkoristiti. V zadnjem času je v tem oziru mnogo boljše. Začeli smo spoznavati dolenjske lepote, ki v marsičem ne zaostajajo za lepotami Gorenjske, vendar se v tem oziru še vse premalo stori. Zato hočem opozoriti na posebno in izredno znamenitost, ki jo zakrivajo obsežni kočevski gozdovi.
Ker se danes o kočevskih krajih mnogo govori in se vabijo gostje v pósete na Kočevsko, gotovo ne bo odveč, da opozorim na Ledeno jamo v kočevskem gričevju. Je to znamenitost. ki si jo bo vsak ljubitelj narave z veseljem ogledal.
K Ledeni jami se lahko pride od več strani. Najprimernejša pa je ona, ki drži iz zdravilišča Dolenjskih toplic in nudi največ užitka za ljubitelja narave. Pot teče iz Dol. toplic do Podturna, odtod pa po gorski poti do Podstenic, kjer sta velika parna žaga lesnega industrij-ca g. Pogačnika in urad državne u-prave razlaščenih veleposestev bivšega kneza Auersperga. Iz Podstenic, ki so kočevska vas, se vije pot po samotnem gozdu med tisoč in tisoč smrekami in zelenimi bukvami. Tla krijejo gost zelen mah, sočn^, trava in razne cvetice. Neštevilo dreves razne debelosti in velikosti, starosti in oblike, bele z mahom porasle skale in majhne senožeti krajšajo potniku samotno gozdno pot. Po eni uri hoda se pride na odprt svet in potniku se nudi lep razgled na daljne hribe, odkoder ni več daleč do se-la Kunčna. Na severni strani so razvaline gradu Kunčna, ki je bil last grofa Kunta.
Iz Kunčna drži pot po dolinah in jarkih k Ledeni jami. Bližni pašnik nas vabi, da se odpočijemo in ohladimo, preden pristopimo k Ledeni jami. Po kratkem počitku stopimo na rob jame, kjer opazimo velika, naravno obokana vrata, skozi katera se vidijo skale in kosi ledu. Steza v
jamo je zelo strma in gladka. Čim globlje prideš, tem hladneje je. Jama je 101 m dolga, 80 m široka in 57 m globoka. Tu je mnogo skal, ki so se baje leta 1895. ob potresu otrga-le od stropa, padle na tla in zmrznile. So tu tudi stara z mahom porasla debla dreves, med katerimi se blišči j o kosi ledu. Tu in tam so tudi kapniki. Na levi strani je lesketajoče se zamrznjeno jezero, v katerem leži mnogo debel. Zadaj so na steno naslonjene različne ledene podobe in kapniki, za temi pa se sveti ledeni
Za zastorom drži majhna ledena lasto'.
stei-ü pod ledeno jezero. Tudi tukaj je med ledom več z znirzlini mahom poraslih dre-f snih debel. V poletnem času je ob vhfdu v jamo 19, v jami 7, nekoliko dalje 8, ob jezeru pa le 2 stopinji Celzija.
Ko pridemo iz jame, nas vodi lepa gozdna pot v pol ure oddaljeno vas Rdeč kamen, ki je dobila ime od apnenca, ki se s svojimi kremenčevimi žilami lepo sveti.
Pe precej strmi in kamniti poti dospemo v kočevsko vas Toplo reber, nad katero se dviguje hrib Sv. Peter z lično cerkvico, kjer je vsako leto na sv. Petra in Pavla cerkveno pro-ščenje in pride tu sem mnogo ljudi iz raznih bližnjih in tudi oddaljenih krajev, zlasti iz Suhe krajine. Pri Sv. Petra je najlepša razgledna točka Dolenjskega gričevja. Vidita se tudi Žužemberk in Novo mesto. Od tod dospemo v dobri uri v Sotesko, kjer je mogočen grad kneza Auersperga z veliko žago. V nekako 20 minutah pridemo po cesti, ki drži ob Krki do splošno znane Klinčeve gostilne, kjer se odpočijemo in okrepčamo z dobro kapljico, da lahko nadaljujemo pot do železniške postaje Straže-Toplice.
TOČA JE PUSTOŠILA NA KOČEVSKEM
Kakor po drugih krajih Slovenije, je v zadnjih tednih vladala suša tudi po Kočevskem, zaradi kraškega značaja tal še vse bolj ko drugod. Krr etovalci so bili zaradi vztrajne suše zelo v skrbeh, kajti' žetev po Kočevskem letos itak ni bila kaj prida, Zaradi spomladanskih nalivov in takratne povodnji, ki je preplavila polja, pa so bili hudo prizadeti tudi drugi posevki. Razen sliv, ki so obljubljale letošnjo jesen lepo obroditi, tudi sadno drevje ni kazalo na ugodno letino. Vse to je nudilo kočevskemu kmetovalcu slabe izglede na letošnji pridelek.
Prav zato pa so lahko bili vsi kmetje po vseh kočevskih vaseh polni upanja .ko je kazalo, da bo po dolgem čakanju le pričelo deževati.
Poslužujte se
PREVOZNEGA PODJETJA
"Expreso Gorizia"

Franc Lojk
VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja
pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
K a y o s X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI	SUIPACHA 28
RESTAVRACIJA
"PRI ŽIVCU" kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe.
Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal
ZOBOZDRAVNIKA	|
DRA. SAMOILOVIČ j de Falicov in	]
DR. FELIKS FALICOV j
Sprejemata od 10 do 12 in od 45—20 ure.
L DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723
«
Teda nebo tudi tokrat ni bilo milostno gospodarsko prizadeti kočevski deželici! Po prvih kapljah dežja, ki itak ni bil izdaten, se je vsula nad Kočevje in okoliške vasi ko oreh debela toča, ki je v pičlih desetih minutah divjega roštanja uničila vse posevke na poljih, opustošila vrtove in oklestila sadno drevje, da ni ostal na njem niti en sadež.
Posebno močno se je vsula toča na Kočevje. Meščani ne pomnijo tako debele toče. Ropot po strehah je bil tolikšen, da jebilo ljudi groza, trgovci pa so v preplahu zapirali izložbe, sicer bi toča pobila še več šip kakor jih je. Po ulicah Kočevja je ležalo vse polno opeke in drobcev razbitih šip. Mnoko škode je napravila toča zlasti na kočevskem gradu, v katerem je nastanjeno okrajno sodišče in sresko načelstvo. Ob robu ulic je bilo na kupe naplavljene toče, ki so nalikovali komilam gramoza. Občutno škodo je neurje prizadejalo vsem stavbam v Kočevju, posebno okna na zapadnih stenah so poškodovana, ker se je usodni oblak s točo privalil z zapadne strani preko Fridrihštajna.
Vrtovi so uničeni. Povrtnine ne bo nobene več. Zaradi poznega poletja je na Kočevskem povrtnina itak pozneje zrela ko po drugih krajih Slovenije, zdaj so ljudje ob vse in bodo morali naročati sadeže iz Ljubljane oz. iz Sušaka. Kočevska deželica letos res nima sreče. Kar je tej gospodarsko pasivni pokrajini pustilo že itak v letošnjem letu nenaklonjeno vreme, je zdaj uničila toča. Nastalo škodo bodo zaradi pomanjkanja pridelkov občutili ne samo kmetje, ampak tudi uradništvo v Kočevju, saj bo draginja pri prodaji od drugod uvožene zelenjadi gotovo še večja, kakor je bila doslej.
Za kratek čas
Čarovnije
"Poglej no, čarodejec je pravkar spremenil stodinarski bankovec v svileni robec."
"To ni nič posebnega. Moja žena je, kakor bi mignil, spremenila tisoč-dinarski bankovec v spomladanski plašč."
*
Na ribniku
"Tukaj je prepovedano loviti ribe na trnek. Plačati morate 50 dinarjev kazni."
"Saj ne lovim rib — učim samo črve plavati."
"Potem morate plačati 100 dinarjev kazni. — Vsako plavanje brez kopalne obleke je tukaj strogo prepovedano."
*
Moderni časi
Prva: "Veš, spoznala sva se v aeroplanu, zaročila sva se v avtomobilu, poročila pa sva se na preko-oeeanskem parniku."
Druga: "Potem preostaja le še, da se ločita v stratosfernem balonu."
Moderni zakon
Mož: "Ali ne bi bilo lepo, če bi imeli kako malo nežno stvarico, ki bi se igrala na preprogi, veselo vzklikala in se živahno prekucevala. Ti bi jo vzela v naročje, bi jo ljubkovala in se z njo zabavala. To bi naju še bolj zbližalo."
Žena: "Da, dragi moj. Toda ne doga, temveč pinča."
Mož: "Jaz ne mislim psa, ampak otroka."
Ona: " Uf , tega pa že ne.'' *
Drug človek postane
"Kaj pijete zjutraj?"
"Slivovko?"
"Koliko?"
"Dva frakeljna."
"Ali, možakar, kako morete kaj takega delati na prazen želodec!"
"Veste, zjutraj, ko se zbudim, sem vedno tako zbit, da sploh ne čutim, da sem človek. Ko pa spijem kozarček, sem čisto drugi človek. Potem postane ta drugi človek žejen, pa tudi njemu privoščim kozarček." *
Stanarina se plača naprej
Gospod: "Ne morete si misliti, kako sem bil priljubljen pri moji prejšnji gospodinji. Ko sem se izselil, se je žalostno jokala."
Nova gospodinja: "Tako — meni se kaj takega nemore pripetiti, pri
meni se stanarina plača naprej." *
Luči in toplote je iskala
"Pred tednom dni sem dala oglas, da osamljeno dekle išče luči in toplote za svoje življenje," je priznala gospodična Tilka,
"No, ii*-koliko odgovorov si prejela," hoče\edeti njena prijateljica.
"Dva, enega od elektrarne in drugega od plinarne."
Težko je najti
Po Maistrovi ulici v Ljubljani stopa elegantna gospodična. Ustna ima krepko poslikana. Vpraša 15-letne-ga fanta: "Dečko, kje pa je Tavčarjeva ulica?" — Fant pa: "Hm, veste, gospodična, to je pa sedaj težko najti. Mlade gospodične so namreč polizale vse markacije."
Csebni popis v potnem listu
Bilo je pred leti na Jesenicah. Naduti inozemec se je vračal z letovišča na Bledu domov. Mislil je, da sme kot pripadnik velikega naroda briti norce iz nas. Ko je prišel naš obmejni uradnik, da pregleda potne liste, mu nadutež pomoli namesto potnega lista pod nos jedilni list, ki ga je odnesel iz jedilnega voza. Naš uradnik z dostojanstvenim mirom prečita iz jedilnega lista: "Svinjska glava, telečje stegno, svinjske noge, gosji možgani," — in pristavi: "Hvala, se popolnoma ujema!" Jedilni list vrne potniku, ki je osramočen obsedel.
V vojašnici
Vojak: "Gospod narednik, ali lahko igramo šah?"
Narednik: "Lahko, samo da ne
boste dvigali prahu!"
*
Zamotano sorodstvo
Virnik: "Ti, kdo pa je tale dama?"
Senica: "Hm, to je sestra prve žene drugega moža moje tretje žene."
Vrnil mu je
To je spoznal Pišekov Tone. Srečal je domačega gospoda, ki mu je pravkar veter odnesel klobuk. "Zakaj si pa klobuk na glavo ne pribi-jete?" je zinil Tone. — "Saj bi si ga, če bi bila moja glava iz take snovi, kot je tvoja," se je odrezal go-sod in Tonetu se je podaljšal nos kot za pustno šemo.
*
Na kmetih
Sekačev Julče ima bujne in sko-drane laske. Pa so ga nekoč občudovali letoviščarji in je eden izmed njih menil: "Fant izgleda, kot bi imel na glavi plast sena." — Julče je sicer šele 9 let star, a dražiti ga vendar le ni dobro. Tudi sedaj se je dobro odrezal: "Sem si mislil, ker stoji toliko oslov okoli mene."

M
9

Najnovejše blago za leto 1939-1940 SUPERLAN in CAMPER dobite v zalogi v krojačnici
"PRI ZVEZDI"
Ugodno prilko nudim svojim klijen-tom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se bodete sami prepričali IZDELUJEM TUDI ŽENSKE OBLEKE PO MOŠKEM KROJU Cene nizke. Za obilen obisk se priporača rojakom
STANISLAV MAURIČ
TRELLES 2642 U. T. 59 -1232
I *
I I
I
I i
š
I i
I
S
'jmmm&smmii

m
\tmmmmmm

SLOVENSKI LIST
¡ZBORNA KAKOVOST II. IN III. VRSTE MOCNOSTI 39° IN 48"
OKUSEN, PRVOVRSTNE KAKOVOSTI
PRIPRAVLJEN IZ NAJBOLJŠEGA SANJUANSKEGA VINA
in VERMUT znamke

C ^Oraoo
VINOS Al
"«'NA
osados
¿NAllSlS Ni
LADALMAC1A'
UVOŽENA IZ JUGOSLAVIJE
PRIPRAVLJEN V BUENOS AIRESU IZ PRVOVRSTNEGA MATERJALA
STA DVE ORIGINALNI IN NE POTVORJENI
JUGOSLOVENSKI PIJAČI, BREZ KATERIH NE BI SMEL BITI NOBEN JUGOSLOVANSKI
PRISELJENEC.
Vprašajte izrecno: SLIVOVI CO in PELINKOVEC znamke BADEL
^RITIČS*
AnALI/iy crado/
TOVARNA LIKERJEV IN ALKOHOLNIH
PIJAČ

CftWk/AOO (N LA

Avenida Maipú 3146-50 Olivos F.C.C.A U. T. Olivos (741) -1304
Núm. (štev.) 137
SLOVENSKI LIST
HIH..1M-..UM1I
Str. 7
Lanús Oeste in še kaj.
Lanús Oeste. Mnogi niti pojma nimajo, kje je to, in vendar živi tam lepo število slovenskih družin. Če vzameš na Puente Barracas zeleni tramvaj št. 1, 2 ali 3, ali pa iz Puente Alsina, to je od Nove Pompeje št. 13 ómnibus, pa si tam. Med Lanu-soni in Valentin Alsina nekako v sredi leži Lanús Oeste.
Če prideš tja v deževnem času ali malo po dežju, tedaj se znajdeš sredi mlak.
Tako se je meni zgodilo oni dan. Namenil senij se da zopet obiščem naše rojake. Vsaj enkrat na leto je prav, da jih pogledam.
Našim bralcem je že znano, da je v Lanusu več prekmurskih družin. Saj je bilo že pred časom pisano o tem. To pot sem se namenil, da obiščem že znane družine a tudi da po-iščem kaj novih.
Med naslovi sem imel zapisanega tudi Ivokoravca. Na ulici Humberto I, št. 4436.
Lahko je prebrati takle naslov zapisan; toda najti hišo je druga stvar. Mislite da vam v Lanusu kdo ve, kako se ulice imenujejo! Vrabca vedo. Posebno pa, če kdo kolovrati tam okoli med tistimi lanuškimi mlakami sredi popoldneva, kadar ni moških doma.
Pa sem vseeno prišel na pravo sled.
"Tam poleg Berdena, onega drugega, ki zida hišo tam na oni "eski-ni", v prvi ulici naprej, malo nazaj, je neka slovenska družina", tako mi je vedela povedati gospa pri Fujsovih. "Vem da so Slovenci. Pri njih živi tudi stara mati. V kapeli na Avellanedi sva sedeli skupaj, pa sem videla, da moli w.: slovenskih bukvic, tako sva se spoznali. Pa mi je povedala, da je tam od Trsta, in da doma prav tako govorijo, kot gospod Hladnik. In ni še dolgo, ko je prišla sem. Kar pri Berdenovih vprašajte, pa vam bodo hišo pokazali. Mama mi je rekla, da bi zelo rada, da k njim tudi pridete".
Dobro. Bom videl kdo so.
Obiskal sem najprej nekatere znane družine, v kolikor so bili doma. Pri Berdenovih so mi pokazali naprej. Potrkal sem na vrata označene' hiše. In glej šmenta. Prav tista številka je bila nad vrati, kot sem jo imel zapisano za Kokoravca. Kmalu sem zvedel, da je tudi ime ulice Humberto I.
Kako dolgo smo vas že čakali, so
me prijazno pozdravili. Nona je pe-stovala malega vnučka, žena je imela druge opravke, kmalu sta se pokazali še dve hčeri ena 16 in ena IS letna.
Torej sem prav prišel, sem ugotovil.
Pa še kako. Kolikokrat smo vas imeli v mislih. Saj vedno dobimo Duhovno Življenje in Slovenski list beremo.
In od kod ste doma?
Iz Velikega dola pri Komnu. Prav od tam kot Subanca iz Paternala.
Kokoravec? Spomnim se še drugih tega imena. Eden živi v Barilo-che, enega sem menda že tudi tu srečal, če se ne motim v Parque Chas.
Tisti so bratranci našega. So tukaj štirje bratje, tako je pojasnila žena. Eden živi v Misiones, druga dva pa drugod. Peti brat je pa imel že vse v redu, da bi prišel v Ameriko ravno tedaj, ko sem prišla jaz, pa so mu potem pravice odvzeli. Zelo mnoge so radi vojaških stvari zadržali. Strašno nas je bilo takrat na ladji. Štiri sto nas je prišlo ob enem. To vam pa rečem, da sem srečna, da sem tukaj. Tam se je pričela strašna draginja. Teško je živeti po naših krajih. Tukaj pa lepo v miru in še k slovenski maši lahko gremo in na naše prireditve. Ivako je bilo lepo oni dan na svetogorski prireditvi.
Ali ste bili tam?
Seveda smo bili. Midve in mlajša hči smo šle in lia Avellanedo tudi pridemo k maši velikokrat.
Torej iz Velikega dola ste. Ali je od tam kaj več ljudi?
Še precej. Največ jih živi na Saa-vedri. Saj jih poznate: Markuža, Suban in še drugi, nekateri žive tudi v Villa Devoto. Več jih je iz Gabro-vice in Pliskovice in Kostanjevice. Ali vi kaj poznate tiste naše kraje?
Komenskega ne poznam od blizu. Bil sem pa po Krasu od Trsta do Štanjela.
To je blizu. Jej, kdo bi mislil, da se še v Ameriki dobi kak slovenski gospod, ko jih pa še doma tako zelo manjka, da mora en gospod imeti kar po dve in tri duhovnije in da pošiljajo tudi italijanske duhovne.
Vam moramo tudi kaj postreči, s temi besedami je pogrnila gospodi-j nja mizo. Doma bi vam dala črnega ; kruha in vina pa kar z lončkom, ta-j ka je naša navada, ker je pri nas vinski kraj. Ali je tudi pri vas doma rastlo vino?
Na domu ne. Pač pa sem imel svoj vinski hram kot kaplan v Metliki. Tedaj sem imel pa lep poliček, ki je držal dovolj, da smo trije postali zlate volje. V Beli krajini je polič, prav zato izdelan vrček, s katerim se toči vino v vinskem hramu.
Kaj pravite, gospod nune, kako bo tam doma? Strašne stvari so to, kar se je začelo.
Prav nič ne vemo. Da bi vsaj naš narod ne doživel spet kakih strašnih časov. Pa bomo poromali v Novo Pompejo v roženvenskem mesecu in bomo prosili naj Bog in Mati božja okrajšajo teške čase in velike bridkosti, ki se obetajo.
Da, da. V Novo Pompejo. Saj tako mislimo. Od tu imamo zelo lepo za tja. Imamo naravnost ómnibus. Kdaj pa bo to?
Na zadnjo oktobersko nedeljo, kakor vsako leto. To bo 29 oktobra.
Prav. Pa saj bomo to zvedeli iz Duhovnega Življenja. Ne morete si misliti, koliko veselja mi naredi ta vaš list. Od kraja do konca vse preberem. Tam sem tudi zvedela, da so umrli en gospod, ki so bili pri nas dolgo let. Tisti gospod Štubelj, o katerem je bilo tudi zapisano, da so ustanovili pri nas čipkarsko šolo. Še danes obstoji tista šola in je že zelo mnogo dobre naredila.
Pa lep dom imate tukaj, tako sem ugotovil, ko sem se malo ogledal.
Zato pravim, da mi je lepše kot doma, je menila nona. Samo če človek gre ven na ulico, tam je pa čudno. Človek kar nič ne razume. Dobro, da je več naših družin tukaj v bližini, da se lahko človek kaj pogovori s katerim našim.
Da saj res. Kje so še kateri, tako sem pozvedoval in zvedel, da živi komaj kvadro v stran druga primorska družina.
Ko sem se poslovil, sem spet stal takoj na slovenskem pragu.
Predstavil se mi je kar pravi Janez. Kako ne bi bil Janez, če je pa Kranjec in še Ljubljančan povrhu.
Kako vendar to? Ali niste iz Primorskega ?
Sem in nisem. Moj dom je pri Ilirski Bistrici, kjer je bilo še Kranjsko, sedaj smo pa Primorci. Rojen sem pa v ljubljanski bolnici, tako mi je pojasnil Janez Samsa. Bog ve, če bomo še kdaj videli tiste kraje?
'' Saj imate tukaj lep dom in... " "in tudi družino" je nadaljeval on in poklical ženo, ki je prišla z malim Janezkom. Daj, prinesi nama kaj, da bova spila kozarec vina, ko sva se srečala dva Janeza.
In vi, gospa, ste tudi iz iste vasi, sem vprašal.
"Jaz sem pa od Jelšan", tako je povedala.
Jelšane? sem pomislil. Da, se že spomnim. Ali veste, da je bila v Jel-šanah pred 12 leti nova maša.
Kako bi ne vedela. Saj sem bila zraven. Tisti gospod je sedaj v Men-dozi.
Poglejte no. To je Pater Serdoč, ki sem ga dobil v Mendozi in pri
Rojaki
Predno si naročite obleko
OBIŠČITE KROJAČNICO
Cirila Podgornik
ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih in ima v zalogi veliko izbero vzorcev za pomlad in poletje
CENE ZMERNE
TINOGASTA 5231 Villa Devoto
Ana Ch
a Lnrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs: Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
njegovi mami sem tudi bil.
Mama njegova je doma iz Jelšan, oče je bil pa doli od Reke. Nove maše se pa še prav dobro spominjam.
Tako smo se še marsikaj pomenili, zunaj pa je dan vse bolj padal in je bil že mrak, ko sem hitel naprej na drugi konec Lanusa, kjer že tudi nisem bil več kot eno leto.
Pa kaj previdno je bilo treba, ker ne samo pota niso bogvekaj, temveč tudi luč je taka, da si kar naenkrat v mlaki, v kateri se ne bi počutil tako dobro kot njeni številni prebivalci, ki so imeli svoj glasni koncert. Da, to je pa nekaj posebnega v Lanusu. Vsaj oni večer je bilo. Tam pa ni treba, da bi ljudje peli od žabje svatbe, ker žabe same imajo brezkončno število popolnih zborov.
Pa bi kdo mislil, da je tam življenje nezdravo, ker je svet tako za-mlakužen. In vendar ni tako in je bojda prav nasprotno res. Pravijo naši ljudje, áa se tam veliko bolj zdrave počutij^ kot je bilo na drugih krajih, koder so prej živeli.
Torej kdor hoče slišati žabje koncerte, naj gre kar v Lanús Oeste. Komur pa diši žabja pečenka, tisti pa ne bo prišel tam na račun ker bo nalovil same "urlie", ki menda niso kdovekaj slastni.
Illadnik Janez
slovenska tovarna mozaika
Velika izbera granitnega, apnenčevega in večbarvnega mozaika. Specialno izdelovanje granitnih stopnic ter vseh v to stroko spadaj očih del
Albert Gregorič
J. Pedro Varela 5233 U. T. 50-5383 Villa Devoto Buenos Aires zasebno J. P. Varela 5130
za
CERKVENI VESTNIK
24. sept. na Avellanedi maša Ivano Šenkinc.
1. oktobra maša na Paternau za Ido Mavec.
Ob tej priliki bo zapel zbor Slovenskega Doma, kot svoji bivši članici.
Popoldanska molitev je vselej na Paternalu.
Romanje v Lujan je gotova stvar. Je že naročen poseben vlak, ki bo odhajal iz Plaza Once ob 7.40 uri s postankom v Floresu in Liniersu. Vozni listki se že dobe in so po 2 $, 1 — in 0.50 $.
Romanje se vrši 19 novembra. Pi •osim slovenska društva, da bi ta dan upoštevala in ne prirejala svojih prieditev.
V Novi Pompeji bo shod 29. okt. popoldne, na zadnjo nedeljo v okto-j bru. Vsi roaki ste povabljeni, da pri-i hitite, da bomo tudi v Novi Pompeji počastili spomin Svetogorske Kraljice.
Hladnik Janez
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 155 '
—	Da mi nisi rekla, — odvrne on, ■— da ie to želvino srce, bi se zaklel, da je to človeško srce.
Vila se nasmeje.
—	Razdeliva si to srce, — .reče ona, — pol meni, pol tebi!
Ona prime nož, na katerem so se lesketali mnogi diamanti in razreze srce na dva dela. Nato mu ponudi grižljaj na pladnju iz zelenih smaragdov, svojo polovico pa postavi pred sebe na krožnik.
—	Izvrstno, — reče ona, — oh, to je užitek. Poskusi samo, — videl boš, da še nikoli nisi okusil boljšega grižljaja.
Almanzor vzame nož in vilice in hoče rarezati na krožniku srce.
Toda v tem trenutku se mu zazdi, da sliši neki tihi, poplnonia tihi glas, ki ni prihajal od njegove lepe sosede.
—	Varuj se človek, jaz sem človeško srce. Jaz sem nekoč bilo za povodno vilo, nahajalo sem se v prsih mladega ribiča. Dal sem svojo blaženost za lepo ženo, ona me je zvabila v globočino, toda tukaj mi je raz-rezala telo, iztrgala srce in me spremenila v ribo.
Če boš pojedel le košček mojega srca, boš pozabil na vse, kar si na svetu ljubil, postal boš žrtev rdeče-lase vile, ona bo pila tvojo kri, kakor je pila mojo, spremenila te bo v ubc^o ribo in vedno boš moral plavati v diamantnem jezeru.
Almanzorja spreleti groza.
On odrine krožnik in skoči s stola.
—	Nikoli ne bom poskusil tega srca, — vzklikne, — nikoli se ti ne bo posrečilo, vila, da pojem le mal košček.
Lepa rdečelasa žena se razjezi, ona skoči in odleti skozi strop sobe na
površino jezera, ki je takoj dobilo črno barvo.
Lepa rdečelasa vila je doživela svoj prvi neuspeh.
Almanzor je bil odslej previden in je jedel samo one jedi za katere je vedel, da mu ne morejo škoditi.
V srcu pa mu je ostala ljubezen do Kriste.
Vsako jutro in vsak večer je molil za njo, zaspal je, misleč na njo in vedno je sanjal o njej.
Doktor Betalesi umolkne.
—	Resnično, — reče Potenikin, — veselim se, da je ostal Almanzor zvest, če tudi mu je bilo težko, da ni podlegel rdečelasi lepotici, posebno še, ko se je toliko trudila, da ga o-svoji.
—	Aleksander, še nisi vsega slišal,
—	odvrne mladi francoski zdravnik,
—	še ne veš, če bo ostal Almanzor tudi v bodoče zvest.
—	Upam, da bo.
—	Toda ti nimaš pravice, da to pričakuješ, ker je on — moški.
—	Ti govoriš, kakor da moški nikakor ne moremo ostati zvesti.
—	Zdi se mi, da je tako, — odvrne Betalesi, — toda sedaj bom nadaljeval s svojo pripovedko. Sedaj se bova vrnila v majhno hišico v peklenskem gozdu, kjer tiho živi Kri-sta, kjer je posvetila svoje življenje bolečinam in žalostim za izgubljenim Alinanzorjem.
138. POGLAVJE
Tri izkušnjave
Da, Krista je žalovala za Alman-zorjem, globoko in iskreno, kakor more le zvesta žena žalovati za moškim.
Prve tedne je bila tako obupana, da ni skoraj ničesar jedla, — ničesar je ni moglo razvedriti.
Ni slišala petja ptic, ni se ozirala na nežne košute, — bilo ji je vseeno, če dežuje ali pa sije solnce, če
je divjala burja ali pa je blestel lep pomladanski dan.
Odkar je Krista vedela, da se ia-haja njen Almanzor na dnu jezer . je odhajala vsak večer tja, gledala je v globočino, če ne bi mord í ../rla kje svojega ljubljenega Almanzorja.
Ko je bila voda bistra in svetlo modra je videla globoko, — toda kmalu se, je površina spremenila, dobila je temno barvo, — kar je storila zlobna vila in Krista se je žalostna vračala domov.
Niti pomislila ni več na to, da bi odšla v ras in si prinesla hrane. Kar je potrebovala, je našla vse v gozdu. Sovražila je vas, ki je povzročila njeno nesrečo.
Če bi ga takrat ne pustila samega na meji gozda, ga ne bi zvabila rdečelasa žena k sebi, Krista bi bila z njim še vedno združena.
Strašne noči je preživela mlada žena.
Vroče solze je točila po blazinah, mislila je na oni čas, ko je Alman-zo. počival poleg nje, spominjala se je one noči, ko je postala njegova žena.
Toda vse njene solze, vsi njeni vzdihljaji, ves njen obup ji ni pomagal. Almanzor se ni vrnil.
Nekega dne, — Krista je ravno sedela v svoji sobi in pisala Alnian-zorju pismo, kar je delala zato, da se ji ne zmrači um, — zasliši nenadoma peket konjskih kopit.
Krista se prestraši.
Odkar se spominja, ni nihče, razen nje in njenega deda in pozneje Almanzorja, prodrl v peklenski gozd.
Toda sedaj, ko je odprla okno, zagleda sijajno povorko.
Spredaj je jezdilo dvanajst jezdecev. Za njimi je prihajala zlata kočija, v kateri je sedel neki človek, oblečen v prekrasna oblačila.
Množica služabnikov je jezdila za vitezom.
Pred hišico se povorka ustavi, vi-
tez izstopi iz svoje kočije in stopi k njenemu oknu.
—	Ali si ti lepa Krista? — vpraša 011.
—	Da, gospod, ime mi je Krista, — odvrne mlada žena, — toda lepa sem le za enega.
—	To je ponosen odgovor, — reče vitez, — kaj drugega od tebe nisem niti pričakoval. Krista, ali smern vstopiti? — ali lahko prenočim pri tebi?
—	Ne morete, gospod, — odvrne Krista, — moj mož je sicer daleč, toda vendar ne bi bilo prav, če bi ostal tujec preko noči pri meni.
—	Da, to je prava čistost, o kateri sem sanjal, — vzklikne vitez za-divljeno. Krista, iskreno ti bom priznal: Jaz sem kralj moji preroki pa so mi razložili sanje, ki sem jih sanjal pred sedem krat sedem tedni. Ponujam ti cesarsko krono.
Odslej boš delila z menoj prestol, a tukaj Krista, sem ti prinesel majhen del onega bogastva, ki te čaka v tvoji novi domovini.
On da z roko znak, — sluge od-pro zabojčke, ki so vsebovali neizmerno zlata in dragega kamnja.
Bilo je tu vsega, kar more razveseliti žensko srce.
Tu so bile verižice, igle, prstrani, vrvice in obleke iz najboljše svile.
Toda najlepše, kar ji je kralj prinesel. je bil beli slon.
Ta je znal napisati s svojim rilcem v pesek Kristino ime. — Ogromni njegovi »obje pa so veljali velikansko premoženje.
—	Vse to je tvoje, draga moja Krista, — reče kralj, — toda še več boš dobila, če se odločiš oditi z menoj v moje kraljestvo. Ali hočeš postati moja žena, moja kraljica? — Lahko bi sicer izbral med princesami toda bogovi mi niso poslali zaman onih sanj, s katerimi so me opozorili na tebe. — Vem, da bom le s teboj srečen.
—	Plemeniti kralj, — odvrne Krista brez obotavljanja, — ukaži-te svojim slugam, da zopet zapro zaboje in da jih naložijo na vozove in kamele. Moje srce ne koprni po zlatu in dragulji, moje srce si želi le ljubezni, ki sem jo izgubila, odkar nimam več svojega ljubljenega moža.
—	Ali ne morem nadomestiti tvojega moža? — jo vpraša kralj.
—	Jaz sem sicer le neznatna, enostavna žena, — reče Krista, — toda eno čutim:
—	Milega človeka ne more nihče nadomestiti. Kdor je enkrat iskreno in globoko ljubil, ta ne more zopet ljubiti in zato je boljše, plemeniti kralj, da si izbereš kako princeso in postaneš z njo srečen!
—	Toda, če ste žejni, vam bom prinesla sveže vode iz studenca, če pa ste lačni, imam kruha in mleka.
Lačen sem tvoje ljubezni, Krista!
—	vzklikne kralj in jo hoče prijeti za roko.
Krista zapre hitro okno.
—	Ali mi ne boš nikoli pripadala ?
—	vzklikne kralj in Kristi se zazdi, da je njegovo telo nenadoma postalo veliko kakor ogromni hrast pred njeno hišico.
—	Nikoli! — Nikoli! •— odvrne Krista. — Ljubim samo Almanzorja!
Zdajci pa nastane v gozdu strahovito neurje.
Silovit vihar začne lomiti veje, zemlja se strese, kakor da bi hotela pogoltniti liišjico. Ko je Krista pogledala skozi zaprto okno v gozd, je videla, da se cela povorka izpremi-nja v meglo in da je končno izginila proti obali jezera.
Krista se zgrudi na kolena in začne, moliti, — zaklinjala je Boga, da jo obvaruje pred vsako nevarnostjo.
In zopet so minili trije meseci. Krista ni več mislila na kralja.
Neke noči potrka nekdo na vrata.
SLOV
S
List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
NAŠ IZLET NA JADRAN
Nestrpno smo čakali mi šolarji dneva, ki je bil določen za izlet. Popeljali naj bi se na morje. Že sama misel, da gremo na morje, prvič na morje in to na — naše morje, nas je navdala s takšnim veseljem, da ga niti popisati ne moremo. Vse leto smo zbirali dinarje in prav neusmiljeno nadlegovali starše, naj nam pomagajo zbrati potreben znesek. Vse leto smo se učili raznih pesmic, de-klamacij in iger, da smo potem pod vodstvom našega učitelja gosp. Bra-toka priredili lepo uspelo "Akademijo Jadranske straže", ki je pripomogla, da je marsikateri dinarček zdrknil v našo nikdar polno mošnjo.
Prišel je dan 10. junija. Ves dan smo preživeli v mrzličnem pričako vanju in pripravljanju. Že zjutraj smo si uredili vse potreno. Naše skrbne matere so poskrbele za lačne želodčke. Po celodnevnih pripravah je napočil večer, ki je bil določen za odhod. Že dolgo pred odhodom vlaka smo čakali na postaji. Vlak je i niel malo zamude — mi vsi pa v groznem strahu, da se je morda zgodila nesreča in da vlaka sploh ne bo. Naša srca so se pomirila šele v trenutku, ko smo» bili v vlaku, ko je lokomotiva zasopihala in nas popeljala na jug...
Zjutraj smo se prebudili že na Su šaku. Ko smo še vsi zaspani in kr-mežljavi pogledali skozi okno, je iz naših grl zaoril en sam navdušen klic: Morje! Morje! — Komaj smo se ga nagledali. Dolgo smo ga občudovali, potem pa smo se odpravili v "Dom Jadranske straže" kjer nas je že čakal zajtrk. Okrepčali smo se in očistili, potem pa odšli na božjo pot na Trsat. Ogledali smo si cerkev, a kmalu smo morali dalje. Odpeljali smo se s parnikom na otok Krk. Vožnja po morju — kdo naj jo opiše? kar žareli smo od sreče, ko smo se prvič vozili po naši sinji Adriji. Za jel nas je vihar. Tedaj smo se spomnili pesmi:
"Buči, buči, morje Adrijansko, bilo nekdaj si slovansko..." Napravili smo v srcih trden sklep: "Adrijansko morje, naše si in naše boš ostalo! Varovali te bomo in obvarovali pred grabežljivimi rokami tujca!"
adinski kotiček
Na Krku smo obiskali moški internat. Tu smo se odpočili v odrejenih sobah. Kako blagodejen je bil ta počitek! Po spanju je sledilo spet okrepčilo, nato pa vožnja po morju v čolnih. To je bilo nekaj krasnega, nekaj, kar se ne dá pozabiti. Za spomin smo si nabrali nekaj školjk, da nas bodo spominjale lepih dni na morju.
A kako hitro mine vse, kar je lepega na tem svetu, tako se je tudi naš obisk na morju približal koncu. Prišel je čas ločitve. Ko smo se poslavljali, smo imeli solzne oči. Saj smo preživeli morda najlepše ure svojega življenja. Neizbrisno nam ostanejo v spominu.
Še dolgo smo stali pri oknih, se ozirali nazaj in pošiljali zadnje pozdrave naši sinji Adriji.,..
Marlenka Savinc, učenka IV. razr. v Radečah pri Zid. mostu.
KATKA SE JOČE ZA MAMO. . .
Najdražji moj zaklad na svetu so v črno jamo dali in z mano vred zvonovi v linah so glasno zajokali.
Hudo brez tebe, mamica, bo revici mi sami! Ne boš objela nikdar več me s toplimi rokami.
Svoji prijateljici Katki, ki je izgubila mamico, napisala v spomin Verica Obu, Šmartno ob Paki.
ORGLICE
I Vsak dan je hodil Joško v šolo mimo branjevca in vsak dan je poželjivo ogledoval med vsemi lepimi stvarmi orglice, lepe in lične.
Orglice so bile Jošku že od davna središče sanj. S kmetov je bil doma in še tako živo se je spominjal dogodka na paši, ko je sosedov Pe-
je želel od vsega srca.
Tega dne je zapazil Joško, ko se je vračal iz šole okoli branjevca mnogo ljudi. Radoveden je pristopil in polagoma zvedel, da je branjevcu neki zmikavt ukradel stotak. Branjevec je razburjeno razlagal ljudem ves dogodek nato pa je priporočil stojnico nekemu v varstvo in odšel na policijo.
Joško je razmišljal. Kdo bi le bil vzel denar in s kakim namenom. Krasti se mu je zdelo grdo, a vendar je nekdoo kradel branjevca. Tedaj se mu je rodila misel, ki jo je takoj odločno zavrnil, a je rasla in rasla, da ni narasla v trden sklep. Joško si je hotel prisvojiti orglice.
Ozrl se je okrog, ljudje so se v gruči pomenkovali, nikdo ni gledal na stojnico. Pogledal je na desko, skoraj čisto ob robu so bile orglice, i majhne in lepe. Trenutek je okle-I val, a zatem se je naslonil na desko. Poslušal je pogovore ljudi, a roka mu je segala za hrbet, počasi in nevidno, dokler ni dosegla orglic. Z naglim prijemom so bile v žepu in Joško se je navidez malomarno oddaljil, a v resnici so mu tla kar gorela pod nogami. Kaj če ga je vendar kdo opazil pri tatvini? Takoj za ovinkom je stekel in šele v gozdu se je ustavil.
Previdno se je ozrl naokoli in izvlekel orglice iz žepa. Ob pogledu nanje so se mu zaiskrile oči. Moje so, moje, je veselo pomislil m s tresočo roko jih je nastavil na ustnice.
A glej, glasu ni bilo, čeprav je poskušal na vse načine. Zastonj. Grenko razočaranje mu je napolnilo dušo in v njej se je oglasil kes. Kakor grozeča senca je stopila predenj vest. Kaj bi on z orglicami in kaj bo dejal branjevec? Mar ga ni kdo videl in ga ovadil? Šele zdaj je pomislil na vse to in v strahu pred orož-
igrale.
Stojnico je zagledal že od daleč, sani je sedel branjevec ob njej. Morda še tatvine niti opazil ni, je pomislil Joško, tembolj bo potem vesel. Pohitel je in sam ni vedel kdaj se je vstavil pred branjevcem.
"No, kaj bo dobrega, mali?" ga je s sladkim glasom nagovoril.
Odgovora ni dobil. Joško mu je plašno molil orglice pred nos.
"Kaj je s tem?" je vprašal branjevec začudon in ni vedel za kaj se gre.
"Te orgliee-ce s-sem vam vzel-vzel," je boječe izdavil Joško.
Tedaj se je branjevec domislil.
"Aha, ti si tisti paglavec tatinski! Čakaj, jaz ti bom že pokazal! Ali veš, da te lahko ovadim policiji?" je kričal da je postal ves rdeč v obraz.
Toda Joško se ni bal.
"Vem", je dejal odločneje, "in vas prosim odpuščanja."
"Glej ga paglavca, predrznega! Tu imaš odpuščanje!" mu je branjevec med kričanjem prilepil krepko zaušnico, "poberi se, da ne pokličem orožnikov, ali stražnika!"
Joško je zbežal. Solze so mu silile v oči, ne od udraca, temveč od spoznanja, da je za svojo poštenost še tepen. Nekje v dnu duše se mu je pojavila grenka misel, kakor tožba je bruhnila na plan:
"Čemu sem 11111 vrnil orglice?"
Pahič Stanko, dijak.
pe imel orglice in je igral, da so ga vsi otroci
PREMETENI KMET
Belokrajinska Kmet iz Drašič je lepega jesenskega dne natrgal v trt ju polno brento najlepšega grozdja, si jo oprtal in odšel v Metliko na semenj, da proda grozdje. Na semnju pa je bila gneča, da nikoli takšne! S široko, gugajočo hojo se je Drašičan prerival med sejmarji. Pa da bi z brento
niki je sklenil, da orglice — vrne... na hrbtu koga ne zadel, je venomer Joško jé spravil orglice in se na-i kričal:
nista slišali. Ko pa je le-ta šel mini» njiju, je z brento zadel zdaj prvor zdaj drugo, da sta obe padli vznak v cestno blato.
Pobrali sta se s tal in od jeze na-purjeni sta regljali kakor tiste žabe v gabrovški mlaki, ki so jih nekoč vrli Oabrovčani lovili, misleč, da imajo opravka z raki..,.
Užaljeni ženski sta še tisto minuto zdrveli pred metliškega sodniku. Povedali sta mu kako in kaj, sodnik pa je poklical policaja in mu velel, naj pripelje predenj nerodnega Drašičana.
Komaj je Drašičan prodal poslednji grozd in si oprtil prazno brento da bi odšel nazaj proti domu je že stal pred njim metliški policaj. Položil mu je debelo roko na trepetajoča ramena in zarjul:
"Neroda ti takšna, kliče te sodnik, takoj z menoj!"
Kmet se je prestrašil policaja in njegovega gromovitega glasu, da mu je beseda obtičala v grlu. Trepetajoč po vsem telesu je odšel s policajem pred strogega metliškega sodnika. Ko ga je potlej sodnik vprašal, naj pove, kaj je počenjal, da je kar dve žlahtni metliški gospe pahnil v cestno blato, Drašičan od strahu še vedno ni mogel spregovoriti.
Sodnik se je ujezil in zakričal: "Ali si mutast, da ne govoriš!" Zdajci pa sta se obe hkrati oglasili gospe:
"Prav nič ni mutast, velecenjeni gospod sodnik! Prebrisan je, muta-stega se samo dela. Saj na semnju je pa lahko kričal in se drl."
Zdaj se je sodnik obrnil k njima s vprašanjem:
"Kaj pa je kričal?" "S poti! S poti! Dajte meni in moji brenti mesta! je kričal. Drl se je ko raztrgan Vlah..."
"Če je pa tako, potem ste vidve pač sami krivi, da sta zleteli v cestno blato!" je sodnik zaključil pravda in premetenega Drašičana oprostil.
Lojze Zupane.
pogovor,
tako Drašičana
kaj je vo-
V šoli.
Učiteljica: "Tonček, da?"
Tonček: "Voda je tekočina, ki postane umazana, čedržim roke v nji."
Krista se zbudi.
—Odprite, — v božjem imenu, odprite ! — zakliče zunaj neki moški glas pred hišico.
Krista je spoznala, da se nekdo nahaja v nevarnosti.
Krista skoči iz postelje.
—	Oh, Bog, kdo je to? Kdo želi vstopiti ponoči?
Zunaj je divjala strašna burja, neprestano je deževalo, po gozdnatih tleh pa so tekli potoki. V tem strahovitem neurju je hodil človek po gozdu.
—	Kdo ste? — vpraša Krista in stopi še napol oblečena do vrat.
—	Ako imate srce, — reče neznanec, — odprite vrata in me skrijte.
—	Jaz sem ubog kaznjenec, ki mora za kazen v Sibirijo. — Posrečilo pa se mi je, da sem stražnikom pobegnil, — oni me preganjajo, — oh, Bog, usmilite se me, — odprite!
—	Počakajte trenutek, — odgovori Krista.
Ona se vrne v svojo sobo in si o-grne svoje divno telo z dolgim plaščem.
Vedela je, da je bila neprevidna, toda čutila je usmiljenje in to čuv-stvo je bilo močnejše, kakor vse drugo.
Ona stopi k vratom in jih odklene.
Na pragu je stal neki vitki lepi mladenič. Oblečen je bil v sivi plašč kaznjencev, toda bil je popolnoma raztrgan, — dokaz, da je resnično pobegnil in dolgo blodil po gozdu.
Ko je zagledal Kristo, se zgrudi na kolena, ji poljubi rob njene obleke in se ji s solzami v očeh zahvali za rešitev.
—	Dovolite, da ostanem pri vas do zore, — reče on, — nato bom nadaljeval svoj beg. Sedaj imam že otekle noge, — ne morem se več držati na nogah, — dovolite, da prenočim pri vas.
—	Poslušajte, — odvrne Krista,
—	sama sem v hiši in se ne spodobi,
da bi vam dala prenočišče. Storila pa bom izjemo, ker ste kaznjenec.
Dajte mi svojo roko in prisežite pri spominu na svojo mater, da boste spoštovali v meni ženo in da ne boste poskušali pridobiti si mojo ljubezen !
—	Prisegam vam! — odvrne lepi mladenič brez vsakega obotavljanja.
Krista ga odvede v sobo, pogrne mizo, tujec sede in začne jesti, kakor da že dolgo ne bi okusil jedi.
—	Sedaj pa, — reče Krista, — pojdite k počitku. V kuhinji sem vam pripravila lešžišče. Vrata med menoj in vami bom zaklenila, jutri zjutraj pa lahko odidete iz hiše, ne da bi se poslovili od mene, — kruh in meso, ki sta v kuhinji na mizi, lahko odnesete s seboj.
Kaznjenec se zahvali za vse, oči se mu orosijo in se poda nato v kuhinjo.
Krista se sleče in se vleže v posteljo.
Toda nikakor ni mogla zaspati.
Misel, da se nahaja tujec pod njeno streho, jo je strašno tlačila in ona se spomni svojega Almanzorja.
—	Ah, ko bi le že napočilo jutro! — vzdihne Krista. — Ko bi se le že zdanilo, potem bi zopet bila sama.
Bledi mesec je razsvetljeval sobico.
Zdajci pa se Krista zdrzne, — kuhinjska vrata se počasi odpro.
Vedela je, da jih je zaklenila, ni pa si mogla razložiti, kako to, da sc sedaj zopet odpirajo.
Na pragu se pojavi mladenič.
Svojo obleko je slekel, oblečen je bil v doigo belo srajco.
Predno se je Krista prav zavedla, se je že vsedcl na rob njene postelje in jo objame.
—	Krista, lepa moja Krista, bodi moja! — vzklikne mladenič. _ Oh, ne morem ostati tam zunaj, n o daleč, a vendar tako blizu t»'be.
Krista se ni mogla braniti.
Lep je bil, — lep, kakor mlnni
bog.
Vitek je bil in močan, njegov o-braz je bil lep, oči pa so se mu svetile.
Ona pa je živela že pol leta sama!
—	Sladka moja Krista, — ji za-šepeče mladenič, — daj, da bova nocoj srečna — najina ljubezen ne bo pustila sledu, — jutri zjutraj bom odvel dalje, nikoli več me ne boš videla.
Ničesar te ne bo spominjalo name; ko se boš poročila, ne bo tvoj mož nikdar spoznal in nikdar zvedel, da si preživela eno noč v mojem naroč-ju.
Krista, ljubil te bom, nikdar ne boš pozabila na moj objem. Rotim te, Krista, bodi moja!
Krista je zavpila in sunila zape-ljivca od sebe.
—	V imenu Kristusa, našega odre-šenika! — vzklikne Krista. — Izgini odtod! P a če so te rodili sami angel j i, če so te oni storili tako lepega, kakor si, bi te kljub temu nikdar ne ljubila — ne ljubim te — jaz te sovražim — ljubim pa Almanzorja, svojega moža, — zvesta mu bom, — zvesta do smrti.
Mladenič je izginil, na mestu pa, kjer je sedel, se jepojavil plamen jti Krista je videla, kako se je plamen spremenil v netopirja, ki je zletel skozi okno.
Vedela je, da je premagala tudi drugo izkušnjavo, ki pa je bila mnogo težja, kakor prva, ker je bil mladenič zelo lep.
Krista je bridko zajokala, — začutila je, kako je osamljena žena slabotna in brez moči in ta občutek je rodil globoko sočutje napram vsem ženam, ki so izgubile svoje može.
Naslednjega dne pa se je Krista zopet neustrašeno in z veseljem lotila vsakdanjega dela.
Začela je snažiti hišo, — zdelo se ji je, da mora odstraniti nesnago; v velikih posodah je prinašala vodo od
studenca, ko pa je bila cela hiša od stropa do tal osnažena, se je Krista šele umirila.
In zopet je Krista živela tiho in osamljeno, edino veselje ji je bilo, da je sleherni večer hodila k obali diamantnega jezera in poslušala vijolice, ki so ji pripovedovale o Al-manzorju.
Drobne vijolice so ji pripovedovale, da postaja lepa rdečelasa vila v jezeru od dne do dne vedno bolj žalostna, — to pa je bilo za Kristo dobro znamenje, to je bil znak, da je Alnianzor še ni prevaral.
Napočil je enajsti mesec, odkar je Alnianzor izginil.
Takrat pa se jo Kristi nekaj čudnega sanjalo in vsako noč znova so se ji vračale iste sanje. Videla je svojega deda Kristisa, — videla ga je prav takšnega, kakršen je bil takrat, ko je še živel.
Toda njegov obraz je bil bled, oči so mu ležale globoko v očesnih duplinah, bil je suh, kakor da bi izginilo z njega vse meso in bi ostale na njem le še kosti.
—	Česa želiš, moj dragi ded? — ga je vprašala Krista v sanjah. — čemu hodiš iz svojega groba?
—	Krista, — je dejal stari Tristis zamolklo, — prišel sem da bi od tebe zahteval neko veliko žrtev.
—	Zate bom storila vse, karkoli boš zahteval, — je vzkliknila Krista,
—	samo da bi našel mir v grobu.
—	I)a, v grobu nenajdem miru,
—	nadaljuje stari Tristis — ko sem bil še mlad, sem se nekoč hudo pregrešil.
Ne zahtevaj, da hi se ti izpovedal!
Toda če bo šel jutri mimo tvoje hiše duhovnik, ga povabi naj vstopi. Duhovnik ti bo povedal, kaj moraš storiti zame, kako se moraš mučiti in žrtvovati radi mene svoje telo, da bom naposled tudi jaz našel mir na onem svetu.
—	Ded, — odvrne Krista, — storila bom, kar si mi ukazal. — Oh, Bog, strašno mi je, če pomislim, da ne najdeš v grobu miru in da moraš bloditi po zemlji.
Stari Tristis je še enkrat žalostno pogledal in izgine. Krista pa se zbudi.
Ko se je naslednjega dne stemnilo, je Krista nenadoma zaslišala pobožno petje, ko pa je odprla okno, je zagledala duhovnika, ki je šel p» gozdu in pobožno molil.
Njegovega obraza v mraku »i mogla razločiti, — videla je samo po obleki, da je prišlec služabnik božji.
Krista je odhitela iz hišice, poljubila duhovniku roko in mu rekla:
—- Vem, prišel si, da bi mi povedal, kaj mi je storiti, da bi moj ded našel v grobu mir.
—	Ti si dober in pobožen otrok, — odvrne duhovnik, — toda povej mi, si-li dovolj močna, da bi storila vse tisto, kar moram od tebe zahtevati?
—	Sem! — vzklikne Krista. — Prisegam ti, da bom storila vse, karkoli boš zahteval od mene.
Krista je odpeljala duhovnika v hišo, pokleknila je predenj in napeto čakala, kaj ji bo duhovnik povedal.
Duhovnik začne pripovedovati:
—	Tvoj ded se je hudo pregrešil-Ne bo se prej umiril, dokler ne boš postala nebeška nevesta.
Pojdi z menoj, Krista, odpeljal te bom v samostan, prisegla mi boš, da se boš odrekla vsemu zemeljskem» veselju.
1 srca si moraš iztrgati svojo ljubezen, — kajti če hočeš postati nebeška nevesta, moraš pozabiti »B ves svet in ostati vedno čista in krepostna.
(Dalje prihodnjič)