PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 ie0 Localis Uradno glasilo slovenskih občin Št. 18 Maribor, petek 20.4.2018 OBČINA BLOKE 262. Zaključni račun proračuna Občine Bloke za leto 2017 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi, 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB in 110/11 - ZDIU12) in Statuta Občine Bloke (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/17-UPB1) je občinski svet na 20. redni seji, 5. 4. 2018 sprejel ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIII ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE BLOKE ZA LETO 2017 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Bloke za leto 2017, realiziran v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 1.949.744 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.769.915 70 DAVČNI PRIHODKI 1.404.784 700 Davki na dohodek in dobiček 1.254.764 703 Davki na premoženje 123.397 704 Domači davki na blago in storitve 26.623 706 Drugi davki 71 NEDAVČNI PRIHODKI 365.131 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 30.2310 711 Takse in pristojbine 1.150 712 Globe in druge denarne kazni 17.521 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 269.723 714 Drugi nedavčni prihodki 46.506 72 KAPITALSKI PRIHODKI 18.838 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 18.8380 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 160.991 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 160.991 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 1.676.7190 40 TEKOČI ODHODKI 563.117 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 141.303 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 24.570 402 Izdatki za blago in storitve 378.300 403 Plačila domačih obresti 0 409 Rezerve 3.899 Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 729 41 TEKOČI TRANSFERI 595.902 410 Subvencije 16.968 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 360.681 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 57.196 413 Drugi tekoči domači transferi 161.057 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 504.3780 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 504.378 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 13.322 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 11.156 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 2.166 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) 273.025 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA 0 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 0 55 ODPLAČILA DOLGA 0 550 Odplačila domačega dolga 0 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 273.025 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 0 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -273.025 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 317.084 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Bloke za leto 2016 sestavljata splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Bloke za leto 2017. 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Bloke za leto 2017 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 4103-0001/2018 Datum: 5. 4. 2018 Občina Bloke Jože Doles, župan 263. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zbiranju komunalnih odpadkov v občini Bloke Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 - 0RZGJS40), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZF0-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16), 15. člena Statuta Občine Bloke (Uradni list RS, št. 65/07, 54/2010, 9/2012) in Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Bloke (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 66/2016), je Občinski svet občine Bloke na 20. redni seji dne 5. 4. 2018 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ZBIRANJU KOMUNALNIH ODPADKOV V OBČINI BLOKE 1. člen S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o zbiranju komunalnih odpadkov v občini Bloke (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/2017 in št. 50/2017). 2. člen Spremeni se 8. člen, ki se po novem glasi: 8. člen (prevzemno mesto) Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je začasno mesto, praviloma na najbližji možni javni površini, namenjeno prevzemu mešanih komunalnih odpadkov in ločenih frakcij in ne sme ovirati ali ogrožati rabe teh površin. Prevzemno mesto mora biti določeno tako, da Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 730 izvajalcu javne službe omogoča prevzem in odvoz komunalnih odpadkov. Uporabnik mora zabojnike pripeljati iz zbirnega na prevzemno mesto in jih po odvozu, v najkrajšem možnem času, odpeljati nazaj. Prevzemno mesto je lahko oddaljeno predvidoma 2 - 3 m od roba prometne površine. Prevzemno mesto določita uporabnik in izvajalec javne službe sporazumno. Tako določeno prevzemno mesto izvajalec javne službe vpiše v evidenco uporabnikov, ki vsebuje naslov objekta, ime lastnika objekta in ime najemnika objekta, ko postane uporabnik storitve javne službe. Če do sporazuma o določitvi prevzemnega mesta med uporabnikom in izvajalcem javne službe ne pride, ga določi izvajalec javne službe (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ). Tako zagotovljeno prevzemno mesto izvajalec javne službe vpiše v evidenco uporabnikov. 3. člen Spremeni se 14 b člen, ki se po novem glasi: 14. b člen (velikost zabojnikov) (1) Uporabniki so za zbiranje komunalnih odpadkov na individualnih zbiralnicah dolžni uporabljati tipizirane zabojnike (v nadaljevanju: zabojniki), posebne plastične vreče pa sme uporabnik uporabiti le v primeru, kadar ni mogoče uporabiti zabojnikov zaradi trajno ali začasno onemogočenega dostopa vozil za zbiranje odpadkov ali zaradi občasnega povečanja količine komunalnih odpadkov. (2) Vrsto, število in volumen zabojnikov, ki jih bo uporabljal posamezni uporabnik, določi izvajalec v soglasju z uporabnikom, pri čemer se upošteva predvidena količina odpadkov, struktura in vrsta odpadkov, tehnologija, način zbiranja in pogostost odvažanja komunalnih odpadkov. (3) Najmanjše velikosti zabojnika za gospodinjstva na posameznem prevzemnem mestu glede na število oseb so: Zabojnik za mešane komunalne odpadke in odpadno embalažo Volumen zabojnika v litrih: Število oseb: 120 1-3 Stanovanjske ali počitniške stavbe, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev in imajo komunalne priključke (vodovod, elektro, kanalizacija) 240 4 - 6 360 l 7 - 9 40 l/osebo Večstanovanjska stavba (4) Pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost, ravnajo z odpadki na podlagi veljavnih predpisov in na podlagi tega odloka. Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov pri pravnih osebah se določi tolikšno velikost zabojnika, da lahko uporabniki storitev vanj prepuščajo mešane komunalne odpadke med enim in drugim praznjenjem, pri čemer je najmanjša velikost zabojnika 120 l. Za določitev najmanjše velikosti zabojnika za mešane komunalne odpadke za uporabnike - pravne osebe, samostojne podjetnike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, se pri dogovoru med izvajalcem in uporabnikom upošteva dejavnost, velikost poslovnega prostora ter število zaposlenih, v skladu s priporočili v naslednji razpredelnici: Velikost zabojnika Dejavnost Velikost prostora Število zaposlenih / Pisarne, manjše obrti, ki delujejo na istem naslovu kot gospodinjstvo do 30 m2 od 0 do 2 120 l Pisarne, manjše obrti, manjše prodajalne od 31 do 50 m2 od 2 do 3 240 l Manjše kavarne, prodajalne, lokali, pekarne od 51 do 70 m2 od 2 do 6 360 l Manjše kavarne, prodajalne, lokali, pekarne od 71 do 90 m2 od 2 do 10 660 l Večje obrti, manjša industrija, kavarne, gostilne od 91 do 500 m2 od 2 do 20 1100 l Večje obrti, industrija, šole, vrtci od 501 do 1500 m2 od 21 do 100 Pisarne, manjše obrti, ki imajo velikost poslovnega prostora do 30 m2 in število zaposlenih od 0 do 2 ter se nahajajo na istem naslovu kot gospodinjstvo, lahko odpadke iz dejavnosti prepuščajo v sklopu gospodinjstva, v kolikor mu velikost zabojnika od gospodinjstva to omogoča. V takem primeru združitve gospodinjstva in gospodarskega subjekta, se obračuna celotna velikost zabojnika, v katerega se prepuščajo mešani komunalni odpadki. (5) Če količine komunalnih odpadkov redno (3 zaporedna praznjenja ali več) presegajo prostornino zabojnika za odpadke, ki ga uporablja uporabnik, lahko izvajalec na predlog uporabnika ali pa sam, na podlagi lastnih ugotovitev, zahteva in določi ustrezno zamenjavo obstoječega zabojnika z večjim. Če količine komunalnih odpadkov občasno presegajo prostornino zabojnika za odpadke, ki ga uporablja uporabnik, si uporabnik pri izvajalcu priskrbi posebne plastične vreče za odpadke. 4. člen Spremeni se 20 člen, ki se po novem glasi: 20. člen (uporabnik javne službe) Uporabnik javne službe na območju občine po tem odloku je izvirni povzročitelj, katerega delovanje ali Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 731 dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: uporabnik), to je vsaka pravna ali fizična oseba, ki na območju Občine Bloke povzroča komunalne odpadke s tem, da stalno, začasno ali občasno: • biva v svojih ali najetih nepremičninah, • je lastnik stanovanjske ali počitniške hiše, • opravlja poslovno dejavnost, • upravlja javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusne postaje, parke, parkirišča, ulice, pločnike in podobno), • organizira kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe. Uporabnik je na podlagi tega odloka vpisan v evidenco uporabnikov, ki jo vodi izvajalec javne službe za potrebe javne službe. Uporabnik ima pravico vpogleda v svoje podatke v evidenci uporabnikov. Uporabnik se mora vključiti v sistem zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, določen s tem odlokom. Z globo 5.000 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik -pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 1.000 evrov. Z globo 3.000 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik -pravna oseba, ki ne sodi med pravne osebe iz prejšnjega odstavka tega člena, če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 600 evrov. Z globo 1.500 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik - samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 150 evrov. Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik -posameznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena. 5. člen Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zbiranju komunalnih odpadkov v občini Bloke začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu občine Bloke. Številka: 35402-0007/2018 Datum: 5. 4. 2018 Občina Bloke Jože Doles, župan 264. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 23. člena Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1, 14/05, 120/06, 61/2010 in 20/2011, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13 in 19/15) in 15. člen Statuta Občine Bloke (uradno prečiščeno besedilo UPB 1, Uradno glasilo slovenskih občin št. 62/17) je občinski svet Občine Bloke na 20. redni seji dne 5.4.2018 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA I. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena se odvzame nepremičninam na: • parceli št. 475/22 k. o. 1672 Ravnik in • parcelah št. 750/1 in 746/2 k. o. 1667 Hiteno. II. Po ukinitvi statusa grajenega javnega dobra se pri nepremičninah parcelah št. 475/22 k. o. 1672 Ravnik in 750/1 in 746/2 k. o. 1667 Hiteno v zemljiški knjigi izbriše zaznamba grajenega javnega dobra lokalnega pomena. III. Ta sklep se objavi V Uradnem glasilu Slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-0007/2018 Datum: 5. 4. 2018 Občina Bloke Jože Doles, župan OBČINA CERKVENJAK 265. Zaključni račun proračuna Občine Cerkvenjak za leto 2017 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU, 110/02 - ZDT-B, 127/06-ZJZP, 14/07-ZSDPO, 109/08 in 49/09)in 14. člena Statuta občine Cerkvenjak (Uradno glasilo slovenskih občin št. 46/2016) je občinski svet Občine Cerkvenjak na 21. redni seji, dne 11.4.2018 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE CERKVENJAK ZA LETO 2017 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Cerkvenjak za leto 2017. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Cerkvenjak za leto 2017 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Cerkvenjak za leto 2017 po programski klasifikaciji. Sestavni del zaključnega računa je tudi realizacija načrta razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov ter njihovi realizaciji v tem letu. 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Cerkvenjak za leto 2017 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 410-5/2018 Datum: 11.4.2018 Občina Cerkvenjak Marjan Žmavc, župan Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 732 Priloga: • Splošni del proračuna: KONTO OPIS Realizacija: 2017 [1] v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 1.695.888 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.510.663 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 1.377.262 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 1.268.951 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 66.279 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 42.031 706 DRUGI DAVKI 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 133.401 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 24.912 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 3.006 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 1.400 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 60.712 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 43.371 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 46.263 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 0 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV 46.263 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 5.000 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 5.000 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 133.962 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 133.962 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 0 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) 0 786 OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 0 787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ 0 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 1.724.483 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 559.060 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 200.995 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 30.598 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 320.126 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 4.341 409 REZERVE 3.000 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 631.876 410 SUBVENCIJE 17.907 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 456.357 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 51.989 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 105.623 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 482.275 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 482.275 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 51.272 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM 45.614 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 5.659 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -28.595 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0 440 DANA POSOJILA 0 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0 C. R A C U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 67.321 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 67.321 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 98.429 Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 733 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 98.429 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) -(II.+V.+VIII.) -59.704 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) -31.108 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 28.595 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 6.079 266. Odlok o rebalansu proračuna Občine Cerkvenjak za leto 2018 Na podlagi 40. člena Zakona o javnih financah-ZJF, (Ur. l. RS, št. 11/11-UBP4, 14/13-popr. in 14/13), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi-ZLS (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, in 40/12-ZUJF), 63. člena Statuta Občine Cerkvenjak (Uradno glasilo slovenskih občin št. 46/2016), Občinski svet Občine Cerkvenjak na svoji 21. redni seji dne 11. 4. 2018, sprejme Odlok o rebalansu proračuna Občine Cerkvenjak za leto 2018, v vsebini kot je predlagan ODLOK O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE CERKVENJAK ZA LETO 2018 1. člen V Odloku o proračunu Občine Cerkvenjak za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 60/2017) se spremeni splošni del proračuna na ravni podskupin kontov in se določa v naslednjih zneskih: Rebalans 2018 KONTO OPIS [1] v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 1.932.473 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.685.351 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 1.443.892 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 1.338.130 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 66.851 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 38.911 706 DRUGI DAVKI 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 241.459 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 37.524 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 3.000 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 2.850 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 30.900 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 167.185 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 108.524 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 0 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH SREDSTEV 108.524 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 1.000 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 1.000 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 137.597 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 137.597 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 0 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) 0 786 OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 0 787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ 0 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 1.979.780 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 650.221 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 211.421 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 33.718 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 392.083 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 4.500 409 REZERVE 8.500 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 626.831 410 SUBVENCIJE 18.000 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 443.740 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 60.816 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 104.275 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 670.728 Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 734 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 670.728 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 32.000 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ. OSEBAM 25.000 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 7.000 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -47.308 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0 440 DANA POSOJILA 0 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0 C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 138.749 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 138.749 5001 NAJETI KREDITI PRI POSLOVNIH BANKAH 70.000 5003 NAJETI KREDITI PRI DRUGIH DOMAČIH KREDITODAJALCIH 68.749 500307 NAJETI KREDITI PRI DRŽAVNEM PRORAČUNU - DOLGOROČNI KREDITI 68.749 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 97.521 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 97.521 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI. +X.) = (I.+IV.+VII.) - (II.+V.+VIII.) -6.079 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) 41.228 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 47.308 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 6.079,27 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih proračunskih uporabnikov po programski klasifikaciji, po proračunskih postavkah in podkontih. Sestavni del proračuna je načrt razvojnih programov. 2. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev) Spremeni se 10. čl. Odloka o proračunu in se glasi: Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja, se občina za proračun leta 2018 lahko zadolži v skupni višini 138.749 EUR in sicer v višini 68.749 EUR pri državnem proračunu (posojilo MGRT, proračunska postavka 160223) za dobo 10 let in 70.000 EUR pri poslovni banki za sofinanciranje investicij. 3. člen Vsa ostala določila iz Odloka o proračunu Občine Cerkvenjak za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 60/2017) ostanejo v veljavi. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-004/2018 Datum: 11.4.2018 Občina Cerkvenjak Marjan Žmavc, župan OBČINA CIRKULANE 267. Zaključni račun proračuna Občine Cirkulane za leto 2017 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11- uradno prečiščeno besedilo, 14/13-popr., 101/13, 55/15-ZfisP in 96/15-ZIPRS1617) in 14. in 101. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17) je občinski svet na 22.redni seji, dne 16.4.2018, na predlog župana sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE CIRKULANE ZA LETO 2017 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Cirkulane za leto 2017. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Cirkulane za leto 2017 sestavljajo splošni in posebni del ter obrazložitve proračuna. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Cirkulane za leto 2017. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2017 ter o njihovi realizaciji v tem letu. 3. člen Prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 2017 so naslednji: Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 735 Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2.252.551 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.973.225 70 DAVČNI PRIHODKI 1.840.641 700 Davki na dohodek in dobiček 1.610.984 703 Davki na premoženje 180.489 704 Domači davki na blago in storitve 49.168 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 132.584 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 80.309 711 Takse in pristojbine 3.432 712 Globe in druge denarne kazni 7.330 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavčni prihodki 41.513 72 KAPITALSKI PRIHODKI 23.122 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 10.077 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 13.045 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 2.230 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 253.973 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 253.973 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 2.300.435 40 TEKOČI ODHODKI 718.900 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 190.641 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 29.077 402 Izdatki za blago in storitve 474.414 403 Plačila domačih obresti 769 409 Rezerve 24.000 41 TEKOČI TRANSFERI 739.437 410 Subvencije 0 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 489.937 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 68.302 413 Drugi tekoči domači transferi 181.198 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 780.180 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 780.180 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 61.917 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 61.917 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 0 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) - 47.884 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA 0 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 108.841 50 ZADOLŽEVANJE 108.841 500 Domače zadolževanje 108.841 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 81.967 55 ODPLAČILA DOLGA 81.967 550 Odplačila domačega dolga 81.967 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) - 21.011 Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 736 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 26.874 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 47.884 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 416.047 4. člen Proračunski primanjkljaj po zaključnem računu za leto 2017 se pokrije iz ostanka sredstev 2016. 5. člen Zaključni račun proračuna Občine Cirkulane za leto 2017 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410 - 2 /2018 Datum: 16.4.2018 Občina Cirkulane Janez Jurgec, župan 268. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o priznanjih Občine Cirkulane Na podlagi 14. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17), je Občinski svet občine Cirkulane, na 22. redni seji, dne 16.4.2018, sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRIZNANJIH OBČINE CIRKULANE 1. člen 3. člen Odloka o priznanjih občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 12/07,11/10, 58/15) se spremeni tako, da se glasi: (1) Priznanja občine Cirkulane so: 1. Plaketa občine Cirkulane, 2. Veliko zlato priznanje občine Cirkulane, 3. Veliko srebrno priznanje občine Cirkulane, 4. Veliko bronasto priznanje občine Cirkulane, 5. Priznanje občine Cirkulane, 6. Županovo priznanje občine Cirkulane (2) Občina Cirkulane lahko podeljuje tudi naziv »Častni občan občine Cirkulane«. 2. člen 12. člena Odloka o priznanjih občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 12/07,11/10, 58/2015) se spremeni tako, da se glasi: (1) Veliko zlato priznanje občine Cirkulane se podeljuje podjetjem, zavodom, društvom ter drugim organizacijam in skupnostim s sedežem v občini Cirkulane, in sicer za večletne izjemne uspehe na posameznih področjih družbenih dejavnosti in gospodarstva, ki so prispevali k razvoju in ugledu občine Cirkulane in delujejo najmanj 70 let. (2) Veliko srebrno priznanje občine Cirkulane se podeljuje podjetjem, zavodom, društvom ter drugim organizacijam in skupnostim s sedežem v občini Cirkulane, in sicer za večletne izjemne uspehe na posameznih področjih družbenih dejavnosti in gospodarstva, ki so prispevali k razvoju in ugledu občine Cirkulane in delujejo med 31 in 69 let. (3) Veliko bronasto priznanje občine Cirkulane se podeljuje podjetjem, zavodom, društvom ter drugim organizacijam in skupnostim s sedežem v občini Cirkulane, in sicer za večletne izjemne uspehe na posameznih področjih družbenih dejavnosti in gospodarstva, ki so prispevali k razvoju in ugledu občine Cirkulane in delujejo do 30 let. 3. člen 13. člen Odloka o priznanjih občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 12/07,11/10, 58/2015) se spremeni tako, da se glasi: (1) Veliko zlato priznanje vsebuje podatke o podelitvi in prejemniku ter podpis župana občine Cirkulane. Vloženo je v platneno vezano mapo, ki je modre barve, na kateri je vtisnjen zlat grb občine in zlat napis »Občina Cirkulane«. (2) Veliko srebrno priznanje vsebuje podatke o podelitvi in prejemniku ter podpis župana občine Cirkulane. Vloženo je v platneno vezano mapo, ki je modre barve, na kateri je vtisnjen srebrn grb občine in srebrn napis »Občina Cirkulane«. (3) Veliko bronasto priznanje vsebuje podatke o podelitvi in prejemniku ter podpis župana občine Cirkulane. Vloženo je v platneno vezano mapo, ki je modre barve, na kateri je vtisnjen bronast grb občine in bronast napis »Občina Cirkulane«. (4) KONČNA DOLOČBA 4. člen Te spremembe odloka začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-20/2018 Datum: 16.4.2018 Občina Cirkulane Janez Jurgec, župan 269. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora DO04 Dolane - gospodarska cona južno od proizvodnega območja Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP (10610 - popravek), 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - sklep US, 76/14 -odločba US, 14/15 - ZUJFO, 61/17 - ZureP-2; v nadaljevanju ZPNačrt) in 14. člena Statuta občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17) je Občinski svet Občine Cirkulane sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA DO04 DOLANE - GOSPODARSKA CONA JUŽNO OD PROIZVODNEGA OBMOČJA I. Uvodne določbe 1. člen (predmet odloka) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/14; v nadaljevanju OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za enoto urejanja prostora DO04 Dolane - gospodarska cona južno od proizvodnega območja (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 737 izdelalo podjetje OSA arhitekti d.o.o., Strma ulica 13, 2000 Maribor s številko projekta 17 - 224, datum marec 2018. 2. člen (sestavni del podrobnega načrta) (1) S tem odlokom se določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja. (2) Sestavljen je iz naslednjih delov: A) BESEDILO 1. Obrazložitev odloka 2. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 3. Smernice in mnenja k občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu B) KARTOGRAFSKI DEL 1. Pregledna karta s prikazom območja obdelave M 1: 1000 2. Izsek iz Občinskega podrobnega načrta Občine Cirkulane M 1: 5000 3. Meja območja obdelave z obstoječim parcelnim stanjem M 1: 500 4. Ureditveno količbena situacija M 1: 500 5. Karakteristični prerezi M 1: 500 6. Situacija komunalne in energetske infrastrukture M 1: 500 7. Situacija prometne ureditve M 1: 500 8. Načrt parcelacije M 1: 500 C) PRILOGE Priloge OPPN so: • izvleček iz strateškega prostorskega akta • prikaz stanja prostora • strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta • povzetek za javnost • spis postopka II. Opis meje območja 3. člen (območje podrobnega načrta) (1) Sklenjeno območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so priložene v prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije. (2) V sklenjenem območju OPPN iz prejšnjega odstavka se skladno z geodetskim načrtom nahaja zemljišče s parcelnimi številkami: 114/2, 166, 167-del, 168, 173, 174/1-del, 174/2, 175/1, 175/3, 175/4, 210/6-del, 210/7-del, 226/3, 226/4, vse k. o. 462 Dolane. (3) Po podatkih GURS je velikost sklenjenega območja OPPN 2,5 ha. (4) Ureditve, navedene v 3. členu tega odloka, obsegajo tudi okoliška zemljišča in dele zemljišč, na katerih se izvede potrebna cestna, komunalna in energetska infrastruktura. 4. člen (namenska raba območja) (1) Osnovna namenska raba: gospodarska cona (2) Podrobnejša namenska raba: skladno s prilogo 1 odloka o OPN Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 22/2014). III. Funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto gradnje ter urbanistične omejitve 5. člen (prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom) (1) S tem OPPN se načrtujejo ureditve povezane z ureditvijo gospodarske cone (2) Predvidene so naslednje ureditve: • razdelitev območja na 8 parcel, • določitev območja gradnje s parkirnimi in manipulativnimi površinami na vsaki parceli, • ureditev zelenih in drugih površin, • ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra z ureditvijo dovoznih cest. 6. člen (pogoji za izrabo območja) V območju OPPN je opredeljena naslednja raba zemljišč: • zemljišča na območju prostorskih ureditev povezanih z gradnjo stavb s pripadajočimi objekti in funkcionalnim zemljiščem, namenska raba se opredeli za obrtno, skladiščno, prometno, trgovsko, poslovno in proizvodno dejavnost; • zemljišča na območju glavnih dostopnih cest, namenska raba se opredeli za prometno infrastrukturo; • zemljišča na območju gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, na katerih se po izvedenih posegih vzpostavi prejšnje stanje, upoštevajo pa se pogoji omejene rabe, ki veljajo glede na vrsto gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra. DO04 IG Dolane - EPO- OPPNp gospodarska Haloze, cona južno od pSCI- proizvodnega Haloze območja 7. člen (urbanistični parametri) V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu: - gradbena (regulacijska) linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad (fasadni poudarki in podobno); - gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost; Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 738 - maksimalna višina objektov (h) je oznaka, ki podaja najvišjo višino novogradenj; - namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro; - FZ - faktor zazidanosti je razmerje med pozidano površino in velikostjo območja in se določi za vsako posamezno parcelo. IV. Merila in pogoji za načrtovanje prostorske ureditve 8. člen (vrste posegov in dopustnih dejavnosti) (1) Do začetka izvajanja prostorskih ureditev oziroma posameznih etap, je na območju OPPN dovoljena obstoječa raba zemljišč. (2) Dejavnosti se v območju OPPN locirajo skladno s podrobnejšo namensko rabo - območje gospodarske cone. Namembnost objektov je skladna z 6. členom tega odloka. V. Funkcionalna in oblikovna merila ter pogoji 9. člen (pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje) (1) Organizacijo stavb na območju gradbene parcele določajo: gradbena linija, območje pozidave s predpisanim faktorjem pozidanosti (FZ), odmiki od sosednjih zemljišč, maksimalno dovoljeno višino grajenih objektov. (2) Lega stavb je določena z gradbeno linijo in gradbeno mejo, dimenzija in umestitev objektov v prostor ter velikost in zmogljivost objektov - tlorisni in višinski gabariti območij pozidave na posamezni parceli so razvidni iz grafične priloge - list 4 - Ureditveno količbena situacija. (3) Dopustna izraba prostora na gradbeni parceli: FZ max = 0,50. Če ni s posebnimi določili ali grafičnim prikazom v kartografskem delu akta prikazano drugače, mora biti stavba odmaknjena od parcelne meje 4,0 m. V kolikor so stavbe postavljene bližje, je potrebno soglasje lastnika sosednjega zemljišča. (4) Na eni parceli je lahko v območju pozidave umeščenih več stavb, ki se lahko med seboj stikajo. Kadar se stavbe med seboj stikajo, se stik oblikuje kot požarna stena. (5) Vse stavbe so lahko v celoti ali delno podkletene. Podzemni deli stavb ne smejo segati izven območja pozidave. (6) Maksimalni dopustni višinski gabarit osnovne stavbe (vrh venca ravne strehe, sleme strehe v naklonu, konica najbolj izstopajočega dela stavbe - antene, jaški, dimniki-prezračevanja, strelovodi, zasaditve, stebri, ...) nad koto ureditve raščenega terena je 15,0 m. Višina je lahko tudi nižja, odvisna je od tehnoloških procesov posameznih investitorjev. Podkletitev osnovne stavbe je dopustna do 2 metrov nad najvišjo koto gladine podtalnice. (7) Strehe so ravne ali nizko naklonske. (8) Fasada objekta je kontaktna, toplotno izolativna z izvedenim zaključnim ometom, delno zastekljena, lahko tudi delno izvedena kot lesena ali kot obešena fasada obložena s kamnom ali fasadnimi ploščami. Fasada objekta je lahko alu sendvič konstrukcija. Fasadne ploskve so lahko le enovite fasadne površine brez morfološko poudarjenih fasadnih odprtin. Barvni sistem stavbe naj bo enobarven, z najmanj 80% površine v enotnem koloritu. Označevalne table in oznake blagovnih znamk naj se organizirajo izključno na glavni fasadi, za ta namen se lahko glavna fasada poviša za 3,0 m. (9) Na lastni parceli je predvidena utrjena površina, namenjena ureditvi parkirnih mest. Parkirna mesta se lahko uredijo tudi v kletni ali pritlični etaži objekta. (10) Glavni vhodi, dovozi - načrtovani so s strani novih dovoznih cest, kar se skupaj z ureditvijo okolja natančneje določi v projektni dokumentaciji. (11) Višinska kota pritličja posamezne stavbe je določena v območju padca med 0% in 5% od glavnega vhoda v stavbo, dodatna toleranca je ± 0,50 m. Izjema so prostori, ki so namenjeni nakladalni rampi za kamione. (12) Višinske razlike na terenu se premoščajo z armiranimi ali zatravljenimi brežinami z naklonom do 60 stopinj. (13) Oporni zidovi se lahko zgradijo zgolj na lokacijah, kjer je dovoljena gradnja pod posebnimi ukrepi na zahtevo soglasodajalcev. 10. člen (nezahtevni in enostavni objekti ter vzdrževalna dela v javno korist) (1) Na območju OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov ter je mogoče opravljanje del, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela. (2) Nezahtevni in enostavni objekti naj bodo od meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m. Na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo. (3) Postavitev ograj in drugih objektov v križiščih ali ob cestah ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin. (4) Poleg rednih vzdrževalnih del in investicijskih vzdrževalnih del so dovoljene tudi: - rekonstrukcije objektov in naprav, - sprememba namembnosti. (5) Na območju OPPN se lahko izvajajo vsa vzdrževalna dela v javno korist skladno s predpisi, ki urejajo cestno infrastrukturo. VI. Oblikovanje odprtega prostora 11. člen (pogoji za zunanjo ureditev) (1) Zelenice se nahajajo v okviru predvidenih zemljiških parcel. Za zasaditev zelenih površin naj se uporabljajo avtohtone travne, grmovne in drevesne vrste. (2) Ograje okoli parcel so lahko kovinske, žičnate v svetlo sivi barvi, obsajene z zelenjem. Ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih in zelenih površin. Višina in izvedba ograj ob priključkih dovoznih poti na glavno cesto, mora biti takšna, da omogoča preglednost v križišču in varno priključevanje. Višina ograj ne sme biti višja kot 3,0 m. VII. Merila in pogoji za gradnjo prometnega omrežja 12. člen (prometno urejanje) (1) Na območju se uredita dostopna oz. dovozna cesta iz vzhodne smeri z navezavo na državno cesto preko obstoječega priključka in dovozna cesta iz vzhodne strani južneje na državno cesto. Projektni elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom, komunalnemu 3 osnemu vozilu, Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 739 gasilskemu vozilu ipd. Stojno mesto na priključku na lokalno cesto se mora prilagoditi nivoju državne ceste. (2) Dostopna cesta v smeri vzhod - zahod se uredi v širini 9,0 m (vozni pas 2 x 3,0 m in 2,0 m na severu (kolesarska pot + pločnik) proti industrijski coni in 1,0 m na jugu). Delno v širini 7,0m ( vozni pas 2 x 2,0 m in 2,0 m na severu (kolesarska pot + pločnik) proti industrijski coni in 1,0 m na jugu). (3) Dostopna cesta v smeri vzhod zahod, ki se na zahodnem delu naveže na zgornjo dostopno cesto se uredi v širini 6,0 m ( vozišče 2 x 3,0 m). (4) Cestno omrežje se ustrezno protiprašno uredi. 13. člen (parkiranje) (1) Parkirne in odstavne površine na območju lastniških parcel so lahko v asfaltni izvedbi ali v tlaku po izbiri investitorja. (2) Potrebno število parkirnih mest za posamezno parcelo se določi v skladu s tabelo: 9. INDUSTRIJA, OBRT 32. OBRTNI IN INDUSTRIJSKI OBRATI 1 PM / 50 m2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene 33. SKLADIŠČA, DEPOJI, TRGOVINA NA DEBELO, RAZSTAVNI IN PRODAJNI PROSTORI 1 PM / 80 m2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene VIII. Merila in pogoji za gradnjo komunalne infrastrukture 14. člen (skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajeno javno dobro) (1) Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvedeta skladno s smernicami in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del OPPN, ter skladno z geološko-hidrološkimi razmerami območja. (2) Trase vodov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih in grajenih struktur ter se med gradnjo ustrezno zaščitijo. (3) Pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem. (4) Gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra poteka usklajeno. (5) Ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra je razvidna iz grafičnega dela OPPN - list št. 6 - Situacija komunalne in energetske infrastrukture. 15. člen (vodovod) (1) Na vseh prečkanjih načrtovanih ureditev z vodovodom se zagotovi ustrezna zaščita vodovodne cevi tako, da ne pride do poškodbe cevovoda v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev. (2) Oskrba novih objektov z vodo znotraj prostorskega načrta bo možna preko javnega vodovodnega omrežja, izgradi se hidrantni vod, iz katerega se izvedejo hišni priključki za posamezne objekte. (3) V sklopu predvidene gradnje se bo na vodovodnem cevovodu izvedli hidranti za zagotovitev požarne varnosti na zazidljivem območju. (4) V primeru močno povečane porabe vode na podlagi projektantskega izračuna, bo potrebno presek cevi za vodovodni priključek predvidenega območja obdelave ustrezno dimenzionirati. (5) Vsak objekt mora imeti nameščen zunanji termo vodomerni jašek, vodomer, vodni filter in reducirni ventil. (6) Na trasi vodovodnega cevovoda ni dovoljena izgradnja podzemnih in nadzemnih objektov, sajenje dreves in trajnih nasadov, postavljanje garaž, barak, ograj, drogov ali gradnja drugih podzemnih instalacij, nasipavanje ali odvzemanje materiala, ki bi lahko povzročal poškodbe vodovoda ali oviral njegovo redno delovanje in vzdrževanje. (7) Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna samo s pisnim soglasjem, ki ga na željo investitorja izda izvajalec javne službe. (8) Pri izdelavi tehnične dokumentacije je obvezno sodelovanje s komunalnim podjetjem z upoštevanjem katastra obstoječih vodovodnih objektov. 16. člen (fekalna kanalizacija) (1) Na vseh prečkanjih načrtovanih ureditev z obstoječo kanalizacijo se zagotovi ustrezna zaščita kanalizacijske cevi tako, da ne pride do poškodbe cevovoda v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev. (2) Izvede se ločen sistem kanalizacije za odvajanje onesnaženih fekalnih vod, ki mora biti vodotesen ob upoštevanju vseh potrebnih resornih predpisov. (3) Predvidena ustrezno dimenzionirana interna fekalna kanalizacija se naveže na predvideno javno fekalno kanalizacijsko omrežje. (4) Hišni priključki se izvedejo izključno preko revizijskega jaška na zemljišču lastnika objekta na fekalni kanal. Revizijski jaški morajo biti vedno dostopni. (5) Za priključitev objektov na javno kanalizacijsko omrežje je potrebno na osnovi višinskih izmer določiti traso, ki se bo gravitacijsko navezala na predvideno omrežje. (6) V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati nobenih tehnoloških (industrijskih) odpadnih vod. (7) Nov fekalni kanal poteka v predvideni cesti in se navezuje na obstoječi fekalni kanal. Gradnja kanala s črpališčem je predvidena na parcelah št. 173, 174/2,114/2, 168, 175/3, 172/5, 114/4, 172/6, 172/1, 114/6, 171 in priključitev na obstoječi jašek na parc. št. 259/7 vse k.o. Dolane. 17. člen (meteorna kanalizacija in odvodnjavanje) (1) Odvajanje padavinskih vod iz parkirišč in manipulativnih površin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescenčnimi filtri, ki naj bodo dimenzionirani ob upoštevanju velikosti prispevnih površin, intenziteti padavin in možne pričakovane količine naftnih derivatov. Predvidena mora biti vgradnja standardiziranih lovilcev olj ( SIST 858-2). (2) Projektna rešitev odvodnjavanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z veljavno Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in veljavno Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. (3) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z veljavno Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. (4) Predviden meteorni kanal poteka v novi cesti k. o. Dolane in ne posega izven območja zemljišč predvidenih za gradnjo, parcele št. 173, 174/2,114/2, 168, 175/3 vse k. o. Dolane. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 740 (5) Meteorne vode se bodo preko zadrževalnika in lovilca olj razlivale po travniku. 18. člen (elektroenergetski vodi) (1) Območje se približuje naslednjim elektroenergetskim vodom v lasti Elektro Maribor d.d.: • kablovod 20 kV TP Dolane 1 - DV Stojnci PP (k-607 OE Ptuj) • kablovod 20kV Dolane 1 - na DV Videm (k-585 OE Ptuj) • daljnovod 20 kV Videm (d-402 OE Ptuj) • nizkonapetostno omrežje (nadzemni in podzemno) transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Cirkulane 2 - Kožarija (t.-400 OE Ptuj); (2) Med projektiranjem predvidenih objektov se mora investitor oziroma projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v situacijo komunalnih vodov. Podatke si mora pridobiti na Elektro Maribor. (3) Pred pričetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov ter naročiti zakoličbo kablov. (4) Električne inštalacije v novih objektih bodo morale izpolnjevati pogoje TN sistema. Objekti morajo imeti izvedeno temeljno ozemljilo ter glavno izenačenje potencialov. Priključno merilne omarice morajo biti nameščene tako, da bo omogočeno nemoteno odčitavanje števcev in morajo biti pod ključem sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. (5) Dokončno lokacijo trase elektroenergetskih vodov in kabelske kanalizacije je potrebno določiti na licu mesta v sodelovanju skupaj z Elektrom Maribor. (6) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja energetskih vodov in objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi. (7) Za napajanje območja je potrebno zgraditi novo TP Dolane 5. Na območju obdelave se predvidi nov lokalni distribucijski elektroenergetski vod in lokalna dostopovna komunikacijska omrežja ter javna razsvetljava. 19. člen (telekomunikacijski vodi) (1) Obstoječe TK omrežje je glede na pozidavo potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve omrežja ter nadzora, krije investitor gradnje na območju OPPN. (2) Za območje je potrebno za izgradnjo telekomunikacijskega omrežja predvideti: • po glavni ulici vsaj eno cev 2x fi 50 mm s pripadajočim i jaški dimenzije 1,2x1, 2x1,2 m, • do posameznih objektov ena cev fi 32 mm, • priključna točka za predvideno zazidavo je pri hiši, od koder se ob robu cestišča do predmetnega OPPN zgradi KKAN iz PEHD cevi 2x fi 50mm. (3) Izvedba TK kabelske kanalizacije mora omogočiti TK operaterju možnost priključka vseh objektov v zazidavi. 20. člen (ogrevanje in prezračevanje) (1) Ogrevanje bo urejeno individualno in z upoštevanjem energetsko varčne gradnje. Vrste energentov, ki so dopustne, so obnovljivi viri energije. Prezračevanje bo naravno in delno prisilno. (2) V primeru ogrevanja objekta s toplotno črpalko sistema voda - voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, kar je treba izvesti vrtino, si bo moral investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote skladno z veljavnim Zakonom o vodah ter vodno soglasje. IX. Merila in pogoji za parcelacijo 21. člen (parcelacija) (1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom območja OPPN z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo, v grafičnem delu OPPN na listu št. 8 - Načrt parcelacije. Predlagane površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in površina novih zemljiških parcel se določi v upravnem postopku geodetske odmere. (2) Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniških mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo načrtovane ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje. (3) Prikazane parcele so informativne, možno je združevanje ali razdruževanje le teh. X. Varovanje kulturne dediščine in varovanje narave 22. člen (ohranjanje kulturne dediščine) (1) Na obravnavanem območju OPPN se ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine. (2) Splošna določila glede varstva arheoloških ostalin: - Potreben je strokovni nadzor nad posegi. V kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča / investitor / odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Maribor vsaj 10 dni pred pričetkom del. - Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ali lastnika zemljišča ali investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju zavezuje, da najdb zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. 23. člen (ohranjanje narave) (1) Območje OPPN se ne nahaja na ekološko pomembnem območju. (2) Izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni. Prav tako v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za objekte na tem območju pridobitev naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja nista potrebni. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 741 (3) Vsi posegi v priobalni pas širine 15,00m se lahko predvidijo s posebnimi ukrepi, ki jih določi upravljavec . Med posegi se mora zagotavljati ohranitev večjega dela priobalnega zemljišča in travišč v 15,0m pasu vodotoka. (4) Območje OPPN se v celoti nahaja na ekološko pomembnem območju Haloze - Vinorodne (ID42400), določeno z Uredbo o ekološko pomembnih območjih ( Ur. l. RS, št. 48/04, 33/13 in 99/13) in območju Natura 2000 Haloze - Vinorodne (SAC SI3000117), določenem z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13, 39/13 - Odl US, 3/14in 21/16). (5) Usmeritve za varstvo posebnega varstvenega območja: • potok Bela, ki poteka po zahodnem in južnem robu območja OPPN se ohrani v naravnem stanju (struga, hidrološke značilnosti, zarast,...), • v vplivno območje potoka in v obsežno vegetacijo naj se ne posega, zato naj e vsi posegi načrtujejo izven 15m vplivnega pasu vodotoka, • v kolikor je potrebno varovanje pred poplavami, se le to izvede izven struge in izven 15m vplivnega pasu ob potoku, • območje ob potoku se ne osvetljuje, • v času gradnje in med delovanjem obrtne cone se v vplivnem pasu ob potoku trajno ali začasno ne odlaga ali skladišči kakršnegakoli materiala, zato naj se tudi gradbišče ustrezno ogradi. (6) Vsi posegi v priobalni pas širine 15,00m se lahko predvidijo s posebnimi ukrepi, ki jih določi upravljavec. Med posegi se mora zagotavljati ohranitev večjega dela priobalnega zemljišča in travišč v 15,0m pasu vodotoka. XI. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 24. člen (splošne zahteve) (1) Območje OPPN se nahaja izven vseh naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena. (2) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,100 g, ki ga je potrebno upoštevati pri projektiranju. (3) Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno vrednost ob upoštevanju nadzora nad: • tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije, • uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj, • ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov. 25. člen (varstvo pred požarom) (1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju. (2) Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za: • zmanjšanje možnosti nastanka požara, • zagotovitev učinkovitega in varnega reševanje ljudi, živali in premoženja ob požaru, • zmanjšanje škode ob požaru. (3) Načrtovane stavbe se uvrščajo med požarno zahtevne objekte. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhaja iz posameznih načrtov, kot so določeni v predpisih o projektni dokumentaciji o graditvi objektov. (4) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnim hidrantnim omrežjem. (5) Za omejitev širjenja požara so zagotovljeni minimalni odmiki 4 m stavb od mej in 8 m med stavbami. Eventualni dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) bodo opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik. (6) Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve. (7) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko notranjih dostopnih cest, cestnega priključka na državno cesto in površin za odstavo vozil. Elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom, komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. (8) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju. (9) Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za: • zmanjšanje možnosti nastanka požara, • zagotovitev učinkovitega in varnega reševanje ljudi, živali in premoženja ob požaru, • zmanjšanje škode ob požaru. (10) Načrtovane stavbe se uvrščajo med požarno zahtevne objekte. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhaja iz posameznih načrtov, kot so določeni v predpisih o projektni dokumentaciji o graditvi objektov. (11) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnim hidrantnim omrežjem. (12) Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve.Za omejitev širjenja požara so zagotovljeni minimalni odmiki 4 m stavb od mej in 8 m med stavbami. Eventualni dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) bodo opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik. (13) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko notranjih dostopnih cest, cestnega priključka na državno cesto in površin za odstavo vozil. Elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom, komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. XII. Varovanje okolja 26. člen (varstvo tal) (1) Posegi v tla se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Pri gradnji se zagotovi Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 742 gospodarno ravnanje s tlemi. Površine, ki so bile v času gradnje razgaljene, se ponovno zatravijo oziroma zasadijo. (2) V projektni dokumentaciji se določi način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina. (3) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije prahu. S teh površin se prepreči odtekanje vode v vodne površine in na kmetijske obdelovalne površine. 27. člen (varstvo pred hrupom) Območje OPPN se nahaja v območju IV. stopnje varstva pred hrupom. Zagotovi se vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa se nivo hrupa meri in izvede ustrezna protihrupna zaščita in sanacija. 28. člen (varstvo zraka) (1) Območje OPPN se nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti. Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za: • vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu, • preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala, • čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste, • protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz. (2) Med obratovanjem objektov morajo biti emisije v zrak iz naprave skladne z veljavnimi predpisi za varovanje kakovosti zunanjega zraka. 29. člen (varovanje voda) (1) Predmetna lokacija se nahaja izven vodovarstvenega območja. (2) Za zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in meteornih voda je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo to področje. - Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. • Komunalne odpadne vode bodo priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi. • Odvajanje padavinskih voda z večjih območij se izvede na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,...). Viški padavinskih vod se odvajajo v javno meteorno kanalizacijo. • Izkopi gradbenih jam predvidenih novih objektov morajo biti izvedeni nad srednjo gladino podzemne vode. Pri izvedbi posega ni dovoljeno poseči v podzemno vodo. (3) Odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz parkirišč in manipulativnih površin bo urejeno preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj, ki morajo ustrezati standardu (SIST EN 858-2). (4) Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti, skladno s 14. Členom ZV-1, odmaknjeni 5,0m od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka Bela kot vodotoka 2. Reda. Pas priobalnega zemljišča v območju ureditve je treba v projektu za pridobitev vodnega soglasja v fazi PGD označiti in kotirati. 30. člen (svetlobno onesnaževanje) (1) Z veljavno Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, so določeni ukrepi za zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja v okolju, ki jih je potrebno upoštevati. (2) Na območju OPPN bo urejena razsvetljava. Tipi svetilk in drogovi za svetilke bodo enotni. Svetilke morajo biti izbrane in nameščene tako, da bo povprečna električna moč vseh svetilk nameščenih na prostem ustrezala mejnim vrednostim iz zgoraj navedene Uredbe. Za razsvetljavo bodo uporabljene svetilke, ki svetlobnega toka ne sevajo nad horizontalno ravnino. (3) Razsvetljava mora biti nameščena tako, da na oknih bližnjih stavb z varovanimi prostori ne bo presegala mejnih vrednosti iz priloge zgoraj navedene Uredbe. 31. člen (ravnanje z odpadki) (1) Med gradnjo se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Oddani odpadki se spremljajo na evidenčnih listih in vodijo v predpisanih evidencah. Nevarni odpadki se skladiščijo v zaprti posodi in izročijo pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov. (2) Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z določili občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki. XIII. Etapnost izvedbe prostorske ureditve 32. člen (etapnost izvedbe podrobnega načrta) (1) Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvaja etapno, in sicer v logično funkcionalno zaključenih celotah. (2) Stavbe se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne, pri čemer mora biti vsaka etapa funkcionalno zaključena celota. XIV. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje oppn 33. člen (organizacija gradbišč) (1) Za potrebe gradbišča se kar največ uporabljajo že obstoječe komunikacije. V kolikor je potrebno med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se upošteva trenutna raba območja obdelave in sosednjih zemljišč. (2) Gradbišča se ne osvetljuje. V primeru, da je to nujno potrebno, je izjemoma dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje. (3) Med gradnjo se zagotovi: • ukrepe za preprečevanje onesnaženja in uničenja naravnih površin ter zmanjšanja potencialnih emisij (brezhibna gradbena mehanizacija), • odlaganje gradbenih odpadkov in gradbenega materiala ali parkiranje gradbene mehanizacije se Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 743 ne načrtuje na območjih naravovarstveno pomembnejših habitatnih tipov, • po končanju del se prizadeto območje čim prej zasadi z lokalno avtohtono vegetacijo. (4) Investitor in izvajalci morajo v času gradnje in po izgradnji upoštevati tudi naslednje pogoje: • zemeljski material deponirati izven območja vodotokov, • v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih, • gradnjo organizirati tako, da ne bo prihajalo do oviranega pretoka v vodotokih ali zadrževanja zalednih voda ob večjih nalivih. 34. člen (razmejitev, izročitev in prevzem) (1) Investitor načrtovanih ureditev pripravi ustrezne razmejitve ter preda potrebno dokumentacijo vsem upravljavcem ter poskrbi za primopredajo vseh objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra. (2) Po končani gradnji in uspešno opravljenem tehničnem pregledu so upravljavci javne gospodarske infrastrukture dolžni le-to brezplačno prevzeti v upravljanje in vzdrževanje. XV. Obveznosti investitorjev in izvajalcev 35. člen (obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju podrobnega načrta) (1) Investitor je dolžan: • pred začetkom gradnje pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove, • zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč, • promet med gradnjo organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje, • zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve ne poslabša ter zagotoviti dostope do objektov in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje prekinjeni, • zagotoviti nemoteno oskrbo preko vseh obstoječih vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture (infrastrukturne vode je potrebno takoj obnoviti v primeru poškodb), • sprotno rekultivirati območja posegov, • v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka, v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih služb, • preprečiti onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti čistiti, • sanirati oziroma povrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane, • začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prejšnje stanje. (2) Vsi navedeni ukrepi iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati skladno s predpisi s področja, v katerega sodijo njihove pristojnosti. (3) Investitor oziroma izvajalec je dolžan kriti stroške spremembe dokumentacije, zakoličbe, zaščite in prestavitve obstoječe infrastrukture, eventualnih poškodb in nadzora. (4) Investitor je dolžan izvesti komunalno opremo zemljišč ter zgraditi dostopno protiprašno cesto. Za predvideno opremo si mora pridobiti ustrezno dokumentacijo in dovoljenja za poseg v prostor v skladu z veljavno zakonodajo. Zgrajena infrastruktura se brezplačno prenese v javno dobro ter upravljanje izvajalcem javnih gospodarskih služb. (5) Izvajalci so dolžni upoštevati določila občinskega podrobnega prostorskega načrta, projektne dokumentacije za posege ter določila veljavnih predpisov in standardov. XVI. Tolerance pri legi, velikosti in funkciji objektov in naprav 36. člen (dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) (1) Odstopanja pri načrtovanju objektov: V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu: • gradbena linija je črta, ki se je ne sme presegati (razen z nadstreškom in napuščem max. 1 m) in na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad v notranjost; • gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost. Dovoljena je izgradnja objektov manjših tlorisnih gabaritov. (2) Dopustno odstopanje od višinskih gabaritov je možno le za postavitev strojne opreme (klimatske naprave, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, fotovoltaične celice,...). (3) Dopustno je preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel v večje ali manjše skladno s potrebami investitorjev. (4) Dopustno je preoblikovanje površin za dostavo -parkiranje, dostopov in vhodov skladno s potrebami investitorjev. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji. (5) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki niso določena s tem odlokom. (6) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnem delu OPPN, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega člena. (7) Dopustne so delne ali začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izdelajo pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane ureditve. XVII. Končne določbe 37. člen (dostopnost podrobnega načrta) Občinski podrobni prostorski načrt je v času uradnih ur na vpogled na Občini Cirkulane, Cirkulane 58, 2282 Cirkulane. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 744 38. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja. 39. člen (pričetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007- 19/2018 Datum: 16.4.2018 Občina Cirkulane Janez Jurgec, župan 270. Odlok o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Cirkulane Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1 A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 - ORZGJS40), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US, 32/16 in 15/17 - odl. US), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15) in 14. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 32/17) je Občinski svet Občine Cirkulane na svoji 22. redni seji, dne 16.4.2018, sprejel ODLOK O NAČINU OPRAVLJANJA OBVEZNIH OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI CIRKULANE SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (namen odloka) Ta odlok določa način opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb: • zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, • obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in • odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Cirkulane (v nadaljevanju: občina). 2. člen (uporaba izrazov) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 3. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega: 1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, 2. vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev, 3. pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe, 4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe, 5. vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja, 6. vrsto objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine, 7. način obračunavanja storitev javne službe, 8. javna pooblastila izvajalca gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju: izvajalec javne službe), 9. nadzor nad izvajanjem javne službe, 10. kazenske določbe, 11. druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj javne službe. 4. člen (cilji ravnanja z odpadki) Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so: • zagotoviti učinkovito organiziranost za uspešno doseganje predpisanih standardov in ciljev ravnanja z odpadki v Evropski skupnosti (v nadaljevanju: eS) in Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS), • zagotoviti preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količine odpadkov, ki se odlagajo in iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, • uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov«, • zagotoviti preprečevanje nenadzorovanega odlaganja odpadkov, • zagotoviti učinkovit zajem in ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov na izvoru nastanka po sistemu »od vrat do vrat«, • zagotoviti vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo (recikliranje), • zagotoviti izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi, • zagotoviti izločanje bioloških odpadkov, ter ustrezno ravnanje z njimi, • zagotoviti oddajo mešanih komunalnih odpadkov v obdelavo pred odlaganjem na odlagališču komunalnih odpadkov, • izboljšati dostop do storitev javne službe, • zagotoviti spremljanje količine in vrste odpadkov glede na vir nastajanja odpadkov, • osveščanje in obveščanje uporabnikov javne službe o učinkovitem ravnanju z odpadki. 5. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja varstva okolja. 6. člen (opredelitev pojmov) (1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: 1. Komunalni odpadek po tem odloku je odpadek iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti in je uvrščen v skupino odpadkov s številko 20 s seznama odpadkov in podskupino s številko 15 01 s seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki (v nadaljevanju tega odloka: odpadek). Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 745 2. Povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelj) je po tem odloku vsaka fizična ali pravna oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. 3. Imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov (pravna ali fizična oseba), ki ima odpadke v posesti. 4. Drugi uporabnik je vsak uporabnik (samostojni podjetniki, družbe, pravne osebe), razen gospodinjstva. 5. Uporabnik storitev javne službe je oseba, ki skladno s tem odlokom izpolnjuje pogoje za vključitev v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki. 6. Prepuščanje odpadkov po tem odloku je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje izvajalcu javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, skladno s Tehničnim pravilnikom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Cirkulane (v nadaljevanju: tehnični pravilnik). 7. Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, njihovo razvrščanje ter predhodno skladiščenje zaradi oddaje v obdelavo. 8. Izvajalec javne službe je oseba, ki je s strani občine izbran izvajalec, ki opravlja dejavnost javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe ali zakonom, ki ureja javno zasebno partnerstvo. 9. Prevzemno mesto je v naprej določen prostor, kjer povzročitelji odpadkov v predpisanih zabojnikih ali tipiziranih vrečah z logotipom izvajalca prepuščajo odpadke izvajalcu javne službe. 10. Zbirno mesto je prostor, kjer imajo uporabniki nameščene predpisane zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov v času do prevzema odpadkov. 11. Zbirni center je objekt za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov. 12. Ločene frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: ločene frakcije) so nenevarne in nevarne frakcije, skladno s številko odpadka iz predpisa o ravnanju z odpadki, ki se ločeno zbirajo na mestu njihovega nastanka ali na za to določenih lokacijah po programu in urniku iz tehničnega pravilnika ter prepuščajo izvajalcu javne službe ločeno od mešanih komunalnih odpadkov. 13. Nenevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z odpadki. 14. Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki. Med nevarne frakcije se uvrščajo tudi nenevarne frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali so jim primešani nevarni odpadki. 15. Kosovni odpadki so komunalni odpadki s številko 20 03 07 iz seznama odpadkov, vključno s pohištvom in vzmetnicami, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih ali vrečah za druge komunalne odpadke. 16. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je vnaprej določeno mesto za prevzem kosovnih odpadkov, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz objektov v neposredni okolici izvajalcu javne službe te odpadke prepuščajo. 17. Odpadna električna in elektronska oprema (v nadaljnjem besedilu: OEEO) je OEEO, ki prihaja iz gospodinjstev, in OEEO, ki prihaja iz trgovine, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti ter javnega sektorja, in je zaradi svoje narave in količine podobna OEEO iz gospodinjstev. OEEO, ki nastane iz EEO, katere uporaba je verjetna v gospodinjstvu, se v vsakem primeru šteje za OEEO iz gospodinjstev, tudi če to EEO uporabljajo uporabniki, ki niso gospodinjstvo. 18. Ostanki komunalnih odpadkov so komunalni odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, ali ostanki iz predelave ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove sestave ali načina nastajanja praviloma ni možno razvrstiti v skupino »Ločeno zbrane frakcije« ali v druge skupine komunalnih odpadkov ali v skupino »Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek« v seznamu odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki. 19. Biološki odpadki so odpadki, ki se uvrščajo na seznam odpadkov pod številko 20 02 01 (biorazgradljivi odpadki) v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. 20. Zeleni vrtni odpad so biološko razgradljivi odpadki z vrtov in parkov (npr. odpadne veje, trava in listje), razen odpadkov, ki nastanejo pri čiščenju površin ter žaganje in lesni odpadki, če les ni obdelan s premazi ali lepili, ki vsebujejo težke kovine ali organske spojine. 21. Odpadna embalaža je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki je komunalni odpadek skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo. 22. Embalaža iz sestavljenih materialov je embalaža iz materialov, ki so sestavljeni iz več slojev iz različnih materialov, ki jih ročno ni mogoče razstaviti ali drugače med seboj ločiti. 23. Zbiralnica je prostor, na katerem so nameščeni zabojniki za prepuščanje določenih ločenih frakcij, ki so namenjeni vsem uporabnikom javne službe. 24. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelj komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezni zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij. 25. Hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje bioloških odpadkov rastlinskega izvora z vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjski objekt z vrtom. Povzročitelj lahko kompostira v hišnem kompostniku kuhinjske odpadke, če ima za tako kompostiranje na razpolago vrt, katerega velikost zagotavlja postavitev kompostnika, kompostnik pa je zastrt ali tako izdelan, da se odpadkov, ki se v njem kompostirajo, neposredno iz stanovanjskih stavb ali javnih poti ne vidi. 26. Posebne plastične vrečke so vrečke označene z logotipom izvajalca javne službe. (2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi. (3) V primeru, da ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov po definiciji iz druge točke prvega odstavka tega člena, se za povzročitelja šteje lastnik zemljišča ali nepremičnine, kjer se odpadki nahajajo. (4) Za imetnika odpadkov na javnih površinah, vključno z javnimi potmi in lokalnimi cestami, se šteje občina oziroma upravljavec javnih površin, ki ga določi občina. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 746 7. člen (subjekti ravnanja z odpadki) Subjekti ravnanja z odpadki so: 1. občina, 2. izvajalec javne službe, 3. povzročitelji odpadkov, vsaka pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali posameznik, ki na območju občine povzroča komunalne odpadke s tem, da stalno, začasno ali občasno: • biva v svojih ali najetih nepremičninah, • je lastnik počitniške hiše, • opravlja poslovno dejavnost, • upravlja javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusna postajališča, parke, parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike in podobno), • organizira kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe. 4. Subjekti ravnanja z odpadki so tudi načrtovalci in projektanti, ki morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov in standardov tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalca. 8. člen (strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge) (1) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju opravljanja dejavnosti javne službe so naloge, ki se nanašajo zlasti na: • razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe, • investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe, • strokovni nadzor nad izvajalcem javne službe, • opravljanje drugih nalog določenih z zakonom. (2) Naloge iz prvega odstavka tega člena opravlja pristojni organ občinske uprave. (3) Naloge iz prve, druge in četrte alineje prvega odstavka tega člena se lahko poveri izvajalcu javne službe. 9. člen (subsidiarno ukrepanje) (1) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naložiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti. (2) Izvajalec javne službe je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun občine zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo, v skladu s predpisi. (3) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE 10. člen (oblika izvajanja javne službe) Javna služba iz 1. člena tega odloka se izvaja s podelitvijo koncesije na celotnem območju občine, in sicer: • na podlagi javnega razpisa, pri čemer se javni razpis objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani občine ali • brez javnega razpisa, če se koncesija podeli pravni osebi zasebnega ali javnega prava in so izpolnjeni vsi predpisani pogoji v skladu z veljavno zakonodajo. 11. člen (tehnični pravilnik) (1) Občinski svet sprejme tehnični pravilnik, ki ga pripravi izvajalec javne službe skupaj z občinsko upravo občine. (2) Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega: 1. Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki 2. Tehnologija, pogoji in način zbiranja odpadkov 3. Frekvenca prevzemanja odpadkov 4. Tipizacija predpisanih posod za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostornine opreme za zbiranje odpadkov 5. Minimalni standardi za določitev zbirnih mest, prevzemnih mest, začasnih prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje 6. Podrobnejši pogoji prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru 7. Podrobnejša vsebina registra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov 8. Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe 9. Javne prireditve in čistilne akcije 10. Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki 11. Obračun storitev ravnanja z odpadki 12. Reklamacijski postopek 13. Izterjava 14. Nadzor na terenu 15. Prehodne in končne določbe (3) Tehnični pravilnik se objavi v uradnem glasilu občine. 12. člen (izvajalec javne službe) (1) Izvajalec javne službe zagotavlja izvajanje javne službe na celotnem območju občine, v skladu s predpisi RS in predpisi občine, ki urejajo področje javne službe, tako da so storitve javne službe dostopne vsem povzročiteljem odpadkov pod enakimi pogoji. (2) Določene storitve javne službe lahko v imenu in za račun izvajalca javne službe, s soglasjem občine, izvaja podizvajalec, ki je registriran v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki in izpolnjuje pogoje za izvajanje javne službe. VRSTE KOMUNALNIH ODPADKOV 13. člen (odpadki, ki so in niso predmet tega odloka) (1) Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim podobni odpadki, ki nastajajo v bivalnem okolju, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih ter na površinah in v objektih v javni rabi ter so pretežno trdni in po svoji sestavi heterogeni. (2) Določbe tega odloka ne veljajo za greznične gošče. Prav tako ne veljajo za nevarne odpadke, ki nastajajo Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 747 izven gospodinjstev, v industriji in obrti. Predmet odloka niso živalski odpadki, ki se predelujejo v kafileriji. Ravno tako niso predmet tega odloka gradbeni odpadki in ruševine, vključno z odpadnimi materiali pri gradnji cest, kot tudi vsi ostali odpadki, ki so v seznamu odpadkov iz priloge Odločbe Komisije z dne 3. 5. 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (Uradni list EU, št. L 226 z dne 6. 9. 2000), zadnjič spremenjene s Sklepom komisije z dne 18. 12. 2014 o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov v skaldu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (Uradni list EU, št. L 370 z dne 30. 12. 2014). VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV Vrsta in obseg storitev javne službe 14. člen (vrsta in obseg storitev javne službe) (1) Javna služba po tem odloku obsega storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe in sicer: • storitve prevzemanja določenih vrst komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih; • storitve prevoza določenih vrst prevzetih komunalnih odpadkov do regijskega centra za ravnanje z odpadki; • storitve obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov; • storitve predhodnega skladiščenja komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v nadaljnjo obdelavo ali odlaganje, vključno s prevozom preostankov odpadkov po obdelavi iz prejšnje alineje na odlagališče za nenevarne odpadke. (2) Izvajalec javne službe mora vse prevzete mešane komunalne odpadke, biološke odpadke, ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadno embalažo iz papirja in kartona; odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06) stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. (3) Storitve iz prejšnjih odstavkov so v okviru opravljanja javne službe kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. 15. člen (uporabniki storitev javne službe) (1) Uporaba storitev iz prejšnjega člena tega odloka je obvezna za vse uporabnike storitev javne službe. (2) Uporabnik storitev javne službe je vsak imetnik komunalnih odpadkov, ki ima ne glede na pravni temelj: • pravico do uporabe stavbe ali dela stavbe, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb • pravico do uporabe objekta ali dela objekta, v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost; • pravico do upravljanja objekta v javni rabi, v katerem se povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. (3) Kot dokazilo, da ima imetnik odpadkov pravico do uporabe stavbe ali objekta, se šteje zlasti dokazilo o lastništvu, najemna in podjemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma upravljavca stavbe ali objekta. Povzročitelj odpadkov je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika iz prejšnjega odstavka v roku osmih (8) dni od izpolnitve predpisanih pogojev. (4) Če je imetnikov pravice do uporabe nepremičnin iz prvega odstavka tega člena več, imajo skupaj solidarno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe. (5) Če v skladu s prejšnjimi odstavki ni mogoče določiti uporabnika storitev javne službe, je uporabnik storitev javne službe lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb oziroma v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodnja dejavnost ali objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe. (6) Povzročitelji odpadkov, ki na podlagi prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javne službe po tem odloku. Zbiranje komunalnih odpadkov 16. člen (ločeno zbiranje komunalnih odpadkov) (1) Dejavnost javne službe zbiranja je zbiranje komunalnih odpadkov in njihovo oddajanje v nadaljnje ravnanje z njimi v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in predpisi, ki urejajo odpadke. (2) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov: • ločene frakcije iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov, • kosovni odpadki, • odpadki z vrtov, parkov in pokopališč, • odpadki iz tržnic, • odpadki iz čiščenja cest, • mešani komunalni odpadki, • biološko razgradljivi kuhinjski odpadki, • izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. (3) Izvajalec javne službe mora na podlagi prvega odstavka tega člena zagotoviti naslednje naloge: • zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat, • zbiranje kosovnih odpadkov v zbirnih akcijah ali na poziv uporabnika, • zbiranje komunalnih odpadkov v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah, • zbiranje odpadkov v zbirnem centru, • predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru, • izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov, • oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje, • ozaveščanje in obveščanje uporabnikov. (4) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov. (5) Imetniki odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe z odlaganjem v tipizirane in označene zabojnike ali vreče, postavljene na zbirnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih pod pogoji in na Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 748 način, ki so določeni s tem odlokom in tehničnim pravilnikom. 17. člen (prevzemanje ločeno zbranih frakcij) (1) Storitve prevzemanja ločenih frakcij obsegajo: • redno prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« • redno prevzemanje ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadno embalažo iz papirja in kartona; odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06) zbrane po sistemu »od vrat do vrat«, • redno prevzemanje bioloških odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, • redno prevzemanje ločenih frakcij (odpadne embalaže iz stekla) v zbiralnicah ločenih frakcij, • redno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah, • redno prevzemanje odpadkov v zbirnih centrih, • redno prevzemanje odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč, • redno prevzemanje odpadkov iz tržnic, • redno prevzemanje odpadkov iz čiščenja cest, • redno prevzemanje ločenih frakcij zelenega vrtnega odpada v zbirnih centrih, • redno prevzemanje izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami v zbirnih centrih, • redno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih. (2) Storitve prevzemanja nevarnih frakcij obsegajo: • redno prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij. (3) Podrobneje se obseg in vsebina storitev ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega člena določi s tehničnim pravilnikom in z letnim programom ravnanja s komunalnimi odpadki. Program za vsako naslednje leto izdela izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in ga posreduje občini v potrditev najpozneje do 15. oktobra v tekočem letu. 18. člen (biološki odpadki) (1) Biološki odpadki, ki nastaja pri povzročiteljih odpadkov, se mora zbirati ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov in od mešanih komunalnih odpadkov. (2) Za biološke odpadke je potrebno zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje pri povzročiteljih odpadkov na območju individualnih gospodinjstev in večstanovanjskih objektov. (3) Povzročitelji biološke odpadke odlagajo v vodotesni tipski zabojnik zavite v papir ali v razgradljivi vrečki. (4) Izvajalec javne službe spodbuja povzročitelje odpadkov, da lastne biološke odpadke kompostirajo v hišnem kompostniku v kolikor jim ta možnost dopušča. (5) Povzročitelji, ki se odločijo za lastno kompostiranje bioloških odpadkov morajo upoštevati minimalne zahteve za pravilno hišno kompostiranje, ki so navedeni v Prilogi 1, Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. (6) Povzročitelj svojo odločitev o hišnem kompostiranju pisno sporoči izvajalcu javne službe na podlagi vprašalnika, ki ga izvajalec javne službe posreduje povzročiteljem. (7) Storitve zbiranja, prevzemanja in ravnanja z biološkimi odpadki ter hišnega kompostiranja se podrobneje opredeli s tehničnim pravilnikom. 19. člen (zbiralnice ločenih frakcij) (1) Izvajalec javne službe v zbiralnici zbira: • odpadni papir in karton, • odpadno embalažo iz papirja in kartona, • odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06 ter • odpadno embalažo iz stekla. (2) Ne glede na prejšnji odstavek izvajalcu javne službe v zbiralnici ni treba zagotoviti ločenega zbiranja za odpadke iz prejšnjega odstavka, kadar jih zbira po sistemu od vrat do vrat. (3) Zbiralnica je namenjena za prepuščanje odpadkov vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov. (4) Zbiralnica je lahko namenjena tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem te odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe. (5) V občini mora biti ustrezno število zbiralnic, tako da je posamezna zbiralnica urejena za največ 500 prebivalcev. (6) Zbiralnice morajo biti praviloma urejene v stanovanjskih območjih, večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah, vrtcih in drugih ustanovah. (7) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti v mestih in soseskah z več večstanovanjskimi objekti zbiralnica urejena na vsakih 400 prebivalcev, če se na zbiralnici prepuščajo odpadni papir, karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona ter odpadna embalaža iz stekla. Zbiralnica mora biti urejena na vsakih 300 prebivalcev, če je opremljena tudi z zabojnikom za prepuščanje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov. 20. člen (urejanje in vzdrževanje zbiralnic ločenih frakcij) (1) Zbiralnice ločenih frakcij se uredijo na javnih površinah, ki so dostopne za transportna vozila, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Kadar bi bila lahko zaradi ureditve zbiralnice ločenih frakcij ogrožena splošna raba javne površine, občina zagotovi drugo primerno javno površino. (2) Izvajalec javne službe opremi zbiralnico ločenih frakcij z zabojniki za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Tipi in oznake zabojnikov za posamezne ločene frakcije ter označbe zbiralnic se določijo s tehničnim pravilnikom. (3) Zbiralnica mora biti postavljena tako, da zabojniki stojijo na utrjeni ali tlakovani površini. (4) Zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: • izvirni povzročitelj lahko prepusti odpadke iz prvega ostavka 19. člena na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje, • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (5) Zabojniki na zbiralnici ločenih frakcij morajo biti označeni z navedbo vrst odpadkov, katerim so namenjeni. (6) Izvajalec javne službe prazni zabojnike iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka 19. člena vsaj enkrat na 14 dni, zabojnik iz četrte alineje prvega odstavka 19. člena pa vsaj enkrat mesečno. Na podlagi Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 749 obvestila o posameznem polno naloženem zabojniku iz prve, druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka 19. člena pa tudi pogosteje. (7) Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke iz prve, druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka 19. člena stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. 21. člen (premična zbiralnica nevarnih frakcij) (1) Izvajalec javne službe v premični zbiralnici zbira: • nevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • nenevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • zelo majhno OEEO v skladu s prepisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo. (2) Premična zbiralnica je namenjena vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov. (3) V naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več, mora izvajalec javne službe zagotoviti prevzemanje odpadkov iz prvega odstavka tega člena najmanj enkrat letno. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj dvakrat v koledarskem letu. (4) Prevzem odpadkov v premični zbiralnici mora na prevzemnem mestu trajati vsaj 60 minut, pri čemer se število krajev prevzemanja določi tako, da je prepuščanje odpadkov omogočeno vsem izvirnim povzročiteljem ter odpadkov. (5) Izvajalec javne službe mora najmanj sedem dni pred ločenim zbiranjem odpadkov v premični zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izbirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo prepuščanje. 22. člen (urejanje in vzdrževanje premične zbiralnice) (1) Premična zbiralnica mora biti opremljena z zabojniki ali vrečami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov iz prvega odstavka 21. člena tega odloka. Zabojniki ali vreče pa morajo biti označene s številkami odpadkov. (2) Premična zbiralnica mora biti opremljena v skladu s predpisi, ki ureja prevoz nevarnega blaga. (3) Premična zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: • je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov in • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta premična zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (4) V premični zbiralnici mora odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. (5) Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke iz prvega odstavka prejšnjega člena stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. 23. člen (zbiranje komunalnih odpadkov) (1) Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, za prevzemanje ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) se uporabljata dva sistema: • Zbiralni sistem - povzročitelji odpadkov odpadke odlagajo v tipske zabojnike ali vreče, ki so locirane v neposredni bližini pri povzročiteljih. • Prenašalni sistem - zbirno oziroma odjemno mesto je namenjeno več povzročiteljem skupaj, ki odpadke odlagajo v skupne tipske zabojnike. (2) Sistem zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) je namenjen za: • gospodinjstva v individualnih stanovanjskih objektih, • gospodinjstva v večstanovanjskih objektih, • obrt, industrijo, poslovne prostore, javne zavode in druge osebe javnega/zasebnega prava, • pokopališča, tržnice, kulturne in športne objekte. (3) Prenašalni sistem zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) je namenjen za: • povzročitelje odpadkov na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila (npr. redko poseljena območja, počitniške hiše, delo na cestah ). 24. člen (prevzemanje komunalnih odpadkov) (1) Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06), se opravlja na prevzemnih mestih, kjer so povzročitelji dolžni po vnaprej določenem programu (urniku) prepustiti te odpadke izvajalcu javne službe v tipiziranih zabojnikih, vrečah. (2) Druge zabojnike ali vreče za prepuščanje komunalnih odpadkov, ki jih ne določa tehnični pravilnik, ni dovoljeno uporabljati. (3) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) od uporabnikov skladno z razporedom in urnikom iz tehničnega pravilnika. Urnik prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov za pogodbene uporabnike izvajalec javne službe zagotovi na podlagi pogodbe, skladno s tehničnim pravilnikom. (4) V primeru, da izvajalec javne službe ugotovi ob prevzemanju odpadkov, da povzročitelj ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju z navodili za ravnanje z odpadki, v nasprotju z 17. členom tega odloka ali tehničnim pravilnikom, ga je izvajalec dolžan na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na posode). Če povzročitelj tudi po prejemu opozorila ne upošteva navodil za ravnanje z odpadki, mu lahko izvajalec javne službe ne glede na druge določbe tega odloka zaračuna Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 750 dodatne stroške sortiranja odpadkov skladno s cenikom, o nespoštovanju pa obvesti pristojni občinski inšpekcijski organ. 25. člen (velikost in število obveznih zabojnikov za odpadke) (1) Velikost in število obveznih zabojnikov ali vreč za posamezne uporabnike odpadkov določi izvajalec javne službe tako, da stimulira ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Glede na pogostost prevzemanja odpadkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena se število obveznih zabojnikov in njihova velikost določi z upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov in števila povzročiteljev odpadkov skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom. (2) Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06), določijo skupni zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec javne službe skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom. (3) Če izvajalec ugotovi, da količina prepuščenih odpadkov pri povzročiteljih odpadkov na območju večstanovanjskih objektov redno presega prostornino zabojnikov za odpadke, določi ustrezno povečanje prostornine zabojnika izvajalec javne službe. Dodatne zabojnike z oznako izvajalca za mešane komunalne odpadke, biološke odpadke, ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) zagotovi izvajalec javne službe. (4) Če izvajalec ugotovi, da količina prepuščenih odpadkov pri povzročitelju odpadkov na območju individualnih gospodinjstev redno presega prostornino zabojnikov ali predpisanih vrečk za mešane komunalne odpadke, biološke odpadke, ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06), lahko določi ustrezno povečanje prostornine zabojnika oziroma si je povzročitelj dolžan zagotoviti dodatne predpisane vreče z oznako izvajalca za ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06). 26. člen (zbirno mesto) (1) V času do predvidenega prevzema komunalnih odpadkov se odpadki zbirajo v vrečah ali zabojnikih, ki so nameščeni na zasebnih površinah, ob večstanovanjskih objektih (npr. blokovskih naseljih) na pripadajočem zemljišču k stavbi. Povzročitelji morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice. (2) Za vzdrževanje, urejenost in čistočo zbirnih mest na zasebnih površinah, ob večstanovanjskih objektih na pripadajočih zemljiščih k stavbi, skrbijo povzročitelji odpadkov ali zanje upravljavci večstanovanjskih objektov. (3) Povzročitelj mora pred predvidenim časom prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) zagotoviti, da zaprt zabojnik ali vreče prestavi z zbirnega mesta na prevzemno mesto ob transportni poti, po prevzemu odpadkov pa prazne zabojnike takoj vrne na zbirno mesto. (4) Če s tem soglaša izvajalec javne službe, so lahko zbirna mesta hkrati tudi prevzemna mesta, če s tem ni motena uporaba javne površine. 27. člen (prevzemna mesta in transportne poti) (1) Prevzemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalec javne službe redno prevzema odpadke. Prevzemno mesto določi izvajalec javne službe praviloma ob robu pločnika, magistralne, regionalne, lokalne in krajevne ceste. Če povzročitelj ne soglaša z lokacijo prevzemnega mesta, določi prevzemno mesto na predlog katere koli stranke pristojni organ občinske uprave. (2) Ob določanju lokacij za zbirna in prevzemna mesta je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno-varnostne predpise. Zbirna in prevzemna mesta ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. (3) Prevzemno mesto je lahko oddaljeno največ tri (3) metre metrov od roba prometne/transportne poti smetarskega vozila. Prometne/transportne poti smetarskih vozil, usklajene s cestno prometnimi predpisi in tehničnimi lastnostmi vozil, so opredeljene v tehničnem pravilniku. (4) Prevzemno mesto je lahko tudi hkrati zbirno mesto, v kolikor se prevzemno mesto nahaja na površini v zasebni lasti, ob večstanovanjskih objektih pa na pripadajočem zemljišču k stavbi. 28. člen (relacija zbirno - prevzemno mesto) Povsod kjer je možno, mora biti zbirno in prevzemno mesto na istem prostoru. Kjer to ni možno, so povzročitelji komunalnih odpadkov dolžni dostaviti tipizirane zabojnike ali posebne plastične vrečke s komunalnimi odpadki na prevzemno mesto do šeste ure zjutraj na dan odvoza. 29. člen (načrtovanje zbirnih/prevzemnih mest) Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij poleg splošnih normativov in standardov upoštevati tudi določbe tega odloka, ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca. 30. člen (začasna prevzemna mesta) (1) Če je zaradi del na dovozih k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za smetarska vozila, mora povzročitelj začasne ovire v soglasju z izvajalcem javne službe na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu. (2) V tem primeru je izvajalec javne službe dolžan obvestiti povzročitelje odpadkov o spremenjenem prevzemnem mestu. 31. člen (vzdrževanje reda in čistoče na zbirnih/prevzemnih mestih) (1) Zbirna in prevzemna mesta so dolžni vzdrževati povzročitelji odpadkov, ki morajo skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do odjemnih mest. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 751 (2) Izvajalec javne službe je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma odpeljati posebne plastične vrečke tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, ne onesnaži okolice ter ne poškoduje zabojnikov za odpadke in okolice, kjer se opravlja dejavnost. V primeru, da izvajalec onesnaži zbirno/prevzemno mesto, ga je dolžan tudi očistiti. (3) Povzročitelji odpadkov so tudi v zimskem času dolžni poskrbeti za nemoten dostop izvajalca do prevzemnih mest. Povzročitelji so dožni storiti, kar je v njihovi moči, da so pokrovi zabojnikov zaprti ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu. 32. člen (skupna zbirna/prevzemna mesta) Za povzročitelje odpadkov na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec v dogovoru s povzročitelji odpadkov določi skupna zbirna in prevzemna mesta ter način zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06). Če so navedena zbirna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena. 33. člen (zbirni center) (1) V zbirnem centru izvajalec javne službe v okviru obratovalnega časa zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih za naslednje frakcije: • nevarne komunalne odpadke iz priloge 2 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • nenevarne komunalne odpadke iz priloge 2 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • OEEO v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, • kosovne odpadke, • izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami, • zemlja, kamenje, gradbeni odpadki (manjše količine) in, • manjše količine odpadkov, ki vsebujejo trdno vezan azbest, v skladu z veljavnimi predpisi in proti plačilu stroškov končne oskrbe po veljavnem ceniku izvajalca. (2) V zbirnem centru lahko prepustijo odpadke vsi, ki imajo status uporabnika, skladno z 15. členom tega odloka, kar dokazujejo s potrdilom (položnico) o plačilu storitve. (3) Pogoji prepuščanja odpadkov na zbirnih centrih so določeni v tehničnem pravilniku. 34. člen (ureditev in vzdrževanje zbirnega centra) (1) Zbirni center mora biti kot infrastruktura lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, vpisan v kataster gospodarske infrastrukture v skladu s predpisi o urejanju prostora. (2) Zbirni center upravlja izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. (3) Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da: • uporabnik lahko prepusti odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje in • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažuje okolje v zbirnem centru ali njegovi okolici ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (4) V zbirnem centru mora nevarne komunalne in kosovne odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. (5) Izvajalec javne službe mora stehtati vse odpadke, ki jih prevzame v zbirnem centru, in vse odpadke, ki jih odda v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. (6) Izvajalec javne službe mora v zbirnem centru omogočiti izvajalcu priprave za ponovno uporabo, da vsaj iz prevzetega odpadnega tekstila, oblačil in kosovnih odpadkov izloči odpadke, primerne za pripravo za ponovno uporabo, in mu jih oddati. 35. člen (prevzemanje kosovnih odpadkov) (1) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe v vsakem naselju kosovne odpadke prevzeti najmanj dvakrat v koledarskem letu z zbiralno akcijo na za to določenih prevzemnih mestih ali najmanj enkrat v koledarskem letu od uporabnika na njegov poziv. (2) Zbiranje kosovnih odpadkov je namenjeno vsem izvirnim povzročiteljem teh odpadkov. (3) Izvajalec javne službe mora v primeru zbiralne akcije iz prvega odstavka tega člena najmanj 14 dni pred zbiranjem kosovnih odpadkov na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izvirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis kosovnih odpadkov, ki jih lahko uporabniki prepustijo kot kosovne odpadke, in navodila za njihovo prepuščanje. (4) Prevzemanje kosovnih odpadkov od uporabnikov »na poziv« več kot enkrat letno ni redna storitev prevzemanja komunalnih odpadkov in se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe. (5) Izvajalec ni dolžan brezplačno prevzemati kosovnih odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov. Storitev se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe. 36. člen (javne prireditve in čistilne akcije) (1) Izvajalec javne službe mora za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 1.000 udeležencev, na kraju prireditve zagotoviti zabojnike za: • ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla), • mešane komunalne odpadke ter • biološke odpadke. (2) Stroške ravnanja z odpadki, nastalimi na javni prireditvi, vključno z najemom, postavitvijo in uporabo zabojnikov ali vreč iz prejšnjega ostavka, nosi organizator javne prireditve. (3) Velikost in število posod, zabojnikov ali vrečk se določi glede na število udeležencev javne prireditve. Kriterije določi izvajalec v tehničnem pravilniku. (4) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu in z njim skleniti ustrezen dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokrivanja stroškov obdelave in odstranjevanja. Odpadke je obvezno zbirati ločeno, skladno s tem odlokom. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 752 (5) Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi oziroma čistilni akciji najmanj štirinajst dni pred datumom izvedbe prireditve. (6) Organizator javne prireditve ali čistilne akcije mora zbrane odpadke predati izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe odpadke iz prvega odstavka tega člena prevzame na mestu javne prireditve. 37. člen (ukrepanje v primeru nepravilno odloženih odpadkov) (1) Če so na zemljišču v lasti občine ali države nezakonito odloženi komunalni odpadki, odredi občinska inšpekcija izvajalcu javne službe njihovo odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki na račun lastnika zemljišča, v primeru, da izvaja posest nad zemljiščem druga oseba, pa na račun osebe, ki izvaja posest. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. (2) Če policija ali inšpekcija odkrije povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, ima občina ali država pravico in dolžnost od njega izterjati vračilo stroškov iz prejšnjega odstavka. (3) Če so odpadki nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava, odredi odstranitev komunalnih odpadkov občinska inšpekcija lastniku ali drugemu posestniku zemljišča. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. 38. člen (prevzemanje komunalnih odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov) (1) Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov poteka skladno s področno zakonodajo, z določili tega odloka, s tehničnim pravilnikom in pogodbo s posameznim uporabnikom, glede na značilnosti in potrebe dejavnosti, ki jo uporabnik izvaja. Predajanje mešanih komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe je obvezno. (2) Minimalni obseg storitve, za katero je izvajalec dolžan nuditi storitve, uporabnik pa je dolžan plačati zanje, je določen z merili iz tehničnega pravilnika. (3) Način in pogostost prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov uporabnik in izvajalec opredelita v pogodbi glede na kategorijo, v katero se uvršča uporabnik, skladno z merili iz tehničnega pravilnika. (4) Uporabnik iz dejavnosti je zavezan v celoti spoštovati določila tega odloka. (5) Za prevzemanje ločeno zbranih frakcij odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov, ki niso komunalni odpadki, se uporabnik in izvajalec lahko dogovorita s pogodbo. Uporabnik plačuje stroške na podlagi cenika izvajalca, ki ga sprejme pristojni organ izvajalca. (6) V primeru, da uporabnik iz dejavnosti ne predaja ločeno zbrane frakcije odpadkov izvajalcu javne službe, mora zagotoviti predpisano ravnanje s posameznimi vrstami frakcij. Obdelava komunalnih odpadkov 39. člen (obdelava mešanih komunalnih odpadkov) V okviru javne službe po tem odloku se zagotavljajo storitve obdelave mešanih komunalnih odpadkov v skladu s vsakokratnimi predpisi, ki urejajo ravnanje z mešanimi komunalnimi odpadki. 40. člen (razvrščanje komunalnih odpadkov) V okviru javne službe se z izvornim razvrščanjem komunalnih odpadkov zagotavlja predhodno ločevanje komunalnih odpadkov na osnovne frakcije: • ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla), • biološke odpadke, • kosovne odpadke, • nevarne odpadke. 41. člen (tehtanje komunalnih odpadkov) V okviru javne službe obdelave odpadkov se zagotavljajo storitve tehtanja za vse dostavljene odpadke iz območja občine ob prevzemu in ob oddaji obdelanih odpadkov različnim prevzemnikom v skladu s predpisi oziroma ob prenosu ostanka po obdelavi na odlagališče. Odlaganje ostankov predelave komunalnih odpadkov 42. člen (odlaganje ostankov predelave komunalnih odpadkov) (1) Odpadke je dovoljeno odlagati samo na odlagališčih v skladu z določili predpisa, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih. (2) Odlagati je dovoljeno samo obdelane odpadke. (3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je brez predhodne obdelave dovoljeno odlagati inertne odpadke, kadar njihova obdelava tehnično ni izvedljiva, ali druge odpadke, če njihova obdelava, s katero se zmanjša količina ali nevarnosti za človekovo zdravje ali okolje, ne prispeva k namenu, da se v celotnem obdobju trajanja odlagališča zmanjšajo učinki škodljivih vplivov na okolje, zlasti zaradi vplivov onesnaževanja z emisijami snovi v površinske vode, podzemne vode, tla in zrak, in v zvezi z globalnim onesnaženjem okolja zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in preprečijo tveganja za zdravje ljudi. (4) Za obdelane mešane komunalne odpadke se štejejo mešani komunalni odpadki, ki so bili obdelani s postopkom mehansko-biološke obdelave odpadkov (po postopkih z oznakama D8 in D9), pred odlaganjem na odlagališču v skladu z Uredbo o odlagališčih odpadkov. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE 43. člen (splošne obveznosti izvajalca javne službe) (1) Izvajalec javne službe mora pri opravljanju javne službe zagotoviti: • nabavo in vzdrževanje opreme iz 52. člena tega odloka, • redno higiensko vzdrževanje opreme iz prejšnje alineje, vključno z rednim razkuževanjem in pranjem, • urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema zbiralnic in zbirnih centrov, • zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih skladno s predpisi, ki urejajo ravnanja z odpadki, • evidentiranje števila prevzemov posod za vsako posamezno prevzemno mesto po posameznem imetniku odpadkov, • druge pogoje obratovanja v skladu s tem odlokom in predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 753 (2) Izvajalec javne službe mora z odpadki ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in se ne škodi okolju, ter da ravnanje zlasti: • ne predstavlja tveganja za vode, zrak, tla, rastline in živali, • ne povzroča čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami, • ne povzroča škodljivih vplivov na območje, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, ali predpisi, ki urejajo varovanje virov pitne vode in • ne predstavlja škodljivih vplivov na krajino ali območja, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki ureja varstvo kulturne dediščine. 44. člen (register zbirnih mest, prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij) (1) Izvajalec gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov vodi, v obliki elektronske baze podatkov, register zbirnih in prevzemnih mest za vse uporabnike, register zbiralnic ločenih frakcij in register zbirnih centrov. Podrobnejše bo vsebina posameznih registrov opredeljena v tehničnem pravilniku. (2) Izvajalec javne službe mora podatke iz prvega odstavka tega člena redno, najmanj pa enkrat letno ažurirati. (3) Občinski organ pristojen za izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki, mora na poziv izvajalca gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki, po pridobitvi podatkov iz uradnih evidenc (ECRP-ja) posredovati le tiste podatke, ki so nujno potrebni za izvajanje predmetne gospodarske javne službe. 45. člen (javna obvestila) (1) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike obveščati o pravilnem ločevanju odpadkov in nujnosti ločevanja odpadkov na izvoru. Oblike obveščanja so naslednje: • navodila za ločevanje odpadkov z brošurami in na spletni strani izvajalca javne službe, • obvestila in navodila o načinih prepuščanja odpadkov, lahko tudi s praktičnimi prikazi pri uporabnikih, • ozaveščevalne aktivnosti v šolah in vrtcih. (2) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike na svojih spletnih straneh in najmanj enkrat letno na krajevno običajen način obveščati o: • lokacijah zbirnih centrov in terminih, v katerih je prepuščati odpadke, • vrstah odpadkov, ki se prepuščajo po sistemu »od vrat do vrat«, v zbiralnicah, premičnih zbiralnicah in zbirnih centrih, • vrstah odpadkov, ki se prepuščajo kot kosovni odpadki, • prepuščanju OEEO v skladu s predpisom, ki ureja odpadno električno in elektronsko opremo, • prevzemanju odpadkov s premično zbiralnico, • drugih pogojih za prevzem komunalnih odpadkov. (3) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora povzročitelje bioloških odpadkov na območju, za katerega uredi prevzemanje bioloških odpadkov, vsakih šest (6) mesecev z javnim naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o: • namenih in ciljih izvajanja predpisanega ravnanja s kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstev in zelenim vrtnim odpadom, • prepovedi mešanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki, • varni in za okolje neškodljivi hrambi kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada, • možnostih hišnega kompostiranja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada v hišnem kompostniku, • minimalnih zahtevah za pravilno hišno kompostiranje, • načinu prepuščanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada izvajalcu javne službe, • drugih pogojih za prepuščanje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada in • o nadaljnjem ravnanju z zbranimi kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstva in zelenim vrtnim odpadom. 46. člen (redno obveščanje o pravilnem ravnanju z odpadki) (1) Izvajalec javne službe mora z informacijami na svojih spletnih straneh uporabnike seznanjati z: • ločenim zbiranjem odpadkov v skladu z Uredbo o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, zlasti o ciljih, prednostih in koristih takega načina zbiranja, • hrambo nevarnih in nenevarnih frakcij na način, da ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje, pred njegovim prepuščanjem, • pravilnim prepuščanjem odpadkov v zbiralnicah, premični zbiralnici in zbirnem centru, • načinom prepuščanja tistih odpadkov, za katere je zbiranje s posebnim predpisom urejeno na poseben način, in • tem, da se nenevarni komunalni odpadki, ki so onesnaženi z nevarnimi odpadki ali snovmi, prepuščajo kot nevarni komunalni odpadki. (2) Izvajalec javne službe mora povzročitelje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati o: • prepovedi mešanja bioloških odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki, • izločanju vseh bioloških odpadkov iz komunalnih odpadkov in njihovem obveznem prepuščanju izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali o možnosti lastne predelave v kompost v hišnih kompostnikih, • varni in za okolje neškodljivi hrambi bioloških odpadkov pred prepustitvijo izvajalcu javne službe. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV JAVNE SLUŽBE 47. člen (pravice uporabnikov) (1) Uporabniki imajo pravico: • do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine po posameznih kategorijah uporabnikov, • do uporabe skupnega zabojnika za mešane komunalne odpadke, • do uskladitve velikosti ali števila zabojnikov skladno s predvideno frekvenco odvoza in volumnom Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 754 zabojnika pri imetniku odpadkov, vendar ne več kot enkrat letno. (2) Izvajalec javne službe odobri zmanjšanje velikosti in/ali števila zabojnikov za mešane komunalne odpadke na podlagi zahteve uporabnika iz 3. alineje prejšnjega odstavka pod pogojem, da: • nova zahtevana prostornina zabojnikov ni manjša od določene najmanjše prostornine standardnih velikosti zabojnikov za mešane komunalne odpadke, določene na podlagi tehničnega pravilnika, • ugotovi, da so se v obdobju zadnjih šestih mesecev komunalni odpadki prepuščali na prevzemnem mestu te stavbe v zaprtih in ne popolnoma polnih zabojnikih. (3) Pritožbeni (reklamacijski) postopek, ki se nanaša na pravice uporabnikov po tem odloku, je opredeljen v tehničnem pravilniku. 48. člen (obveznosti uporabnikov) Uporabniki imajo obveznost: • obvestiti izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe najkasneje v osmih (8) dneh po nastanku spremembe, • redno prepuščati komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami javne službe, • zagotoviti, da so posode ali zabojniki in vreče na dan prevzema nameščeni na prevzemnem mestu, • zagotoviti, da so pokrovi posod ali zabojnikov na prevzemnih mestih zaprti, • vzdrževati čistočo na prevzemnih mestih, razen kadar izvajalec javne službe onesnaži prevzemno mesto, • zagotoviti izvajalcu javne službe neoviran dostop do prevzemnega mesta, • uporabljati storitve izvajalca javne službe v skladu z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki. 49. člen (prepovedi) (1) Povzročiteljem oziroma imetnikom odpadkov je prepovedano: • prepuščati posamezne ločene frakcije in mešane komunalne odpadke v zabojnike ali vrečke za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom, • mešati nevarne frakcije z ločeno zbranimi frakcijami ali mešanimi komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj, • mešati kosovne odpadke z mešanimi komunalnimi odpadki in s preostalimi vrstami odpadkov, • postavljati zabojnike za mešane komunalne odpadke, ločene frakcije ((odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06), biološke odpadke na javno površino, • prepuščati odpadne prenosne baterije in akumulatorje kot mešani komunalni odpadek, • prepuščati odpadno električno in elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek, • sežigati in/ali odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov, • nameščati posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta, • odlagati odpadke ob zabojnikih, • odlaganje pepela, toplih ogorkov, zdravstvenih odpadkov, gradbenega materiala in kamenja ter odpadkov v tekočem stanju v zabojnike za mešane komunalne odpadke ali ločeno zbrane frakcije, • prepuščati odpadke v vrečah, ki nimajo oznake izvajalca in niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov na območju občine, • prepuščati kuhinjske biološko razgradljive vrečke na prevzemnem mestu izven namenske posode, • prepuščati in odlagati kosovne odpadke zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnicah ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom, • prepuščati in odlagati zeleni vrtni odpad zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnicah ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom, • brskanje po zabojnikih ter razmetavanje odpadkov, • pisati na posode ali zabojnike ter lepiti plakate nanje, • opustiti uporabo storitev javne službe, • ravnati s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki. (2) Sežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov je prepovedano. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE 50. člen (viri financiranja storitev javne službe) Viri financiranja storitev javne službe so: • plačila uporabnikov za storitev javne službe, • sredstev od prodaje ločenih frakcij, • drugi viri, določeni s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetem predpisu, • občinski proračun v delu, ki se nanaša na morebitno subvencioniranje javne službe. 51. člen (viri financiranja javne infrastrukture) Viri financiranja infrastrukture so sredstva: • iz plačil uporabnikov storitev javne službe, • iz proračuna občine, • iz dotacij, donacij in subvencij, • iz kratkoročnega in dolgoročnega kreditiranja, • iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN OPREME, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 52. člen (infrastruktura lokalnega pomena v lasti občine) (1) Gospodarsko javno infrastrukturo lokalnega pomena, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti občine sestavljajo: • zemljišča in objekti zbiralnic, • zemljišča in objekti zbirnih centrov, • zemljišča in objekti prevzemnih mest na javnih površinah, • zemljišča in objekti za obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov, • zemljišča in objekti za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 755 • druga oprema in delovni stroji za izvajanje gospodarske javne službe. (2) Objekte iz prve, druge in tretje alineje tega člena lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo, z njimi pa upravlja izključno izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. (3) Objekte iz tretje, pete in šeste alineje tega člena lahko upravlja le izvajalec javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. (4) Uporaba objektov in naprav iz tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer se izvaja dejavnost javne službe. 53. člen (oprema izvajalca javne službe) Opremo, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti izvajalca javne službe, sestavljajo: • vozila za prevoz vseh vrst odpadkov (specializirana tovorna vozila), • delovni stroji, • premične zbiralnice nevarnih frakcij, • posode in zabojniki za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločeno zbranih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) po metodi »od vrat do vrat« in ločeno zbranih frakcij (odpadna embalaža iz stekla) v zbiralnicah ločenih frakcij, • tipske namenske vreče za zbiranje ločeno zbranih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06), • vozila in naprave za pranje in vzdrževanje posod in zabojnikov, • druge premične in nepremične stvari, namenjene izvajanju storitev javne službe. NAČIN OBRAČUNAVANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE 54. člen (oblikovanje cen) (1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. (2) Povzročitelji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih (8) dni od nastanka spremembe. (3) Na območju večstanovanjskih objektov se storitve uporabnikom zaračunavajo glede na prostornino zabojnika za mešane komunalne odpadke in pogostost odvoza zabojnika. Obračun storitev se med gospodinjstva porazdeli tako, da se skupni stroški porazdelijo po gospodinjstvih glede na število članov v posameznem gospodinjstvu, v odvisnosti od vseh stanovalcev v večstanovanjskem objektu. Enak sistem obračunavanja storitev na območju večstanovanjskih objektov se uporablja tudi za obračunavanje biološko-razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada. (4) Za posamezno počitniško hišo, vikend, prazno stanovanje ali poslovno enoto, kjer ni stalno prijavljenih stanovalcev in ni v stalni uporabi, se za porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki upošteva ena tretjina najmanjše velikosti zabojnika (80 litrov) in najmanjša pogostost odvoza, ki ureja opravljanje javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. (5) Način obračunavanja storitev javne službe bo podrobneje opredelil Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Cirkulane. NADZOR 55. člen (nadzorni organ) (1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajajo pristojni občinski inšpekcijski organ in uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi skladno s predpisi. (2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. (3) Pristojni občinski inšpekcijski organ ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE 56. člen (javna pooblastila izvajalca javne službe) (1) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe odloča o pravicah in obveznostih uporabnikov določenih s tem odlokom. (2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka. KAZENSKE DOLOČBE 57. člen (prekrški uporabnikov) (1) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: • v roku ne obvesti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika (tretji odstavek 15. člena), • na zahtevo izvajalca javne službe ne nabavi ali vzdržuje posode ali zabojnika (tretji in četrti odstavek 25. člena), • ne zagotovi zbiranja odpadkov na zbirnem mestu tako, da se prepreči nastanek emisij vonjav in onesnaževanje okolice (prvi odstavek 26. člena), • ne odstrani prazne posode ali zabojnika iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov (tretji odstavek 26. člena), • če organizator prireditve ne obvesti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj štirinajst (14) dni pred datumom izvedbe prireditve (peti odstavek 36. člena), • če redno ne prepušča komunalnih odpadkov in jih ne ločuje v skladu z zagotovljenimi storitvami javne službe (druga alineja 48. člena), • ne zagotovi neoviranega dostopa izvajalcu javne službe do prevzemnega mesta (šesta alineja 48. člena), • prepušča posamezne ločene frakcije in mešane komunalne odpadke v zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom (prva alineja 49. člena), • meša nevarne frakcije z ločeno zbranimi frakcijami ali mešanimi komunalnimi odpadki ali meša Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 756 posamezne nevarne frakcije med seboj (druga alineja 49. člena), • meša kosovne odpadke z mešanimi komunalnimi odpadki in s preostalimi vrstami odpadkov (tretja alineja 49. člena), • postavlja zabojnike za mešane komunalne odpadke, ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla), biološke odpadke na javno površino (četrta alineja 49. člena), • prepušča odpadne prenosne baterije ali akumulatorje kot mešani komunalni odpadek (peta alineja 49. člena), • prepušča odpadno električno ali elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek (šesta alineja 49. člena), • sežiga ali odlaga odpadke v objektih in ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov (sedma alineja 49. člena), • namešča posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega mesta (osma alineja 49. člena), • odlaga odpadke ob zabojnikih (deveta alineja 49. člena), • odlaga pepel, tople ogorke, zdravstvene odpadke, gradbeni material in kamenje, odpadke v tekočem stanju v zabojnike za mešane komunalne odpadke ali ločeno zbrane frakcije (deseta alineja 49. člena), • prepušča odpadke v vrečah, ki nimajo oznake izvajalca in niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov na območju občine (enajsta alineja 49. člena), • prepušča kuhinjske biološko razgradljive vrečke na prevzemnem mestu izven namenske posode (dvanajsta alineja 49. člena), • prepušča in odlaga kosovne odpadke zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnici ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom (trinajsta alineja 49. člena), • prepušča in odlaga zeleni vrtni odpad zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnici ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom (štirinajsta alineja 49. člena), • brska po zabojnikih ter razmetava odpadke (petnajsta alineja 49. člena), • piše na posode ali zabojnike ter lepi plakate nanje (šestnajsta alineja 49. člena), • opusti uporabo storitev javne službe (sedemnajsta alineja 49. člena), • ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki (osemnajsta alineja 49. člena), • ne obvesti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih dni od nastanka spremembe (drugi odstavek 54. člena). (2) Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika. (3) Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 58. člen (rok za pripravo pravilnikov po tem odloku) Izvajalec javne službe in občinska uprava najkasneje v roku šestdeset (60) dni od uveljavitve tega odloka pripravita Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Cirkulane in Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Cirkulane in ju na predlog župana predložita v sprejem občinskemu svetu. 59. člen (rok za zagotavljanje storitev po tem odloku) Izvajalec javne službe je dolžan v roku enega leta od sprejema tega odloka uvesti vse spremembe v organizaciji zagotavljanja storitev izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb, ki še niso bile uvedene. 60. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 12/12 in 19/15). 61. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007- 18/2018 Datum: 16.4.2018 Občina Cirkulane Janez Jurgec, župan 271. Sklep o začetku postopka priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Cirkulane, druge spremembe in dopolnitve Na podlagi 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09 , 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 -ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13-skl. US, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 - ZUreP-2 ) ter na podlagi 29. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17) je župan Občine Cirkulane dne 29. 3. 2018 sprejel SKLEP O ZAČETKU POSTOPKA PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE CIRKULANE, DRUGE SPREMEMBE IN DOPOLNITVE 1. Začetek postopka S tem sklepom se začne postopek priprave drugih sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Občine Cirkulane, sprejetega z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/14, v nadaljnjem besedilu: OPN). 2. Ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev OPN V mesecu juniju 2014 je začel veljati Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Cirkulane, s katerim je začel veljati nov prostorski akt občine, to je občinski prostorski načrt. Z OPN je bila na območju gospodarske cone Dolane izvedena širitev gospodarske cone proti jugu (EUP D004). V letu 2018 je predviden sprejem OPPN za Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 757 to območje, s katerim je omogočena pozidava za potrebe gospodarskih dejavnosti. Zaradi hitre zapolnitve nove gospodarske cone in še vedno velikega povpraševanja po komunalno opremljenih zemljiščih za potrebe gospodarskih dejavnosti, bo občina izvedla dodatno spremembo OPN - širitev gospodarske cone, s katero se bo lahko odgovorilo na potrebe gospodarstva. Ureditev območja je strateškega pomena za občino, saj s temi ukrepi pripomore k razvoju gospodarstva na območju občine Cirkulane. 3. Območje sprememb in dopolnitev OPN Spremembe in dopolnitve OPN Občine Cirkulane (v nadaljevanju: SD2 OPN) se pripravi za zemljišče, ki obsega naslednje parcelne številke: 174/1 (del), 210/6 (del) in 226/1, vse k.o. Dolane. Območje je veliko 0,82 ha. Obsega kmetijska zemljišča med obstoječo gospodarsko cono na severu, potokom Bela na zahodu in regionalno cesto R3-692 Borl - Cirkulane — Meje. 4. Predmet načrtovanja in vrsta postopka SD2 OPN se izvedejo v rednem postopku priprave prostorskega akta, kot je predpisan v Zakonu o prostorskem načrtovanju v členih od 46 do 52. Predmet načrtovanja sprememb in dopolnitev OPN je sprememba namenske rabe prostora za območje navedeno v 3. točki tega sklepa ter določitev prostorskih izvedbenih pogojev na nivoju podrobnosti OPPN, s katerimi bodo določeni pogoji za pozidavo območja. S spremembo bo območje namenjeno gradnji gospodarske cone, v njej bo možno graditi objekte, ki so namenjeni obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim. Objekti bodo postavljeni pravokotno na načrtovane nove interne ceste, pred njimi se uredijo parkirne in manipulativne površine kot nadaljevanje ureditve v območju EUP DO04. S spremembo OPN bo podrobno definirana pozidava oziroma raba posameznih mikrolokacij območja obdelave, pa tudi velikost in medsebojna razmerja novih zemljiških parcel. V sklopu ureditve gospodarske javne infrastrukture se izvedejo vsi predpisani komunalni in energetski vodi ter naprave, v skladu s pridobljenimi mnenji nosilcev urejanja prostora. Pri načrtovanju komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati že izdelano dokumentacijo komunalnega opremljanja za širše območje poslovne cone. Dostop in dovoz na območje SD2 OPN je prednostno -v kolikor bo izvedljivo s prilagoditvijo ureditve predvidene v »OPPN za enoto urejanja prostora DO04 Dolane -gospodarska cona južno od proizvodnega območja« -predviden iz EUP DO04, v kolikor pa to ne bo izvedljivo, se predvidi dostop in dovoz iz obstoječe regionalne ceste R3-692 Borl - Cirkulane — Meje, ki poteka na SV strani območja. Potek notranjih cest po območju obdelave, kot tudi morebitne dodatne prometne navezave, bo podal SD2 OPN. Rešitve v SD2 OPN bodo izhajale iz potrjenih strokovnih podlag, ki se bodo izdelale tekom postopka priprave akta. SD2 OPN lahko predvidi tudi izgradnjo potrebne javne gospodarske infrastrukture izven območja obdelave. Območje morebitnih prestavitev, novogradenj oziroma rekonstrukcij javne gospodarske infrastrukture sme obsegati vse tiste površine oziroma zemljišča izven območja podrobnega načrta, ki so minimalno zahtevana za potrebne navezave. 5. Način pridobitve strokovnih rešitev Strokovne rešitve se pripravi v skladu z določili Zakona o prostorskem načrtovanju in določili Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij. Pri pripravi strokovnih rešitev je potrebno izhajati iz prikaza stanja prostora, usmeritev iz državnega strateškega prostorskega načrta, splošnih smernic državnih nosilcev urejanja prostora, razvojnih programov, razvojnih potreb občine, razvojnih potreb nosilcev urejanja prostora ter izraženih razvojnih potreb drugih oseb. Če se pri pripravi strokovnih rešitev ugotovi, da je potrebno izdelati strokovne podlage, se le-te izdela v skladu z veljavnimi predpisi. Izdelovalec SD2 OPN pridobi geodetski načrt območja urejanja, ki je izdelan skladno s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04 in 33/07-ZPNačrt). Pri pripravi osnutka se upoštevajo prikaz stanja prostora, obstoječe omejitve v prostoru, izražene investicijske namere ter tudi morebitne že pridobljene smernice in/ali priporočila nosilcev urejanja prostora. Potrebne strokovne podlage in strokovno rešitev izdela načrtovalec z upoštevanjem veljavnih predpisov, ki določajo vsebino, obliko in način priprave podrobnega načrta. 6. Roki za pripravo sprememb in dopolnitev OPN in posameznih faz V postopku SD2 OPN so predvideni naslednji roki: • sklep župana o začetku postopka: marec 2018, • objava sklepa o začetku postopka v uradnem glasilu (Uradnem glasilu slovenskih občin) in v svetovnem spletu (http://www.cirkulane.si); objavljen sklep se pošlje ministrstvu, pristojnemu za prostor, in sosednjim občinam: april 2018, • priprava osnutka sprememb in dopolnitev OPN: 30 dni po prejetih potrebnih podatkih za izdelavo osnutka na nivoju podrobnosti OPPN (geodetski načrt, zasnova) • posredovanje osnutka sprememb in dopolnitev OPN v preveritev ministrstvu, pristojnemu za prostor: ministrstvo v sedmih dneh preveri digitalno gradivo, če omogoča neposredno uporabo pri pripravi mnenj (ugotovitev pomanjkljivosti pomeni podaljšanje časa do objave digitalnega gradiva na spletnem strežniku ministrstva), • pridobitev prvih mnenj nosilcev urejanja prostora in sporočila ministrstva, pristojnega za varstvo okolja, ali je potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO): 40 dni po prejemu obvestila ministrstva, pristojnega za prostor, da je digitalno gradivo osnutka sprememb in dopolnitev OPN objavljeno na spletnem strežniku ministrstva, • izdelava dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN: 30 dni po prejemu vseh prvih mnenj, • morebitno usklajevanje prvih mnenj, če zaradi prvih mnenj ni mogoče pripraviti dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN: 25 dni (v kolikor ministrstvo, pristojno za prostor, zagotovi usklajevanje med občino in nosilci urejanja prostora v roku 15 dni od prejema obvestila o potrebnosti usklajevanja, sicer se rok ustrezno podaljša), • izdelava okoljskega poročila za dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev OPN, če je zahtevan postopek celovite presoje vplivov na okolje: 45 dni po izdelavi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN, • posredovanje okoljskega poročila in dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN ministrstvu, pristojnemu za prostor, da gradivo objavi na spletnem strežniku ministrstva: 7 dni za pridobitev obvestila o objavi gradiva na strežniku, Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 758 • preveritev ustreznosti okoljskega poročila na ministrstvu, pristojnem za varstvo okolja, če je zahtevan postopek celovite presoje vplivov na okolje: rok 30 dni za izdajo obvestila, ali je okoljsko poročilo ustrezno, sicer se šteje, da je okoljsko poročilo ustrezno (morebitni popravki in dopolnitve podaljšajo čas do naslednje faze, to je do javne razgrnitve), • javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi: objava javnega naznanila najmanj 7 dni pred začetkom javne razgrnitve, • javna razgrnitev in javna obravnava dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN ter okoljskega poročila (okoljsko poročilo je potrebno v primeru, ko je zahtevan postopek CPVO): 30 dni, • priprava stališč do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve: 20 dni po zaključku javne razgrnitve, • obravnava in sprejem stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve: 30 dni, • objava stališč do pripomb in predlogov na krajevno običajen način in v svetovnem spletu: 7 dni po sprejemu stališč, • priprava predloga sprememb in dopolnitev OPN na podlagi stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve: 30 dni po sprejemu stališč, • posredovanje predloga sprememb in dopolnitev OPN v preveritev ministrstvu, pristojnemu za prostor: ministrstvo v sedmih dneh preveri digitalno gradivo, če omogoča neposredno uporabo pri pripravi mnenj (ugotovitev pomanjkljivosti pomeni podaljšanje časa do objave digitalnega gradiva na spletnem strežniku ministrstva), • pridobitev drugih mnenj nosilcev urejanja prostora in odločbe ministrstva, pristojnega za varstvo okolja, o sprejemljivosti vplivov izvedbe sprememb in dopolnitev OPN na okolje (če je potrebno izvesti postopek CPVO): 40 dni po prejemu obvestila ministrstva, pristojnega za prostor, da je digitalno gradivo predloga sprememb in dopolnitev OPN objavljeno na spletnem strežniku ministrstva, • priprava usklajenega predloga OPN: 30 dni, • sprejem usklajenega predloga sprememb in dopolnitev OPN na občinskem svetu: 30 dni, • objava odloka v uradnem glasilu (Uradnem glasilu slovenskih občin). 7. Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje in mnenja glede načrtovanih prostorskih ureditev V postopku priprave SD2 OPN sodelujejo tisti nosilci urejanja prostora, za katere se ob pripravi osnutka sprememb in dopolnitev OPN izkaže, da se vsebine sprememb in dopolnitev nanašajo na zadeve iz njihove pristojnosti. Ob sprejemu tega sklepa so za podajanje smernic in mnenj pristojni naslednji nosilci urejanja prostora: • za področje razvoja poselitve: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Sektor za urejanje prostora na lokalni ravni, Dunajska 47, 1000 Ljubljana, • za področje kmetijstva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, • za področje lovstva in ribištva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Sektor za lovstvo in ribištvo, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, • za področje ribištva: Zavod za ribištvo Slovenije, Spodnje Gameljne 61 A, 1211 Ljubljana Šmartno, • za področje rabe in upravljanja z vodami: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1 B, 1000 Ljubljana, • za področje ohranjanja narave: Zavod RS za varstvo narave, Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana, • za področje ohranjanja narave: Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20, 2000 Maribor, • za področje varstva kulturne dediščine: Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana, • za področje varstva kulturne dediščine: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor, • za področje trajnostne mobilnosti: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za promet, Langusova 4, 1535 Ljubljana, • za področje cestnega prometa: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za infrastrukturo, Sektor za ceste, Langusova 4, 1535 Ljubljana, • za področje zračnega prometa: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za infrastrukturo, Sektor za letalstvo, Langusova 4, 1535 Ljubljana, • za področje energetike: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova 4, 1535 Ljubljana, • za področje oskrbe z električno energijo: Elektro Maribor, Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor, • za področje zaščite in reševanja: Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana, • za področje telekomunikacij: Telekom Slovenije, Sektor za dostopovna omrežja, Center za dostopovna omrežja Maribor - Murska Sobota, Titova cesta 38, 2000 Maribor, • za področje oskrbe z vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih voda: Komunalno podjetje Ptuj, Puhova ulica 10, 2250 Ptuj, • Občina Cirkulane, Cirkulane 58, 2282 Cirkulane. V kolikor se pri pripravi sprememb in dopolnitev OPN izkaže potreba po vključitvi drugih nosilcev urejanja prostora, ki niso navedeni v tem sklepu, se v postopku pridobi tudi njihove smernice in mnenja. Za pridobitev odločitve, ali je v postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN potrebno izvesti postopek CPVO, se vlogo poda na Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje, Dunajska 47, 1000 Ljubljana. 8. Objava in začetek veljavnosti Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani Občine Cirkulane (http://www.cirkulane.si). Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin se sklep pošlje ministrstvu, pristojnemu za prostor, ter sosednjim občinam Občine Cirkulane. Številka: 007-16/2018 Datum: 29. 3. 2018 Občina Cirkulane Janez Jurgec, župan OBČINA DESTRNIK 272. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi JVIZ OŠ Destrnik - Trnovska vas Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 759 Na podlagi 3. in 8. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS - stari, št. 12/91, Uradni list RS/I, št. 17/91-ZUDE, Uradni list RS, št. 55/92-ZVDK, 13/93, 66/93, 66/93, 45/94-odl. US, 8/96, 31/00-ZP-L, 36/00-ZPDZC in 127/06-ZJZP), 40. in 41. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07-UPB5, 118/06-ZU0PP-A, 36/08, 58/09, 64/09-popr., 65/09-popr., 20/11, 40/12-ZUJF, 57/12-ZPCP-2D, 2/15-odl. US, 47/15, 46/16, 49/16-popr. in 25/17-ZVaj), 16. člena Statuta Občine Trnovska vas (Uradni vestnik Občine Trnovska vas, št. 4/17) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10 - uradno prečiščeno besedilo, 11/10-popr., 14/14 in 9/15) sta Občinski svet Občine Trnovska vas na 29. redni seji, dne 10. 4. 2018 ter Občinski svet Občine Destrnik na 20. redni seji, dne 1. 2. 2018, sprejela naslednji ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI JVIZ OŠ DESTRNIK - TRNOVSKA VAS 1. člen V Odloku o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola OŠ Destrnik - Trnovska vas (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 3/10 (Uradni list RS, št. 29/10) in Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 4/13; v nadaljevanju odlok) se v 25. členu za besedno zvezo »vzgojiteljski in učiteljski zbor,« doda besedna zveza »programski učiteljski zbor,«. 2. člen Za 25. členom se doda nov 25. a člen, ki glasi: »25. a člen (1) Programski učiteljski zbor sestavljajo vsi učitelji, ki poučujejo v izobraževalnem programu, in drugi strokovni delavci, ki sodelujejo pri izvajanju tega izobraževalnega programa. (2) Programski učiteljski zbor opravlja naloge v zvezi z načrtom in izvedbo ocenjevanja znanja ter druge naloge, ki jih na podlagi podzakonskih aktov o ocenjevanju znanja določi šola.«. 3. člen Prvi odstavek 34. člena se spremeni tako, da glasi: »(1) O porabi presežka prihodkov nad odhodki odločata občini ustanoviteljici v letni pogodbi o sofinanciranju dejavnosti. Predlog porabe presežka pisno poda zavod.«. Doda se nov tretji odstavek, ki glasi: »(3) Občina Destrnik odloča o presežku in krije primanjkljaj OŠ Destrnik, Občina Trnovska vas pa odloča o presežku in krije primanjkljaj PŠ Trnovska vas«. 4. člen Za 36. členom se doda nov 36. a člen, ki glasi: »Predlog ekonomske cene programov vrtca zavoda obravnava in o tem sprejme ustrezen sklep občinski svet občine ustanoviteljice najkasneje v 60 dneh po predložitvi predloga, ki ga pripravi zavod. Predlog cen mora vsebovati izračun cen in obrazložitev.«. 5. člen Ta odlok je sprejet, ko ga v enakem besedilu sprejmeta Občinski svet Občine Destrnik in Občinski svet Občine Trnovska vas ter se objavi v uradnih glasilih občin ustanoviteljic. Veljati pa začne 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 900-1/2018-20R-9/9 Datum: 1. 2. 2018 Občina Destrnik Vladimir Vindiš, župan 273. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 -popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 - GZ in 66/17 - odl. US) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10 - uradno prečiščeno besedilo, 11/10-popr., 14/14 in 9/15) je Občinski svet Občine Destrnik na svoji 9. dopisni seji, dne 13. 4. 2018 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Status javnega dobra se ukine pri nepremičnini s parc. št. 823/5, k.o. Svetinci (351). II. Z uveljavitvijo tega sklepa nepremičnina iz I. točke izgubi status javnega dobra in postane polna last Občine Destrnik, Janežovski Vrh 42, 2253 Destrnik (do celote -1/1). III. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-4/2018-9D-2/2 Datum: 13. 4. 2018 Občina Destrnik Vladimir Vindiš, župan OBČINA DORNAVA 274. Odlok o spremembah Odloka o proračunu Občine Dornava za leto 2018 Na podlagi 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) in 16. člena statuta Občine Dornava ( Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/14), je Občinski svet Občine Dornava na 24. seji, dne 19.04. 2018 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE DORNAVA ZA LETO 2018 1. člen V odloku o proračunu Občine Dornava za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 3/2018 se spremeni 1. člen odloka tako, da se glasi: Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 760 Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2,237.216,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2,008.058,00 70 DAVČNI PRIHODKI 1,783.315,00 700 Davki na dohodek in dobiček 1,622.976,00 703 Davki na premoženje 130.595,00 704 Domači davki na blago in storitve 29.744,00 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 224.743,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 80.843,00 711 Takse in pristojbine 2.000,00 712 Globe in druge denarne kazni 4.500,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavčni prihodki 137.400,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 133.571,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 15.000,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 118.571,00 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 95.587,00 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 95.587,00 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 2,173.629,00 40 TEKOČI ODHODKI 821.255,00 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 176.150,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 26.847,00 402 Izdatki za blago in storitve 607.534,00 403 Plačila domačih obresti 10.724,00 409 Rezerve 0 41 TEKOČI TRANSFERI 753.664,00 410 Subvencije 0 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 533.353,00 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 68.980,00 413 Drugi tekoči domači transferi 151.331,00 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 545.314,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 545.314,00 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 53.396,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 53.396,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 0 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) 63.587,00 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA 0 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 69.953,00 50 ZADOLŽEVANJE 69.953,00 500 Domače zadolževanje 69.953,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 132.167,00 55 ODPLAČILA DOLGA 132.167,00 550 Odplačila domačega dolga 132.167,00 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 1.373,00 Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 761 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) - 62.214,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) - 63.587,00 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA - 1.373,00 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-28/2018 Datum: 19.4.2018 Občina Dornava Rajko Janžekovič, župan OBČINA DUPLEK 275. Poslovnik Nadzornega odbora Občine Duplek -uradno prečiščeno besedilo Na podlagi 54. člena Statuta občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/07, 15/10, 32/11, 24/15) je Nadzorni odbor Občine Duplek na 19. redni seji dne 17. 4. 2018 sprejel uradno prečiščeno besedilo Poslovnika Nadzornega odbora Občine Duplek, ki obsega: • Poslovnik Nadzornega odbora Občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 33/07) • Spremembe in dopolnitve poslovnika Nadzornega odbora Občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 50/17) POSLOVNIK NADZORNEGA ODBORA OBČINE DUPLEK I. Splošne določbe 1. člen Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Nadzornega odbora Občine Duplek (v nadaljnjem besedilu: nadzorni odbor). 2. člen Nadzorni odbor ima okrogli žig, v sredini je grb Občine Duplek, okoli katerega je napis Občina Duplek, Nadzorni odbor. 3. člen Nadzorni odbor je pri svojem delu neodvisen in ni vezan na nikogaršnja navodila. Nadzorni odbor opravlja svoje naloge strokovno, pošteno, vestno, nepristransko in preverja, če nadzorovani organi delujejo po načelih dobrega gospodarja. 4. člen Nadzorni odbor mora pri svojem delu varovati uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih pravnih in fizičnih oseb. 5. člen Člani nadzornega odbora so se dolžni sej redno udeleževati. V primeru zadržanosti je član dolžan to sporočiti predsedniku nadzornega odbora ali občinski upravi. 6. člen Vabljeni porabniki sredstev proračuna (sredstev javne porabe) oz. njihovi predstavniki in strokovni delavci občinske uprave so dolžni prisostvovati oz. poročati na sejah nadzornega odbora. II. Organiziranost nadzornega odbora 7. člen Nadzorni odbor ima 5 članov, ki imajo najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe. Nadzorni odbor ima predsednika in podpredsednika. Sejo nadzornega odbora skliče predsednik nadzornega odbora na lastno pobudo, mora pa jo sklicati na pobudo najmanj 2 članov nadzornega odbora. Delo nadzornega odbora vodi in organizira predsednik nadzornega odbora, v njegovi odsotnosti podpredsednik, v odsotnosti obeh pa od predsednika pooblaščeni član. 8. člen Naloge predsednika nadzornega odbora so, da: • predlaga letni program nadzornega odbora v skladu z 41. členom Statuta Občine Duplek, • vodi in organizira delo nadzornega odbora, • predstavlja nadzorni odbor, • sklicuje in vodi seje nadzornega odbora, • predlaga dnevni red za seje nadzornega odbora, • skrbi za pripravo gradiva za seje nadzornega odbora, • podpisuje sklepe in zapisnike nadzornega odbora, • spremlja in skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora, • sodeluje z občinskim svetom, županom in občinsko upravo. Podpredsednik nadomešča predsednika v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podpredsednik tekoče naloge iz pristojnosti predsednika in tiste naloge, za katere ga predsednik pooblasti. III. Pristojnosti, pooblastila in postopek nadzora 9. člen Nadzorni odbor ima v skladu z 38. členom Statuta Občine Duplek naslednje pristojnosti: • opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, • nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, • nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Nadzorni odbor določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta predloži županu. Letni nadzorni program vsebuje nadzor polletnega tekočega poslovanja in zaključnega računa občine. 10. člen Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja Občine Duplek, javnih zavodov, javnih institucij in drugih uporabnikov sredstev občinskega proračuna. 11. člen Za izvedbo določenega opravila iz pristojnosti nadzornega odbora lahko nadzorni odbor zadolži posameznega člana nadzornega odbora oz. oblikuje delovno skupino. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 762 12. člen Nadzorni odbor ima pri izvajanju nadzora naslednja pooblastila: • vpogled v vse listine in dokumente, ki so predmet pregleda in so pomembne za nadzor, • zahteva podatke in gradiva, • pridobitev vseh potrebnih informacij v fazi predlogov in po njihovem sprejetju. 13. člen Nadzorni odbor najmanj enkrat krat letno poroča občinskemu svetu in županu ter o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi. Občinski svet, župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu z 48. členom Statuta Občine Duplek. Osnutek poročila vsebuje naslednje sestavine: • naslov, • kratek povzetek, • osnovne podatke o nadzoru (ime nadzornega odbora, ime organa, v katerem se opravlja nadzor, kaj se nadzoruje, datum nadzora), • uvod, • ugotovitveni del o razkritih napakah oziroma nepravilnostih pri nadzoru z navedbo predpisov, ki so bili kršeni. 14. člen V primeru, ko postopek nadzora zahteva temeljito revizijo, v katero je potrebno vključiti strokovni organ ali posamezne strokovnjake, nadzorni odbor ustrezno zahtevo predloži občinskemu svetu ali županu. 15. člen Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o teh kršitvah v roku 15 dni obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije. Hujše nepravilnosti predstavljajo vse kršitve predpisov po katerih znesek nepravilnosti presega 2 odstotka prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov zaključnega računa proračuna za preteklo leto, vse kršitve zakonskih določil, ki se v zakonu štejejo za prekrške, vsa kazniva dejanja in vse nepravilnosti, ki jih člani nadzornega odbora opredelijo kot hujše po kontekstu. 16. člen Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor. 17. člen Član nadzornega odbora mora biti pozoren na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničil kakšen nedovoljen zasebni interes. Če član nadzornega odbora ob nastopu funkcije ali med njenim izvajanjem ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, mora o tem takoj pisno obvestiti župana. Župan o obstoju nasprotja interesov odloči v 15 dneh in s svojo odločitvijo seznani člana nadzornega odbora. 18. člen Na sejah občinskega sveta, na katere je vabljen predstavnik nadzornega odbora, sodeluje predsednik nadzornega odbora, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik ali drug član nadzornega odbora, ki ga določi predsednik. Gradiva za seje občinskega sveta so objavljena na spletni strani občine. IV. Delo nadzornega odbora 19. člen Sejo vodi predsednik, ob njegovi odsotnosti ali zadržanosti ga nadomešča podpredsednik, v primeru odsotnosti obeh, pa od predsednika pooblaščeni član nadzornega odbora. 20. člen Nadzorni odbor sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Glasovanje na sejah nadzornega odbora je praviloma javno z dvigom rok. Nadzorni odbor lahko sklene, da o posamezni odločitvi glasuje s tajnim glasovanjem. 21. člen Predlog dnevnega reda za sejo nadzornega odbora določi predsednik. Nadzorni odbor o predlaganem dnevnem redu glasuje. Seja poteka po točkah dnevnega reda. 22. člen Predsednik lahko povabi na sejo nadzornega odbora predstavnike institucij, ki so predmet nadzora. 23. člen Vabilo za sklic seje se pošlje članom nadzornega odbora 7 dni pred datumom seje, s priloženim zapisnikom predhodne seje in ostalim gradivom za obravnavo točk dnevnega reda. Ob soglasju članov je lahko seja sklicana tudi v krajšem času. V pripravljenem gradivu za obravnavo točk dnevnega reda mora biti razvidno: • kdo je gradivo pripravil, • kdo je poročevalec na seji. 24. člen Na začetku seje predsednik poroča o realizaciji sklepov prejšnje seje. Člani imajo pravico dati pripombe k zapisniku v pisni ali ustni obliki, ki se zabeležijo v zapisniku seje. 25. člen Po opravljeni razpravi o posamezni točki dnevnega reda oblikuje predsednik nadzornega odbora sklep in ga da na glasovanje. Predsednik sme sejo prekiniti, če je pri posamezni točki dnevnega reda, na podlagi razprave, potrebno pripraviti predloge za odločitev ali stališča. V tem primeru se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. Predsednik lahko med sejo prekine delo nadzornega odbora tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsednik določi, kdaj se bo seja nadaljevala. Predsednik prekine delo nadzornega odbora, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, in v drugih primerih, ko tako sklene nadzorni odbor. Če je delo nadzornega odbora prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsednik sejo konča. Predsednik prekine sejo tudi v primeru, ko z rednimi ukrepi, ki so določeni v 39. členu Poslovnika o delu občinskega sveta, ne more ohraniti reda na seji nadzornega odbora. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 763 26. člen Zapisnik seje nadzornega odbora obvezno vsebuje: • zaporedno številko seje, datum in kraj seje, • navedbo prisotnih članov in odsotnih članov (opravičeno, neopravičeno), • navedbo ostalih prisotnih, • sprejet dnevni red, • izjave članov nadzornega odbora, za katere so zahtevali, da se vnesejo v zapisnik, • morebitna ločena mnenja pri glasovanju o predlaganih sklepih, • sklepe nadzornega odbora. 27. člen Originalu zapisnika morajo biti priložena vsa gradiva, ki so bila predložena na seji Nadzornega odbora. Zapisnik podpišeta predsednik in zapisnikar. Zapisnik in gradiva Nadzornega odbora se do konca mandata hranijo v občinski upravi, po izteku mandata pa se hranijo in predajo v arhiv, v skladu s predpisi o pisarniškem poslovanju in ravnanju z arhivskim gradivom. 28. člen Predsednik Nadzornega odbora lahko v primeru, ko to zahteva nujnost ali ekonomičnost postopka, opravi korespondenčno sejo. Korespondenčna seja poteka po telefonu tako, da vsak član Nadzornega odbora glasuje o predlaganem sklepu. O korespondenčni seji, opravljeni po telefonu, napiše predsednik zapisnik, ki ga potrdijo člani na prvi naslednji redni seji nadzornega odbora. Lahko pa se korespondenčna seja opravi tudi tako, da se gradivo in predlogi sklepov posredujejo članom nadzornega odbora pisno, po faksu ali elektronsko. Člani Nadzornega odbora takoj po prejemu gradiva izpolnjeno izjavo o glasovanju vrnejo predsedniku Nadzornega odbora. O tako opravljeni korespondenčni seji prav tako predsednik napiše zapisnik, ki ga člani potrdijo na prvi naslednji redni seji. Sklepi predlagani na korespondenčni seji so sprejeti, če je zanje glasovala večina članov Nadzornega odbora. 29. člen Članom nadzornega odbora pripada nadomestilo za udeležbo na sejah nadzornega odbora v skladu s pravilnikom o plačah in drugih prejemkih funkcionarjev in članov delovnih teles in organov občinskega sveta. Prav tako pripada nadomestilo članu nadzornega odbora, če se kot predstavnik nadzornega odbora udeleži seje občinskega sveta. V. Končne določbe 30. člen Poslovnik nadzornega odbora sprejme nadzorni odbor z večino opredeljenih glasov navzočih članov. 31. člen Spremembe poslovnika nadzornega odbora se sprejmejo po enakem postopku kot sam poslovnik. 32. člen Za vprašanja in zadeve delovanja nadzornega odbora, ki niso opredeljene s tem poslovnikom, se uporabljajo določila Statuta Občine Duplek in Poslovnika občinskega sveta. 33. člen Z dnem uveljavitve tega poslovnika prenehajo veljati: • Poslovnik Nadzornega odbora Občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 33/07), razen določila prvega odstavka 7. člena, ki velja do novega mandata Občinskega sveta Občine Duplek v letu 2018 in • Spremembe in dopolnitve poslovnika Nadzornega odbora Občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 50/17). Uradno prečiščeno besedilo Poslovnika Nadzornega odbora Občine Duplek prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-1/2015-74 Datum: 17. 4. 2018 Občina Duplek Albina Hojski Ilijevec, predsednica Nadzornega odbora občine OBČINA GORJE 276. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Gorje za leto 2018 -rebalans i Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 81/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 -ZUUJFO in 76/16 - odl. US), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - UPB4, 14/13 - popr. in 101/13) in 15. člena Statuta Občine Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/17) je Občinski svet Občine Gorje na 22. redni seji, dne 18.4.2018 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE GORJE ZA LETO 2018 -REBALANS I 1. člen V Odloku o proračunu Občine Gorje za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/17), se drugi odstavek 2. člena spremeni, tako da se glasi: Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina kontov/ Konto/Podkonto Proračun 2018 - rebalans I I. | SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 3.047.084 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.612.495 70 DAVČNI PRIHODKI 2.196.461 700 Davki na dohodek in dobiček 1.901.461 703 Davki na premoženje 229.000 704 Domači davki na blago in storitve 66.000 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 416.034 Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 764 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 188.509 711 Takse in pristojbine 2.500 712 Globe in druge denarne kazni 3.100 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 2.000 714 Drugi nedavčni prihodki 219.925 72 KAPITALSKI PRIHODKI 14.000 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 14.000 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 420.589 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 220.589 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 200.000 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0 787 | Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 3.519.457 40 TEKOČI ODHODKI 1.125.598 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 140.869 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 20.526 402 Izdatki za blago in storitve 947.201 403 Plačila domačih obresti 0 409 Rezerve 17.002 41 TEKOČI TRANSFERI 984.999 410 Subvencije 27.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 648.772 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 85.156 413 Drugi tekoči domači transferi 224.070 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.238.129 420 | Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.238.129 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 170.731 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 86.381 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 84.350 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) -472.373 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov/ Konto/Podkonto Proračun 2018 - rebalans I IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN 200 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 200 750 Prejeta vračila danih posojil 200 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE 1.500 KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 1.500 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 1.500 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah 0 javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE -1.300 KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov/ Konto/Podkonto Proračun 2018 - rebalans I VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 | Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 0 55 ODPLAČILO DOLGA 0 550 | Odplačilo domačega dolga 0 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -473.673 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VI I.-VIII.) 0 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) 472.373 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. 2017 473.673 Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 765 Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Gorje. 2. člen Ostala določila Odloka o proračunu Občine Gorje za leto 2018 ostajajo v veljavi. 3. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 9000-4/2018-7 Datum: 18.4.2018 Občina Gorje Peter Torkar, župan 277. Sklep o določitvi cen programov vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Gorje -enota Vrtec Gorje Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05-UPB2, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 94/10 -ZIU, 62/2010 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A in 40/12 -ZUJF, 14/2015 - ZUUJFO) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Gorje (Uradni list RS, št. 3/07, 107/10 in 32/12) je Občinski svet Občine Gorje na 22. redni seji dne 18.4.2018 sprejel naslednji SKLEP O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OSNOVNA ŠOLA GORJE - ENOTA VRTEC GORJE 1. člen Cena dnevnih programov v Vzgojno-izobraževalnem zavodu Osnovna šola Gorje - enota Vrtec Gorje od 1.5.2018 dalje znaša na mesec: I. starostno obdobje 492,61 EUR Kombiniran oddelek 356,46 EUR II. starostno obdobje 356,46 EUR 2. člen Dnevni strošek živil za otroke v cenah programov iz 1. člena tega sklepa znaša 2,20 EUR. 3. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi cen programov Vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Gorje - enota Vrtec Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/2017). 4. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 5. 2018. Številka: 9000-1/2018-8 Datum: 18.4.2018 Občina Gorje Peter Torkar, župan OBČINA MAKOLE 278. Odlok o spremembah Odloka o proračunu Občine Makole za leto 2018 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS , št. 11/11- UPB4, 14/13 - popr. in 101/13; v nadaljevanju: ZJF), in 101. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007, 45/2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na 2. izredni seji dne, 18.04.2018 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE MAKOLE ZA LETO 2018 1 . člen Spremeni se 2. člen Odloka o proračunu Občine Makole za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2018 in 15/2018) tako, da se splošni del proračuna določi v naslednjih zneskih: Konto O P I S Plan 2018 (v EUR) A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 1.928.251 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.755.179 70 DAVČNI PRIHODKI 1.608.029 700 Davki na dohodek in dobiček 1.510.029 703 Davki na premoženje 49.450 704 Domači davki na blago in storitve 47.900 71 NEDAVČNI PRIHODKI 147.150 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 127.500 711 Takse in pristojbine 2.000 712 Globe in druge denarne kazni 1.500 714 Drugi nedavčni prihodki 16.150 72 KAPITALSKI PRIHODKI 12.500 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 12.500 74 TRANSFERNI PRIHODKI 160.572 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 144.252 741 Prejeta sredstva iz drž. proračuna iz sredstev proračuna EU in iz drugih držav 16.320 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43+45) 2.235.372 Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 766 40 TEKOČI ODHODKI 726.728 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 144.110 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 24.895 402 Izdatki za blago in storitve 520.649 403 Plačila domačih obresti 10.500 409 Rezerve 26.574 41 TEKOČI TRANSFERI 805.285 410 Subvencije 28.500 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 507.100 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 62.685 413 Drugi tekoči domači transferi 207.000 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 648.438 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 648.438 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 54.921 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 29.000 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 25.921 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPIT. DELEŽEV (IV. - V.) 0 C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 198.001 500 Domače zadolževanje 198.001 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 113.187 550 Odplačila domačega dolga 113.187 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -222.307 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 84.814 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 307.121 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH KONEC PRETEKLEGA LETA 222.307 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-4/2018-5 Datum: 18.4.2018 Občina Makole Franc Majcen, župan OBČINA MISLINJA 279. Sklep o začetku postopka priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Mislinja Na podlagi 46. člena v povezavi z 18. in 53. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13 - sklep US, 86/14 - odločba US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 - ZUreP-2) in 31. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/12 in 27/16) je župan Občine Mislinja dne 16. 4. 2018 sprejel SKLEP O ZAČETKU POSTOPKA PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE MISLINJA 1. člen (uvodne določbe) S tem sklepom se začne postopek priprave sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Mislinja (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/17; v nadaljevanju: OPN). Pravna podlaga za izvedbo postopka sprememb in dopolnitev OPN je Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list Republike Slovenije, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 -ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13 - sklep US, 76/14 - odločba US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 - ZUreP-2), ustrezni ostali sistemski in področni zakoni ter podzakonski predpisi. 2. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev OPN) Občina Mislinja je v letu 2017 sprejela temeljni občinski prostorski akt, ki ga opredeljuje ZPNačrt, t.j. OPN. Gre za prostorski akt, ki celovito ureja prostor ter vključuje tako strateške vsebine kot tudi izvedbena določila, ki so podlaga za pridobivanje oz. izdajanje gradbenih dovoljenj ter izvajanje posegov v prostor. Z njim se urejajo območja za poselitev, vključno z gradnjo v odprtem prostoru občine in ostalimi območji, namenjenimi poselitvi. Poleg prostorskih izvedbenih pogojev za področje poselitve so z OPN določeni tudi prostorski izvedbeni pogoji za dopustne posege in ureditve na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih, za urejanje infrastrukturnih omrežij, za varovanje posameznih sestavin in vrednot okolja ter podane usmeritve za podrobnejše prostorsko načrtovanje idr. Po uveljavitvi OPN in uporabi v praksi se je izkazalo, da prihaja pri razumevanju in tolmačenju nekaterih določil Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 767 zlasti izvedbenega dela OPN na strani občine, upravne enote, prostorskih načrtovalcev, posameznih investitorjev in drugih uporabnikov do posameznih nejasnosti, neusklajenosti in dvoumnosti ter do novih okoliščin, ki ob pripravi akta še niso mogle biti upoštevane. Podani so bili predlogi in pripombe za izboljšanje oziroma bolj jasen zapis posameznih določil izvedbenega dela OPN. 3. člen (območje in predmet sprememb in dopolnitev OPN ter vrsta postopka) Spremembe in dopolnitve OPN se nanašajo na celotno območje veljavnega akta ter obsegajo naslednje vsebine: • preciziranje določil glede oblikovanja stavb; • odprava evidentiranih tehničnih pomanjkljivosti, očitnih napak, neskladnosti in dvoumnosti nekaterih določil prostorskih izvedbenih pogojev, ki ne posegajo v delovna področja nosilcev urejanja prostora; • odprava neskladja med posameznimi določbami znotraj izvedbenega ali strateškega dela, ki so posledica očitnih napak; • odprava morebitnih drugih pomanjkljivosti, evidentiranih v času izvajanja postopka. Spremembe in dopolnitve OpN se izvedejo v besedilu oz. odloku o OPN. Ker se vsebina sprememb in dopolnitev nanaša le na izvedbeni del OPN in ne posega v določanje namenske rabe prostora, se spremembe in dopolnitve akta skladno s 53. členom ZPNačrt sprejmejo po skrajšanem postopku. 4. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Pri strokovnih rešitvah se upoštevajo za OPN izdelano okoljsko poročilo, splošne smernice nosilcev urejanja prostora ter usmeritve iz državnih prostorskih aktov, prav tako pa tudi strokovne podlage, izdelane v postopku priprave OPN. V primeru, da se v postopku ugotovi, da je potrebno izdelati dopolnilne oz. dodatne strokovne podlage, se lete izdelajo v skladu s potrebami in predpisi. 5. člen (udeleženci, ki bodo sodelovali v postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN) Pobudnik, pripravljavec in naročnik sprememb in dopolnitev oPn je Občina Mislinja. Prostorskega načrtovalca bo izbral naročnik. Za pripravo sprememb in dopolnitev OPN bodo uporabljene relevantne splošne smernice nosilcev urejanja prostora ter smernice in druga mnenja, ki so bila pridobljena v postopku izdelave OPN, sprejetega v letu 2017. Ker se spremembe in dopolnitve OPN ne nanašajo na vsebine iz delovnih področij posameznih ministrstev, se nosilcev urejanja prostora v postopek ne vključi. V kolikor se bo v postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN pokazalo, da vsebine posegajo v delovno področje posameznih nosilcev urejanja prostora, se lahko le-ti v postopek vključijo naknadno. 6. člen (postopek in okvirni roki za pripravo sprememb in dopolnitev OPN) Spremembe in dopolnitve OPN se izvedejo po skrajšanem postopku, saj se nanašajo le na prostorske izvedbene pogoje, ki imajo značaj konkretizacije in odprave nejasnosti in ne vplivajo na namensko rabo prostora ali na celovitost načrtovanih ureditev. Posamezne faze akta se pripravijo v naslednjih rokih: faza nosilec rok sklep župan oOPN prostorski načrtovalec 15 dni odločba CPVO NUP 30 dni doOPN prostorski načrtovalec 15 dni javno naznanilo o JR in JO pripravljavec 7 dni JR in JO pripravljavec 15 dni strokovna stališča prostorski načrtovalec 7 dni potrditev stališč župan pOPN prostorski načrtovalec 7 dni sprejem pripravljavec končni elaborat sOPN prostorski načrtovalec 7 dni V kolikor bo za spremembe in dopolnitve OPN potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, se ta postopek ustrezno vključi v postopek in roke priprave sprememb in dopolnitev OPN po ZPNačrt. 7. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem) Stroške priprave sprememb in dopolnitev OPN in stroške postopka financira Občina Mislinja. 8. člen (končne določbe) Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani občine ter začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu Slovenskih občin. Sklep se pošlje ministrstvu, pristojnemu za prostor in sosednjim občinam. Številka: 350 - 5/2011 Datum: 16. 4. 2018 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan 280. Sklep o začetku postopka priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Mislinja Na podlagi 46. člena v povezavi z 18. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13 - sklep US, 86/14 - odločba US, 14/15 -ZUUJFO in 61/17 - ZUreP-2) in 31. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/12 in 27/16) je župan Občine Mislinja dne 19. 4. 2018 sprejel SKLEP O ZAČETKU POSTOPKA PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE MISLINJA 1. člen (uvodne določbe) S tem sklepom se začne postopek priprave sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem prostorskem načrtu Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 768 Občine Mislinja (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/17 v nadaljevanju: OPN). Pravna podlaga za izvedbo postopka sprememb in dopolnitev OPN je Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list Republike Slovenije, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 -ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13 - sklep US, 76/14 - odločba US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 - ZUreP-2), ustrezni ostali sistemski in področni zakoni ter podzakonski predpisi. Vsebinska podlaga za pripravo sprememb in dopolnitev OPN so novi razvojni projekti, ki v postopku priprave OPN še niso bili na voljo ali v OPN še niso integrirani ter razvojne pobude pravnih in fizičnih oseb, ki v postopku priprave OPN še niso bile obravnavane ali so bile podane po sprejemu OPN. 2. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev OPN) Občina Mislinja je v letu 2017 sprejela temeljni občinski prostorski akt, ki ga opredeljuje ZPNačrt, t.j. OPN. Gre za prostorski akt, ki celovito ureja prostor ter vključuje tako strateške vsebine kot tudi izvedbena določila, ki so podlaga za pridobivanje oz. izdajanje gradbenih dovoljenj ter izvajanje posegov v prostor. Z njim se urejajo območja za poselitev, vključno z gradnjo v odprtem prostoru občine in ostalimi območji, namenjenimi poselitvi. Poleg prostorskih izvedbenih pogojev za področje poselitve so z OPN določeni tudi prostorski izvedbeni pogoji za dopustne posege in ureditve na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih, za urejanje infrastrukturnih omrežij, za varovanje posameznih sestavin in vrednot okolja ter podane usmeritve za podrobnejše prostorsko načrtovanje idr. Občina ima pripravljene nekatere razvojne projekte, ki so delno sicer vključeni v strateški del OPN, iz proceduralnih razlogov pa v izvedbeni del veljavnega OPN še niso integrirani v potrebni meri. Prav tako razpolaga z različnimi pobudami pravnih in fizičnih oseb za spremembo namenske rabe prostora, ki jih iz enakih razlogov v OPN še ni obravnavala. Poleg tega so bile dodatno na občino podane pobude za spremembo namenske rabe prostora tudi po uveljavitvi OPN. Šesti odstavek 47. člena ZPNačrt občinam nalaga, da pobude preverjajo najmanj enkrat na dve leti. Zato bo občina proučila, ali posamezne prej navedene razvojne potrebe oz. pobude fizičnih in pravnih oseb izpolnjujejo pogoje za vključitev v OPN ter tiste, ki tem pogojem ustrezajo oz. jih predpisi dopuščajo, vključila v oPn. Za izdelavo sprememb in dopolnitev OPN bo občina zagotovila ustrezne strokovne podlage, na osnovi katerih bo lahko sprejela ustrezno utemeljene in preverjene odločitve o načrtovanih prostorskih ureditvah. Kljub temu, da Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17) še ni uveljavljen in niso izdani izvršilni predpisi na njegovi osnovi, bo občina izdelavo strokovnih podlag v določenih izbranih vsebinah, vezanih na področje poselitve, delno prilagodila novi zakonski ureditvi in jih po presoji v okviru možnosti upoštevala v postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN. 3. člen (območje, predmet sprememb in dopolnitev OPN in vrsta postopka) Osnovni koncept prostorskega razvoja občine, opredeljen v strateškem delu OPN, se v glavnem ohranja. Morebitne vsebinske spremembe in dopolnitve strateškega dela OPN se izvedejo v primeru, da bodo strokovne podlage in proučitve razvojnih pobud pokazale nedvoumno in vsebinsko utemeljeno potrebo po spremembi tega dela OPN. Spremembe in dopolnitve se lahko delno izvedejo tudi v primeru, da bo občina zagotovila ustrezne strokovne podlage za del področja poselitve, kot ga ureja ZUreP-2, in sicer del, ki se nanaša na območja naselij, območja za dolgoročni razvoj naselij in posamično poselitev. Kot izhaja iz dosedanjih strokovnih presoj in proučitev, se bodo vsebinske spremembe in dopolnitve OPN nanašale pretežno na izvedbeni del OPN, in sicer na tekstualni del in grafične prikaze. Občina v tem postopku ne bo določala trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Te bo določila v samostojnem postopku potem, ko bodo izdelane ustrezne strokovne podlage. Spremembe in dopolnitve določil posameznih splošnih členov odloka se nanašajo na celotno območje veljavnega akta oz. občine in se izvedejo v besedilnem delu akta, po potrebi pa tudi v grafičnih prikazih. Posamezne spremembe in dopolnitve izvedbenega dela OPN, ki se nanašajo na namensko rabo prostora in prostorske izvedbene pogoje ter območja urejanja s podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi akti, pa se nanašajo na posamezne enote urejanja prostora in se izvedejo v besedilni in grafični obliki. Skladno z 18. členom ZPNačrt se spremembe in dopolnitve OPN sprejmejo po postopku, kot je bil sprejet OPN oz. je določen za OPN. 4. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Pri strokovnih rešitvah se upošteva posodobljeni prikaz stanja prostora, za OPN izdelano okoljsko poročilo, splošne smernice nosilcev urejanja prostora ter usmeritve iz državnih prostorskih aktov, prav tako pa tudi strokovne podlage, izdelane v postopku priprave OPN, razpoložljivi novi razvojni projekti in strokovne podlage s presojo razvojnih pobud pravnih in fizičnih oseb ter druge strokovne podlage za področje poselitve, ki se zagotovijo v postopku sprememb in dopolnitev OPN. V primeru, da se v teku izvajanja postopka ugotovi, da je potrebno izdelati dopolnilne oz. dodatne strokovne podlage, se le-te izdelajo v skladu s potrebami in predpisi. 5. člen (udeleženci, ki bodo sodelovali v postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN) Pobudnik, pripravljavec in naročnik sprememb in dopolnitev OPN je Občina Mislinja. Prostorskega načrtovalca bo izbral naročnik. Za pripravo sprememb in dopolnitev OPN bodo uporabljene relevantne splošne smernice nosilcev urejanja prostora, v postopek pa se vključijo naslednji državni in lokalni nosilci urejanja prostora, od katerih se pridobijo prva in druga mnenja: 1. državni nosilci urejanja prostora: • Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja (za področje razvoja poselitve), • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo (za področje kmetijstva), • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (za področje gozdarstva, lovstva in ribištva), • Zavod za gozdove Slovenije (za področje gozdarstva) • Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode (za področje rabe in upravljanja z vodami), • Zavod RS za varstvo narave (za področje ohranjanja narave), Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 769 • Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino (za področje varstva kulturne dediščine), • Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo (za področje cestnega in železniškega prometa), • DARS d.d. (za področje avtocest), • Ministrstvo za infrastrukturo, Služba za trajnostno mobilnost in prometno politiko (za področje trajnostne mobilnosti), • Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za letalski in pomorski promet (za področje pomorskega in zračnega prometa), • Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo (za področje rudarstva), • Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo (za področje energetike), • Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje (za področje zaščite in reševanja), • Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Sektor za gospodarjenje z nepremičninami (za področje obrambe), • Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja (za področje vojnih in prikritih vojnih grobišč), • ELES-Elektro Slovenija d.o.o. (za področje prenosa električne energije), 2. lokalni nosilci urejanja prostora: • Elektro Celje, d.d. (za področje oskrbe z električno energijo), • Telekom Slovenije d.d. (področje telekomunikacij); • Komunala Slovenj Gradec, d.o.o. (za področje oskrbe s pitno vodo), • Komunala Slovenj Gradec, d.o.o. (za področje ravnanja z odpadnimi vodami), • Komunala Slovenj Gradec, d.o.o. (področje ravnanja z odpadki), • Občina Mislinja (za področje občinskih cest in javnih površin), V postopek se vključi tudi Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, od katerega se pridobi odločitev, ali je treba za spremembe in dopolnitve OPN izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje. Občina lahko v postopek vključi tudi druge nosilce urejanja prostora, če se v postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN izkaže, da ureditve oz. vsebine posegajo v njihovo delovno področje. 6. člen (postopek in okvirni roki za pripravo sprememb in dopolnitev OPN) Spremembe in dopolnitve OPN se pripravijo po naslednjih fazah in rokih: faza nosilec rok sklep župan strokovne podlage s presojo pobud in druge strokovne podlage prostorski načrtovalec, pripravljavec 4 meseci oOPN prostorski načrtovalec, pripravljavec 2 meseca prva mnenja NUP, odločba CPVO pripravljavec 45 dni doOPN prostorski načrtovalec 3 meseci javno naznanilo JR pripravljavec 7 dni in JO JR in JO pripravljavec 30 dni strokovna stališča prostorski načrtovalec 1 mesec potrditev stališč župan pOPN prostorski načrtovalec 2 meseca druga mnenja NUP pripravljavec 45 dni sprejem pripravljavec objava pripravljavec končni elaborat sOPN prostorski načrtovalec 7 dni V kolikor bo za spremembe in dopolnitve OPN potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje po predpisih, ki urejajo varstvo okolja oz. predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, se ta postopek ustrezno integrira v postopek in roke priprave sprememb in dopolnitev OPN po ZPNačrt. 7. člen (Obveznosti v zvezi s financiranjem) Pripravo sprememb in dopolnitev OPN financira Občina Mislinja, del strokovnih podlag pa tudi zainteresirane pravne in fizične osebe. 8. člen (Druge določbe) Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani občine ter začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu. Sklep se pošlje ministrstvu, pristojnemu za prostor in sosednjim občinam. Številka: 350 - 5/2011 Datum: 19. 4. 2018 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan 281. Popravek Odloka o občinskem prostorskem načrtu v Občini Mislinja Na podlagi 53.a člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 -ZUreP-2) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/12 in 27/16), je občinski svet Mislinja, na svoji 22. seji sveta, dne 5. 4. 2017 sprejel naslednji POPRAVEK ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU V OBČINI MISLINJA V Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Mislinja (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/2017) se popravi napaka v 79. členu, kot sledi: - V navedbi EUP z oznako MI-11 v stolpcu pod »Posebni PIP« se besedilo »tloris objekta je pravokotne oblike, dopustni so izzidki na severni strani« spremeni tako, da se glasi »tloris objekta je pravokotne oblike, dopustni so izzidki na severni in južni strani v dolžini manj kot polovica fasade in globini do 3 metre.«. - V navedbi EUP z oznako MI-16 v stolpcu pod »Posebni PIP« se besedilo zamenja z naslednjim Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 770 besedilom »- Oblikovno se območje navezuje na območje MI-11; - Potek ceste skozi novo zazidavo omogoča gradnjo objektov v dveh nizih.« V Prilogi 1 Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Mislinja se popravijo napake, kot sledi: - Pod Opombe in pojasnila se besedilo »+dopustno« spremeni tako, da se glasi »+dopustno za navedene in druge enakovrstne objekte«. V stolpcu konkretno zapisani objekti pod »Območja urejanja z OPN« so navedeni primerjalno, pogoji pa veljajo tudi za vse druge tovrstne objekte. - V pojasnilu kratice »+a« se namesto »RKG«, zapiše »Aa (z RKG)« - V glavi obeh tabel pri navedbi podrobnejših namenskih rab se namesto »SS, A, Ao, Az« in »SK, Ak, RKG«, zapiše »SS, Aa (brez RKG), Ao, Az« in »SK, Ak, Aa (z RKG)« Številka: 350-5/2011 Datum: 5. 4. 2018 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan 282. Preklic objave popravka Odloka o občinskem prostorskem načrtu v Občini Mislinja Na podlagi določil 31. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/12 in 27/16), župan Občine Mislinja objavlja PREKLIC OBJAVE POPRAVKA ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU V OBČINI MISLINJA Preklicujem objavo Popravka Odloka o občinskem prostorskem načrtu v Občini Mislinja, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin št. 16/2018, dne 6. 4. 2018. Številka: 350-5/2011 Datum: 13. 4. 2018 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan OBČINA POLJČANE 283. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Vorančeva ulica« Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12 -ZUPUDPP-A in 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 -ZUUJFO)) in 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/11) je Občinski svet Občine Poljčane na svoji 21. redni seji dne 18.4.2018 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU »VORANČEVA ULICA« I. Uvodne določbe 1. člen (predmet odloka) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt »Vorančeva ulica« (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelal BIRO 2001 Maksimilijana Ozimič Zorič s.p. Trg Alfonza Šarha 1, 2310 Slovenska Bistrica, s številko projekta 10/17-OPPN. 2. člen (vsebina odloka) Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Vorančeva ulica« (v nadaljevanju: odlok) določa: • ureditveno območje OPPN, • umestitev načrtovane ureditve v prostor, • pogoje glede priključevanja objekta na gospodarsko in javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, • rešitve za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, • rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, • etapnost izvedbe prostorske ureditve, • odstopanja in obveznosti investitorja • druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN Sestavni del OPPN je poleg tega odloka še tekstualni in grafični del, smernice in mnenja nosilcev urejanja ter priloge. II. Opis in območje prostorske ureditve 3. člen (ureditveno območje OPPN) Ureditveno območje OPPN obsega parcele številka 954/3-del, 243/5, 240/4, 240/5 in 240/7 vse k.o. 778 Brezje pri Poljčanah, približno med profilom 13 in 17, kjer ustrezna razširitev in rekonstrukcija ceste zaradi neurejenih lastninskih razmerij, ni bila realizirana. Meja obravnave v OPPN poteka po vzhodnih parcelnih mejah obravnavanih parcel in na zahodni strani po zahodni meji parc. št. 954/3 k.o. 778 Brezje pri Poljčanah, v naravi javna pot. 4. člen (namembnost in opredelitev območja) Območje OPPN je po podrobni namenski rabi v PSPA opredeljeno kot ureditveno območje naselja. Znotraj območja se predvidi pogoje za ureditev prometne, energetske in komunalne infrastrukturne ureditve ter ukrepe za varovanje in izboljšanje okolja. 5. člen (vrste objektov na območju OPPN) Na območju OPPN je dovoljena vrsta gradbeno -inženirskih objektov: • nove dovozne ceste (CC-SI-2112) kot lokalne ceste oziroma javne poti. Celoten sklop bo opremljen z vso pripadajočo gospodarsko javno infrastrukturo (GJI, cC-SI-22) in gospodarskim javnim dobrim (GJD, CC-SI-2112). 6. člen (vrste gradenj na območju OPPN) V ureditvenem območju je dovoljena gradnja novih gradbeno - inženirskih in infrastrukturnih objektov, njihova rekonstrukcija, redna in investicijska vzdrževalna dela v javno korist, kakor tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z veljavnimi predpisi. III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 771 7. člen (vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi zemljišči) (1) V času gradnje bo vplivno območje obsegalo vsa zemljišča znotraj mej OPPN in dele zemljišč za potrebe priključevanja na obstoječe in nove infrastrukturne vode. (2) V času gradnje bodo prisotne manjše emisije prahu, za katere pa iz izkušenj pri gradnji tovrstnih objektov lahko zagotovimo, da ne bodo imele vpliva na povišanje emisijskih vrednosti prahu v okolici gradnje. Med gradnjo lahko pričakujemo manjše povečanje onesnaženje tal zaradi prisotnosti gradbenih strojev in vgradnje gradbenih materialov. Med gradnjo bodo povečane emisije hrupa, vendar pa se bo gradnja izvajala samo v dnevnem času. Vpliva na požarno ogroženost, mehansko odpornost in stabilnost in higiensko zdravstveno zaščito ne bo. (3) V času obratovanja bo vplivno območje obsegalo zemljišče znotraj mej OPPN. 8. člen (lokacijski pogoji) (1) Javna pot JP 947301 Vorančeva ulica poteka po parc. št. 954/3 k.o 778 Brezje pri Poljčanah. (2) Zaradi doseganja predpisanega prečnega profila in ureditve prometno tehnično varne ceste je potrebna širitev na sosednja zemljišča 243/5, 240/4, 240/5 in 240/7 vse k.o. 778 Brezje pri Poljčanah. (3) Pri umeščanju ceste med profiloma 13 in 17 je potrebno upoštevati PZI št. 614/08 izdelal TRASA d.o.o. december 2008 in stanje na terenu ter obstoječe že izvedene obcestne elemente (škarpe, ograje, ....), čemur se prečni profil ustrezno prilagodi. (4) Vertikalni in horizontalni elementi ulice se v celoti ohranjajo in se prilagajajo obstoječim vhodom in dovozom v stanovanjske objekte. 9. člen (pogoji za oblikovanje ceste) (1) Predvidena je razširitev Vorančeve ulice na profil: vozišče 2 x 2,00 m, asfaltna mulda 2 x 0,50 m in berma ob muldi 2 x 0,30 m. (2) Modernizacija ceste obsega razširitev ceste, ojačitev (preplastitev) obstoječega vozišča, novogradnjo na razširjenem delu, ureditev odvodnje padavinske vode, (3) Obstoječe vozišče se preplasti s predhodno asfaltno izravnavo, na razširitvah se izvede nova voziščna konstrukcija. 10. člen (odvodnjavanje ceste) Meteorne vode se bodo preko peskolovov odvajale v obstoječo kanalizacijo in se ne smejo nekontrolirano izlivati na sosednja zemljišča. IV. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 11. člen (splošno) Vse sekundarno razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture mora biti usklajeno zgrajeno v kabelski podzemni izvedbi. Pod asfaltiranimi in drugače utrjenimi površinami je vse električne in TK ter KKS vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo. Pri gradnji podzemnih komunalnih vodov je potrebno dosledno upoštevati predpisane odmike med posameznimi vodi. 12. člen (prometna ureditev) (1) Vozišče javne poti mora biti široko 4.0 m. (2) Zagotovljen mora biti prečni naklon vozišča. (3) Odvodnjavanje meteorne vode iz vozišča javne poti je potrebno urediti z odvodnimi jarki in asfaltnimi muldami. (4) Priključni radiji javnih poti so min. 7.0 m. Širina priključkov javnih poti je min. 5,0 m. (5) Priključni radii priključkov k stanovanjskim hišam so max. 4.0 m in se izvedejo v največji širini 4.0 m. 13. člen (električno omrežje) (1) Pri izvedbi je potrebno upoštevati obstoječe vode in jih po potrebi ustrezno zaščititi. (2) Na obravnavanem območju ni elektroenergetskih vodov in objektov, ki bi bili v lasti Elektro Maribor d.d.. (3) Ne bo priključevanja na distribucijsko omrežje Elektro Maribor d.d.. (4) V primeru najdbe morebitnih obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno postopati v skladu s potrebnimi predpisi za področje elektroenergetike. 14. člen (telekomunikacijsko omrežje TELEKOM Slovenije d.d.) (1) Pri načrtovanju cest je potrebno upoštevati obstoječe TK vode Telekoma Slovenije. Obstoječe TK omrežje glede na gradnjo ustrezno zaščititi in prestaviti na osnovi tehnične rešitve. (2) V predvideni povezovalni cesti se pri načrtovanju koridorja za komunalne vode predvidi prostor za TK kabelsko kanalizacijo, kar je razvidno iz priložene dokumentacije. Pozicije jaškov in cevni prepusti se bodo določili na kraju samem in bodo obdelani v PZI projektni dokumentaciji. 15. člen (kabelsko komunikacijski sistem TELEMACH d.o.o.) (1) Znotraj območja predvidene ureditve dela ulice so obstoječi nadzemni vodi KKS in podzemne cevi kabelske kanalizacije. (2) Pri načrtovanju posega v prostor naj bo upoštevano, da je upravljalec kabelskega sistema zainteresiran dokončno zgraditi kabelsko kanalizacijo in obstoječe samonosne vode preseliti v kanalizacijo. (3) Kabelska kanalizacija KKS je izvedljiva z umestitvijo PVC cevi 0100 mm z vmesnimi revizijskimi jaški in izvedbo cevne KK od revizijskih jaškov do pozicije priključnih omaric na vsakem posameznem objektu. (4) Možnost izvedbe cevne KK je ob drugih TK vodih, vendar z ločenimi vmesnimi jaški in ločenimi dovodi od posameznih stavb. Postavitve ojačevalnih in distribucijskih točk so projektno določene in so del posebnega projekta KKS (idejni načrt pripravi TELEMACH d.o.o.). (5) Umestitev cevi in revizijskih jaškov je tehnično izvedljiva v času izvajanja gradbenih del za komunalno ureditev prostora (ob rekonstrukciji ceste). 16. člen (vodovod) (1) Na območju predvidenega posega poteka javno vodovodno omrežje. (2) V projektni dokumentaciji je potrebno predvideti prestavitev in zamenjavo cevovoda DN75 v dolžini cca. 25 m. (3) Pred pričetkom gradbenih del je potrebno pri upravljavcu komunalnih vodov »OKP Rogaška Slatina d.o.o.« obvezno naročiti zakoličbo vodovodnega omrežja ter nadzor med gradnjo. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 772 (4) Med gradnjo je potrebno upoštevati minimalni odmik gradbenih del od osi obstoječega vodovoda, ki znaša 3 m. (5) Teren nad obstoječim javnim vodovodom ni dovoljeno obremenjevati s težko gradbeno mehanizacijo. (6) Poškodbe javnega vodovoda, nastale kot posledica obremenjevanja s težko gradbeno mehanizacijo, se odpravijo na stroške investitorja. (7) Poškodbe javnega vodovoda, nastale kot posledica obravnavane gradnje, se odpravijo na stroške investitorja. 17. člen (kanalizacija) (1) V cesto se izvede nova fekalna kanalizacija, skladno s projektno dokumentacijo PGD projekt št. 3599/15, december 2015, VGB Maribor d.o.o., kanalizacijski sistem v Poljčanah, Kanal 1.14 (Vorančeva ulica, Poljčane) vključno z vsemi projektiranimi revizijskimi jaški. (2) Izveden odcep se zaključi z revizijskima jaškoma J340 in J344, (3) Odcepi za hišne priključek se izvedejo izven ceste, (4) V revizijske jaške obstoječe mešane kanalizacije se preko peskolovov v proti smradni izvedbi priključujejo meteorne vode iz ceste, (5) Obnovijo se obstoječi odcepi iz objektov v mešan sistem javne kanalizacije. 18. člen (javna razsvetljava) V območju ceste se predvidi vgradnja instalacij za javno razsvetljavo. V. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin 19. člen (ohranjanje narave in kulturne dediščine) Objekti na območju OPPN se ne nahajajo v zavarovanem območju narave in kulturne dediščine. VI. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 20. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Pri pripravi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno upoštevati naravne omejitve (poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost terena) in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje. (2) Območje obravnave ne leži v poplavnem in erozivnem območju. (3) V času gradnje je potrebno uporabljati brezhibno strojno mehanizacijo brez škodljivih vplivov na okolje. 21. člen (varstvo pred požarom) (1) Cesta omogoča varen umik ljudi, živali in premoženja, urejeni bodo neovirani in varni dovozi, dostopi ter delovne površine za intervencijska vozila. (2) Ob državni cesti je zgrajeno hidrantno omrežje, ki je oddaljeno od obravnavanega območja več kot 150m. Viri za gašenje požara v tem delu naselja bodo zagotovljeni z javno gasilsko službo. Gasilski dom je oddaljen 1 km, čas prihoda gasilcev je ocenjen na 5 min. 22. člen (dopustna odstopanja) Dopustna so odstopanja pri prečnem profilu ceste znotraj lastninskih mej oz. območja obravnave, višinsko se cesta prilagaja obstoječi cesti ter internim dovozom. Za infrastrukturo so dovoljena manjša odstopanja od predvidenih rešitev opredeljenih v tem odloku, če so rešitve utemeljene iz tehničnega in ekonomskega vidika in ne vplivajo na končni koncept ostalih rešitev. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki so podali smernice in mnenja k OPPN. 23. člen (etapnost izvajanja OPPN) Posegi na območju OPPN se lahko izvajajo etapno, vendar mora biti tehnološko zaključena enota izvedena v eni etapi. VIII. Obveznosti investitorja in izvajalcev 24. člen (druge obveznosti investitorja in izvajalcev) Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej: • med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe goriv in drugih škodljivih snovi, • ob morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev, • pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci, • omogočiti dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej, • med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav. • Zavarovati gradbišče, tako da bodo zagotovljeni varnost in nemotena uporaba sosednjih objektov in zemljišč ter nemoten odtok vode. IX. Končne določbe 25. člen (vpogled v OPPN) OPPN s prilogami je stalno na vpogled pri Občinski upravi Občine Poljčane in Upravni enoti Slovenska Bistrica. 26. člen (nadzor nad izvajanjem OPPN) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 27. člen (začetek veljavnosti OPPN) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-0003/2018-3-201 Datum: 19. 4. 2018 Občina Poljčane Stane Kovačič, župan VII. Drugi pogoji posega v prostor, parcelacija in etapnost gradnje Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran llS 284. Zaključni račun proračuna Občine Poljčane za leto 2017 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.: 72/93 in vse sledeče spremembe), 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18) in 15. člen Statuta Občine Poljčane (Ur. l. RS, št. 93/11) je Občinski svet Občine Poljčane na 21. redni seji dne, 18. 4. 2018 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE POLJČANE ZA LETO 2017 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Poljčane za leto 2017, ki zajema vse prihodke in druge prejemke ter odhodke in druge izdatke proračuna. 2. člen Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki zaključnega računa proračuna Občine Poljčane so v letu 2017 realizirani v naslednjih zneskih: KONTO OPIS ZAKLJUČNI RAČUN 2017 A BILANCA PRIHODKOV IN ODHKODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (l0+l1+l2+lS+l4+l8) S.S8l.1S4,48 TEKOČI PRIHODKI (70+l1) S.192.95l,14 l0 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704) 2.8S8.48l,09 J00 Davki na dohodek in dobiček 2.SS5.2A9.00 JOS Davki na premoženje S86.2A8.16 J0A Domači davki na blago in storitve 116.989.9S J06 Drugi davki 0 l1 NEDAVČNI PRIHODKI (710+l11+l12+l1S+l14) S54.4l0,05 J10 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja S10.A89.50 J11 Takse in pristojbine S.622.28 J12 Denarne kazni 5.A29.98 J1A Drugi nedavčni prihodki SA.928.29 l2 KAPITALSKI PRIHODKI (l20+l22) 24.l40,00 J20 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 2A.S00.00 J22 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev AA0.00 l4 TRANSFERNI PRIHODKI (l40) 169.4Sl,S4 JA0 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 169.ASJ.SA II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+4S) 2.l15.l80,20 40 TEKOČI ODHODKI (40+41+42+43) 1.051.S45,55 A00 Plače in drugi izdatki zaposlenim 265.AJ0.69 A01 Prispevki delodajalcev za socialno varnost AA.9S2.68 A02 Izdatki za blago in storitve 669.228.05 AOS Plačila domačih obresti S6.2J0.1S A09 Rezerve S5.AAA.00 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 1.S10.9S4,1S A10 Subvencije 55.181.9A A11 Transferi posameznikom in gospodinjstvom JS6. J80.9S A12 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 105.5JS.06 A1S Drugi tekoči domači transferi A1S.S98.20 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 2S9.640,56 A20 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2S9.6A0.56 4S INVESTICIJSKI TRANSFERI (4S0) 11S.859,96 AS1 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 98.500.00 AS2 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 15.S59.96 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLAJ) = (I.-II.) 6J1.S5A.28 III./1 PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANKLJAJ) ((I.-J102)-(II.-A0S-A0A) J0J.62A.A1 III./2 TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANKLJAJ) ((70+71)-(A0+A1)) 8S0.6JJ.A6 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0,00 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPIT. DELEŽEV 0.00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPIT. DELEŽEV 0.00 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0,00 500 Domače zadolževanje 0.00 VIII. ODPLAČILO DOLGA 241.298,S6 550 Odplačilo domačega dolga 2A1.298.S6 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I. + IV.+VII.-II.-V.-VII) 4S0.055,92 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -241.298,S6 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII-IX.) -6l1.S54,28 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH KONEC PRETEKLEGA LETA (31. 12. 2016) 516.S90 Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 774 Priloge k zaključnem računu proračuna Občine Poljčane so bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja, ki so izkazani v splošnem delu zaključnega računa proračuna Občine Poljčane. Sestavni del zaključnega računa proračuna Občine Poljčane je tudi posebni del zaključnega računa proračuna, sestavljen iz finančnih načrtov neposrednih proračunskih uporabnikov po posameznih področjih proračunske porabe. 3. člen Neporabljena sredstva Občine Poljčane v letu 2017 se prenesejo in uporabljajo za pokrivanje odhodkov proračuna Občine Poljčane za leto 2018. Neporabljena namenska sredstva in sredstva rezerv Občine Poljčane se za isti namen prenesejo v proračun Občine Poljčane za leto 2018. 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Poljčane za leto 2017 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0096/2016 Datum: 18. 4. 2018 Občina Poljčane Stane Kovačič, župan 285. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1; Uradni list RS, št. 02/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 -odl. US, 126/07, 108/09, 61/10- ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 - GZ in 66/17 - odl. US) in 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/11), je Občinski svet Občine Poljčane na 21. redni seji dne 18. 4. 2018 sprejel SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra pri nepremičninah z ID znakoma: • parcela 777 583/2 (katastrska občina: 777 Modraže, parcela 583/2) in • parcela 777 579/4 (katastrska občina: 777 Modraže, parcela 579/4). 2. člen Na podlagi tega sklepa Občinska uprava Občine Poljčane po uradni dolžnosti izda ugotovitveno odločbo o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra in jo pošlje pristojnemu zemljiškoknjižnemu sodišču v izvršitev. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 9000-0001/2015-35a Datum: 18. 4. 2018 Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan 286. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1; Uradni list RS, št. 02/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 -odl. US, 126/07, 108/09, 61/10- ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 - GZ in 66/17 - odl. US) in 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/11), je Občinski svet Občine Poljčane na 21. redni seji dne 18. 4. 2018 sprejel SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra pri nepremičnini z ID znakom: • parcela 781 809/25 (katastrska občina: 781 Lušečka vas, parcela 809/25). 2. člen Na podlagi tega sklepa Občinska uprava Občine Poljčane po uradni dolžnosti izda ugotovitveno odločbo o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra in jo pošlje pristojnemu zemljiškoknjižnemu sodišču v izvršitev. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 9000-0001/2015-35b Datum: 18. 4. 2018 Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan 287. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1; Uradni list RS, št. 02/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 -odl. US, 126/07, 108/09, 61/10- ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 - GZ in 66/17 - odl. US) in 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/11), je Občinski svet Občine Poljčane na 21. redni seji dne 18. 4. 2018 sprejel SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra pri nepremičnini z ID znakom: • parcela 783 499/4 (katastrska občina: 783 Studenice, parcela 499/4). 2. člen Na podlagi tega sklepa Občinska uprava Občine Poljčane po uradni dolžnosti izda ugotovitveno odločbo o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra in jo pošlje pristojnemu zemljiškoknjižnemu sodišču v izvršitev. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 9000-0001/2015-35c Datum: 18. 4. 2018 Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 775 Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan 288. Sklep o ustanovitvi statusa javnega dobrega lokalnega pomena Na podlagi 21. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1; Uradni list RS, št. 02/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 -odl. US, 126/07, 108/09, 61/10- ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 - GZ in 66/17 - odl. US) in 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/11), je Občinski svet Občine Poljčane na 21. redni seji dne 18. 4. 2018 sprejel SKLEP O USTANOVITVI STATUSA JAVNEGA DOBREGA LOKALNEGA POMENA 1. člen S tem sklepom se ustanovi status grajenega javnega dobrega lokalnega pomena na navedenih nepremičninah: Šifra k.o. k.o. parc. št. površina (m2) 778 Brezje pr Poljčanah 114/5 146 778 Brezje pr Poljčanah 106 250 778 Brezje pr Poljčanah 823/4 114 778 Brezje pr Poljčanah 757/2 69 778 Brezje pr Poljčanah 758/25 277 778 Brezje pr Poljčanah 775/4 320 778 Brezje pr Poljčanah 350/16 94 778 Brezje pr Poljčanah 313/11 329 778 Brezje pr Poljčanah 441/6 350 778 Brezje pr Poljčanah 441/9 145 784 Hrastovec 19/2 116 784 Hrastovec 386/4 252 784 Hrastovec 817/2 41 784 Hrastovec 817/4 187 784 Hrastovec 622/5 226 Šifra k.o. k.o. parc. št. površina (m2) 784 Hrastovec 622/9 64 784 Hrastovec 624/2 218 784 Hrastovec 604/4 60 784 Hrastovec 616/2 174 784 Hrastovec 617/2 113 784 Hrastovec 602/11 52 784 Hrastovec 728/2 97 784 Hrastovec 621/6 74 784 Hrastovec 621/7 241 784 Hrastovec 569/4 31 784 Hrastovec 568/4 161 784 Hrastovec 568/6 10 784 Hrastovec 603/2 464 784 Hrastovec 602/9 66 781 Lušečka vas 1/3 168 777 Modraže 401/10 2071 777 Modraže 398/38 374 777 Modraže 398/26 131 777 Modraže 398/29 91 777 Modraže 398/33 70 777 Modraže 398/22 1186 777 Modraže 398/24 971 777 Modraže 397/2 1226 777 Modraže 680/2 140 777 Modraže 680/4 87 Šifra k.o. k.o. parc. št. površina (m2) 777 Modraže 680/6 31 777 Modraže 185/8 43 777 Modraže 185/11 8 777 Modraže 185/10 20 777 Modraže 249/1 778 777 Modraže 174/2 357 777 Modraže 235/2 35 777 Modraže 405/5 815 777 Modraže 409/8 772 777 Modraže 611/2 182 777 Modraže 404/10 75 777 Modraže 398/35 217 777 Modraže 398/32 85 777 Modraže 883/3 293 777 Modraže 924/1 202 777 Modraže 863/2 135 779 Pekel 296/7 27 779 Pekel 239/2 39 779 Pekel 237/2 246 779 Pekel 232/4 21 779 Pekel 243/10 431 779 Pekel 242/6 340 779 Pekel 244/15 14 779 Pekel 244/10 160 779 Pekel 246/21 336 779 Pekel 244/12 887 Šifra k.o. k.o. parc. št. površina (m2) 779 Pekel 243/6 101 779 Pekel 270/9 78 779 Pekel 292/8 102 779 Pekel 296/5 25 779 Pekel 297/4 6 779 Pekel 270/7 42 779 Pekel 271/2 791 779 Pekel 272/2 154 779 Pekel 274/4 42 779 Pekel 282/1 1 779 Pekel 281/5 169 779 Pekel 280/9 198 779 Pekel 292/10 117 779 Pekel 281/7 6 779 Pekel 736/10 44 779 Pekel 695/4 104 779 Pekel 217/11 69 779 Pekel 221/20 59 779 Pekel 82/1 10 779 Pekel 793 46 779 Pekel 189/10 73 779 Pekel 188/8 35 779 Pekel 187/11 68 782 Poljčane 1226/3 307 782 Poljčane 1226/5 265 782 Poljčane 104/2 40 Šifra k.o. k.o. parc. št. površina (m2) 782 Poljčane 104/3 22 780 Stanovsko 228/395 1023 780 Stanovsko 228/376 176 780 Stanovsko 228/388 1478 780 Stanovsko 163/3 56 780 Stanovsko 1033 79 780 Stanovsko 172/1 71 780 Stanovsko 167/3 253 Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 776 780 Stanovsko 167/5 17 780 Stanovsko 167/6 17 780 Stanovsko 406/6 37 780 Stanovsko 241/2 302 780 Stanovsko 228/414 90 780 Stanovsko 337/13 158 780 Stanovsko 337/11 100 780 Stanovsko 337/15 197 783 Studenice 42/4 194 783 Studenice 322/27 233 783 Studenice 418/1 98 779 Pekel 246/17 129 779 Pekel 246/15 16 782 Poljčane 969/2 122 782 Poljčane 974/2 229 782 Poljčane 975/2 609 782 Poljčane 969/4 512 782 Poljčane 967/19 211 Šifra k.o. k.o. parc. št. površina (m2) 782 Poljčane 476/4 314 782 Poljčane 483/2 76 782 Poljčane 483/4 215 782 Poljčane 484/2 199 782 Poljčane 529/4 673 782 Poljčane 487/6 385 782 Poljčane 591/12 469 780 Stanovsko 228/10 118 780 Stanovsko 228/13 11 2. člen Na podlagi tega sklepa Občinska uprava Občine Poljčane po uradni dolžnosti izda ugotovitveno odločbo o ustanovitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremičninah iz 1. člena tega sklepa. Po pravnomočnosti odločbe, se le-ta pošlje zemljiškoknjižnemu sodišču v izvršitev. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 9000-0001/2015-35d Datum: 18. 4. 2018 Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan OBČINA PREVALJE 289. Zaključni račun proračuna Občine Prevalje za leto 2017 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 14/2013, 110/2011-ZDIU12, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415, 101/2013, 55/15 - ZFisP in 96/15 -ZIPRS1617 ) in 17. člena in 109. člena Statuta Občine PREVALJE (Uradno glasilo slovenskih občin št. 70/2015) je občinski svet na 28. redni seji dne 19.4.2018 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE PREVALJE ZA LETO 2017 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine PREVALJE za leto 2017. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Prevalje za leto 2017 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Prevalje za leto 2017. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA ZA LETO 2017 IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA 2017 Splošni del zaključnega računa proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV € Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun Proračuna za leto 2017 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 7.012.438 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 5.366.695 70 DAVČNI PRIHODKI 4.420.055 700 Davki na dohodek in dobiček 3.544.320 703 Davki na premoženje 599.121 704 Domači davki na blago in storitve 276.614 71 NEDAVČNI PRIHODKI 946.641 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 348.437 711 Takse in pristojbine 5.168 712 Denarne kazni 6.437 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavčni prihodki 586.599 72 KAPITALSKI PRIHODKI 13.521 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 13.521 73 DONACIJE 16.014 730 Prejete donacije iz domačih virov 16.014 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.616.207 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 913.032 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 703.175 Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 777 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 7.137.447 40 TEKOČI ODHODKI 2.092.674 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 327.829 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 55.974 402 Izdatki za blago in storitve 1.554.993 403 Plačila domačih obresti 24.859 409 Rezerve 129.019 41 TEKOČI TRANSFERI 2.074.673 410 Subvencije 3.359 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.237.876 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 174.045 413 Drugi tekoči domači transferi 659.393 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.873.332 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.873.332 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 96.768 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso prorač. uporabniki 10.478 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 86.290 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) -125.010 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 441 Povečanje kapitalskih deležev v javnih podjetjih 0 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) 109.886 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 229.004 IX. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -119.118 X. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -244.128 XI. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12.2016 619.493 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Prevalje za leto 2017 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 450-0001/2018 Datum: 19.4.2018 Občina Prevalje Matija Tasič, župan 290. Javni razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini prevalje v letu 2018 Občina Prevalje na podlagi Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Prevalje za programsko obdobje 2016 - 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/2015, 4/2016 in 8/2016) in Odloka o proračunu Občine Prevalje za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2018) objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV POMOČI ZA OHRANJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI PREVALJE V LETU 2018 I. Naročnik javnega razpisa: Naročnik javnega razpisa je Občina Prevalje, Trg 2/a, 2391 Prevalje. II. Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa je dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Prevalje v letu 2018. Sredstva po tem razpisu se bodo dodeljevala za naslednje vrste pomoči oz. ukrepe: 1. DE MINIMIS POMOČI V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) št. 1407/2013 1.1 Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem in gozdarskem sektorju Namen in cilji ukrepa: • Podpiranje usposabljanja, organiziranja izobraževanj in prenos dobrih praks, novih znanj ter promocije gozdarstva, kar bo prineslo k večji konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev s ciljem doseganja višje ravni strokovne izobraženosti in usposobljenosti nosilcev kmetijskih gospodarstev in njihovih družinskih članov s področja kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na kmetiji in s tem prispevanja k dolgoročni sposobnosti preživetja in večji konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 778 Predmet podpore: • Izobraževanje in usposabljanje kmetov s področja kmetijstva in gozdarstva, • organizacija forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, licitacij, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih, • priprava in tisk publikacij ter oblikovanje in priprava spletnih strani, • izvedba strokovnih ekskurzij, • širjenje znanstvenih dognanj (prikazi in demonstracijski poskusi, delavnice in predavanja za širšo javnost). Upravičenci do pomoči: • subjekti, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti iz predmetov podpore in bodo izbrani na podlagi javnega razpisa (organizacije, ki so registrirane za izvajanje aktivnosti v okviru tehnične pomoči na področju kmetijstva in gozdarstva in delujejo na območju Občine Prevalje). Upravičeni stroški: • stroški za najem prostorov, • honorarji izvajalcev izobraževanja in usposabljanja, • stroški za oglaševanje, • stroški gradiv za udeležence, • stroški izvedbe strokovne ekskurzije, • potni stroški, stroški prevozov, • stroški priprave in tiska publikacij in • stroški oblikovanja in priprave spletnih strani. Pogoj za pridobitev sredstev in druge omejitve: • Pomoč se izplača skladno z določili pogodbe o dodelitvi pomoči (po realizaciji in na podlagi pisnega zahtevka in dokazil o realizaciji tehnične podpore). • Pomoč se ne dodeli: • za stroške svetovanja, ki so financirana v okviru javne svetovalne službe, • za sofinanciranje pokritja stroškov, ki jih je izvajalec pri izvedbi aktivnosti plačal Občini Prevalje. Višina razpisanih sredstev: • Sredstva za ukrep Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem in gozdarskem sektorju so zagotovljena v sprejetem proračunu občine za leto 2018, na postavki 43111913 Kompleksne subvencije v kmetijstvu v višini 2.000 EUR. Višina sofinanciranja: • Sofinancira se do 100% vrednosti stroškov izvedbe posameznega programa, oziroma druge aktivnosti, v obliki subvencioniranih storitev (neposredno plačilo kmetu - gozdarju ali članu družine ni dovoljeno), vendar največ do višine 3.000 € na leto. • Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 ne sme preseči 200.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije. 2. OSTALI UKREPI OBČINE 2.1 Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja Namen in cilji ukrepa: • zagotavljati boljšo učinkovitost in strokovnost kmetijstva ter prispevati k njegovi dolgoročni sposobnosti preživetja. Upravičenci do pomoči: • registrirana društva ter zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Upravičeni stroški: • Stroški izvedbe prijavljenega programa društva (stroški za organizacijo in izvedbo izobraževanj in usposabljanj, stroški obiskov sejmov in tekmovanj, stroški organizacije in izvedbe razstav in sejmov, stroški za izvedbo strokovne ekskurzije, stroški svetovalnih storitev, stroški publikacij), • V primeru, da društvo deluje na območju več občin, se pri izračunu višine dodeljenih sredstev upošteva samo delež članstva iz Občine Prevalje. Pogoji za pridobitev pomoči: • vlagatelj predloži finančno in vsebinsko ovrednoten program društva, ki je usmerjen v zagotavljanje boljše učinkovitosti in strokovnosti kmetijstva ter prispeva k njegovi dolgoročni sposobnosti preživetja, • upravičenci imajo sedež na območju Občine Prevalje oziroma izvajajo programe, ki se nanašajo ali izvajajo na območju Občine Prevalje, oziroma so v njihove programe aktivno vključeni člani iz Občine Prevalje. Dodatni pogoj za pridobitev sredstev in druge omejitve: • izvajalci po potrebi brezplačno sodelujejo na prireditvah v občini, ki jih organizira občina in na promocijskih prireditvah oziroma na zahtevo občine v skladu z zahtevanimi kriteriji in standardi organizirajo prireditev občinskega pomena, • pomoč se ne dodeli: • za program izvajalca, ki je odklonil sodelovanje z občino na način, kot ga predvideva prejšnja alineja, • za materialne stroške, povezane z osnovnim delovanjem društva (administrativni stroški, potni stroški,...), • za programe, za katere so že bila pridobljena sredstva na drugih razpisih občine, oziroma so njihovi programi na kakršenkoli način že sofinancirani iz proračuna občine. Višina razpisanih sredstev: • Sredstva za ukrep Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja so zagotovljena v sprejetem proračunu občine za leto 2018, na postavki 43111920 Financiranje društev na področju kmetijstva v višini 4.500 EUR. Višina sofinanciranja: • Sofinancira se največ do 100% upravičenih stroškov prijavljenega programa društva, vendar največ 3.000 € na leto. III. Zahtevana dokumentacija: Prijava na javni razpis mora biti izdelana izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije. Vlagatelji lahko prevzamejo razpisno dokumentacijo na Občini Prevalje, v času od objave do izteka roka javnega razpisa, vsak delavnik, od 8.00 do 12.00 ure. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani www.prevalje.si . Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 779 Za popolno se šteje vloga, ki je v celoti in pravilno izpolnjena in so ji priložena vsa zahtevana dokazila. Oddaja vloge na razpis pomeni, da se vlagatelj strinja z vsemi pogoji in kriteriji tega razpisa, razpisne dokumentacije in vzorcem pogodbe. IV. Merila za sofinanciranje Sredstva pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Prevalje v letu 2018 se bodo dodeljevala na podlagi določb Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Prevalje za programsko obdobje 2016 - 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/2015, 4/2016 in 8/2016). V. Rok za prijavo na javni razpis in način oddaje vlog Vlagatelji morajo vloge oddati v zaprtih pisemskih ovojnicah najpozneje do 17.5.2018, do 12.00 ure, na naslov: Občina Prevalje, Trg 2/a, 2391 Prevalje. Ovojnice morajo biti opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: »Prijava na javni razpis - ne odpiraj!«, ter s pripisom »Dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Prevalje v letu 2018« in pripisom ukrepa, na katerega vlagatelji kandidirajo. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je do naročnika prispela najkasneje na zadnji dan roka za oddajo prijav, do 12.00 ure. VI. Obravnavanje vlog: Vloge bo obravnavala strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Obravnavane bodo le vloge, ki bodo pravilno izpolnjene in oddane na predpisanih obrazcih z vsemi zahtevanimi dokazili. Prepozne vloge bodo s sklepom zavržene in neodprte vrnjene pošiljatelju. O dodelitvi sredstev upravičencem odloča pooblaščena oseba. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 30. dni po zaključenem razpisu. Upravičencem bo izdan sklep o višini pomoči. Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo. VII. Datum odpiranja vlog Odpiranje vlog bo komisija opravila 18.5.2018, ob 10.00 uri v sejni sobi Občine Prevalje. VIII. Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom, lahko zainteresirani dobijo na tel. št. 02/82 46 121, vsak delovni dan, med 8.00 in 12.00 uro. Številka: 41011-0006/2018 Datum: 17.4.2018 Občina Prevalje Matija Tasič, župan 291. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Račel - Log , območje F« Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list Republike Slovenije, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 -ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO, 61/17 - ZUreP-2) in 17. člena Statuta občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 18/2006, 19/2006-popr., 34/2007, 15/2010, 12/2013, 12/2013), je Občinski svet Občine Prevalje na 28. redni seji dne 19.04.2018 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU »RAČEL - LOG , OBMOČJE F« (USKLAJEN PREDLOG) 1. člen (1) S tem odlokom se, ob upoštevanju prostorskih sestavin občinskega prostorskega načrta Občine Prevalje (Ur. glasilo slovenskih občin št. 36/2015, 71/2015), sprejmejo spremembe in dopolnitve občinskega podrobnega prostorskega načrta "Račel - Log, območje F", Uradni list RS, št. 105/2008 - v nadaljevanju OPPN. (2) Spremembe in dopolnitve OPPN je izdelal Biro Godec, Sanja Godec, s.p., Ravne na Koroškem, pod št. projekta 06/17-OPPN z datumom marec 2018. 2. člen (1) Spremembe in dopolnitve OPPN se nanašajo na spremembo urbanističnih in arhitektonskih pogojev, dvojnega objekta v nizu (stanovanjski dvojček z oznako 2 in 3 ) glede lege, velikosti in oblikovanja le teh ter posledično tudi lege in velikosti posameznih gradbenih parcel. (2) Spremenjene in dopolnjene prostorske sestavine iz prejšnjih odstavkov tega člena so razložene in grafično prikazane v tekstualnem in grafičnem delu sprememb in dopolnitev OPPN. (3) Grafični del vsebuje: Pregledna situacija M 1:25000 Izvleček iz prostorskih sestavin OPN Občine Prevalje M 1:5000 Območje sprememb in dopolnitev podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem M 1:500 Zazidalna situacija - sprememba M 1:500 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro - sprememba M 1:500 Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom - sprememba M 1:500 Načrt parcelacije - sprememba M 1:500 3. člen 2. odstavek 1. točke 6. člena OPPN se spremeni tako, da se glasi: Objekt 2 in 3: stanovanjski dvojček tlorisnih dim. 36,60 m (2x18,30 m)+- 1,0 m x 10,50 m +- 1,00 m; 2. točka 6. člena OPPN se spremeni tako, da se glasi: (2) Etažnost objektov: P+1, možna je izvedba tudi v obliki poletaž, višina objektov je dovoljena max. 8,0 m Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 780 nad niveleto tal pritličja. Etažnost objektov 2 in 3 bo delno P+1, delno P (nadstreška za osebna vozila). 4. člen V 1. točki 7. člena OPPN se višinska kota 399,50 m NMV nadomesti z višinsko koto 398,60 m NMV. 5. člen 2. točka 8. člena OPPN se spremeni tako, da se glasi (2) Gradbena meja ( črta, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati ) je določena v grafičnih prilogah z odmikom od predvidene dovozne ceste in znaša cca 4,0 m za objekte z oznako 1, 2, 3 in 4 oz. cca 5,0 m za objekt z oznako 5 ter z odmikom od vzhodne parcelne meje za objekte št. 1, 4, 5 in z mejo med parcelami za stanovanjski dvojček z oznako 2 in 3. Izven gradbene meje so dovoljeni le napušči strehe, ki pa ne smejo presegati širino 1,0 m. 3. točka 8. člena OPPN se dopolni tako, da se glasi: (3) Minimalni odmiki stanovanjskih objektov ( brez napuščev ) od mej sosednjih zemljišč so določeni v grafični prilogi št. 7 . Načrt parcelacije v M 1: 500 -območje zazidljivosti. Minimalni odmik najbolj izpostavljenih delov stanovanjskega dvojčka z oznakami 2 in 3 od sosednjih zemljišč mora znašati najmanj 2,0 m. 6. člen 13. člen OPPN se spremeni tako, da se glasi: (1) Na celotnem območju OPPN je dovoljeno graditi naslednje nezahtevne in enostavne objekte - pomožne objekte v javni rabi, podporne zidove, male komunalne čistilne naprave, rezervoarje, vodnjake, priključke na objekte javne gospodarske infrastrukture, vodna zajetja in objekte za akumulacijo vode, pomožne komunalne objekte in pomožne objekte za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. (2) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti smiselno locirani na parceli ob upoštevanju urbanistične zasnove osnovnega objekta ter izven območja varovalnih pasov gospodarske javne infrastrukture ter vodnega zemljišča. (3) Nezahtevne in enostavne objekte, ki se štejejo za majhne stavbe, je dovoljeno graditi na zemljiških parcelah objektov ob upoštevanju splošnih in podrobnih pogojev, ki v OPN Občine Prevalje, glede vrste in velikosti le teh, veljajo za območje namenske rabe SSe. (4) Nezahtevni in enostavni objekti - majhne stavbe morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo, h kateri pripadajo. (5) Minimalni odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od sosednjih zemljišč oz. gospodarske javne infrastrukture so določeni v OPN Občine Prevalje. 7. člen 26. člen OPPN se spremeni tako, da se glasi: (1) V predvidenih objektih je dovoljena izvedba kurišč na biomaso oziroma uporaba obnovljivih virov energije ob upoštevanju veljavnih predpisov, ki določajo emisije snovi v zrak za male kurilne naprave in emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. (2) V času izdelave OPPN to so: Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav, Ur. list RS št. 24/2013, Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, Ur. list RS, št. 31/2007, 70/2008, 61/2009, 50/2013. 8. člen 1. točka 27. člena OPPN se spremeni tako, da se glasi: (1) Prostor, ki je predmet OPPN, se nahaja izven območij, ki so v skladu s prostorskimi načrti Občine Prevalje in Odlokom o zaščiti zajetij vodnih virov v Občini Prevalje - Ur. l. RS št. 66/2000, UGSO št. 35/2012, določena kot vodozbirna območja vodnih virov. 9. člen 28. člen OPPN se spremeni tako, da se glasi: (1) Pri projektnih rešitvah odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda je potrebno upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, področje emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, področje emisije snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest ter področje emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. (2) V času izdelave OPPN to so: Uredba o odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, Ur. list Rs, št. 98/2015, Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, Ur. list RS, št. 64/2012, 64/2015, 98/2015, Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest, Ur. list RS, št. 47/2005 in Odlok o javni kanalizaciji v Občini Prevalje, Uradni list Republike Slovenije, št. 28/2002; UGSO, št. 40/2014. 10. člen 29. člen OPPN se spremeni tako, da se glasi: (1) Komunalne odpadke je potrebno ločeno zbirati v skladu z veljavnim predpisom Občine Prevalje glede načina ravnanja z komunalnimi odpadki. (2) Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati določila veljavnih predpisov, ki urejajo ravnanje z odpadki. (3) V času izdelave OPPN to so: Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v koroški regiji, Uradni list št. 85/2011, Uredba o odpadkih, Ur. list 37/2015, 69/2015, Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08). (4) Posode za odpadke morajo biti nameščene na primernih lokacijah, kjer je možen dostop s smetarskim vozilom. 11. člen 30. člen OPPN se spremeni tako, da se glasi: (1) Območje OPPN je v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list Republike Slovenije, št. 105/2005) opredeljeno z II stopnjo varstva pred hrupom (čisto stanovanjsko območje ), ki pa na južni strani meji na območje , ki je opredeljeno z III stopnjo varstva pred hrupom (površine za rekreacijo in šport). (2) Objekti, zgrajeni na tem območju, morajo glede hrupa upoštevati določila veljavnih predpisov s področja zaščite pred hrupom. (3) V času izdelave OPPN to so: Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, Ur. list RS, št. 105/2005, 34/2008, 109/2009, 62/2010, Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah, Ur. list RS, št. 10/2012. 12. člen Za 31. členom OPPN se doda novi 31.a. člen (raba obnovljivih virov energije), ki se glasi: (1) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko tipa voda - voda, si bo moral investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja, skladno s 115. in 125. členom Zakona o vodah, pridobiti: • dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba poskusne črpalne vrtine za določitev izdatnosti vodonosnika- vrtine) , v kolikor bo vrtina globlja od Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 781 30 m ter na tej osnovi tudi vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote; • samo vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote, v kolikor bo vrtina izvedena do globine 30 m; (2) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko tipa zemlja - voda (geosonda), si bo moral investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja, pridobiti: • dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba vrtine). 13. člen V 4. točki 35. člena OPPN se spremeni naziv tehnične smernice iz TSG-1-001:2005 v TSG-1-001:2010. 5. točka 35. člena OPPN se spremeni tako, da se glasi: (1) Projektna dokumentacija za gradnjo objektov in komunalnih naprav mora biti izdelana v skladu z določili veljavnih predpisov, ki se nanašajo na varstvo pred požarom. V času izdelave OPPN to so: Zakon o varstvu pred požarom, Ur. list RS, št. 71/1993, 87/2001, 110/2002-ZGO-1, 105/2006, 3/2007-UPB1, 9/2011, 83/2012, Pravilnik o požarni varnosti v stavbah, Ur. list RS, št. 31/2004, 10/2005, 83/2005, 14/2007, 12/2013. 14. člen 36. člen OPPN se spremeni tako, da se glasi: (1) Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati projektni pospešek tal 0,1 g za tla vrste A v skladu z Eurocode 8. (2) Priporočljiva kota pritličja objektov je določena na podlagi hidrološko hidravličnega elaborata glede na predvideno gladino visokih voda reke Meže (Q 100) po vseh izvedenih protipoplavnih ukrepih na Meži, ki na iztočnem delu Farskega potoka znaša 397,42 m NMV ter ob zagotavljanju dodatne varnostne višine 1,16 m. (3) Do izvedbe vseh protipoplavnih ukrepov po projektu »Ureditev Meže v Prevaljah od mostu na cesti Prevalje -Ravne v km 11.500 do vtoka Leškega potoka v km 12.716, vključno s Farnim potokom na dolžini 500 m gorvodno od izliva v Mežo - rekonstrukcija«, št. IV-19/2015, julij 2015, november 2017 (dopolnitev), ki ga je izdelal HIDROPRO, Zoran Fujs, s.p., Spodnje Gameljne 118, Ljubljana - Šmartno, morajo investitorji zagotoviti zavarovanje objektov z individualnimi protipoplavnimi ukrepi. (4) Kota tal pritličja stanovanjskega dvojčka z oznakami 2 in 3 mora znašati najmanj 398,60 m NMV. (5) Gradnja objektov na območju OPPN je dovoljena le na podlagi predhodno pridobljenega vodnega soglasja. 15. člen 42. člen OPPN se spremeni tako, da se glasi: (1) Po prenehanju veljavnosti OPPN se bo območje urejalo na podlagi občinskega prostorskega načrta Občine Prevalje ob upoštevanju splošnih in podrobnih meril in pogojev za območje SSe oz. drugega veljavnega prostorskega akta ob obveznem upoštevanju določil IV. in V. poglavja tega odloka. 16. člen Spremembe in dopolnitve OPPN začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3500-0006/2017 Datum: 19.4.2018 Občina Prevalje Matija Tasič, župan 292. Sklep o spremembi Sklepa o določitvi najemnin za leto 2018 Na podlagi 35. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US) in na podlagi 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015) je Občinski svet Občine Prevalje na 28. redni seji dne 19.04.2018 sprejel SKLEP O SPREMEMBI SKLEPA O DOLOČITVI NAJEMNIN ZA LETO 2018 I. Sklep o določitvi najemnin za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 59/2017, popr. 4/2018) se v 1.3 točki, za prvo tabelo doda opomba, ki se glasi: »Opomba: Najem prodajne hišice pomeni tudi pravico uporabe prostora pred hišico, kakor izhaja iz skice iz priloge.«. II. Sklep o določitvi najemnin za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 59/2017, popr. 4/2018) se v 1.3 točki, tretja tabela spremeni tako, da se na novo glasi: Najem tržne površine (lastno prodajno mesto na označenem prodajnem prostoru) - dnevni 5 EUR - tedenski 20 EUR - mesečni 75 EUR Opomba: Prodaja se lahko vrši samo na označenem prodajnem prostoru. Skica označenega prodajnega prostora izhaja iz priloge. Številka: 032-0008-3/2017-19 Datum: 19.4.2018 Občina Prevalje Matija Tasič, župan Priloga: • Slika tržnice Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 782 OBČINA ŠENČUR 293. Sklep o začetku postopka priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja ŠE-42 IG - 2. faza Na podlagi 46. in 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1 B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C, 57/2012 - ZPNačrt-B, 57/2012-ZUPUDPP-A, 109/2012 - ZPNačrt-B, 76/2014 - odl. US, 14/2015 - ZUUJFO in 61/2017-ZUreP-2) in 26. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18) je župan sprejel SKLEP O ZAČETKU POSTOPKA PRIPRAVE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA OBMOČJE UREJANJA ŠE-42 IG - 2. FAZA 1. člen S tem sklepom se začne postopek priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (krajše: OPPN) za območje urejanja ŠE-42 IG - 2. faza. Predvideni OPPN se izdela skladno z določbami Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07). 2. člen (Vsebina) Vsebina sklepa: • ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN; • območje OPPN; • način pridobitve strokovnih rešitev; • roki za pripravo OPPN; • navedba nosilcev urejanja prostora; • obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPPN. 3. člen (Ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN) V občinskem prostorskem načrtu občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/17-UPB, 4/18) je obravnavano območje opredeljeno kot del enote urejanja prostora ŠE-42 (krajše: EUP ŠE-42) namenjene gospodarski coni IG, ki v naravi predstavlja od cca. 18 do 40 m širok pas zemljišč, ki poteka ob južnem in zahodnem robu obstoječe poslovne cone Šenčur (krajše: PC Šenčur). Za jugozahodni del predmetne EUP je bil že sprejet Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja Šenčur ŠE-42 IG - 1. faza (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/12). Ureditveno območje 2. faze OPPN predstavlja severozahodni del EUP ŠE-42, za katerega OPPN še ni bil sprejet. Zaradi razmeroma majhne širine območja EUP ŠE-42 ter zaradi visokotlačnega plinovoda, ki poteka ob zahodnem robu območja, je na območje predmetne EUP praktično nemogoče umeščati nove samostojne obrtno poslovne objekte ter urediti novo vzdolžno prometno povezavo, ki bi omogočala dostope do posameznih parcel, zato se območje nameni predvsem potrebam širitve obstoječe PC Šenčur. Pobudo za pripravo OPPN je podal lastnik zemljišča v obravnavanem območju, podjetje RP investicije d.o.o., ki ima namen urediti parkirišče za potrebe objektov na območju obstoječe PC Šenčur. 4. člen (Območje OPPN) Obravnavano območje se nahaja ob severozahodnem robu obstoječe PC Šenčur in v naravi predstavlja razmeroma ravno nepozidano zemljišče, ki je na vzhodni strani omejeno z obstoječo poslovno cono, na zahodni strani s kmetijskimi površinami, na severni strani z glavno cesto G2-104/1136 Kranj-Brnik in na južni strani s preostalimi nepozidanimi površinami v EUP ŠE-42. Ureditveno območje OPPN obsega del zemljišča s parc. št. 997/3, k.o. Šenčur in meri cca. 1.050 m2. Sestavni del OPPN so lahko tudi zemljišča izven ureditvenega območja, ki so potrebna za neposredno priključevanje na omrežja javne komunalne in gospodarske infrastrukture. 5. člen (Način pridobitve strokovnih rešitev) Pri pripravi OPPN je treba upoštevati veljavne prostorske akte občine, podatke o prostoru in obstoječo komunalno opremo območja. V postopku priprave dopolnjenega osnutka OPPN je treba zagotoviti vse potrebne strokovne podlage, če potreba izhaja iz načrtovanih rešitev predvidene Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 783 prostorske ureditve ali če to izhaja iz smernic nosilcev urejanja prostora. 6. člen (Roki za pripravo OPPN) Postopek priprave OPPN bo potekal skladno z določbami in roki, ki jih predpisuje Zakon o prostorskem načrtovanju. Predvideni okvirni roki priprave OPPN so naslednji: izdelava osnutka OPPN 30 dni pridobitev smernic in sklepa MOP (CPVO) 40 dni izdelava dopolnjenega osnutka OPPN 45 dni javna razgrnitev in javna obravnava dopolnjenega osnutka OPPN 40 dni priprava stališč in predloga OPPN 30 dni pridobitev mnenj k OPPN 40 dni predložitev OPPN občinskemu svetu v sprejem 30 dni Predvideni roki se zaradi nepredvidljivih zahtev in pogojev pristojnih nosilcev urejanja prostora lahko tudi spremenijo. V primeru zahteve po vodenju postopka CPVO se aktivnosti s tega področja smiselno vključijo v faze izdelave OPPN ter se izvajajo skladno z določili Zakona o varstvu okolja in Zakona o prostorskem načrtovanju, posledično pa se podaljšajo tudi roki izdelave in sprejema OPPN. 7. člen (Navedba nosilcev urejanja prostora) Navedeni nosilci urejanja prostora podajo svoje smernice na osnutek OPPN ter mnenja k predlogu OPPN. Nosilci urejanja prostora so: • Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana • Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova 61, 1000 Ljubljana • Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja zgornje Save, Ulica Mirka Vadnova 5, 4000 Kranj • Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana • Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za letalski in pomorski promet, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana • Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo - območje Kranj, Ručigajeva ulica 3, 4000 Kranj • Občina Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur • Plinovodi d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11 b, 1001 Ljubljana • Petrol d.d., Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana • Komunala Kranj, javno podjetje, d.o.o., področje oskrbe s pitno vodo, Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj • Komunala Kranj, javno podjetje d.o.o., področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda, Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj • Komunala Kranj, javno podjetje d.o.o., področje ravnanja z odpadki, Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj • Elektro Gorenjska, d.d., Ulica Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj • Telekom Slovenije, Stegne 19, 1000 Ljubljana • Gratel d.o.o., Laze 18a, 4000 Kranj Med nosilce urejanja prostora se lahko uvrstijo tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, za katere se v postopku priprave OPPN izkaže, da so njihove smernice in mnenja potrebni oziroma da rešitve posegajo v njihovo delovno področje. Osnutek prostorskega akta se pošlje na Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za CPVO, ki odloči, ali je za načrtovano prostorsko ureditev potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO). 8. člen (Obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPPN) Pripravo OPPN financira investitor predvidenih ureditev na obravnavanem območju, ki v ta namen sklene pogodbo z izvajalcem, ki izpolnjuje zakonske pogoje za prostorsko načrtovanje. 9. člen (Končne določbe) Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletnih straneh Občine Šenčur ter stopi v veljavo naslednji dan po objavi. Številka: 350-7/2018-3 Datum: 16. 4. 2018 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan OBČINA VIDEM 294. Zaključni račun proračuna Občine Videm za leto 2017 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 UPB4, 14/13-popr., 101/13, 55/15-ZFisP in 96/15 ZIPRS1617) in 110 člena Statuta občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin št. 11/2016-UPB2 in 45/2017) je občinski svet na svoji 28. redni seji, dne 10.4.2018 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE VIDEM ZA LETO 2017 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Videm za leto 2017. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Videm za leto 2017 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Videm za leto 2017. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2017 ter o njihovi realizaciji v tem letu. 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Videm za leto 2017 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na uradni spletni strani Občine Videm (s prilogami). Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 784 Številka: 410-5/2018-173 Datum: 28.2.2018 Priloga: • splošni del proračuna Občina Videm A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV V EUR KONTO OPIS REBALANST ŠT. 3/2017 VELJAVNI PRORAČUN 2017 REALIZACIJA 2017 INDEKS INDEKS 1 2 3 4 5 6=5/3 7=5/4 I. S K U P A J P R I H O D K I 5.059.141,10 5.059.141,10 4.514.085,58 89,2 89,2 (70+71+72+73+74+78) II. S K U P A J O D H O D K I 5.598.652,59 5.598.652,59 4.534.216,17 81 81 (40+41+42+43) III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK -539.511,49 -539.511,49 -20.130,59 3,7 3,7 (PRIMANJKL.) ( I. - II. ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 KONTO OPIS REBALANST ŠT. 3/2017 VELJAVNI PRORAČUN 2017 REALIZACIJA 2017 INDEKS INDEKS 1 2 3 4 5 6=5/3 7=5/4 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 0 0 0 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 0 0 0 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 0 0 0 0 C. RAČUN FINANCIRANJA KONTO OPIS REBALANST ŠT. 3/2017 VELJAVNI PRORAČUN 2017 REALIZACIJA 2017 INDEKS INDEKS 1 2 3 4 5 6=5/3 7=5/4 VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 203.419,00 203.419,00 203.419,00 100 100 VIII. ODPLAČILA DOLGA 290.221,20 290.221,20 290.221,20 100 100 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I. + IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -626.313,69 -626.313,69 -106.932,79 17,1 17,1 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -86.802,20 -86.802,20 -86.802,20 100 100 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 539.511,49 539.511,49 20.130,59 3,7 3,7 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH 626.313,69 626.313,69 626.313,59 100 100 DNE 31.12.2016 (del 9009 Splošni sklad za drugo) OBČINA VOJNIK 295. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Vojnik za leto 2017 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU, 110/02 - ZDT-B, 127/06 - ZJZP, 14/07 -ZSPDPO, 109/08, 49/09, 38/10 - ZUKN, 107/10, 110/11 -ZDIU12, 104/12 - ZIPRS1314, 14/13, 46/13 -ZIPRS1314-A, 82/13 - ZIPRS1314-C, 101/13, 101/13 -ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS1415-A, 95/14 - ZIPRS1415-C, 14/15 - ZIPRS1415-D, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617, 80/16 - ZIPRS1718, 33/17 - ZIPRS1718-A, 71/17 - ZIPRS1819, 13/18) in 19. člena Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016) je občinski svet na 23. seji, dne 12.4.2018 sprejel ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE VOJNIK ZA LETO 2017 1. člen S tem odlokom se potrdi zaključni račun proračuna Občine Vojnik za leto 2017. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Vojnik za leto 2017 izkazuje: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 6.866.563 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 6.170.447 70 DAVČNI PRIHODKI 5.245.765 700 Davki na dohodek in dobiček 4.855.443 Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 785 703 Davki na premoženje 254.920 704 Domači davki na blago in storitve 135.402 706 Drugi davki 0 71 NEDAVCNI PRIHODKI 924.681 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 588.354 711 Takse in pristojbine 9.062 712 Globe in druge denarne kazni 18.473 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 3.386 714 Drugi nedavčni prihodki 305.407 72 KAPITALSKI PRIHODKI 1.055 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 50 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 1.005 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 695.061 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 688.803 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 6.259 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 6.396.822 40 TEKOČI ODHODKI 2.057.537 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 716.929 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 108.594 402 Izdatki za blago in storitve 1.139.090 403 Plačila domačih obresti 8.724 409 Rezerve 84.200 41 TEKOČI TRANSFERI 2.681.451 410 Subvencije 61.059 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.052.527 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 256.717 413 Drugi tekoči domači transferi 1.311.148 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.553.304 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.553.304 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 104.530 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 44.856 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 59.674 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) 469.741 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 18.595 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 18.595 750 Prejeta vračila danih posojil 18.595 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 18.595 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 136.763 50 ZADOLŽEVANJE 136.763 500 Domače zadolževanje 136.763 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 276.626 55 ODPLAČILA DOLGA 276.626 550 Odplačila domačega dolga 276.626 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 348.473 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -139.863 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -469.741 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 1.303.735 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Vojnik za leto 2017 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Vojnik za leto 2017. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov ter o njihovi realizaciji v tem letu. 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Vojnik za leto 2017 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 786 Številka: 410-0027-2017/11 Datum: 12.4.2018 Občina Vojnik Branko Petre, župan 296. Odlok o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Vojnik Na podlagi 16. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/2017) in 19. člena statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016) je Občinski svet Občine Vojnik na 23. redni seji dne 12. 4. 2018 sprejel ODLOK O POSTOPKU IN MERILIH ZA SOFINANCIRANJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI VOJNIK I. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) Predmet tega odloka podrobneje določi izvajalce posameznih programov in področij letnega programa športa, podrobnejše pogoje in merila za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v občini Vojnik za uresničevanje javnega interesa na področju športa, ki jih Občina Vojnik sofinancira na osnovi določil zakona o športu v vsakoletnem proračunu v okviru letnega programa športa. Opredeljuje način določitve višine sofinanciranja, postopek izbire in sofinanciranja izvajanja letnega programa športa, način sklepanja in vsebino pogodb o sofinanciranju ter način izvajanja nadzora nad pogodbami o sofinanciranju. Merila za izbor in vrednotenje programov športa so sestavni del odloka in se jih v času od dneva objave javnega razpisa za sofinanciranje programov športa do končne odločitve o višini sofinanciranja programov športa ne sme spreminjati. Za programe in področja športa, ki niso navedena v merilih, se merila za izbor in vrednotenje opredeli z letnim programom športa in objavi v javnem razpisu. 2. člen (opredelitev javnega interesa v športu) Javni interes na področju športa v občini Vojnik obsega dejavnosti na vseh področjih športa v skladu s prednostnimi nalogami, ki so opredeljene v Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji in Izvedbenem načrtu Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji in se uresničujejo tako, da se: • zagotavlja finančna sredstva za sofinanciranje letnega programa športa na ravni občine Vojnik, • spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj dejavnosti na vseh področjih športa in • načrtuje, gradi, posodablja in vzdržuje lokalno pomembne športne objekte in površine za šport v naravi. II. Upravičenci in pogoji za pridobitev sredstev, za področja in programe športa, opredeljeni v lpš 3. člen (področja športa) Namenska proračunska sredstva za šport se v Občini Vojnik namenjajo za programe skladno z Zakonom o športu, v okviru Nacionalnega programa športa in Letnega programa športa v Občini Vojnik in ob upoštevanju načela, da so proračunska sredstva dostopna vsem izvajalcem pod enakimi pogoji, na naslednjih področjih: 1. Športni programi 1.1 Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine 1.2 Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami 1.3 Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 1.4 Kakovostni šport 1.5 Vrhunski šport 1.6 Šport invalidov 1.7 Športna rekreacija 1.8 Šport starejših 2. Športni objekti in površine za šport v naravi 3. Razvojne, strokovne in raziskovalne dejavnosti v športu 3.1 Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu 3.2 Založništvo v športu 3.3 Znanstvenoraziskovalna dejavnost 4. Organiziranost v športu 4.1 Delovanje športnih organizacij, društev in športnih zvez na ravni lokalne skupnosti 5. Športne prireditve in promocija športa 5.1 Športne prireditve Podrobnejša opredelitev vseh področij športa je podana v merilih, ki so priloga tega odloka. Merila za izbor in vrednotenje posameznih področij športa vsebujejo: • Športna področja, ki so v javnem interesu in se v skladu z IN NPŠ sofinancirajo na ravni lokalne skupnosti. • Kriterije vrednotenja posameznih področij. • Obseg in elemente vrednotenja športnih programov. Merila za izbor in vrednotenje programov, ki niso zajeta v merilih, se opredeli z javnim razpisom. 4. člen (upravičenci za pridobitev sredstev) Za sofinanciranje programov iz občinskega proračuna lahko kandidirajo na javnem razpisu naslednji izvajalci športnih programov: 1. športna društva in klubi, ki imajo sedež v občini Vojnik, 2. zveza športnih društev občine Vojnik, 3. ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristen namen opravljanje dejavnosti v športu, 4. zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javnoveljavne programe, 5. samostojni podjetniki, gospodarske družbe, posamezniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu v Republiki Sloveniji, 6. zasebni športni delavci. 5. člen (pogoji za pridobitev sredstev) Izvajalci programov iz prejšnjega člena morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • da so registrirani in organizirani v skladu z veljavnimi predpisi, • da je njihova glavna dejavnost izvajanje športnih dejavnosti, • da so najmanj eno leto registrirani s sedežem v občini Vojnik • imeti morajo najmanj 10 članov s plačano članarino (velja za društva), Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 787 • imeti morajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvedbo načrtovanih športnih dejavnosti; urejeno zbirko članov s plačano članarino; zagotovljeno izvajanje športnih programov najmanj v obsegu, določenim v merilih in kriterijih za izbor in vrednotenje letnega programa športa v občini Vojnik, • razen, če za posamezne programe v merilih ni drugače opredeljeno (velja za izvajalce, ki kandidirajo s športnimi programi), • izdelano finančno konstrukcijo, iz katere je razviden predviden vir prihodkov in stroškov za izvedbo programov, • izpolnjevati morajo ostale pogoje v skladu s kriteriji za sofinanciranje programov, • da so izvajalci LPŠ v letu pred letom, na katerega se nanaša javni razpis, izpolnili pogodbene obveznosti. Občinska proračunska sredstva, namenjena športnim programom, lahko izvajalci pridobijo le na osnovi kandidature na javnem razpisu. Izvajalci športnih programov lahko s svojimi programi za sofinanciranje iz proračunskih sredstev Občine Vojnik, za posamezne vsebine, opredeljenih v 3. členu tega odloka, kandidirajo na razpisu, ki je objavljen enkrat na leto. Pod pogoji iz tega člena imajo pri izvajanju programov prostočasne športne vzgoje otrok in mladine prednost športna društva in športne zveze, registrirane v Republiki Sloveniji, in zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javnoveljavne programe. III. Postopek izbora in sofinanciranje letnega programa športa 6. člen (LETNI PROGRAM ŠPORTA OBČINE VOJNIK) Letni program športa je dokument, ki opredeljuje področja športa in programe, ki se sofinancirajo v posameznem koledarskem letu in obseg javnih sredstev, ki se zagotavljajo v proračunu Občine Vojnik, ob upoštevanju strukture in prednostnih nalog, kot je opredeljeno v Nacionalnem programu športa. Letni program športa sprejme občinski svet po predhodno pridobljenem mnenju pristojnega organa Občinske športne zveze. Rok za posredovanje mnenja je 30 dni. Letni program športa občine Vojnik pripravi Odbor za družbene dejavnosti občine Vojnik, sprejme pa ga Občinski svet na podlagi vsakoletno sprejetega proračuna. Letni program športa se objavi v vsaj enem tiskanem mediju na območju občine Vojnik in na spletni strani Občine Vojnik. 7. člen (javni razpis) Sredstva proračuna Občine Vojnik za izvajanje programov športa lahko izvajalci pridobijo na podlagi vsakoletnega javnega razpisa. Javni razpis se izvede po sprejemu vsakoletnega proračuna Občine Vojnik na osnovi določil letnega programa športa Občine Vojnik. Javni razpis se objavi v uradnem glasilu Občine Vojnik in na spletni strani Občine Vojnik. Razpisna dokumentacija mora biti na razpolago potencialnim kandidatom na uradni spletni strani Občine Vojnik in na sedežu Občine Vojnik. Pri razdelitvi razpoložljivih sredstev se upoštevajo le programi izvajalcev, ki so v celoti izpolnili pogoje, določene z razpisno dokumentacijo. Izvajalec razpisa lahko posameznega izvajalca pozove k dopolnitvi vloge v osmih dneh po odpiranju vlog. 8. člen (komisija) Postopek javnega razpisa vodi komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. Komisijo sestavljajo najmanj trije člani (dva člana Odbora za družbene dejavnosti in en član iz občinske uprave), od katerih je en predsednik. Komisija je sklepčna, če je prisotna najmanj polovica članov komisije. Predsednik in člani komisije ne smejo biti z vlagatelji, ki kandidirajo za dodelitev sredstev, interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena), v zakonski zvezi, v zunajzakonski skupnosti, v svaštvu do vštetega drugega kolena tudi, če so te zveze, razmerja oziroma skupnosti že prenehale. Prav tako ne smejo sodelovati pri delu komisije, če obstajajo druge okoliščine, ki bi vplivale na njihovo neobjektivnost in nepristranskost. 9. člen (naloge komisije) Naloge komisije so: • ugotavljanje pravočasnosti in popolnosti prispelih vlog, • pregled popolnih vlog ter njihovo vrednotenje na podlagi zahtev in meril iz javnega razpisa, • priprava predloga izbire in sofinanciranja programov in področij letnega programa športa. Komisija o svojem delu vodi zapisnik. Zapisniki sej komisije niso javni. 10. člen (besedilo javnega razpisa) Objava javnega razpisa mora vsebovati: • navedbo naročnika (naziv, sedež), • pravno podlago za izvedbo javnega razpisa, • predmet javnega razpisa z višino razpisanih sredstev, • osnovne pogoje, ki jih morajo izvajalci izpolnjevati, • merila za vrednotenje športnih programov, • določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena javna sredstva, • rok za predložitev vlog in način oddaje vloge, • rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa, • navedbo oseb, pooblaščenih za podajanje informacij o javnem razpisu, • način dostave vlog ter dan in uro, do katere naročnik sprejema vloge, • informacijo o razpisni dokumentaciji. Rok za podajo vlog na javni razpis določi izvajalec v javnem razpisu in ne sme biti krajši od 14 dni od objave javnega razpisa v enem tiskanem mediju na območju občine Vojnik in na spletni strani Občine Vojnik. 11. člen (predložitev vlog) Predlagatelji morajo predložiti vloge v zaprti ovojnici, ki je označena z »Ne odpiraj - vloga«, in navedbo javnega razpisa, na katerega se nanaša. Ovojnica, ki ni označena v skladu s prejšnjim odstavkom, se vrne vlagatelju. Za pravočasno vloženo se šteje vloga, ki je predložena v roku, določenem v javnem razpisu. Vloga, ki prispe po poteku roka, je prepozna. Vloge morajo biti oddane na predpisanih obrazcih. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 788 12. člen (odpiranje vlog) Komisija odpre vse, pravočasno prispele in pravilno označene vloge in ugotovi njihovo popolnost. Vloge, ki so prispele po izteku roka in niso pravočasne ali so bile nepravilno označene, izvajalec razpisa zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. Odpiranje prejetih vlog ni javno. Za vsako vlogo komisija ugotovi, ali je pravočasna ali jo je podala oseba, ki se lahko prijavi, in ali je popolna. Komisija o odpiranju vlog vodi zapisnik. Komisija v roku osmih dni od odpiranja vlog pozove tiste predlagatelje, katerih vloge ne vsebujejo vseh, z razpisno dokumentacijo, zahtevanih dokumentov, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti krajši od 8 dni in ne daljši od 15 dni. Če vlagatelj vloge ne dopolni v zahtevanem roku, izvajalec razpisa vlogo zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. 13. člen (ocenjevanje in ovrednotenje vlog) Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, tako da preveri izpolnjevanje razpisnih pogojev in jih oceni na podlagi meril, določenih z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo. Komisija pripravi predlog za izbor in sofinanciranje programov in področij letnega programa športa. Komisija o opravljenem strokovnem pregledu iz prejšnjega odstavka vodi zapisnik, iz katerega so razvidni razlogi za razvrstitev in predlog, kateri programi ali področja letnega programa športa se sofinancirajo v določenem obsegu, oziroma navedeni razlogi, da se program ali področje letnega programa športa ne uvrsti v sofinanciranje. Ocenjevanje in vrednotenje vlog ter zapisnik komisije niso javni. Razpisane programe in področja letnega programa športa se vrednoti s točkami. Vrednost točke se določi v sorazmernem deležu glede na skupno število točk za posamezne vsebine in glede na obseg proračunskih sredstev za izvajanje letnega programa športa. 14. člen (odločba) Na podlagi predloga komisije izvajalec razpisa izda odločbo o izbiri ter obsegu sofinanciranja ali zavrnitvi sofinanciranja programa ali področja letnega programa športa. Odločba o izbiri je podlaga za sklenitev pogodbe o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa. Ob izdaji odločbe iz prvega odstavka se izbranega izvajalca pozove k podpisu pogodbe o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa. Če se vlagatelj v osmih dneh ne odzove, se šteje, da je odstopil od vloge za sofinanciranje. 15. člen (pritožbeni postopek) Vlagatelj, ki meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz javnega razpisa in da prijavljen program ni bil pravilno vrednoten oziroma neupravičeno ni bil izbran, lahko v osmih dneh od prejema odločbe vloži ugovor. V ugovoru mora natančno opredeliti razloge za pritožbo. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi izvajalci. Predmet ugovora ne morejo biti merila za ocenjevanje vlog. Izvajalec razpisa o ugovoru odloči v roku 30 dni od njegovega prejema. Odločitev o izbiri je s tem dokončna. 16. člen (objava rezultatov javnega razpisa in obveznost izvajalcev letnega programa športa) Izvajalec športnega programa, ki je izbran za izvajanje letnega programa športa, je dolžan javno objaviti izračun cene športnega programa, za katerega izvajanje prejema javna sredstva. Cena programov morajo biti oblikovane v skladu s pravilnikom, ki ga izda minister. Športni programi, ki so v celoti financirani iz javnih sredstev, morajo biti za udeležence brezplačni. V primeru delnega sofinanciranja programov mora izvajalec letnega programa športa stroške, ki jih krijejo vadeči, sorazmerno zmanjšati. 17. člen (vsebina pogodbe) Občina sklene z izbranimi izvajalci letnega programa športa pogodbo o sofinanciranju, v kateri se opredeli naziv izvajalca in izbrani program, višino in namen sofinanciranja, nadzor nad izvedbo programa in namensko porabo proračunskih sredstev ter druge medsebojne pravice in obveznosti. IV. Način financiranja in poročanja izvajalcev letnega programa športa 18. člen (dodelitev odobrenih sredstev in njihova poraba) Dodelitev sredstev, namenjenih izvajanju občinskega programa športa, se zagotavlja v okviru letnega programa športa in so zagotovljena v proračunu Občine Vojnik. Podlaga za dodelitev odobrenih sredstev je uspešna kandidatura na javnem razpisu, ki ga opredeljuje 11. člen tega odloka, in na osnovi sklenjenih pogodb z izvajalci programov, ki jih po končanem postopku javnega razpisa pripravi izvajalec javnega razpisa. Pogodbe opredeljujejo višino sredstev, obseg in izvedbo programov in nalog ter način nadzora nad porabo sredstev. Izvajalcu letnega programa športa se dodeljena sredstva najmanj v višini 50 % nakažejo v roku 30 dni od sklenitve pogodbe, preostalo višino pa do konca proračunskega leta oziroma skladno s proračunskimi možnostmi Občine Vojnik. Izvajalec letnega programa športa lahko dodeljena sredstva nameni za upravičene stroške izključno v programu, za katerega so bila dodeljena. 19. člen (upravičeni stroški programa) Upravičeni stroški so tisti, ki nastanejo pri izvajanju programov na posameznih področjih športa in niso sofinancirani iz drugih delov sredstev občinskega proračuna. Upravičeni stroški pri športnih programih so: • Strokovni delavci: strošek dela po pogodbi o delu, podjemne pogodbe, študentsko delo, stroški nadomestil v zvezi z delom (npr. potni stroški, dnevnice ipd.). Kot strošek kadra pri izvajanju programov se lahko upošteva tudi prostovoljno delo, ki pa mora biti ustrezno dokumentirano in obračunano v skladu z Zakonom o prostovoljstvu. V primeru, da se strokovni delavec odpove plačilu za opravljeno delo, mora podati izjavo, da se plačilu odpoveduje (ta sredstva morajo biti porabljanja z nameni, določenimi v tem členu). • Športni objekti: strošek uporabe oziroma najema objekta ali strošek tekočega vzdrževanja, če izvajalec izvaja program v lastnem ali najetem objektu. Če stroški uporabe objekta ne nastanejo, Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 789 mora izvajalec programa podati izjavo (ta sredstva morajo biti porabljanja z nameni, določenimi v tem členu). • Tekmovalni stroški: strošek prijavnine za vstop v tekmovalni sistem oz. prijavnina za udeležbo na tekmovanju, stroški prevoza, potni stroški in stroški prehrane. • Za programe, ki se izvajajo izven kraja bivanja, so upravičeni stroški poleg strokovnega kadra tudi prevoz, bivanje in prehrana. • Drugi upravičeni stroški programov: športni rekviziti, športna oprema (žoge, dresi idr.), oglaševanje, nezgodno zavarovanje udeležencev ipd. Upravičeni stroški pri programu izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev je prijavnina na seminar, potni stroški (javni prevoz, kilometrina, dnevnica), stroški bivanja in strokovna literatura. Upravičeni stroški pri programu delovanje športnih organizacij so: članarina športnim zvezam, registracija športnikov, strošek najema oz. uporabe pisarniškega prostora in tekoči stroški društva (poštni stroški, stroški telefona, pisarniški material, računovodski stroški, stroški objav idr.). Upravičeni stroški pri programu športne prireditve so: najemnina prireditvenega prostora in opreme za izvedbo prireditve, nagrade (pokali, medalje, diplome), oglaševanje (plakati, vabila ipd.), strošek sodnikov, zavarovanje prireditve. Stroški programa, ki so sofinancirani iz drugih proračunskih postavk, niso upravičeni stroški programa. Upravičene stroški za ostale programe iz 3. člena, ki niso predhodno navedeni, se opredeli v javnem razpisu. V. Spremljanje izvajanja letnega programa športa in poročanje 20. člen (poročila izvajalcev) Izvajalci programov morajo komisiji najkasneje do 28. februarja naslednjega leta posredovati letno vsebinsko in finančno poročilo o izvedbi programov z dokazili o izpolnitvi prevzetih obveznosti (preslikave računov, ki se nanašajo na izvedene programe). Če izvajalec do rokov, navedenih v prejšnjem odstavku, ne odda letnega poročila, se šteje, da programov ni izvajal in je dolžan vsa izvedena proračunska sredstva, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vrniti v občinski proračun. Enako kot v prejšnjem odstavku komisija ravna tudi v primeru, kadar ugotovi, da je izvajalec prejel oziroma so mu odobrena proračunska sredstva za namen znotraj vsebine, za katerega stroški dejansko ne nastajajo. Izvajalec, ki krši pogodbena določila, ne more kandidirati na prvem naslednjem javnem razpisu za sofinanciranje programov športa. Izvajalci morajo dajati pristojnemu organu morebitna dodatna pojasnila zlasti o vsebinah iz tega pravilnika in o uresničevanju na razpisu odobrenega programa ter organom, ki jih ti potrebujejo za oblikovanje ocen, mnenj in stališč. 21. člen (spremljanje izvajanja LPŠ) Izvajalci LPŠ so dolžni izvajati izbrana področja najmanj v obsegu, opredeljenem v pogodbi, sredstva pa nameniti za izbrano področje v skladu z javnim razpisom. Nadzor nad izvajanjem pogodbe in porabo proračunskih sredstev lahko kadar koli izvaja skrbnik pogodbe ali pooblaščena oseba občine. VI. Javni športni objekti in površine za šport v naravi 22. člen Programi športa, ki se izvajajo v okviru obveznega ali razširjenega dela vzgojno-izobraževalnega programa na javnih športnih objektih in površinah za šport v naravi, imajo prednost pred izvajalci letnega programa športa in drugimi uporabniki. Športna društva, ki izvajajo letni program športa, imajo za izvajanje nacionalnega programa pod enakimi pogoji prednost pri uporabi javnih športnih objektov in površin za šport v naravi pred drugimi uporabniki in izvajalci. Športna društva, ki ne izvajajo letnega programa športa, imajo pa status društva v javnem interesu s področja športa, imajo pod enakimi pogoji prednost pri uporabi javnih športnih objektov in površin za šport v naravi, ki so v lasti občine Vojnik, pred drugimi uporabniki, ki niso izvajalci letnega programa športa. Sredstva za investicije v športne objekte in površine za šport v naravi v občini Vojnik se zagotavljajo v vsakoletnem proračunu na posebni proračunski postavki. VII. Končni določbi 23. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Pravilnik o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 6/2017). 24. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu slovenskih občin. Številka:_ Datum:_ Občina Vojnik Branko Petre, župan Priloge: • merila in kriteriji za izbor in vrednotenje letnega programa športa v Občini Vojnik • velikosti vadbenih skupin in letni obseg vadbe v programih športa otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport ter velikost vadbenih skupin in letni obseg vadbe v programih kakovostnega športa Priloga 1 MERILA IN KRITERIJI ZA IZBOR IN VREDNOTENJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI VOJNIK Uporabljene kratice imajo naslednji pomen: DL državna liga IN NPS izvedbeni načrt nacionalnega programa športa Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 790 JR javni razpis LPS letni program športa NPS nacionalni program športa NPSZ nacionalna panožna športna zveza OKS-ZSZ Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez OS osnovna šola OSZ občinska športna zveza OR, SR, MR, PR, DR, MLR olimpijski, svetovni, mednarodni, perspektivni, državni in mladinski razred Zavod VIZ zavod s področja vzgoje in izobraževanja ZSIS-POK Zveza za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijski komite Odlok v 4. in 5. členu opredeljuje upravičence za pridobitev sredstev in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci, da lahko s svojimi programi kandidirajo na javnem razpisu. Merila opredeljujejo kriterije in način vrednotenja naslednjih področij športa: 1. ŠPORTNI PROGRAMI 2. ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI 3. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU 4. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU 5. ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA Za navedena področja športa se s kriteriji in merili uveljavlja sistem točkovanja. Vrednost posameznega področja predstavlja seštevek točk, ki jih prejmejo izvajalci na osnovi javnega razpisa oddanih vlog. Vnaprej dogovorjena merila se v času trajanja postopka JR ne spreminjajo. Finančna vrednost posameznega programa predstavlja zmnožek med seštevkom točk in aktualno vrednostjo točke, ki je določena glede na v LPŠ predvidena proračunska sredstva. 1 ŠPORTNI PROGRAMI 1.1 Kriteriji izbora športnih programov 1.1.1 Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine Pri izbiri programov celoletne vadbe se uporablja naslednja merila: cena programa, ki jo plača udeleženec, kompetentnost strokovnega kadra in število vključenih v program. Podatke za vrednotenje se pridobi na javnem razpisu. Programe v vsebinah prostočasne športne vzgoje otrok in mladine se vrednoti ločeno. a) Cena športnega programa za vadečega DELEŽ CENE Brezplačno Vadeči krije do 25 % stroškov programa Vadeči krije do 50 % stroškov programa Vadeči krije več kot 75 % stroškov programa Število točk 45 30 15 5 b) Kompetentnost strokovnih delavcev Vsakega strokovnega delavca se v vsakem programu vrednoti enkrat, glede na stopnjo usposobljenosti oziroma izobrazbo z naslednjim številom točk: STROKOVNI KADER* Usposobljenost 1. stopnja Usposobljenost 2. stopnja Usposobljenost 3. stopnja Izobrazba diplomant FŠ Ocena/točke 10 20 30 40 *Strokovne delavce s 1. stopnjo usposobljenosti se vrednoti samo v zakonsko predpisanem prehodnem obdobju treh let (24. junija 2021). Po prehodnem obdobju se za vrednotenje strokovnega kadra uporablja naslednje korekcijske faktorje: STROKOVNI KADER** Usposobljen. 1. stopnja Usposobljen. 2. stopnja Usposobljen. 1. st. + licenca Usposobljen. 2. st. + licenca Izobrazba diplomant FŠ Število točk 10 20 20 30 40 **Navedene korekcijske faktorje se uporablja tudi za strokovne kadre, ki bodo na novo pridobili usposobljenost v prehodnem obdobju. c) Število vključenih v program ŠTEVILO VKLJUČENIH ČLANOV IZVAJALCA 5 do 10 11 do 20 21 do 30 30 in več Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 791 Število točk 10 20 30 40 V letni program športa se uvrstijo programi izvajalcev, ki dosežejo najmanj 40 točk, od tega pri vsaj dveh merilih po najmanj 10 točk. 1.1.2 Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, kakovosti šport, vrhunski šport in šport invalidov Pri izbiri programov celoletne vadbe se uporablja naslednja merila: kompetenca strokovnih delavcev, konkurenčnost športne panoge, pomen v lokalnem okolju, število športnikov in uspešnost športne panoge. Podatke za vrednotenje se pridobi na javnem razpisu, od OKS-ZŠZ in Nacionalnih panožnih športnih zvez (v nadaljevanju: NPŠZ). a) Konkurenčnost Število registriranih športnikov, vključenih v uradne tekmovalne sisteme NPŠZ. Število pri NPŠZ registriranih tekmovalk/cev 1 do 5 6 do 10 11 do 15 16 in več TOČKE ZA RAZVRŠČANJE 2 5 10 20 Za dokazilo se upošteva potrjen seznam tekmovalcev s strani nacionalne panožne zveze b) Pomen v lokalnem okolju Število let vključenosti izvajalca v tekmovalni sistem NPŠZ. Število let vključenosti izvajalca v tekmovalni sistem NPŠZ. do 10 let 11 do 20 let 21 do 40 let 41 let in več TOČKE ZA RAZVRŠČANJE 2 5 10 20 Število aktivnih članov izvajalca vključenosti v LPŠ 5 do 20 21 do 50 51 do 80 80 in več TOČKE ZA RAZVRŠČANJE 2 5 10 20 c) Uspešnost Uspešnost se vrednoti na osnovi dveh kazalcev: števila kategoriziranih športnikov izvajalca na dan objave javnega razpisa in rezultata klubske ekipe/posameznika na uradnem tekmovanju NPŠZ za uradni naslov DP pretekli sezoni. Kategorizirani športniki (na dan objave javnega razpisa) Olimpijski razred Svetovni razred Mednarodni razred Perspektivn i razred Državni razred Mladinski razred TOČKE ZA RAZVRŠČANJE (Število točk/športnik) 12 10 8 6 4 2 Dosežen rezultat klubske ekipe na DP (ekip < 20) udeležba 3. DL (po rangu) 2. DL (po rangu) 1. DL -udeležba Dosežen rezultat klubske ekipe na DP (ekip > 20) udeležba 10. do 20. mesto 4. do 9. mesto 1. do 3. mesto Dosežen rezultat posameznika na DP (tekmovalcev > 30) udeležba 20. do 30. mesto 10. do 19. mesto 1. do 9. mesto Dosežen rezultat posameznika na DP (tekmovalcev < 30) udeležba 10. do 20. mesto 4. do 9. mesto 1. do 3. mesto TOČKE ZA RAZVRŠČANJE (Število točk/športnik) 2 5 10 20 V letni program športa se uvrstijo programi izvajalcev, ki dosežejo najmanj 20 točk, od tega pri vsaj dveh merilih po najmanj 5 točk. 1.2 Vrednotenje športnih programov 1.2.1 Pogoji vrednotenja športnih programov V športnih programih se vrednoti programe prijaviteljev, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: 1.2.2 Strokovni kader Za vrednotenje vodenja programa s strani strokovnega kadra z zakonsko predpisano ustrezno usposobljenostjo oz. izobrazbo se uporablja korekcijski faktor: Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 792 Za vrednotenje vodenja programa s strani strokovnega kadra z zakonsko predpisano ustrezno usposobljenostjo oz. izobrazbo se uporablja korekcijski faktor. Vsakega strokovnega delavca se v okviru posameznega programa vrednoti največ trikrat, glede na stopnjo usposobljenosti oziroma izobrazbo z naslednjim številom točk: PREGLEDNICA 1 KOREKCIJA: STROKOVNI KADER STROKOVNI KADER* Usposobljenost 1. stopnja Usposobljenost 2. stopnja Usposobljenost 3. stopnja Izobrazba diplomant FŠ Korekcijski faktor strokovni kader 1,00 1,50 1,70 2,00 *Strokovne delavce s 1. stopnjo usposobljenosti se vrednoti samo v zakonsko predpisanem prehodnem obdobju treh let (24. junija 2021). Po prehodnem obdobju se za vrednotenje strokovnega kadra uporablja naslednje korekcijske faktorje:_ i pregledniCa 1.1 \ korEkcija: StrokoVni kader i STROKOVNI KADER** Usposobljen. 1. stopnja Usposobljen. 2. stopnja Usposobljen. 1. st. + licenca Usposobljen. 2. st. + licenca Izobrazba diplomant FŠ Korekcijski faktor strokovni kader 1,00 1,50 1,30 1,70 2,00 **Navedene korekcijske faktorje se uporablja tudi za strokovne kadre, ki bodo na novo pridobili usposobljenost v prehodnem obdobju. Če športne programe vodi oseba brez ustrezne športne izobrazbe, se program ne točkuje. 1.2.3 Objekt Objekt se vrednoti na podlagi pogodbe z upravljavcem oz. lastnikom objekta ali dokazilom o njegovem lastništvu. Izvajalcem celoletnih programov v »zunanjih« športnih panogah se vrednoti zunanji in notranji objekt v razmerju 60 : 40 %. Pri vrednotenju objekta se upošteva naslednje korekcijske faktorje: PREGLEDNICA 2 KOREKCIJA: ŠPORTNI OBJEKT Športni objekti Korekcijski faktor Telovadnica OŠ Vojnik (celotna) 2,5 Telovadnica OŠ Vojnik (2. tretjini) 2 Telovadnica OŠ Vojnik (1. tretjina + plezalna stena) 1,2 Telovadnica OŠ Vojnik (1. tretjina) 1 Telovadnica OŠ Antona Bezenška Frankolovo 1 Telovadnica POŠ Nova Cerkev 1 Zunanje športne površine 0,75 Skakalnice Vizore 0,75 Telovadnica POŠ Socka 0,5 Druge notranje površine 0,5 Druge zunanje površine 0,5 Vrednotenje objekta ne more presegati obsega dejanske rabe objekta, kot izhaja iz urnika upravljavca oziroma pogodbe o uporabi objekta, ki ni v lasti občine. 1.2.4 Kategorizirani športniki PREGLEDNICA 3 KOREKCIJA: KATEGORIZIRANI ŠPORTNIKI Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 793 Razred kategorizacije Olimpijski razred Svetovn i razred Mednarodni razred Perspektivni razred Državni razred Mladinski razred *Korekcijski faktor vrednotenega programa vadbene skupine, v katero je športnik vključen. 1,5 1,4 1,3 1,2 1,1 1,1 *Korekcijski faktor se upošteva samo enkrat za najvišjo kategorizacijo, vrednotenega programa. 1.2.5 Način vrednotenja programov: ne glede na število kategoriziranih članov znotraj - Posameznika se vrednoti pri enem izvajalcu le v enem športnem programu. - Programe se vrednoti v točkah. - V merilih določen obseg programa se nanaša na optimalno zadostitev pogojev glede števila udeležencev vadbene skupine, navedene v tabelah posameznih športnih programov. - V športnih programih se vrednoti dejanski obseg izvajanja programa, vendar največ do obsega, opredeljenega v tabelah posameznih športnih programov, razen če ni v programu drugače opredeljeno. Ura programa je 60 minut. - V primeru odstopanja dejanske velikosti vadbene skupine od meril se izračuna koeficient, s katerim se množi dejanski obseg programa (vrednoten obseg programa). - Vrednoten obseg programa predstavlja osnovo za vrednotenje strokovnega kadra in objekta v skladu s preglednicami 1 (oziroma 1.1) in 2. Vrednost programa predstavlja produkt med vsoto točk (strokovni delavci in objekt) in vrednostjo točke v EUR. - Vrednost točke predstavlja količnik med višino sredstev in številom točk izbranih izvajalcev v posamezni vsebini. 1.3 Merila za vrednotenje športnih programov 1.3.1 PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine predstavlja širok spekter dejavnosti za populacijo od predšolskega do vključno srednješolskega obdobja. Vrednotijo se organizirane oblike celoletne športne dejavnosti in promocijski športni programi. 1.3.1.1 Promocijski športni programi Promocijski športni programi so: Mali sonček, Ciciban planinec, Zlati sonček, Naučimo se plavati, Krpan in Mladi planinec. V programih se vrednoti materialni strošek programa (propagandno gradivo) na udeleženca, če to ni brezplačno. Sredstva iz LPŠ se namenjajo za promocijske programe le v primeru, če ti niso del rednega ali razširjenega predšolskega in šolskega programa izobraževanja. PREGLEDNICA 4 Promocijski športni programi - materialni stroški Promocijski športni programi Predšolski otroci Šoloobvezni otroci Št. točk na udeleženca (propagandno gradivo) 1 1 1.3.1.2 Celoletni športni programi predšolskih otrok PREGLEDNICA 5 Športni programi - predšolski otroci Naziv programa Vel. skupine Obseg programa Vsebina programa (1 točka/uro* korekcijski faktor strokovni kader/objekt) Ciciban planinec - predšolski otroci 10 10 Do 5 planinskih izletov po 2 uri Plavalni tečaj 10 10 Program prilagajanja na vodo (predšolski otroci) Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 794 Ostali celoletni programi 10 60 *Programi prostočasne športne vzgoje predšolskih otrok *Športna dejavnost otrok do vstopa v šolo, ki so prostovoljno vključeni v programe športa in skozi igro spoznavajo posamezne elemente športa. 1.3.1.3 Celoletni športni programi šoloobveznih otrok PREGLEDNICA 6 Promocijski in ostali športni programi - šoloobvezni otroci Naziv programa Vel. skupine Obseg programa Vsebina programa (1 točka/uro* korekcijski faktor strokovni kader/objekt) Ciciban planinec - šoloobvezni otroci 15 10 Ciciban planinec - šoloobvezni otroci Mladi planinec 15 48 Do 8 planinskih izletov po 6 ur Plavalni tečaj 8 10 Program prilagajanja na vodo (1. razred OŠ) Ostali celoletni programi 15 80 *Programi prostočasne športne vzgoje šoloobveznih otrok * Redne dejavnosti otrok od 6. do 15. leta starosti, ki so prostovoljno vključeni v programe športa. 1.3.1.4 Celoletni športni programi mladine Športna dejavnost mladih od 15. do 25. leta starosti, ki se prostovoljno vključujejo v programe športa. PREGLEDNICA 7 Celoletni športni programi - splošni Celoletni programi Mladina (do 19 let) (1 točka/uro* korekcijski faktor strokovni kader/objekt) Velikost vadbene skupine 10 do 15 St. ur programa do 80 1.3.1.5 Šolska športna tekmovanja Šolska športna tekmovanja se izvajajo izključno v vzgojno-izobraževalnih zavodih in predstavljajo udeležbo šolskih ekip na organiziranih tekmovanjih, ki potekajo pod okriljem Zavoda za šport RS Planica. Udeležba učencev na tekmovanju se vrednoti glede na raven tekmovanja. PREGLEDNICA 8 Šolska športna tekmovanja Raven tekmovanja Občinski medobčinski, regijski državni Individualne šp. panoge Št. točk/udeleženca 1 1,5 2 Kolektivne šp. panoge Št. točk/ekipo 4 8 12 - Praviloma se vrednoti udeležba na občinskem in regijskem tekmovanju, razen v športnih panogah, kjer se regijsko tekmovanje ne izvaja oziroma ima izvajalec v času prijave na javni razpis že zagotovljeno udeležbo na državnem prvenstvu. - Program šolskih športnih tekmovanj mora biti sprejet na aktivu učiteljev športa in potrjen s strani vodstva šole. 1.3.1.6 Celoletni športni programi prostočasne športne vzgoje šoloobveznih otrok za vadbene skupine, ki tekmujejo v uradnih tekmovalnih programih nacionalnih panožnih športnih zvez Vrednoti se programe izvajalcev, ki izpolnjujejo pogoj po minimalnem obsegu izvajanja športnih programov. Celoletni športni programi so opredeljeni kot splošni in pripravljalni. Kot splošne programe se vrednoti programe izvajalcev, katerih vsebina se nanaša na različne gibalne dejavnosti in programe v posameznih športnih panogah, ki ne izpolnjujejo pogojev za vključitev v program športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport. Kot pripravljalne programe se vrednoti programe izvajalcev, ki imajo v letnem programu športa vključene udeležence v programih športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport. PREGLEDNICA 9 Celoletni pripravljalni programi v posameznih športnih panogah, ki tekmujejo v uradnih tekmovalnih programih nacionalnih panožnih športnih zvez_ *Celoletni pripravljalni programi Šoloobvezni otroci (1 točka/uro* korekcijski faktor strokovni kader/objekt) Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 795 6-9 let 10-11 let Velikost vadbene skupine do 10 do 15 St. ur programa do 80 do 120 *Celoletni programi prostočasne športne vzgoje šoloobveznih otrok za vadbene skupine so programi za udeležence, ki tekmujejo v uradnih tekmovalnih programih nacionalnih panožnih športnih zvez in so mlajši od 12 let in niso registrirani v okviru kategorizacije OKS-ZŠZ, so pa registrirani v okviru nacionalne panožne športne zveze. 1.3.1.7 Dodatne ure športne dejavnosti v šoli Dodatne ure športa v osnovni šoli v času pouka, izven kurikula. Sredstva se zagotovi v okviru letnega programa športa. Merila za vrednotenje so sestavni del razpisa. 1.3.1.8 Programi v počitnicah in pouka prostih dni Programi v počitnicah in pouka prostih dni praviloma predstavljajo športne dejavnosti v skrajšanem obsegu (tečaji, projekti) in so namenjeni spoznavanju in učenju športnih vsebin in jih ponujajo različni izvajalci. Planinski tabori so posebna organizacijska oblika izvajanja planinske dejavnosti, ki se izvaja v skromnejšem bivanjskem okolju in vsebuje učne vsebine, družabnost ter izlete in ture. Namenjena je otrokom in mladini. Planinski tabor mora trajati najmanj pet dni. Če je izvajalec vzgojno-izobraževalni zavod in se program izvaja v prostorih, ki jih upravlja zavod, se v programu objekt ne vrednoti. PREGLEDNICA 10 Tečaji, projekti Predšolski otroci (do 6 let) Šoloobvezni otroci (do 15 let) Velikost skupine 15 20 Obseg programa 10 do 20 ur 10 do 20 ur PREGLEDNICA 11 Planinski tabor Naziv programa Vel. skupine Točk/ tabor Trajanje programa Planinski tabor 10 do 15 50 Tabor v trajanju najmanj 3 dni 1.3.2 Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami Programe, v katere so vključeni otroci in mladina s posebnimi potrebami z odločbo pristojnega organa, se vrednoti po enakih kriterijih kot prostočasno športno vzgojo otrok in mladine, le velikost vadbene skupine se zmanjša za 50 %. 1.3.3 Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, predstavlja širok spekter programov za otroke in mladino, ki se s športom ukvarjajo zaradi doseganja vrhunskih športnih rezultatov. Programi vključujejo načrtno skrb za mlade športnike, zato morajo izvajalci izpolnjevati prostorske, kadrovske in druge zahteve NPŠZ. 1.3.3.1 Celoletni programi športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport V skladu s potrjenimi uradnimi tekmovalni sistemi so v programe športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, vrednoti programe izvajalcev v naslednjih starostnih kategorijah, ki praviloma niso mlajši od 12 let oziroma 10 let. V programe športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, se uvrstijo programi izvajalcev, v katere so vključeni registrirani športniki v starosti najmanj 12 let oziroma 10 let. Programi so razdeljeni v štiri starostne kategorije. V kolektivnih športnih panogah se v isti starostni kategoriji lahko uvrsti več vadbenih skupin, če so samostojno vključene v uradni tekmovalni sistem. Natančnejši pregled potrebnega števila udeležencev vadbenih skupin in letni obseg vadbe (minimalno število ur obsega programa je tudi kriterij oziroma pogoj za sofinanciranje) po posameznih športnih panogah je podan v posebni prilogi (»Velikost vadbenih skupin in letni obseg vadbe v programih tekmovalnega športa različnih starostnih kategorij s tem, da se upoštevajo samo kategorije športnikov, starih 12 let in več. V programih se vrednoti strokovni kader in objekt v programu redne vadbe. PREGLEDNICA 12 ŠVOM, USMERJENI V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT STAROST 10-11 let* 12-13 let 14-15 let 16-17 let 18-19 let Vel. vad. skupine (kol. šp. panoge) / 12 12 12 12 Vel. vad. 10 8 8 8 8 Št. 15/30.3.2018_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 796 skupine (ind. šp. panoge) Obseg ur programa do 180 do 210 do 240 do 260 do 320 *Program se vrednoti le v individualnih športnih panogah, kjer so v uradni tekmovalni sistem vključene tudi starostne kategorije 10-11 let. Zgornja preglednica 12 se uporablja za športne panoge, ki niso navedene v prilogi! 1.4 Kakovostni šport V kakovostnem športu se vrednoti programe športnikov in športnih ekip, ki nastopajo v članski kategoriji na tekmovanjih uradnega tekmovalnega sistema. Programe se vrednoti v štirih kakovostnih ravneh. V I. kakovostni ravni se vrednoti program izvajalca, ki ima v svoji sredini kategoriziranega športnika državnega razreda, v II. kakovostni ravni se vrednoti program izvajalca, ki v svoji sredini nima kategoriziranega športnika in tekmuje na najvišji državni ravni, v III. kakovostni ravni se vrednoti program izvajalca, ki tekmuje na nižjih ravneh državnih tekmovanj, v IV. kakovostno raven pa se uvrstijo programi izvajalcev, ki tekmujejo na ravni regije. V programih kakovostnega športa se vrednoti objekt za izvedbo redne vadbe. PREGLEDNICA 13 Velikost vadbene skupine in obseg programa KAKOVOSTNI ŠPORT Kakovostna raven I. Kakovostna raven II. Kakovostna raven III. Kakovostna raven IV. Vel. vad. skupine (kol. šp. panoge) min. število 10 10 10 10 Vel. vad. skupine (ind. šp. panoge) min. število 2 4 6 6 Obseg programa do 400 do 320 do 240 do 120 Zgornja preglednica 13 se uporablja za športne panoge, ki niso navedene v prilogi! 1.5 Vrhunski šport Vrhunski šport predstavlja programe priprav in tekmovanj vrhunskih športnikov. V program vrhunskega športa so uvrščeni kategorizirani športniki, olimpijskega, svetovnega in mednarodnega razreda. V programe se vrednoti vrhunske športnike, ki so v objavi OKS-ZŠZ na dan javnega razpisa navedeni kot člani društva s sedežem v občini. V kolektivnih športnih panogah se v programu vrhunskega športa vrednoti program izvajalca, ki ima v članski ekipi štiri vrhunske športnike in tekmuje v tekmovalnem sistemu mednarodne športne zveze. V programu redne vadbe se vrednoti strokovne delavce in objekt. PREGLEDNICA 14 Velikost vadbene skupine in obseg programa - VRHUNSKI ŠPORT PROGRAM VRHUNSKEGA ŠPORTA Vel. vad. skupine (kol. šp. panoge) min. število Vel. vad. skupine (ind. šp. panoge) min. število (1 točka/uro* korekcijski faktor strokovni kader/objekt) (1 točka/uro* korekcijski faktor strokovni kader/objekt) Velikost vadbene skupine 4 1 St. ur programa do 800 do 800 1.6 ŠPORT INVALIDOV Šport invalidov obsega tekmovalne športne programe, v katere so vključeni invalidi. Programe se vrednoti pod enakimi pogoji in kriteriji kot programe športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, kakovostni in vrhunski šport ob upoštevanju zmanjšane velikosti vadbene skupine za 50 %. 1.7 ŠPORTNA REKREACIJA Športna rekreacija občanov do 65 let predstavlja smiselno nadaljevanje obvezne in prostočasne športne vzgoje otrok in mladine, obštudijskih dejavnosti in tekmovalnega športa. Športna rekreacija je zbir raznovrstnih športnih dejavnosti odraslih vseh starosti (nad 15 let) in družin s ciljem dejavne in koristne izrabe človekovega prostega časa (druženje, zabava), ohranjanja zdravja in dobrega počutja ter udeležbe na rekreativnih tekmovanjih. V vsebini športne rekreacije se vrednotijo celoletni programi, ki imajo visok zdravstveni učinek (splošna gibalna vadba, korekcija telesne teže, aerobne vsebine ipd.). V programih se vrednoti strokovne delavce in objekt. Programi športne rekreacije iste panoge, ki potekajo hkrati za dve ali več skupin, se štejejo kot en program. 1.7.1 Celoletni programi PREGLEDNICA 15 Velikost vadbene skupine in obseg programa - ŠPORTNA REKREACIJA Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 797 CELOLETNI PROGRAMI Celoletni program občanov do 65 let (individualni športi) Celoletni program občanov do 65 let (kolektivni športi) (1 točka/uro* korekcijski faktor strokovni kader/objekt) (1 točka/uro* korekcijski faktor strokovni kader/objekt) Velikost vadbene skupine do 10 do 15 St. ur programa do 60 do 80 1.8 ŠPORT STAREJSIH V vsebini šport starejših se vrednotijo celoletne gibalne programe za starejše od 65 let in razširjenih družin. Kot razširjeno družino razumemo »zvezo« starejših oseb in vnukov. V programih se vrednoti strokovni delavec in objekt. PREGLEDNICA 16 Velikost vadbene skupine in obseg programa - SPORT STAREJSIH CELOLETNI PROGRAMI Šport starejših celoletni programi vadbe razširjene družine (1 točka/uro* korekcijski faktor strokovni kader/objekt) Velikost vadbene skupine do 15 Št. ur programa 60 2 ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI Sofinancira posodabljanje in investicijsko vzdrževanje obstoječih športnih objektov, izjemoma tudi pripravo projektne dokumentacije za največje investicijske projekte po Uredbi o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije s področja javnih financ, ter redna vzdrževalna dela in obratovanje športnih objektov. Sredstva so planirana na posebnih proračunskih postavkah. Enako kot tudi sredstva za izgradnjo novih športnih objektov in površin, izvajalci pa so izbrani po postopku, ki ureja to področje. Kriteriji izbora izvajalcev se opredelijo z javnim razpisom. 3 RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU 3.1 Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov Kakovostni strokovni kadri v športu so ključ razvoja in uspešnosti. Programi izobraževanja (univerzitetni in visokošolski) so v domeni izobraževalnega sistema, medtem ko programe usposabljanja in izpopolnjevanja izvajajo v NPŠZ po veljavnih programih usposabljanja in/ali izpopolnjevanja, ki so verificirani pri strokovnem svetu Rs za šport in/ali pri strokovnih organih NPŠZ (ločeno za programe usposabljanja in izpopolnjevanja). Iz sredstev LPŠ se sofinancira pridobitev usposobljenosti, ki omogoča samostojno izvajanje strokovnega dela v programih športa, ter licenciranje in izpopolnjevanje usposobljenih ali izobraženih strokovnih kadrov. 3.1.1 Kriteriji sofinanciranja programov Usposabljanje se sofinancira največ trem strokovnim delavcem pri posameznem izvajalcu, ki se uvrsti v letni program športa po merilih. Licenciranje ali izpopolnjevanje se sofinancira vsem usposobljenim oz. izobraženim strokovnim delavcem, ki izvajajo športne programe pri izvajalcu letnega programa športa. Predlagatelj mora predložiti predviden program izpopolnjevanja oziroma usposabljanja strokovnih kadrov in razpis nosilca oz. izvajalca programa izpopolnjevanja ali usposabljanja, na katerega kandidira na javnem razpisu. 3.1.2 Merila za vrednotenje izbranih programov PREGLEDNICA 17 Usposabljanje, licenciranje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov Program Licenciranje - izpopolnjevanje trenerjev 1. stopnja usposobljenosti* 2. stopnja usposobljenosti* Točke/posameznik 50 150 250 *Izvajanje programov usposabljanja v skladu z Zakonom o športu. 3.2 Založništvo v športu Založništvo v športu predstavlja izdajanje strokovne literature in drugih periodičnih in občasnih športnih publikacij ter propagandnega gradiva na temo športnih dejavnosti. V programu založništva v športu se vrednoti materialni strošek publikacije. 3.2.1 Merilo za vrednotenje programov PREGLEDNICA 18 Založništvo v športu Program založništva | Propagandno gradivo | Občasne publikacije | Strokovna literatura Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 798 Točk/projekt 20 50 100 4 ORGANIZIRANOST V ŠPORTU 4.1 Delovanje športnih organizacij Temelj slovenskega športa so športna društva kot interesna in prostovoljna združenja občanov. Na lokalni ravni se lahko zagotavlja sredstva za delovanje športnih društev, ki prebivalcem ponujajo kakovostne športne storitve. 4.1.1 Kriteriji vrednotenja Sredstva za delovanje se dodeli športnim društvom, ki so izvajalci športnih programov letnega programa športa. Delovanja športnih organizacij se vrednoti glede na: - število članov društva s plačano članarino, vključenih v izbrane športne programe za leto, na katero se nanaša javni razpis, - število registriranih športnikov v NPŠZ, vključenih v izbrane športne programe, - vključenost v nacionalno športno zvezo, - tradicijo delovanja. 4.1.2 Merila za izbor in vrednotenje PREGLEDNICA 19 Delovanje športnih društev Člani s plačano članarino, vključeni v športne programe letnega programa športa 1 točka/člana Registrirani športniki v NPŠZ 2 točki/reg. športnika Vključenost v nacionalno športno zvezo (največ eno) 10 točk Status društva v javnem interesu na področju športa 5 točk Točke, pridobljene na podlagi kriterijev iz preglednice št. 19, se izvajalcu povečajo za korekcijski faktor glede na tradicijo delovanja (preglednica 20) - dopolnjeno leto registracije in sedež na območju občine Vojnik. PREGLEDNICA 20 Tradicija delovanja športnih organizacij Leta delovanja do 10 let 11 do 20 let 21 do 40 let 41 let in več Koeficient 1,2 1,5 1,7 2 5 ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA Športne prireditve so osrednji dogodek organizacijske kulture športa z vplivom na promocijo okolja. Kjer potekajo, imajo velik vpliv na razvoj turizma, gospodarstva in pomen za razvoj in negovanje športne kulture. Udeležba na uradnih tekmah v okviru tekmovanj NPŠZ (državna prvenstva, ligaška in pokalna tekmovanja) ni predmet vrednotenja in sofinanciranja po teh merilih. Pri vrednotenju športnih prireditev in promocije v športu se upoštevajo kriteriji: - kakovostna raven prireditve (lokalni, občinski, regionalni, državni idr.), - število udeležencev na prireditvi in tradicija (število let zaporedne izvedbe). 5.1 Velike mednarodne športne prireditve Velike mednarodne športne prireditve opredeljuje Zakon o športu in se ne morejo organizirati brez soglasja državnega zbora, vlade ali ministrstva. Sredstva za izvedbo velike športne prireditve lokalna skupnost zagotavlja v posebnih proračunskih virih. 5.2 Druge športne prireditve Med druge športne prireditve prištevamo prireditve tekmovalnega in rekreativnega značaja, ki so organizirane na lokalni, državni ali mednarodni ravni in ne sodijo med velike mednarodne športne prireditve. 5.2.1 Kriteriji vrednotenja drugih športnih prireditev V program LPŠ se uvrstijo športne prireditve, ki izpolnjujejo naslednje kriterije: - Občinska športna prireditev je objavljena v občinskem glasilu ali na krajevno običajen način. - Državna športna prireditev je objavljena v koledarju nacionalne panožne športne zveze oziroma v enem od koledarju športno-rekreativnih prireditev. - Mednarodna športna prireditev je objavljena v mednarodnem koledarju mednarodne športne zveze. - Občinska športna prireditev mora potekati na območju občine. V program letnega programa športa se lahko uvrstijo največ pet športnih prireditev posameznega izvajalca. Kot športna prireditev se ne vrednotijo ligaška tekmovanja uradnega tekmovalnega sistema in prireditve, ki so zajete v drugih proračunskih postavkah. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 799 5.2.2 Merila za vrednotenje Pri vrednotenju športnih prireditev in promocije v športu se upoštevajo kriteriji: kakovostna raven prireditve (lokalni, občinski, regionalni, državni idr.), število udeležencev na prireditvi in tradicija (število let zaporedne izvedbe). PREGLEDNICA 21 Športne prireditve VRSTA ŠPORTNE PRIREDITVE Število aktivnih udeležencev* do 30 31-60 61-100 101-150 nad 150 Občinska 10 25 40 55 70 Medobčinska 20 40 60 80 100 Regijska 30 50 70 90 110 Državna 50 100 150 200 250 Mednarodna 100 200 300 400 500 *Število aktivnih udeležencev predstavlja število udeležencev na zadnji izvedeni športni prireditvi prijavljenega izvajalca. Če se prireditev organizira prvič, se upošteva predvideno število udeležencev po oceni organizatorja. Če prireditev traja dva ali več dni, se število dodeljenih točk poveča za 50 %. Točke, pridobljene za prireditve na podlagi kriterijev iz preglednice št. 21, se izvajalcu povečajo za korekcijski faktor glede na tradicijo števila let zaporedne izvedbe (preglednica 22). PREGLEDNICA 22 Število let zaporedne izvedbe Število let zaporedne izvedbe 2 do 5 let 6 do 9 let 10 do 14 let 15 let in več Koeficient 1,1 1,2 1,4 1,5 5.3 Športno-promocijska prireditev za podelitev priznanj Podelitev priznanj uspešnim športnikom in športnim ekipam predstavlja promocijo športa, posameznikov in prispeva k njihovi večji prepoznavnosti v okolju. Sredstva za sofinanciranje prireditve se opredelijo v letnem programu športa. Priloga 2 VELIKOSTI VADBENIH SKUPIN IN LETNI OBSEG VADBE V PROGRAMIH ŠPORTA OTROK IN MLADINE, USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT TER VELIKOST VADBENIH SKUPIN IN LETNI OBSEG VADBE V PROGRAMIH KAKOVOSTNEGA ŠPORTA VELIKOSTI VADBENIH SKUPIN IN LETNI OBSEG VADBE V PROGRAMIH ŠPORTA OTROK IN MLADINE, USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT, TER VELIKOST VADBENIH SKUPIN IN LETNI OBSEG VADBE V PROGRAMIH KAKOVOSTNEGA ŠPORTA NACIONALNA PANOZNA ŠPORTNA ZVEZA (NPŠZ) ŠPORTNA PANOGA SKUPINA (Od-do let) Ne glede na poimenovanje STAROSTNA KATEGORIJA ŠTEVILO ŠPORTNIKOV V SKUPINI LETNI OBSEG VADBE V URAH (1 h -60 min) Min.-maksi., ki se sofinancira. TENIŠKA ZVEZA SLOVENIJE TENIS 12 Dečki U-12 4 do 220 13-14 Dečki U-14 4 do 240 15-16 Mlajši mladinci 4 do 260 17-18 Starejši mladinci 4 do 280 19-40 Člani 4 do 320 KOŠARKARSKA ZVEZA SLOVENIJE KOŠARKA 12-13 Dečki U-13 10 do 220 14-15 Dečki U-15 10 do 240 16-17 Kadeti 10 do 260 17-19 Mladinci 10 do 280 19-20 Mlajši člani 10 do 300 21-50 Člani 10 do 320 NOGOMETNA ZVEZA SLOVENIJE NOGOMET 12-13 Mlajši dečki 10 do 220 14-15 Starejši dečki 10 do 240 16-17 Kadeti 16 do 260 18-19 Mladinci 16 do 280 Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 800 20-21 Mlajši člani 16 do 300 22-50 Člani 16 do 320 NOGOMETNA ZVEZA FUTSAL - MALI 12-13 Mlajši dečki 8 do 220 SLOVENIJE NOGOMET 14-15 Starejši dečki 8 do 240 16-17 Kadeti 8 do 260 18-19 Mladinci 8 do 280 20-50 Člani 8 do 320 LETALSKA ZVEZA LETALSTVO IN do 18 Mladinci 1 do 260 SLOVENIJE BALONARSTVO 19-26 Starejši mladinci 1 do 280 27-50 Člani 1 do 320 STRELSKA ZVEZA STRELSTVO 12-13 Mlajši dečki 6 do 220 SLOVENIJE 14 Dečki 6 do 240 15-16 Starejši dečki 6 do 260 17-18 Kadeti 6 do 280 19-21 Starejši mladinci, mladinci 4 do 300 22-50 Člani 4 do 320 SMUČARSKA ZVEZA SMUČANJE - 12-13 Mlajši dečki 4 do 220 SLOVENIJE - ALPSKO 14-15 Kadeti 4 do 240 ZDRUZENJE 16-17 Mlajši mladinci 4 do 260 SMUČARSKIH PANOG 18-20 Starejši mladinci 4 do 280 21-50 Člani 3 do 320 SMUČANJE - 12-13 Mlajši dečki 6 do 220 BIATLON 14-15 Starejši dečki 6 do 240 16-17 Mlajši mladinci 6 do 260 18-19 Starejši mladinci, mladinci 4 do 280 20-21 Mlajši člani 4 do 300 22-50 Člani 1 do 320 SMUČANJE - 12-13 Mlajši dečki 6 do 220 SMUČARSKI SKOKI 14-15 Dečki 6 do 320 16-18 Mlajši mladinci, mladinci 6 do 400 19-20 Starejši mladinci 4 do 440 21-40 Člani 1 do 540 SMUČANJE - 12-13 Dečki U-13 6 do 120 NORDIJSKA 14-15 Dečki U-15 6 do 180 KOMBINACIJA 16-17 Mlajši mladinci 6 do 220 18-20 Starejši mladinci, mladinci 4 do 320 21-40 Člani 1 do 400 SMUČANJE - 12-14 Starejši dečki 6 do 180 SMUČARSKI TEKI 15-16 Mlajši mladinci 6 do 220 17-18 Starejši mladinci 6 do 240 19-20 Mladinci 4 do 320 21-23 Mlajši člani 4 do 400 21-50 Člani 1 do 400 KONJENIŠKA ZVEZA KONJENISTVO - 12-14 Mlajši mladinci 2 do 220 SLOVENIJE DRESURA 15-18 Mladinci 2 do 260 19-21 Mlajši člani 2 do 300 22-50 Člani 2 do 320 KONJENISTVO - 12-14 Mlajši mladinci 2 do 220 PRESKAKOVANJE 15-18 Mladinci 2 do 260 OVIR 19-21 Mlajši člani 2 do 300 22-50 Člani 2 do 320 JUDO ZVEZA SLOVENIJE JUDO 12-13 Starejši dečki 2 do 120 14-15 Mlajši kadeti 2 do 240 16-17 Kadeti 2 do 260 18-20 Mladinci 2 do 280 21-22 Mlajši člani 1 do 300 23-50 Člani 1 do 320 PLANINSKA ZVEZA PLANINSTVO - 12-13 Mlajši dečki 6 do 220 SLOVENIJE ALPINIZEM 14-15 Starejši dečki 6 do 240 Št. 18/20.4.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 801 16-17 Kadeti 4 do 320 PLANINSTVO - 18-19 Mladinci 2 do 400 ŠPORTNO 20-50 Člani 1 do 540 PLEZANJE XXX. Sklep o cenah pogrebnih in pokopaliških storitev na pokopališčih v Občini Vojnik Na podlagi 14. in 15. člena Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe urejanja pokopališč ter pokopališke in pogrebne dejavnosti v Občini Vojnik in koncesijski akt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 31/2013, 33/2013) in 19. člena Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št.3/2016) je Občinski svet Občine Vojnik na 23. redni seji, dne 12.4.2018 sprejel SKLEP O CENAH POGREBNIH IN POKOPALIŠKIH STORITEV NA POKOPALIŠČIH V OBČINI VOJNIK Cene pogrebnih in pokopaliških storitev na pokopališčih v Občini Vojnik so naslednje: 1. KLASIČEN POKOP EUR 1.1 Izkop in zasip jame 101,30 1.2 Poglobljena jama 37,28 1.3 Izkop in zasip jame, kadar krsta ni v skladu s standardi 104,11 1.4 Zaščita sosednjega groba 11,48 1.5 Odstranitev grobnega okvirja 17,21 1.6* Odkrivanje in pokrivanje marmorja na klasičnih grobovih po ceniku kamnoseka 2. ZARNI POKOP 2.1 Izkop in vgraditev žarne niše 40,52 2.2 Priprava žarne niše za pokop (žarna niša že narejena) 20,26 3. ODVOZ 3.1 Odvoz cvetja na deponijo 27,35 4. UREDITEV GROBA PO POKOPU 4.1 Odstranitev suhega cvetja in prva ureditev groba 5,73 4.2 Prva ureditev groba 8,61 5. POGREBNO MOŠTVO 5.1 Pogrebniki po osebi - pokopališče Vojnik 21,73 5.2 Pogrebniki po osebi -pokopališče Vojnik (nedelja in prazniki) 27,17 5.3 Pogrebniki po osebi - druga pokopališča v Občini Vojnik 27,17 5.4 Pogrebniki po osebi - druga pokopališča v Občini Vojnik (nedelja, prazniki) 32,60 6. POSLOVILNA DVORANA, KUHINJA 6.1 Poslov. dvorana - najemnina na pogreb (odklepanje, zaklepanje, čiščenje) 74,57 Najemnina na pogreb 45,89 Odklepanje, zaklepanje, čiščenje 28,68 6.2 Poslov. dvorana najem za 1 dan, pokop isti dan (odklepanje, zaklepanje, čiščenje) 51,62 Najemnina na pogreb 22,95 Odklepanje, zaklepanje, čiščenje 28,68 6.3 Voz 11,48 6.4 Uporaba kuhinje 5,73 7. ORGANIZACIJA POKOPA 7.1 Organizacija pokopa 14,34 7.2 Ozvočenje 6,89 8. DELO NA POKOPALIŠČU 8.1 Ura dela na pokopališču 9,62 8.2 Strojna ura 13,92 8.3 Ura dela ob nedeljah in praznikih 11,77 9. GROBNICA 9.1. Odpiranje grobnice - po dejanskem računu zunanjega izvajalca 10. OSTALE STORITVE 10.1 Pobiranje na poziv policije (transporta kr.) 51,63 10.2. Ekshumacija trupel nad 10 let 203,64 10.3 Sondiranje 6,89 10.4 Soglasje za postav. spom. in žarn. niše (odlok) 5,73 11. IZVEDBA POKOPA 11.1 Dekoracija groba: -klasični pogreb -žarni pogreb 36,47 9,43 11.2. Silikoniranje žarnega groba 14,99 1.6*cena zajema tudi zavarovanje v primeru poškodbe V CENI NI VRAČUNAN DAVEK NA DODANO VREDNOST II. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 802 Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati Sklep o cenah pogrebnih in pokopaliških storitev na pokopališčih v Občini Vojnik, objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin št. 24/2015. III. Ta sklep začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne s 1.5.2018. Številka: 032-0004-2018 Datum: 12.4.2018 Občina Vojnik Branko Petre, župan 297. Sklep o cenah najema grobnega prostora na pokopališčih v Občini Vojnik Na podlagi 14. in 15. člena Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe urejanja pokopališč ter pokopališke in pogrebne dejavnosti v Občini Vojnik in koncesijski akt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 31/2013, 33/2013) in 19. člena Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št.3/2016) je Občinski svet Občine Vojnik na 23. redni seji, dne 12.4.2018 sprejel SKLEP O CENAH NAJEMA GROBNEGA PROSTORA NA POKOPALIŠČIH V OBČINI VOJNIK I. Cene letnega najema grobnega prostora na pokopališčih v Občini Vojnik so naslednje: EUR žarni grob 12 ,60 enojni grob stari del 13, 46 enojni grob novi del 16, 28 razširjen enojni grob stari del 19, 24 razširjen enojni grob novi del 23 ,25 družinski grob stari del 26 ,90 družinski grob novi del 32 ,31 razširjen družinski grob stari del 40 ,40 razširjen družinski grob novi del 48 83 četverni grob stari del 53 84 četverni grob novi del 64, 60 družinska grobnica 50, 65 Cene ne vključujejo DDV. II. Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati Sklep o cenah najema grobnega prostora na pokopališčih v Občini Vojnik, objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin št. 24/2015 in popravek Sklepa o cenah najema grobnega prostora v Občini Vojnik, objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin št. 33/2015. III. Ta sklep začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne s 1.5.2018. Številka: 032-0004-2018 Datum: 12.4.2018 Občina Vojnik Branko Petre, župan 298. Sklep o spremembah Sklepa o določitvi ekonomskih cen za programe predšolske vzgoje v Vrtcu Mavrica Vojnik, znižanju plačil staršev in počitniški rezervaciji Na podlagi 30. In 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 94/10 - ZIU, 62/10 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A , 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) in na podlagi 19. člena Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin 3/2016) je Občinski svet občine Vojnik na 23. seji dne 12.4.2018 sprejel SKLEP O SPREMEMBAH SKLEPA O DOLOČITVI EKONOMSKIH CEN ZA PROGRAME PREDŠOLSKE VZGOJE V VRTCU MAVRICA VOJNIK, ZNIŽANJU PLAČIL STARŠEV IN POČITNIŠKI REZERVACIJI 1. člen 1. člena Sklepa o določitvi ekonomskih cen za programe predšolske vzgoje v Vrtcu Mavrica Vojnik, znižanju plačil staršev in počitniški rezervaciji (Uradni list RS, št. 94/09) se besedilo spremeni tako, da se glasi: 1. PRVO STAROSTNO OBDOBJE OD 1 - 3 LET STAROSTI A) CELODNEVNI PROGRAM DO 9 UR (vključena prehrana - zajtrk, malica, kosilo) 481,52 EUR B) POLDNEVNI PROGRAM 4 - 6 UR (vključena prehrana - zajtrk, malica, kosilo) 416,00 EUR 2. DRUGO STAROSTNO OBDOBJE OD 3 - 6 LET STAROSTI A) CELODNEVNI PROGRAM DO 9 UR OD 3 - 4 LET - homogena mlajši, kombinirana (vključena prehrana - zajtrk, malica, kosilo) 405,86 EUR B) POLDNEVNI PROGRAM 4 - 6 UR OD 3 - 4 LET - homogena mlajši, kombinirana (vključena prehrana - zajtrk, malica, kosilo) 349,03 EUR C) CELODNEVNI PROGRAM DO 9 UR OD 4 - 6 LET - homogena starejši (vključena prehrana - zajtrk, malica, kosilo) 368,16 EUR D) POLDNEVNI PROGRAM 4 - 6 UR OD 4 - 6 LET - homogena starejši (vključena prehrana - zajtrk, malica, kosilo) 318,24 EUR E) CELODNEVNI PROGRAM DO 9 UR OD 3 - 6 LET - heterogena starejši (vključena prehrana - zajtrk, malica, kosilo) 368,16 EUR F) POLDNEVNI PROGRAM 4 - 6 UR OD 3 - 6 LET - heterogena starejši (vključena prehrana - zajtrk, malica, kosilo) 318,24 EUR 3. CENA PREHRANE CENA PREHRANE V CELODNEVNEM IN POLDNEVNEM PROGRAMU 35,00 EUR 2. člen Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 803 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.5.2018 dalje. Številka: 032-0004/2018/4 Datum: 12.4.2018 Občina Vojnik Branko Petre, župan 299. Odlok o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Zavrč Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 - ORZGJS40), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US, 32/16 in 15/17 - odl. US), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15) in 14. člena Statuta Občine Zavrč (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 22/2011) je Občinski svet Občine Zavrč na svoji 20 redni seji, dne 21.12. 2017, sprejel ODLOK O NAČINU OPRAVLJANJA OBVEZNIH OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI ZAVRČ Splošne določbe 1. člen (namen odloka) Ta odlok določa način opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb: • zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, • obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in • odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Zavrč (v nadaljevanju: občina). 2. člen (uporaba izrazov) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 3. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega: 1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, 2. vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev, 3. pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe, 4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe, 5. vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja, 6. vrsto objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine, 7. način obračunavanja storitev javne službe, 8. javna pooblastila izvajalca gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju: izvajalec javne službe), 9. nadzor nad izvajanjem javne službe, 10. kazenske določbe, 11. druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj javne službe. 4. člen (cilji ravnanja z odpadki) Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so: • zagotoviti učinkovito organiziranost za uspešno doseganje predpisanih standardov in ciljev ravnanja z odpadki v Evropski skupnosti (v nadaljevanju: eS) in Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS), • zagotoviti preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količine odpadkov, ki se odlagajo in iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, • uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov«, • zagotoviti preprečevanje nenadzorovanega odlaganja odpadkov, • zagotoviti učinkovit zajem in ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov na izvoru nastanka po sistemu »od vrat do vrat«, • zagotoviti vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo (recikliranje), • zagotoviti izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi, • zagotoviti izločanje bioloških odpadkov, ter ustrezno ravnanje z njimi, • zagotoviti oddajo mešanih komunalnih odpadkov v obdelavo pred odlaganjem na odlagališču komunalnih odpadkov, • izboljšati dostop do storitev javne službe, • zagotoviti spremljanje količine in vrste odpadkov glede na vir nastajanja odpadkov, • osveščanje in obveščanje uporabnikov javne službe o učinkovitem ravnanju z odpadki. 5. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja varstva okolja. 6. člen (opredelitev pojmov) (1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: 1. Komunalni odpadek po tem odloku je odpadek iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti in je uvrščen v skupino odpadkov s številko 20 s seznama odpadkov in podskupino s številko 15 01 s seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki (v nadaljevanju tega odloka: odpadek). 2. Povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelj) je po tem odloku vsaka fizična ali pravna oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. 3. Imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov (pravna ali fizična oseba), ki ima odpadke v posesti. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 804 4. Drugi uporabnik je vsak uporabnik (samostojni podjetniki, družbe, pravne osebe), razen gospodinjstva. 5. Uporabnik storitev javne službe je oseba, ki skladno s tem odlokom izpolnjuje pogoje za vključitev v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki. 6. Prepuščanje odpadkov po tem odloku je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje izvajalcu javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, skladno s Tehničnim pravilnikom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Zavrč (v nadaljevanju: tehnični pravilnik). 7. Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, njihovo razvrščanje ter predhodno skladiščenje zaradi oddaje v obdelavo. 8. Izvajalec javne službe je oseba, ki je s strani občine izbran izvajalec, ki opravlja dejavnost javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe ali zakonom, ki ureja javno zasebno partnerstvo. 9. Prevzemno mesto je v naprej določen prostor, kjer povzročitelji odpadkov v predpisanih zabojnikih ali tipiziranih vrečah z logotipom izvajalca prepuščajo odpadke izvajalcu javne službe. 10. Zbirno mesto je prostor, kjer imajo uporabniki nameščene predpisane zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov v času do prevzema odpadkov. 11. Zbirni center je objekt za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov. 12. Ločene frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: ločene frakcije) so nenevarne in nevarne frakcije, skladno s številko odpadka iz predpisa o ravnanju z odpadki, ki se ločeno zbirajo na mestu njihovega nastanka ali na za to določenih lokacijah po programu in urniku iz tehničnega pravilnika ter prepuščajo izvajalcu javne službe ločeno od mešanih komunalnih odpadkov. 13. Nenevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z odpadki. 14. Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki. Med nevarne frakcije se uvrščajo tudi nenevarne frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali so jim primešani nevarni odpadki. 15. Kosovni odpadki so komunalni odpadki s številko 20 03 07 iz seznama odpadkov, vključno s pohištvom in vzmetnicami, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih ali vrečah za druge komunalne odpadke. 16. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je vnaprej določeno mesto za prevzem kosovnih odpadkov, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz objektov v neposredni okolici izvajalcu javne službe te odpadke prepuščajo. 17. Odpadna električna in elektronska oprema (v nadaljnjem besedilu: OEEO) je OEEO, ki prihaja iz gospodinjstev, in OEEO, ki prihaja iz trgovine, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti ter javnega sektorja, in je zaradi svoje narave in količine podobna OEEO iz gospodinjstev. OEEO, ki nastane iz EEO, katere uporaba je verjetna v gospodinjstvu, se v vsakem primeru šteje za OEEO iz gospodinjstev, tudi če to EEO uporabljajo uporabniki, ki niso gospodinjstvo. 18. Ostanki komunalnih odpadkov so komunalni odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, ali ostanki iz predelave ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove sestave ali načina nastajanja praviloma ni možno razvrstiti v skupino »Ločeno zbrane frakcije« ali v druge skupine komunalnih odpadkov ali v skupino »Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek« v seznamu odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki. 19. Biološki odpadki so odpadki, ki se uvrščajo na seznam odpadkov pod številko 20 02 01 (biorazgradljivi odpadki) v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. 20. Zeleni vrtni odpad so biološko razgradljivi odpadki z vrtov in parkov (npr. odpadne veje, trava in listje), razen odpadkov, ki nastanejo pri čiščenju površin ter žaganje in lesni odpadki, če les ni obdelan s premazi ali lepili, ki vsebujejo težke kovine ali organske spojine. 21. Odpadna embalaža je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki je komunalni odpadek skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo. 22. Embalaža iz sestavljenih materialov je embalaža iz materialov, ki so sestavljeni iz več slojev iz različnih materialov, ki jih ročno ni mogoče razstaviti ali drugače med seboj ločiti. 23. Zbiralnica je prostor, na katerem so nameščeni zabojniki za prepuščanje določenih ločenih frakcij, ki so namenjeni vsem uporabnikom javne službe. 24. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelj komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezni zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij. 25. Hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje bioloških odpadkov rastlinskega izvora z vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjski objekt z vrtom. Povzročitelj lahko kompostira v hišnem kompostniku kuhinjske odpadke, če ima za tako kompostiranje na razpolago vrt, katerega velikost zagotavlja postavitev kompostnika, kompostnik pa je zastrt ali tako izdelan, da se odpadkov, ki se v njem kompostirajo, neposredno iz stanovanjskih stavb ali javnih poti ne vidi. 26. Posebne plastične vrečke so vrečke označene z logotipom izvajalca javne službe. (2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi. (3) V primeru, da ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov po definiciji iz druge točke prvega odstavka tega člena, se za povzročitelja šteje lastnik zemljišča ali nepremičnine, kjer se odpadki nahajajo. (4) Za imetnika odpadkov na javnih površinah, vključno z javnimi potmi in lokalnimi cestami, se šteje občina oziroma upravljavec javnih površin, ki ga določi občina. 7. člen (subjekti ravnanja z odpadki) Subjekti ravnanja z odpadki so: 1. občina, Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 805 2. izvajalec javne službe, 3. povzročitelji odpadkov, vsaka pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali posameznik, ki na območju občine povzroča komunalne odpadke s tem, da stalno, začasno ali občasno: • biva v svojih ali najetih nepremičninah, • je lastnik počitniške hiše, • opravlja poslovno dejavnost, • upravlja javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusna postajališča, parke, parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike in podobno), • organizira kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe. 4. Subjekti ravnanja z odpadki so tudi načrtovalci in projektanti, ki morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov in standardov tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalca. 8. člen (strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge) (1) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju opravljanja dejavnosti javne službe so naloge, ki se nanašajo zlasti na: • razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe, • investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe, strokovni nadzor nad izvajalcem javne službe, opravljanje drugih nalog določenih z zakonom. (2) Naloge iz prvega odstavka tega člena opravlja pristojni organ občinske uprave. (3) Naloge iz prve, druge in četrte alineje prvega odstavka tega člena se lahko poveri izvajalcu javne službe. 9. člen (subsidiarno ukrepanje) (1) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naložiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti. (2) Izvajalec javne službe je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun občine zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo, v skladu s predpisi. (3) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe 10. člen (oblika izvajanja javne službe) Javna služba iz 1. člena tega odloka se izvaja s podelitvijo koncesije na celotnem območju občine, in sicer: • na podlagi javnega razpisa, pri čemer se javni razpis objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani občine ali • brez javnega razpisa, če se koncesija podeli pravni osebi zasebnega ali javnega prava in so izpolnjeni vsi predpisani pogoji v skladu z veljavno zakonodajo. 11. člen (tehnični pravilnik) (1) Občinski svet sprejme tehnični pravilnik, ki ga pripravi izvajalec javne službe skupaj z občinsko upravo občine. (2) Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega: 1. Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki 2. Tehnologija, pogoji in način zbiranja odpadkov 3. Frekvenca prevzemanja odpadkov 4. Tipizacija predpisanih posod za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostornine opreme za zbiranje odpadkov 5. Minimalni standardi za določitev zbirnih mest, prevzemnih mest, začasnih prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje 6. Podrobnejši pogoji prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru 7. Podrobnejša vsebina registra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov 8. Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe 9. Javne prireditve in čistilne akcije 10. Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki 11. Obračun storitev ravnanja z odpadki 12. Reklamacijski postopek 13. Izterjava 14. Nadzor na terenu 15. Prehodne in končne določbe (3) Tehnični pravilnik se objavi v uradnem glasilu občine. 12. člen (izvajalec javne službe) (1) Izvajalec javne službe zagotavlja izvajanje javne službe na celotnem območju občine, v skladu s predpisi RS in predpisi občine, ki urejajo področje javne službe, tako da so storitve javne službe dostopne vsem povzročiteljem odpadkov pod enakimi pogoji. (2) Določene storitve javne službe lahko v imenu in za račun izvajalca javne službe, s soglasjem občine, izvaja podizvajalec, ki je registriran v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki in izpolnjuje pogoje za izvajanje javne službe. Vrste komunalnih odpadkov 13. člen (odpadki, ki so in niso predmet tega odloka) (1) Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim podobni odpadki, ki nastajajo v bivalnem okolju, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih ter na površinah in v objektih v javni rabi ter so pretežno trdni in po svoji sestavi heterogeni. (2) Določbe tega odloka ne veljajo za greznične gošče. Prav tako ne veljajo za nevarne odpadke, ki Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 806 nastajajo izven gospodinjstev, v industriji in obrti. Predmet odloka niso živalski odpadki, ki se predelujejo v kafileriji. Ravno tako niso predmet tega odloka gradbeni odpadki in ruševine, vključno z odpadnimi materiali pri gradnji cest, kot tudi vsi ostali odpadki, ki so v seznamu odpadkov iz priloge Odločbe Komisije z dne 3. 5. 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (Uradni list EU, št. L 226 z dne 6. 9. 2000), zadnjič spremenjene s Sklepom komisije z dne 18. 12. 2014 o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov v skaldu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (Uradni list EU, št. L 370 z dne 30. 12. 2014). Vrsta in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev Vrsta in obseg storitev javne službe 14. člen (vrsta in obseg storitev javne službe) (1) Javna služba po tem odloku obsega storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe in sicer: • storitve prevzemanja določenih vrst komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih; • storitve prevoza določenih vrst prevzetih komunalnih odpadkov do regijskega centra za ravnanje z odpadki; • storitve obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov; • storitve predhodnega skladiščenja komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v nadaljnjo obdelavo ali odlaganje, vključno s prevozom preostankov odpadkov po obdelavi iz prejšnje alineje na odlagališče za nenevarne odpadke. (2) Izvajalec javne službe mora vse prevzete mešane komunalne odpadke, biološke odpadke, ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadno embalažo iz papirja in kartona; odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06) stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. (3) Storitve iz prejšnjih odstavkov so v okviru opravljanja javne službe kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. 15. člen (uporabniki storitev javne službe) (1) Uporaba storitev iz prejšnjega člena tega odloka je obvezna za vse uporabnike storitev javne službe. (2) Uporabnik storitev javne službe je vsak imetnik komunalnih odpadkov, ki ima ne glede na pravni temelj: • pravico do uporabe stavbe ali dela stavbe, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb • pravico do uporabe objekta ali dela objekta, v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost; • pravico do upravljanja objekta v javni rabi, v katerem se povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. (3) Kot dokazilo, da ima imetnik odpadkov pravico do uporabe stavbe ali objekta, se šteje zlasti dokazilo o lastništvu, najemna in podjemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma upravljavca stavbe ali objekta. Povzročitelj odpadkov je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika iz prejšnjega odstavka v roku osmih (8) dni od izpolnitve predpisanih pogojev. (4) Če je imetnikov pravice do uporabe nepremičnin iz prvega odstavka tega člena več, imajo skupaj solidarno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe. (5) Če v skladu s prejšnjimi odstavki ni mogoče določiti uporabnika storitev javne službe, je uporabnik storitev javne službe lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb oziroma v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodnja dejavnost ali objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe. (6) Povzročitelji odpadkov, ki na podlagi prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javne službe po tem odloku. Zbiranje komunalnih odpadkov 16. člen (ločeno zbiranje komunalnih odpadkov) (1) Dejavnost javne službe zbiranja je zbiranje komunalnih odpadkov in njihovo oddajanje v nadaljnje ravnanje z njimi v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in predpisi, ki urejajo odpadke. (2) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov: • ločene frakcije iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov, • kosovni odpadki, • odpadki z vrtov, parkov in pokopališč, • odpadki iz tržnic, • odpadki iz čiščenja cest, • mešani komunalni odpadki, • biološko razgradljivi kuhinjski odpadki, • izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. (3) Izvajalec javne službe mora na podlagi prvega odstavka tega člena zagotoviti naslednje naloge: • zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat, • zbiranje kosovnih odpadkov v zbirnih akcijah ali na poziv uporabnika, • zbiranje komunalnih odpadkov v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah, • zbiranje odpadkov v zbirnem centru, • predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru, • izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov, • oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje, • ozaveščanje in obveščanje uporabnikov. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 807 (4) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov. (5) Imetniki odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe z odlaganjem v tipizirane in označene zabojnike ali vreče, postavljene na zbirnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom in tehničnim pravilnikom. 17. člen (prevzemanje ločeno zbranih frakcij) (1) Storitve prevzemanja ločenih frakcij obsegajo: • redno prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« • redno prevzemanje ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadno embalažo iz papirja in kartona; odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06) zbrane po sistemu »od vrat do vrat«, • redno prevzemanje bioloških odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, • redno prevzemanje ločenih frakcij (odpadne embalaže iz stekla) v zbiralnicah ločenih frakcij, • redno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah, • redno prevzemanje odpadkov v zbirnih centrih, • redno prevzemanje odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč, • redno prevzemanje odpadkov iz tržnic, • redno prevzemanje odpadkov iz čiščenja cest, • redno prevzemanje ločenih frakcij zelenega vrtnega odpada v zbirnih centrih, • redno prevzemanje izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami v zbirnih centrih, • redno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih. (2) Storitve prevzemanja nevarnih frakcij obsegajo: • redno prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij. (3) Podrobneje se obseg in vsebina storitev ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega člena določi s tehničnim pravilnikom in z letnim programom ravnanja s komunalnimi odpadki. Program za vsako naslednje leto izdela izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in ga posreduje občini v potrditev najpozneje do 15. oktobra v tekočem letu. 18. člen (biološki odpadki) (1) Biološki odpadki, ki nastaja pri povzročiteljih odpadkov, se mora zbirati ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov in od mešanih komunalnih odpadkov. (2) Za biološke odpadke je potrebno zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje pri povzročiteljih odpadkov na območju individualnih gospodinjstev in večstanovanjskih objektov. (3) Povzročitelji biološke odpadke odlagajo v vodotesni tipski zabojnik zavite v papir ali v razgradljivi vrečki. (4) Izvajalec javne službe spodbuja povzročitelje odpadkov, da lastne biološke odpadke kompostirajo v hišnem kompostniku v kolikor jim ta možnost dopušča. (5) Povzročitelji, ki se odločijo za lastno kompostiranje bioloških odpadkov morajo upoštevati minimalne zahteve za pravilno hišno kompostiranje, ki so navedeni v Prilogi 1, Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. (6) Povzročitelj svojo odločitev o hišnem kompostiranju pisno sporoči izvajalcu javne službe na podlagi vprašalnika, ki ga izvajalec javne službe posreduje povzročiteljem. (7) Storitve zbiranja, prevzemanja in ravnanja z biološkimi odpadki ter hišnega kompostiranja se podrobneje opredeli s tehničnim pravilnikom. 19. člen (zbiralnice ločenih frakcij) (1) Izvajalec javne službe v zbiralnici zbira: • odpadni papir in karton, • odpadno embalažo iz papirja in kartona, • odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06 ter • odpadno embalažo iz stekla. (2) Ne glede na prejšnji odstavek izvajalcu javne službe v zbiralnici ni treba zagotoviti ločenega zbiranja za odpadke iz prejšnjega odstavka, kadar jih zbira po sistemu od vrat do vrat. (3) Zbiralnica je namenjena za prepuščanje odpadkov vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov. (4) Zbiralnica je lahko namenjena tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem te odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe. (5) V občini mora biti ustrezno število zbiralnic, tako da je posamezna zbiralnica urejena za največ 500 prebivalcev. (6) Zbiralnice morajo biti praviloma urejene v stanovanjskih območjih, večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah, vrtcih in drugih ustanovah. (7) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti v mestih in soseskah z več večstanovanjskimi objekti zbiralnica urejena na vsakih 400 prebivalcev, če se na zbiralnici prepuščajo odpadni papir, karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona ter odpadna embalaža iz stekla. Zbiralnica mora biti urejena na vsakih 300 prebivalcev, če je opremljena tudi z zabojnikom za prepuščanje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov. 20. člen (urejanje in vzdrževanje zbiralnic ločenih frakcij) (1) Zbiralnice ločenih frakcij se uredijo na javnih površinah, ki so dostopne za transportna vozila, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Kadar bi bila lahko zaradi ureditve zbiralnice ločenih frakcij ogrožena splošna raba javne površine, občina zagotovi drugo primerno javno površino. (2) Izvajalec javne službe opremi zbiralnico ločenih frakcij z zabojniki za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Tipi in oznake zabojnikov za posamezne ločene frakcije ter označbe zbiralnic se določijo s tehničnim pravilnikom. (3) Zbiralnica mora biti postavljena tako, da zabojniki stojijo na utrjeni ali tlakovani površini. (4) Zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: • izvirni povzročitelj lahko prepusti odpadke iz prvega ostavka 19. člena na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje, Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 808 • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (5) Zabojniki na zbiralnici ločenih frakcij morajo biti označeni z navedbo vrst odpadkov, katerim so namenjeni. (6) Izvajalec javne službe prazni zabojnike iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka 19. člena vsaj enkrat na 14 dni, zabojnik iz četrte alineje prvega odstavka 19. člena pa vsaj enkrat mesečno. Na podlagi obvestila o posameznem polno naloženem zabojniku iz prve, druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka 19. člena pa tudi pogosteje. (7) Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke iz prve, druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka 19. člena stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. 21. člen (premična zbiralnica nevarnih frakcij) (1) Izvajalec javne službe v premični zbiralnici zbira: • nevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • nenevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • zelo majhno OEEO v skladu s prepisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo. (2) Premična zbiralnica je namenjena vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov. (3) V naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več, mora izvajalec javne službe zagotoviti prevzemanje odpadkov iz prvega odstavka tega člena najmanj enkrat letno. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj dvakrat v koledarskem letu. (4) Prevzem odpadkov v premični zbiralnici mora na prevzemnem mestu trajati vsaj 60 minut, pri čemer se število krajev prevzemanja določi tako, da je prepuščanje odpadkov omogočeno vsem izvirnim povzročiteljem ter odpadkov. (5) Izvajalec javne službe mora najmanj sedem dni pred ločenim zbiranjem odpadkov v premični zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izbirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo prepuščanje. 22. člen (urejanje in vzdrževanje premične zbiralnice) (1) Premična zbiralnica mora biti opremljena z zabojniki ali vrečami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov iz prvega odstavka 21. člena tega odloka. Zabojniki ali vreče pa morajo biti označene s številkami odpadkov. (2) Premična zbiralnica mora biti opremljena v skladu s predpisi, ki ureja prevoz nevarnega blaga. (3) Premična zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: • je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov in • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta premična zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (4) V premični zbiralnici mora odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. (5) Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke iz prvega odstavka prejšnjega člena stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. 23. člen (zbiranje komunalnih odpadkov) (1) Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, za prevzemanje ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) se uporabljata dva sistema: • Zbiralni sistem - povzročitelji odpadkov odpadke odlagajo v tipske zabojnike ali vreče, ki so locirane v neposredni bližini pri povzročiteljih. • Prenašalni sistem - zbirno oziroma odjemno mesto je namenjeno več povzročiteljem skupaj, ki odpadke odlagajo v skupne tipske zabojnike. (2) Sistem zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) je namenjen za: • gospodinjstva v individualnih stanovanjskih objektih, • gospodinjstva v večstanovanjskih objektih, • obrt, industrijo, poslovne prostore, javne zavode in druge osebe javnega/zasebnega prava, • pokopališča, tržnice, kulturne in športne objekte. (3) Prenašalni sistem zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) je namenjen za: • povzročitelje odpadkov na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila (npr. redko poseljena območja, počitniške hiše, delo na cestah ). 24. člen (prevzemanje komunalnih odpadkov) (1) Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06), se opravlja na prevzemnih mestih, kjer so povzročitelji dolžni po vnaprej določenem programu (urniku) prepustiti te odpadke izvajalcu javne službe v tipiziranih zabojnikih, vrečah. (2) Druge zabojnike ali vreče za prepuščanje komunalnih odpadkov, ki jih ne določa tehnični pravilnik, ni dovoljeno uporabljati. (3) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 809 embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) od uporabnikov skladno z razporedom in urnikom iz tehničnega pravilnika. Urnik prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov za pogodbene uporabnike izvajalec javne službe zagotovi na podlagi pogodbe, skladno s tehničnim pravilnikom. (4) V primeru, da izvajalec javne službe ugotovi ob prevzemanju odpadkov, da povzročitelj ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju z navodili za ravnanje z odpadki, v nasprotju z 17. členom tega odloka ali tehničnim pravilnikom, ga je izvajalec dolžan na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na posode). Če povzročitelj tudi po prejemu opozorila ne upošteva navodil za ravnanje z odpadki, mu lahko izvajalec javne službe ne glede na druge določbe tega odloka zaračuna dodatne stroške sortiranja odpadkov skladno s cenikom, o nespoštovanju pa obvesti pristojni občinski inšpekcijski organ. 25. člen (velikost in število obveznih zabojnikov za odpadke) (1) Velikost in število obveznih zabojnikov ali vreč za posamezne uporabnike odpadkov določi izvajalec javne službe tako, da stimulira ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Glede na pogostost prevzemanja odpadkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena se število obveznih zabojnikov in njihova velikost določi z upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov in števila povzročiteljev odpadkov skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom. (2) Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06), določijo skupni zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec javne službe skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom. (3) Če izvajalec ugotovi, da količina prepuščenih odpadkov pri povzročiteljih odpadkov na območju večstanovanjskih objektov redno presega prostornino zabojnikov za odpadke, določi ustrezno povečanje prostornine zabojnika izvajalec javne službe. Dodatne zabojnike z oznako izvajalca za mešane komunalne odpadke, biološke odpadke, ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) zagotovi izvajalec javne službe. (4) Če izvajalec ugotovi, da količina prepuščenih odpadkov pri povzročitelju odpadkov na območju individualnih gospodinjstev redno presega prostornino zabojnikov ali predpisanih vrečk za mešane komunalne odpadke, biološke odpadke, ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06), lahko določi ustrezno povečanje prostornine zabojnika oziroma si je povzročitelj dolžan zagotoviti dodatne predpisane vreče z oznako izvajalca za ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06). 26. člen (zbirno mesto) (1) V času do predvidenega prevzema komunalnih odpadkov se odpadki zbirajo v vrečah ali zabojnikih, ki so nameščeni na zasebnih površinah, ob večstanovanjskih objektih (npr. blokovskih naseljih) na pripadajočem zemljišču k stavbi. Povzročitelji morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice. (2) Za vzdrževanje, urejenost in čistočo zbirnih mest na zasebnih površinah, ob večstanovanjskih objektih na pripadajočih zemljiščih k stavbi, skrbijo povzročitelji odpadkov ali zanje upravljavci večstanovanjskih objektov. (3) Povzročitelj mora pred predvidenim časom prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) zagotoviti, da zaprt zabojnik ali vreče prestavi z zbirnega mesta na prevzemno mesto ob transportni poti, po prevzemu odpadkov pa prazne zabojnike takoj vrne na zbirno mesto. (4) Če s tem soglaša izvajalec javne službe, so lahko zbirna mesta hkrati tudi prevzemna mesta, če s tem ni motena uporaba javne površine. 27. člen (prevzemna mesta in transportne poti) (1) Prevzemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalec javne službe redno prevzema odpadke. Prevzemno mesto določi izvajalec javne službe praviloma ob robu pločnika, magistralne, regionalne, lokalne in krajevne ceste. Če povzročitelj ne soglaša z lokacijo prevzemnega mesta, določi prevzemno mesto na predlog katere koli stranke pristojni organ občinske uprave. (2) Ob določanju lokacij za zbirna in prevzemna mesta je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno-varnostne predpise. Zbirna in prevzemna mesta ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. (3) Prevzemno mesto je lahko oddaljeno največ tri (3) metre metrov od roba prometne/transportne poti smetarskega vozila. Prometne/transportne poti smetarskih vozil, usklajene s cestno prometnimi predpisi in tehničnimi lastnostmi vozil, so opredeljene v tehničnem pravilniku. (4) Prevzemno mesto je lahko tudi hkrati zbirno mesto, v kolikor se prevzemno mesto nahaja na površini v zasebni lasti, ob večstanovanjskih objektih pa na pripadajočem zemljišču k stavbi. 28. člen (relacija zbirno - prevzemno mesto) Povsod kjer je možno, mora biti zbirno in prevzemno mesto na istem prostoru. Kjer to ni možno, so povzročitelji komunalnih odpadkov dolžni dostaviti tipizirane zabojnike ali posebne plastične vrečke s komunalnimi odpadki na prevzemno mesto do šeste ure zjutraj na dan odvoza. 29. člen Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 810 (načrtovanje zbirnih/prevzemnih mest) Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij poleg splošnih normativov in standardov upoštevati tudi določbe tega odloka, ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca. 30. člen (začasna prevzemna mesta) (1) Če je zaradi del na dovozih k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za smetarska vozila, mora povzročitelj začasne ovire v soglasju z izvajalcem javne službe na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu. (2) V tem primeru je izvajalec javne službe dolžan obvestiti povzročitelje odpadkov o spremenjenem prevzemnem mestu. 31. člen (vzdrževanje reda in čistoče na zbirnih/prevzemnih mestih) (1) Zbirna in prevzemna mesta so dolžni vzdrževati povzročitelji odpadkov, ki morajo skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do odjemnih mest. (2) Izvajalec javne službe je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma odpeljati posebne plastične vrečke tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, ne onesnaži okolice ter ne poškoduje zabojnikov za odpadke in okolice, kjer se opravlja dejavnost. V primeru, da izvajalec onesnaži zbirno/prevzemno mesto, ga je dolžan tudi očistiti. (3) Povzročitelji odpadkov so tudi v zimskem času dolžni poskrbeti za nemoten dostop izvajalca do prevzemnih mest. Povzročitelji so dožni storiti, kar je v njihovi moči, da so pokrovi zabojnikov zaprti ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu. 32. člen (skupna zbirna/prevzemna mesta) Za povzročitelje odpadkov na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec v dogovoru s povzročitelji odpadkov določi skupna zbirna in prevzemna mesta ter način zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06). Če so navedena zbirna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena. 33. člen (zbirni center) (1) V zbirnem centru izvajalec javne službe v okviru obratovalnega časa zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih za naslednje frakcije: • nevarne komunalne odpadke iz priloge 2 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • nenevarne komunalne odpadke iz priloge 2 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • OEEO v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, • kosovne odpadke, • izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami, • zemlja, kamenje, gradbeni odpadki (manjše količine) in, • manjše količine odpadkov, ki vsebujejo trdno vezan azbest, v skladu z veljavnimi predpisi in proti plačilu stroškov končne oskrbe po veljavnem ceniku izvajalca. (2) V zbirnem centru lahko prepustijo odpadke vsi, ki imajo status uporabnika, skladno z 15. členom tega odloka, kar dokazujejo s potrdilom (položnico) o plačilu storitve. (3) Pogoji prepuščanja odpadkov na zbirnih centrih so določeni v tehničnem pravilniku. 34. člen (ureditev in vzdrževanje zbirnega centra) (1) Zbirni center mora biti kot infrastruktura lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, vpisan v kataster gospodarske infrastrukture v skladu s predpisi o urejanju prostora. (2) Zbirni center upravlja izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. (3) Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da: • uporabnik lahko prepusti odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje in • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažuje okolje v zbirnem centru ali njegovi okolici ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (4) V zbirnem centru mora nevarne komunalne in kosovne odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. (5) Izvajalec javne službe mora stehtati vse odpadke, ki jih prevzame v zbirnem centru, in vse odpadke, ki jih odda v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. (6) Izvajalec javne službe mora v zbirnem centru omogočiti izvajalcu priprave za ponovno uporabo, da vsaj iz prevzetega odpadnega tekstila, oblačil in kosovnih odpadkov izloči odpadke, primerne za pripravo za ponovno uporabo, in mu jih oddati. 35. člen (prevzemanje kosovnih odpadkov) (1) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe v vsakem naselju kosovne odpadke prevzeti najmanj dvakrat v koledarskem letu z zbiralno akcijo na za to določenih prevzemnih mestih ali najmanj enkrat v koledarskem letu od uporabnika na njegov poziv. (2) Zbiranje kosovnih odpadkov je namenjeno vsem izvirnim povzročiteljem teh odpadkov. (3) Izvajalec javne službe mora v primeru zbiralne akcije iz prvega odstavka tega člena najmanj 14 dni pred zbiranjem kosovnih odpadkov na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izvirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis kosovnih odpadkov, ki jih lahko uporabniki prepustijo kot kosovne odpadke, in navodila za njihovo prepuščanje. (4) Prevzemanje kosovnih odpadkov od uporabnikov »na poziv« več kot enkrat letno ni redna storitev prevzemanja komunalnih odpadkov in se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe. Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 811 (5) Izvajalec ni dolžan brezplačno prevzemati kosovnih odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov. Storitev se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe. 36. člen (javne prireditve in čistilne akcije) (1) Izvajalec javne službe mora za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 1.000 udeležencev, na kraju prireditve zagotoviti zabojnike za: • ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla), • mešane komunalne odpadke ter • biološke odpadke. (2) Stroške ravnanja z odpadki, nastalimi na javni prireditvi, vključno z najemom, postavitvijo in uporabo zabojnikov ali vreč iz prejšnjega ostavka, nosi organizator javne prireditve. (3) Velikost in število posod, zabojnikov ali vrečk se določi glede na število udeležencev javne prireditve. Kriterije določi izvajalec v tehničnem pravilniku. (4) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu in z njim skleniti ustrezen dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokrivanja stroškov obdelave in odstranjevanja. Odpadke je obvezno zbirati ločeno, skladno s tem odlokom. (5) Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi oziroma čistilni akciji najmanj štirinajst dni pred datumom izvedbe prireditve. (6) Organizator javne prireditve ali čistilne akcije mora zbrane odpadke predati izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe odpadke iz prvega odstavka tega člena prevzame na mestu javne prireditve. 37. člen (ukrepanje v primeru nepravilno odloženih odpadkov) (1) Če so na zemljišču v lasti občine ali države nezakonito odloženi komunalni odpadki, odredi občinska inšpekcija izvajalcu javne službe njihovo odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki na račun lastnika zemljišča, v primeru, da izvaja posest nad zemljiščem druga oseba, pa na račun osebe, ki izvaja posest. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. (2) Če policija ali inšpekcija odkrije povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, ima občina ali država pravico in dolžnost od njega izterjati vračilo stroškov iz prejšnjega odstavka. (3) Če so odpadki nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava, odredi odstranitev komunalnih odpadkov občinska inšpekcija lastniku ali drugemu posestniku zemljišča. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. 38. člen (prevzemanje komunalnih odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov) (1) Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov poteka skladno s področno zakonodajo, z določili tega odloka, s tehničnim pravilnikom in pogodbo s posameznim uporabnikom, glede na značilnosti in potrebe dejavnosti, ki jo uporabnik izvaja. Predajanje mešanih komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe je obvezno. (2) Minimalni obseg storitve, za katero je izvajalec dolžan nuditi storitve, uporabnik pa je dolžan plačati zanje, je določen z merili iz tehničnega pravilnika. (3) Način in pogostost prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov uporabnik in izvajalec opredelita v pogodbi glede na kategorijo, v katero se uvršča uporabnik, skladno z merili iz tehničnega pravilnika. (4) Uporabnik iz dejavnosti je zavezan v celoti spoštovati določila tega odloka. (5) Za prevzemanje ločeno zbranih frakcij odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov, ki niso komunalni odpadki, se uporabnik in izvajalec lahko dogovorita s pogodbo. Uporabnik plačuje stroške na podlagi cenika izvajalca, ki ga sprejme pristojni organ izvajalca. (6) V primeru, da uporabnik iz dejavnosti ne predaja ločeno zbrane frakcije odpadkov izvajalcu javne službe, mora zagotoviti predpisano ravnanje s posameznimi vrstami frakcij. Obdelava komunalnih odpadkov 39. člen (obdelava mešanih komunalnih odpadkov) V okviru javne službe po tem odloku se zagotavljajo storitve obdelave mešanih komunalnih odpadkov v skladu s vsakokratnimi predpisi, ki urejajo ravnanje z mešanimi komunalnimi odpadki. 40. člen (razvrščanje komunalnih odpadkov) V okviru javne službe se z izvornim razvrščanjem komunalnih odpadkov zagotavlja predhodno ločevanje komunalnih odpadkov na osnovne frakcije: • ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla), • biološke odpadke, • kosovne odpadke, • nevarne odpadke. 41. člen (tehtanje komunalnih odpadkov) V okviru javne službe obdelave odpadkov se zagotavljajo storitve tehtanja za vse dostavljene odpadke iz območja občine ob prevzemu in ob oddaji obdelanih odpadkov različnim prevzemnikom v skladu s predpisi oziroma ob prenosu ostanka po obdelavi na odlagališče. Odlaganje ostankov predelave komunalnih odpadkov 42. člen (odlaganje ostankov predelave komunalnih odpadkov) (1) Odpadke je dovoljeno odlagati samo na odlagališčih v skladu z določili predpisa, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih. (2) Odlagati je dovoljeno samo obdelane odpadke. (3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je brez predhodne obdelave dovoljeno odlagati inertne odpadke, kadar njihova obdelava tehnično ni izvedljiva, ali druge odpadke, če njihova obdelava, s katero se zmanjša količina ali nevarnosti za človekovo zdravje ali okolje, ne prispeva k namenu, da se v celotnem obdobju trajanja odlagališča zmanjšajo učinki škodljivih vplivov na okolje, zlasti Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 812 zaradi vplivov onesnaževanja z emisijami snovi v površinske vode, podzemne vode, tla in zrak, in v zvezi z globalnim onesnaženjem okolja zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in preprečijo tveganja za zdravje ljudi. (4) Za obdelane mešane komunalne odpadke se štejejo mešani komunalni odpadki, ki so bili obdelani s postopkom mehansko-biološke obdelave odpadkov (po postopkih z oznakama D8 in D9), pred odlaganjem na odlagališču v skladu z Uredbo o odlagališčih odpadkov. Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe 43. člen (splošne obveznosti izvajalca javne službe) (1) Izvajalec javne službe mora pri opravljanju javne službe zagotoviti: • nabavo in vzdrževanje opreme iz 52. člena tega odloka, • redno higiensko vzdrževanje opreme iz prejšnje alineje, vključno z rednim razkuževanjem in pranjem, • urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema zbiralnic in zbirnih centrov, • zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih skladno s predpisi, ki urejajo ravnanja z odpadki, • evidentiranje števila prevzemov posod za vsako posamezno prevzemno mesto po posameznem imetniku odpadkov, • druge pogoje obratovanja v skladu s tem odlokom in predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki. (2) Izvajalec javne službe mora z odpadki ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in se ne škodi okolju, ter da ravnanje zlasti: • ne predstavlja tveganja za vode, zrak, tla, rastline in živali, • ne povzroča čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami, • ne povzroča škodljivih vplivov na območje, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, ali predpisi, ki urejajo varovanje virov pitne vode in • ne predstavlja škodljivih vplivov na krajino ali območja, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki ureja varstvo kulturne dediščine. 44. člen (register zbirnih mest, prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij) (1) Izvajalec gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov vodi, v obliki elektronske baze podatkov, register zbirnih in prevzemnih mest za vse uporabnike, register zbiralnic ločenih frakcij in register zbirnih centrov. Podrobnejše bo vsebina posameznih registrov opredeljena v tehničnem pravilniku. (2) Izvajalec javne službe mora podatke iz prvega odstavka tega člena redno, najmanj pa enkrat letno ažurirati. (3) Občinski organ pristojen za izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki, mora na poziv izvajalca gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki, po pridobitvi podatkov iz uradnih evidenc (ECRP-ja) posredovati le tiste podatke, ki so nujno potrebni za izvajanje predmetne gospodarske javne službe. 45. člen (javna obvestila) (1) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike obveščati o pravilnem ločevanju odpadkov in nujnosti ločevanja odpadkov na izvoru. Oblike obveščanja so naslednje: • navodila za ločevanje odpadkov z brošurami in na spletni strani izvajalca javne službe, • obvestila in navodila o načinih prepuščanja odpadkov, lahko tudi s praktičnimi prikazi pri uporabnikih, • ozaveščevalne aktivnosti v šolah in vrtcih. (2) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike na svojih spletnih straneh in najmanj enkrat letno na krajevno običajen način obveščati o: • lokacijah zbirnih centrov in terminih, v katerih je prepuščati odpadke, • vrstah odpadkov, ki se prepuščajo po sistemu »od vrat do vrat«, v zbiralnicah, premičnih zbiralnicah in zbirnih centrih, • vrstah odpadkov, ki se prepuščajo kot kosovni odpadki, • prepuščanju OEEO v skladu s predpisom, ki ureja odpadno električno in elektronsko opremo, • prevzemanju odpadkov s premično zbiralnico, • drugih pogojih za prevzem komunalnih odpadkov. (3) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora povzročitelje bioloških odpadkov na območju, za katerega uredi prevzemanje bioloških odpadkov, vsakih šest (6) mesecev z javnim naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o: • namenih in ciljih izvajanja predpisanega ravnanja s kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstev in zelenim vrtnim odpadom, • prepovedi mešanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki, • varni in za okolje neškodljivi hrambi kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada, • možnostih hišnega kompostiranja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada v hišnem kompostniku, • minimalnih zahtevah za pravilno hišno kompostiranje, • načinu prepuščanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada izvajalcu javne službe, • drugih pogojih za prepuščanje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada in • o nadaljnjem ravnanju z zbranimi kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstva in zelenim vrtnim odpadom. 46. člen (redno obveščanje o pravilnem ravnanju z odpadki) (1) Izvajalec javne službe mora z informacijami na svojih spletnih straneh uporabnike seznanjati z: • ločenim zbiranjem odpadkov v skladu z Uredbo o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, zlasti o ciljih, prednostih in koristih takega načina zbiranja, • hrambo nevarnih in nenevarnih frakcij na način, da ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje, pred njegovim prepuščanjem, • pravilnim prepuščanjem odpadkov v zbiralnicah, premični zbiralnici in zbirnem centru, Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 813 • načinom prepuščanja tistih odpadkov, za katere je zbiranje s posebnim predpisom urejeno na poseben način, in • tem, da se nenevarni komunalni odpadki, ki so onesnaženi z nevarnimi odpadki ali snovmi, prepuščajo kot nevarni komunalni odpadki. (2) Izvajalec javne službe mora povzročitelje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati o: • prepovedi mešanja bioloških odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki, • izločanju vseh bioloških odpadkov iz komunalnih odpadkov in njihovem obveznem prepuščanju izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali o možnosti lastne predelave v kompost v hišnih kompostnikih, • varni in za okolje neškodljivi hrambi bioloških odpadkov pred prepustitvijo izvajalcu javne službe. Pravice in obveznosti uporabnikov javne službe 47. člen (pravice uporabnikov) (1) Uporabniki imajo pravico: • do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine po posameznih kategorijah uporabnikov, • do uporabe skupnega zabojnika za mešane komunalne odpadke, • do uskladitve velikosti ali števila zabojnikov skladno s predvideno frekvenco odvoza in volumnom zabojnika pri imetniku odpadkov, vendar ne več kot enkrat letno. (2) Izvajalec javne službe odobri zmanjšanje velikosti in/ali števila zabojnikov za mešane komunalne odpadke na podlagi zahteve uporabnika iz 3. alineje prejšnjega odstavka pod pogojem, da: • nova zahtevana prostornina zabojnikov ni manjša od določene najmanjše prostornine standardnih velikosti zabojnikov za mešane komunalne odpadke, določene na podlagi tehničnega pravilnika, • ugotovi, da so se v obdobju zadnjih šestih mesecev komunalni odpadki prepuščali na prevzemnem mestu te stavbe v zaprtih in ne popolnoma polnih zabojnikih. (3) Pritožbeni (reklamacijski) postopek, ki se nanaša na pravice uporabnikov po tem odloku, je opredeljen v tehničnem pravilniku. 48. člen (obveznosti uporabnikov) Uporabniki imajo obveznost: • obvestiti izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe najkasneje v osmih (8) dneh po nastanku spremembe, • redno prepuščati komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami javne službe, • zagotoviti, da so posode ali zabojniki in vreče na dan prevzema nameščeni na prevzemnem mestu, • zagotoviti, da so pokrovi posod ali zabojnikov na prevzemnih mestih zaprti, • vzdrževati čistočo na prevzemnih mestih, razen kadar izvajalec javne službe onesnaži prevzemno mesto, • zagotoviti izvajalcu javne službe neoviran dostop do prevzemnega mesta, • uporabljati storitve izvajalca javne službe v skladu z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki. 49. člen (prepovedi) (1) Povzročiteljem oziroma imetnikom odpadkov je prepovedano: • prepuščati posamezne ločene frakcije in mešane komunalne odpadke v zabojnike ali vrečke za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom, • mešati nevarne frakcije z ločeno zbranimi frakcijami ali mešanimi komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj, • mešati kosovne odpadke z mešanimi komunalnimi odpadki in s preostalimi vrstami odpadkov, • postavljati zabojnike za mešane komunalne odpadke, ločene frakcije ((odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06), biološke odpadke na javno površino, • prepuščati odpadne prenosne baterije in akumulatorje kot mešani komunalni odpadek, • prepuščati odpadno električno in elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek, • sežigati in/ali odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov, • nameščati posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta, • odlagati odpadke ob zabojnikih, • odlaganje pepela, toplih ogorkov, zdravstvenih odpadkov, gradbenega materiala in kamenja ter odpadkov v tekočem stanju v zabojnike za mešane komunalne odpadke ali ločeno zbrane frakcije, • prepuščati odpadke v vrečah, ki nimajo oznake izvajalca in niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov na območju občine, • prepuščati kuhinjske biološko razgradljive vrečke na prevzemnem mestu izven namenske posode, • prepuščati in odlagati kosovne odpadke zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnicah ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom, • prepuščati in odlagati zeleni vrtni odpad zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnicah ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom, • brskanje po zabojnikih ter razmetavanje odpadkov, • pisati na posode ali zabojnike ter lepiti plakate nanje, • opustiti uporabo storitev javne službe, • ravnati s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki. (2) Sežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov je prepovedano. Financiranje javne službe 50. člen (viri financiranja storitev javne službe) Viri financiranja storitev javne službe so: • plačila uporabnikov za storitev javne službe, • sredstev od prodaje ločenih frakcij, Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 814 • drugi viri, določeni s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetem predpisu, • občinski proračun v delu, ki se nanaša na morebitno subvencioniranje javne službe. 51. člen (viri financiranja javne infrastrukture) Viri financiranja infrastrukture so sredstva: • iz plačil uporabnikov storitev javne službe, • iz proračuna občine, • iz dotacij, donacij in subvencij, • iz kratkoročnega in dolgoročnega kreditiranja, • iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. Vrsta in obseg objektov in opreme, potrebnih za izvajanje javne službe 52. člen (infrastruktura lokalnega pomena v lasti občine) (1) Gospodarsko javno infrastrukturo lokalnega pomena, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti občine sestavljajo: • zemljišča in objekti zbiralnic, • zemljišča in objekti zbirnih centrov, • zemljišča in objekti prevzemnih mest na javnih površinah, • zemljišča in objekti za obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov, • zemljišča in objekti za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, • druga oprema in delovni stroji za izvajanje gospodarske javne službe. (2) Objekte iz prve, druge in tretje alineje tega člena lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo, z njimi pa upravlja izključno izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. (3) Objekte iz tretje, pete in šeste alineje tega člena lahko upravlja le izvajalec javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. (4) Uporaba objektov in naprav iz tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer se izvaja dejavnost javne službe. 53. člen (oprema izvajalca javne službe) Opremo, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti izvajalca javne službe, sestavljajo: • vozila za prevoz vseh vrst odpadkov (specializirana tovorna vozila), • delovni stroji, • premične zbiralnice nevarnih frakcij, • posode in zabojniki za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločeno zbranih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) po metodi »od vrat do vrat« in ločeno zbranih frakcij (odpadna embalaža iz stekla) v zbiralnicah ločenih frakcij, • tipske namenske vreče za zbiranje ločeno zbranih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06), • vozila in naprave za pranje in vzdrževanje posod in zabojnikov, • druge premične in nepremične stvari, namenjene izvajanju storitev javne službe. Način obračunavanja storitev javne službe 54. člen (oblikovanje cen) (1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. (2) Povzročitelji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih (8) dni od nastanka spremembe. (3) Na območju večstanovanjskih objektov se storitve uporabnikom zaračunavajo glede na prostornino zabojnika za mešane komunalne odpadke in pogostost odvoza zabojnika. Obračun storitev se med gospodinjstva porazdeli tako, da se skupni stroški porazdelijo po gospodinjstvih glede na število članov v posameznem gospodinjstvu, v odvisnosti od vseh stanovalcev v večstanovanjskem objektu. Enak sistem obračunavanja storitev na območju večstanovanjskih objektov se uporablja tudi za obračunavanje biološko-razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada. (4) Za posamezno počitniško hišo, vikend, prazno stanovanje ali poslovno enoto, kjer ni stalno prijavljenih stanovalcev in ni v stalni uporabi, se za porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki upošteva ena tretjina najmanjše velikosti zabojnika (80 litrov) in najmanjša pogostost odvoza, ki ureja opravljanje javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. (5) Način obračunavanja storitev javne službe bo podrobneje opredelil Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Zavrč. Nadzor 55. člen (nadzorni organ) (1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajajo pristojni občinski inšpekcijski organ in uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi skladno s predpisi. (2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. (3) Pristojni občinski inšpekcijski organ ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Javna pooblastila izvajalca javne službe 56. člen (javna pooblastila izvajalca javne službe) (1) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe odloča o pravicah in obveznostih uporabnikov določenih s tem odlokom. (2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 815 opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka. Kazenske določbe 57. člen (prekrški uporabnikov) (1) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: • v roku ne obvesti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika (tretji odstavek 15. člena), • na zahtevo izvajalca javne službe ne nabavi ali vzdržuje posode ali zabojnika (tretji in četrti odstavek 25. člena), • ne zagotovi zbiranja odpadkov na zbirnem mestu tako, da se prepreči nastanek emisij vonjav in onesnaževanje okolice (prvi odstavek 26. člena), • ne odstrani prazne posode ali zabojnika iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov (tretji odstavek 26. člena), • če organizator prireditve ne obvesti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj štirinajst (14) dni pred datumom izvedbe prireditve (peti odstavek 36. člena), • če redno ne prepušča komunalnih odpadkov in jih ne ločuje v skladu z zagotovljenimi storitvami javne službe (druga alineja 48. člena), • ne zagotovi neoviranega dostopa izvajalcu javne službe do prevzemnega mesta (šesta alineja 48. člena), • prepušča posamezne ločene frakcije in mešane komunalne odpadke v zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom (prva alineja 49. člena), • meša nevarne frakcije z ločeno zbranimi frakcijami ali mešanimi komunalnimi odpadki ali meša posamezne nevarne frakcije med seboj (druga alineja 49. člena), • meša kosovne odpadke z mešanimi komunalnimi odpadki in s preostalimi vrstami odpadkov (tretja alineja 49. člena), • postavlja zabojnike za mešane komunalne odpadke, ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla), biološke odpadke na javno površino (četrta alineja 49. člena), • prepušča odpadne prenosne baterije ali akumulatorje kot mešani komunalni odpadek (peta alineja 49. člena), • prepušča odpadno električno ali elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek (šesta alineja 49. člena), • sežiga ali odlaga odpadke v objektih in ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov (sedma alineja 49. člena), • namešča posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega mesta (osma alineja 49. člena), • odlaga odpadke ob zabojnikih (deveta alineja 49. člena), • odlaga pepel, tople ogorke, zdravstvene odpadke, gradbeni material in kamenje, odpadke v tekočem stanju v zabojnike za mešane komunalne odpadke ali ločeno zbrane frakcije (deseta alineja 49. člena), • prepušča odpadke v vrečah, ki nimajo oznake izvajalca in niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov na območju občine (enajsta alineja 49. člena), • prepušča kuhinjske biološko razgradljive vrečke na prevzemnem mestu izven namenske posode (dvanajsta alineja 49. člena), • prepušča in odlaga kosovne odpadke zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnici ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom (trinajsta alineja 49. člena), • prepušča in odlaga zeleni vrtni odpad zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnici ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom (štirinajsta alineja 49. člena), • brska po zabojnikih ter razmetava odpadke (petnajsta alineja 49. člena), • piše na posode ali zabojnike ter lepi plakate nanje (šestnajsta alineja 49. člena), • opusti uporabo storitev javne službe (sedemnajsta alineja 49. člena), • ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki (osemnajsta alineja 49. člena), • ne obvesti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih dni od nastanka spremembe (drugi odstavek 54. člena). (2) Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika. (3) Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika. Prehodne in končne določbe 58. člen (rok za pripravo pravilnikov po tem odloku) Izvajalec javne službe in občinska uprava najkasneje v roku šestdeset (60) dni od uveljavitve tega odloka pripravita Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Zavrč in Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Zavrč in ju na predlog župana predložita v sprejem občinskemu svetu. 59. člen (rok za zagotavljanje storitev po tem odloku) Izvajalec javne službe je dolžan v roku enega leta od sprejema tega odloka uvesti vse spremembe v organizaciji zagotavljanja storitev izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb, ki še niso bile uvedene. 60. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Zavrč (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 37/2012). 61. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih Občin. Številka: 900-4/2014-055(006) Datum: 21.12. 2017 Občina Zavrč Miran Vuk župan Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 816 Št. 15/30.3.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 817 OBČINA BLOKE Stran 262. Zaključni račun proračuna Občine 728 Bloke za leto 2017 263. Odlok o spremembah in dopolnitvah 729 Odloka o zbiranju komunalnih odpadkov v občini Bloke 264. Sklep o ukinitvi statusa grajenega 731 javnega dobra OBČINA CERKVENJAK Stran 265. Zaključni račun proračuna Občine 731 Cerkvenjak za leto 2017 266. Odlok o rebalansu proračuna Občine 733 Cerkvenjak za leto 2018 OBČINA CIRKULANE Stran 267. Zaključni račun proračuna Občine 734 Cirkulane za leto 2017 268. Odlok o spremembah in dopolnitvah 736 Odloka o priznanjih Občine Cirkulane 269. Odlok o občinskem podrobnem 736 prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora DO04 Dolane - gospodarska cona južno od proizvodnega območja 270. Odlok o načinu opravljanja obveznih 744 občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Cirkulane 271. Sklep o začetku postopka priprave 756 sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Cirkulane, druge spremembe in dopolnitve OBČINA DESTRNIK Stran 272. Odlok o spremembah in dopolnitvah 758 Odloka o ustanovitvi JVIZ OŠ Destrnik - Trnovska vas 273. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 759 OBČINA DORNAVA Stran 274. Odlok o spremembah Odloka o 759 proračunu Občine Dornava za leto 2018 OBČINA DUPLEK Stran 275. Poslovnik Nadzornega odbora Občine 761 Duplek -uradno prečiščeno besedilo OBČINA GORJE Stran 276. Odlok o spremembah in dopolnitvah 763 Odloka o proračunu Občine Gorje za leto 2018 - rebalans i 277. sklep o določitvi cen programov 765 vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Gorje - enota Vrtec Gorje OBČINA MAKOLE Stran 278. Odlok o spremembah Odloka o 765 proračunu Občine Makole za leto 2018 OBČINA MISLINJA Stran 279. Sklep o začetku postopka priprave 766 sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Mislinja 280. Sklep o začetku postopka priprave 767 sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Mislinja 281. Popravek Odloka o občinskem 769 prostorskem načrtu v Občini Mislinja 282. Preklic objave popravka Odloka o 770 občinskem prostorskem načrtu v Občini Mislinja OBČINA POLJČANE Stran 283. Odlok o občinskem podrobnem 770 prostorskem načrtu »Vorančeva ulica« 284. Zaključni račun proračuna Občine 773 Poljčane za leto 2017 285. Sklep o ukinitvi javnega dobra 774 286. Sklep o ukinitvi javnega dobra 774 287. Sklep o ukinitvi javnega dobra 774 288. Sklep o ustanovitvi statusa javnega 775 dobrega lokalnega pomena OBČINA PREVALJE Stran 289. Zaključni račun proračuna Občine 776 Prevalje za leto 2017 290. Javni razpis za dodelitev pomoči za 777 ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini prevalje v letu 2018 291. Odlok o spremembah in dopolnitvah 779 Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Račel - Log , območje F« 292. Sklep o spremembi Sklepa o določitvi 781 najemnin za leto 2018 OBČINA ŠENČUR Stran 293. Sklep o začetku postopka priprave 782 Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja ŠE-42 IG - 2. faza OBČINA VIDEM Stran 294. Zaključni račun proračuna Občine 783 Videm za leto 2017 OBČINA VOJNIK Stran 295. Odlok o zaključnem računu proračuna 784 Občine Vojnik za leto 2017 296. Odlok o postopku in merilih za 786 sofinanciranje letnega programa športa v Občini Vojnik 297. Sklep o cenah najema grobnega 802 prostora na pokopališčih v Občini Vojnik 298. Sklep o spremembah Sklepa o 802 določitvi ekonomskih cen za programe predšolske vzgoje v Vrtcu Mavrica Vojnik, znižanju plačil staršev in počitniški rezervaciji OBČINA ZAVRČ Stran 299. Odlok o načinu opravljanja obveznih 803 občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Zavrč