Leto 187».
321
Državni zakonik
za
*
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXX. — Izdan in razposlan dne 10. junija 1879.
76.
Ikaz ministrov za pravosodje in finance od 14. maja 1879,
0 pristojnosti davkovnih uradov pri zvrsevanji realnih eksekucij v potirjanje na dolg ostalih pristojbin od pravnih opravil, listin, pisem in uradnih djanj.
Določila ukaza ministrov za pravosodje in finance od 24. aprila 1871 (Drž. zak. št. 50) o pristojnosti davkovnih uradov pri zvršitvi realnih eksekucij v potirjanje na dolg zastalih davkov raztezajo se tudi na slučaje, kjer je treba 2astale pristojbine od pravnih poslov ali opravil, od listin, spisov in uradnih djanj potirjavati.
Glaser s. r.	F relis s. r.
77.
Postava od 20. maja 1879,
o ustanovitvi pekuniarnega fidejkomisa grofa Friderika Thun Hohenstein.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
k Na temelji vkupne prošnje grofa Friderika Thun-Hohenstein in njegovega Stranca grofa Zdenka Thun-Hohenstein in v soglasji z ustanovilno listino, od Prvega v Pragi dne 3. aprila 1877 izdano, po notarji v Dečinu dne 4. septem-ra 1878 legalizirano, katere vsebina se tu niže pridava •/., dovoljuje se, da se iz 'lovcev od fiOO.OOO gld. avstr, veljave, ki jih je izdatnik te listine v to odmenil, Stanovi grofa Friderika Thun-Hohensteina novčni ali pekuniarni fidejkomis na
<Sl°v«n|tch.)	....
korist moškemu zakonskemu zarodu pokojnega grofa Frančiška Thun-Hohen-stein, očeta gori imenovanega grofa Zdenka Thun-Hohenstein.
Ta postava pride v moč tist dan, katerega bode razglašena, ter se nje zvrši-tev naroča ministru pravosodja.
Na Dunaji, dne 20. maja 1879.
Franc Jožef s. r.
Stremayr s. r.	Glaser s. r.
Ustano vilna listina
za grofa Friderika Thun-Hohenstein pekuniarni fidejkomis.
Jaz grof Friderik Thun-Hohenstein, Njegovega cesarskega in kraljevskega apostolskega Veličanstva pravi skrivni svétnik in kamer-nik,.odmenjam 600.000 gld. avstr. velj. reci: Šestkrat sto tisoč goldinarjev avstrijske veljave kot Friderika grofa Th u n - Hoh ens te ina, v moškem zakonskem zarodu ali potemstvu mojega dne 22. novembra 1870 v Pragi umršega brata grofa Frančiška Thun-Hohensteina po načelih prvorojenstva dedni fidejkomisni kapital pod naslednjimi določili:
1.	Kot prvega pridobitelja in posednika tega lidejkomisa postavljam svojega bratranca grofa Zdenka Thun-Hohenstein, c. kr. pristava okrajnega sodišča v Češkem Dobu, prvorojenega sinu mojega prej imenovanega brata grofa FrančiŠka Thun-Hohenstein.
2.	Po načelu prvorojenstva bodi temu mojemu bratrancu grofu Zdenku Thun-Hohenstein naslednik njegov prvorojeni zakonski sin in temu prvorojenemu zakonskemu sinu zopet njegov prvorojeni zakonski sin in sploh vsakte-remu fidejkomisnemu posedniku njegov prvorojeni zakonski sin, a ko bi prvorojeni zakonski sin katerega fidejkomisnega posednika umrl prvorojeni zakonski sin prej umršega prvorojenega zakonskega simi katerega fidejkomisnega posednika-
3.	Ako bi v loži mojega večkrat imenovanega bratranca grofa Zdenka Thun-Hohenstein ne bilo k nasledstvu opravičenega moškega zakonskega zarojenca, naj fidejkomis po načelih prvorodstva p roj d e na njegovega brata grofa Frančiška Thun-Hohenstein, ces. kralj, koncipista pri deželni vladi v Sale-burgu, drugorojenega sinu mojega uže omenjenega brata grofa Frančiška Thun-Hohenstein in ako bi ta moj bratranec grof Frančišek Thun-Hohenstein tačas, ko ugasne loža mojega bratranca grofa Zdenka Th u n-Ho hens t ein» ne bil več med živimi, na moški zakonski zarod mojega prej omenjenega bratranca grofa Frančiška Thun-H ohenstein.
4.	Ako bi tudi v loži mojega večkrat imenovanega bratranca grofa Frančiška Thun-]1 o henstei n ne bilo k nasledju opravičenega moškega zakonskega zarojenca, to naj fidejkomis po načelih prvorodstva prejde na njegovega brata grofa Leona Thun-Hohenstein, c. kr. nadlajtnanta v Jožefovem» tretjcrojenega sinu mojega večkrat omenjenega brata grofa Frančiška Thun
Hohenstein, in v slučaji, ko bi ta moj bratranec grof Leon Thun-Hohenstein takrat, ko ugasneta loži mojih bratrancev Zdenka in Frančiška grofov Thun-Hohenstein, ne bil več med živimi, na moški zakonski zarod mojega prej omenjenega bratranca grofa Leona Thun-Hoh enstein.
5.	Ako bi tudi v loži mojega prej omenjenega bratranca grofa Leona Thun-Hohenstein ne bilo k nasledju opravičenega moškega zakonskega zarojenca, to naj fidejkomis po načelih prvorodstva prejde na mojega drugorojenega sinu grofa Eduvarda Thun-Hohenstein in od tega na njegov moški zakonski zarod, po odmrtji lože tega mojega sinu grofa Eduvarda T h un-Hohenstein Da njegovega brata Jaroslava grofa Thun-Hohenstein, mojega tretjerojenega sinu, in od tega na njegov moški zakonski zarod, po ugasnjenji lože tega mojega sina Jaroslava grofa Thun-Hohenstein, na mojega prvorojenega sinu grofa Frančiška Thun-Hohenstein in od tega na njegov moški zakonski zarod.
6.	Ako bi pomrla tudi loža mojega prej imenovanega najstarjega sinu grofa Frančiška Thun-Hohenstein, tedaj naj le-ta fidejkomisni kapital pripade Presvetli avstrijski cesarski hiši ter naj cesarja avstrijskega ob odumrtji lože v tem odstavku omenjene vladajočega Veličanstvo poljubno in neomejeno z njim razpolaga.
7.	Od nasledja v ustanovljeni po meni tidejkomis izločeni so:
a)	Duhovniki, ki so prejeli višja posvetila (rede);
b)	redovniki, tudi vitezi zaobljubni reda nemškega in Maltanskega ali
Sv. Ivana, ki so storili slovesno obljubo neženjenja;
c)	tisti, ki so zarad besnosti ali blodnomislija, ali slaboumja, ali zarad zapravljivosti djani pod skrbnika, dokler so pod skrbstvom;
d)	tisti, nad katerih imenjem je odprt konkurs, dokler konkurs id vzdignjen;
e)	tisti, ki so zarad hudodelstva veleizdaje ali hudodelstva punta po kakem
sodišči avstro-ogerske monarhije pravokrepno obsojeni ;
f)	tisti, ki jim tedaj veljajoči zakoni jemljö pravico, imenje pridobiti.
Ako ta ali öni teh izločujočih vzrokov pri kom prestane po tem, ko je fidej-Wnis bil vsled njega uže pripal najbližjemu pozvanemu čakaleu, le-to ne daje 'zločencu pravice, zahtevati tidejkomis.
8.	Tisti vzroki, ki po glasu zgornjega sedmega odstavka, lit a), b) in e) 'zločajo od nasledja v fidejkomis, jemljö tistemu, kateri je uže v posedu fidej-kornisa, tedaj pravico, dalje v posedu imeti ga, ako se gledé njega pripetijo po pri-Padu tidej komisa.
Ako katera v zgornjem sedmem odstavku, lit. c), d) in f) omenjenih okol-n«sti nastopi gledé osebe, katera je uže v posedu fidejkomisa, zvršuje pravice njej pristoječe, dokler je ona pod skrbstvom ali v konkursu, ali dokler traja ne-sposobnost, pridobivati si imenje, skrbnik, oziroma konkursne mase upravnik.
9.	Tisti izmed mojih uže večkrat imenovanih bratrancev Zdenka, Frančiška ln Leona grofov Thun-Hohenstein, in tako tudi tisti zarojenec enega teh dojili bratrancev, kateri bi za mojega živetja ali po moji ali katerega mojih Zarojencev smrti s tožbo zahteval nasledje v drugi grof Th u n o v realni fidej-k°mis Dečinski, ustanovljen z ustanoviino listino na Dunaji dne 5. febru-Varja 1671 ali po moji ali katerega mojih zarojencev smrti svoje izrecilo za do-
diča gori omenjenega drugega grofovsko T Hunovega realnega fidejkotnisa Devinskega vpoložil, izloča se od nasledja v fidejkomis, ki se ustanavlja s pričujočo listino, in v slučaji, ko bi uže bil v posesti tega fidejkomisa, od pravice, dalje v posedu imeti ga, če tudi bi bil sodno izrekel, da hoče od podane tožbe odstopiti ali vpoloženo dediško izrecilo nazaj vzeti ali preklicati, ali — če tudi bi bila pravokrepno odbita dotična tožba ali dediška izreka.
10.	Ako bi se prej omenjeni drugi grofovsko Thunov realni fidejkomis Dečinski enemu mojih večkrat omenjenih bratrancev Zdenka, Frančiška in Leona grofov T h u n-H oh en ste i n ali kateremu zarojeneu enega teh mojih bratrancev po sodbi storjeni v pi’avdi zoper mene ali katerega mojih zarojeneev dovršeni pravokrepno prirekel, ali če bi se omenjeni drugi grof Thunov realm fidejkomis Dečinski kateremu mojih večkrat imenovanih bratrancev Zdenka, Frančiška in Leona grofov Th un-Hoh enstein ali kateremu zarojeneu enega ali drugega teh mojih bratrancev na podlogi dediškega izrecila, vpoloženega za živetja katerega mojih zarojencev, pravokrepno prisodil, tedaj prejde s pričujočo listino ustanovljeni novčni fidejkomis na mojega prvorojenega sina grofa Frančiška Thun-Hohenstein, od tega na njegov moški zakonski zarod in ako bi takega ne bilo, — na moj drugovrsten v petem odstavku omenjen zarod.
11.	Fidejkomis, ki ga jaz s to listino ustanavljam, bodem jaz po doseženem dovoljenji
a)	z deležem od 200.000 gld. avstr, velj., piši: Dvakrat sto tisoč goldinar-jexr avstr. velj. v gotovini vložil pri c. kr. deželnem sodišči v Pragi kakor fidejkomisnem oblastvu in to napravi, da se ta del po veljajočih zakonih koristonosno naloži;
v
b)	za ostanek od 400.000 gld. avstr, velj., piši: Štirikrat sto tisoč goldinarjev avstr. velj. zavezujem se, da hočem obresti po pet od sto na leto brez odbitka dajati, obresti v četrtletnih doteklih (dekursivnih) odplačilih pod posledicami §fa 195 cesarskega patenta od 9. avgusta 1854 (Drž. zak. št. 208) opravljati, po iztečaji devetih let kapital sam na poluletno obema strankama poljubno odpoved izplačati ter zavarovati na moji grajščini Ve-liki Zdilcov (deželnoknjižne glavne bukve lit. G, Tom. VII, Fol. 233) P° vpisku 79 s predstvom pred njim; na moji grajščini Peruc, Telec in Černo-hov (deželnoknjižne glavne bukve lit. P\ Tom. 11, Fol. 181) po vpisku 26) oziroma 19; na moji grajščini Slavetin (deželnoknjižne glavne bukve lit. 'S Tom. XIII, Fol. 157) po vpisku 25; na mojem posestvu Vrbičan (deželno' knjižne glavne bukve lit. IF, Tom. XIX, Fol. 321) po vpisku 4; na moji hiši št. C 214/1II v Pragi (deželnoknjižne glavne bukve lit. G, Tom. XXII) Fol. 209) po vpisku 4; in na moji hiši št. C 193/III v Pragi (deželnoknjiž»e glavne bukve lit. G, Tom. XXII, Fol. 113) po vpisku vkupno.
Privoljujem torej tudi v to, da se na temelji te fidejkomisno-ustanovilnc
listine zastavna pravica za letnih obresti po pet od sto brez odbitka nesoči, p)-1 točnem plačevanji obresti [§. 195 cesarskega patenta od 9. avgusta 1854 (Drž-zak. št. 208)] devet let neodpovedni in po izteku devet let na poluletno obema strankama poljubno odpoved izplačljivi iznos kapitala od 400.000 gld. avstr-veljave za moj s tem ustanovljeni fidejkomis vkupno zavaruje na mojih ravno imenovanih grajščinah, posestvih in hišah v zgoraj povedanem redn.
K vsaki predrugačiti naložbe tega fidejkomisnega kapitala za 600.000 gld. avstr. velj. bode treba izprositi fidejkonlisno-oblastvenega dovoljenja po tedaj veljavnih zakonih.
12.	Ali in v kolikem razsezaji bode dopuščeno zadolžili ali vzdigniti kapital s pričujočo listino odmenjen v fidejkomis, to se bode sodilo po takrat veljavnih zakonih.
Y Pragi, 3. dne aprila 1877.
(L. S.) Grof Friderik Thnn-Hohensteiii s. r.
Posl. Št. 10598.
Potrjujem, da je Njegova Prezvišenost gospod grof Friderik Thun-Hohenstein, Njegovega c. kr. apostolskega Veličanstva pravi skrivni svétnik in kamernik, grajščak itd. itd. itd. v Dečinu, meni osebno znan zgornji podpis imena danas pred mano priznal za svoj svojeročni podpis.
Y Dečinu, četrtega dne septembra 18sedemdeset osem.
(L. S.) J. Max s. r.
?8.
Postava od 20. maja 1870,
s katero se dovoljuje posestva Albigovo, Visoko in Kračkovo albigovsko zediniti z Lancutskim
fldejkomisom grofa Potockega v Galiciji.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• 1-
Dovoljuje se, da se na podlogi izrecila grofa Alfreda Jožefa Potockega v Levovu dne 2. marcija 1878 po notarji legaliziranega, njegova prostolastna (alodialna) posestva Albigova, Visoka in Kračkova albigovska za Lancutski grofov Potočkih fidejkomis v Galiciji pridobodo, in da se ona vtelovijo v ta fidejkomis proti temu, da se odstopi cenilni vrednosti imenovanih posestev primeren del tistega odškodbenega kapitala, ki je bil odkazan imenovanemu fidejkomisu vsled zemljiške odveze kot fidejkomisno-nadomestni kapital.
§. 2.
Zvrsiti to postavo naročeno je ministru pravosodja.
Na Dunaji, dne 20. maja 1879.
Franc Jožef s. r.
Stremajr s. r.
Grlaser s. r.
7».
Postava od 26. maja 1876,
o uporabi §fa 5 postave od 6. aprila 1870 (Drž. zak. št. 42), v obrano listovne in pisemske
skrivnosti, na slučaje, v katerih je treba liste ali pisma razkuževati (desinficirati).
Da se odstranijo kake dvombe o uporabi §fs 5 postave od 6. aprila 1870 (Drž. zak. Št. 42) v obrano listovne in pisemske skrivnosti na slučaje razkuževanja pisem, ukazujem — s privolitvijo obeh zbornic državnega zbora takö:
§• 1.
Določilo §fa 5 postave od 6. aprila 1870 (Drž. zak. Št. 42) v obrano listovne in pisemske skrivnosti, — po katerem takšni propisi kazensko-pravdnega reda, reda listovne pošte in konkursnega reda, ki z zapovedljivih ozirov na javni boljek ustanavljajo izimke od prepovedi kak list odpečatiti, niso taknjeni z omenjeno postavo v obrano listovne in pisemske skrivnosti in torej imajo še dalje v moči ostati, — razteza se tudi na taka zakonita določila, po katerih je ob nevarnosti, da se utegne zanesti v deželo kaka nalezljiva bolezen, ukazano uradno odpiranje pisem v ta edini konec, da se razkužijo.
§• 2.
Pričujoča postava pride v moč tist dan, katerega bode razglašena.
V Sehönbrunnu, dne 26. maja 1879.
Franc Jožef s. r.
Streinaj r s. r.	(«laser s. r.
80.
Postava od 27. maja 1876,
o ugodnosti, ki jo glede štempeljske in pristojbinske dolžnosti uživajo ustanove, osnovane ob
petindvajseti obletnici poroke Nj. Veličanstva.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem taleč:
Ölen 1.
Ustanovam za učne, ljudomile in dobrodelne svrhe osnovanim o priliki pet' indvajsete obletnice Moje poroke, dodeljuje se oprost od štempljev in neposred-njih pristojbin, kar bi jih prišlo po tarifni številki 96/36, a) in b) postave od 13. decembra 1862 (Drž. zak. št. 89).
Ölen H.
Zvršitev te postave, katera pride v moč ta dan, ko se razglasi, naročena je finančnemu ministru.
V Sehönbrunnu, dne 27. maja 1879.
Franc Jožef s. r.
Mtremayr s. r.
■•retis s. r.
81.
Postava od 27. maja 1879,
o prodaji nepremične svojine državne.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
1.	Finančnemu ministru daje se oblast :
a)	mestni občini po zamenji zemljišča na ribjem trgu v Trstu ležečega državnega (erarnega) sveta 12 arov in 59 kvadratnih metrov odstopiti, po tem
b)	v slučaji, ko bi se poslopje Tržaškega mestodrštva prezidalo, 68 kvadratnih metrov zdaj zazidanega sveta tej občini zastonj prepustiti.
2.	Zvršitev te postave naročena je finančnemu ministru.
V Schönbrunnu, dne 27. maja 1879.
Franc Jožef s. r.
ütreniayr s. r.	Pretiš s. r.
83.
Ukaz ministerstva notranjih reci dogovorno z minister st vom za bogočastje in uk od 39. maja 1879,
o novih določilih gledč sprejemanja praktikantov sa državno-stavbeno službo, gledè dosege mesta plačanega v njej, in gledč preizkušnje za državno-stavbeno službo.
Da se določila o sprejemanji praktikantov za državno-stavbeno službo, o dosegi plačanega mesta v njej in o preizkušnji za državno-stavbeno službo spravijo v sklad z novim ustrojstvom tehničnih učilišč in z uredbo všeh reči, ki se tičejo preizkušenj in dajanja svedočeb, vzvidelo se je ministerstvu notranjih reči dogovorno z ministerstvom za bogočastje in uk po oblasti prejeti z najvišjo odloko od 18. maja 1879 izdati naslednje prepise, ki pridejo v moč z dnem raz-glaŠenja tega ukaza.
A. 0 .sprejemanji praktikantov v državno-stavbeno službo.
§• 1.
Politična deželna oblastva imajo pravico, sprejemati praktikante za državno-stavbeno službo.
Prosivci naj svojo prošnje neposrednje pri teh oblastvih vpolagajo.
§• 2.
Da bode kdo sprejet za stavbenega praktikanta, mora izkazati:
a)	Domovinsko pravico v kateri občini kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru.
b)	Z zdravnikovo svedocbo potrjena telesna pripravnost ali sposobnost za težave, ki jih je v stavbeni službi prenašati.
c)	Neomadežano dozdanje živenje.
d)	Znanje nemški govoriti in pisati, kakor tudi znanje deželnega jezika tiste krono vine, za katero želi biti sprejet.
Znanje več jezikov daje pravico do posebnega ali predstvenega ozira.
e)	Dalje mora prosivec dokazati, da je z ugodnim uspehom storil na tehnični visoki šoli domače države drugo državno ali diplomno preizkušnjo iz stroke inženirske ali visoko-stavbene.
§•3.
Izimkoma sprejeti kakega prosivca, ki ne more izkazati potrebnosti v §. 2> lit. e) povedane, razločiti o tem, mora li se on, da dotrdi doseženo tehnično izomiko, še podvreči teoreticno-praktični preizkušnji, ter ustanoviti modalitete preizkušnji tej, ki jo bode opraviti pred katero na tehničnih visokih šolah postavljenih preizkusnih komisij, pridržano je ministerstvu notranjih reči po dovprasanji ministerstva za bogočaŠtjo in uk.
§• 4.
Stavbeni praktikanti morajo se podvreči enoletni praktiki na pokus (probo), po kateri se, — če je popolnem zadovoljila, pripuščajo k prisegi kot c. kr. uradniki.
1!. 0 dosegi plačanega mesta v državno-stavbeni službi.
§• 5.
Dosego mesta stavbenega pristava (adjunkta) ali višjega mesta v državno-stavbeni službi uvetuje uspešno opravljena preizkušnja za državno-stavbeno službo.
§. 6.
Ministerstvo notranjih reči ima pravico, komu v slučajih posebnega ozira vrednih preiskušnjo za državno-stavbeno službo izpreglcdati (odpustiti).
€. 0 preizkušnji zji državno-stavbeno službo.
§• 7.
Preizkušnje za državno-stavbeno službo bivajo praviloma po enkrat na leto in to po zimi pri političnih deželnih oblastvih.
V ta konec postavi se pri vsakem političnem deželnem oblastvu preizkusna komisija, sestoječa iz treh po deželnem poglavarji v to odbranih državno-stavbe-nih uradnikov, v kateri prvosestvuje po činu najstarji uradnik.
§• H.
Kandidati naj vsak svojo pismeno prošnjo pri svojem višjem oblastvu za časa vpoložč.
r

§■ 9.
Vsak praktikant, kateri je sprejet v državno-stavbeno službo po tem, ko je ta ukaz prišel v moč, mora preizkušnjo za državno-stavbeno službo zadnji čas v treh letih po dnevi svojega vstopa opraviti, sicer bode djan (odpuščen) iz službe. Vendar je potrebno, da je kot stavbeni praktikant najmanj leto dni služil, predno bode pripuščen k preizkušnji.
§. 10.
Preizkušnja za državno-stavbeno službo meri na to, da se poizvé razsežaj kandidatove zvedenosti v najvažniših, državno-stavbene službe tičočih se postavah in pravilih, ki si jo je pridobil v tečaji praktike (§. 9).
Preizkušnja je ustna in pismena ter se od kandidata zahteva, da spiše odgovor na tri vprašanja.
§.H.
Ustna preizkušnja biva z vsakim kandidatom posebej; prisostvovati sme vsak stavbeni uradnik in praktikant.
§• 12.
Določiti, koliko časa naj trpi preizkušavanje, prepušča se preizkusni komisiji, a izbor ustnih vprašanj preizkuševalcem.
§• 13.
Pismeni odgovori na vprašanja naj se pišejo vselej v preizkuševalnim pod uradnim nadzorom brez uporabe knjig in pisov med uradnim časom ter se za pismeno rešilo vsakega danih vprašanj dopušča po šest delovnih ur.
§. 14.
Izhod preizkušnje, o kateri naj se piše zapisnik in o vsem, kar bi se pri njej primerilo in zapazilo, naj komisija sodi zvezno po vsem, vendar kar je prav oziraje se na posebno sposobnost, ki bi se v posameznostih bolj ali manj pokazala. Ta sodba se izražuje z oznamenili: „Ne sposoben“ ali „Sposoben“ ali „Izvrstno sposoben“.
§. 15.
O komer se je izreklo, da ni sposoben, ta se sme po iztečaji leta dni vnovič oglasiti k preizkušnji; odlog ponovitve čez drugo leto ni dopuščen.
§. 16.
Ako se o kandidatu tudi pri drugi preizkušnji izreče, da ni sposoben, ne sme se več k nobeni preizkušnji pripuščati.
Stavbeni praktikant, pri komer se taka primeri, odpravi se iz službe.
§• 17.
O opravljeni preizkušnji izdâ se kandidatu uradna svedočba, v kateri naj se tudi poočiti, koliko je imela uspeha.
(Slovonlich.)
D. Prehodna določila«
§• 18.
Uže v službo postavljeni stavbeni praktikanti, ki še niso storili preizkušnje za državno-stavbeno službo, imajo dolžnost, podvreči se jej zadnji čas v treh letih po dnevi, katerega je v moč prišel pričujoči ukaz, ker bi se sicer odpustili iz državno-stavbene službe.
Vendar naj oni to preizkušnjo opravijo po doslej veljavnem propisu od
13.	marcija 1850 (Drž. zak. št. 118).
Stremayr s. r.	Taaffe s. r.
83.
Ukaz finančnega ministerstva od 1. junija 1879,
kako ravnati z aparati za rektifikacijo žganja, kadar se davek od žganja plačuje povprečno po
storitveni vzmožnosti drozgaličnega prostora.
Dogovorno s kralj, ogerskim finančnim ministerstvom določuje se na temelji §fa 30 postave o davku od žganja izdane 27. junija 1878 (Drž. zak. št. 72), daje treba aparate za rektifikacijo v žganjarnicah povprečnino žganjarskega davka po storitveni vzmožnosti drozgaličnega prostora plačujočih v dnevno storitveno vzmožnost jemati s polno prostornino njihovih posod, določenih za sprejem v destilacijo namenjenih tekočin, če so po žlebovih ali ceveh v zvezi s katero si bodi drožgalično posodo, ali če nimajo na sebi nikake takšne priprave, s katero bi se dala v destilacijo namenjena tekočina na pokus odtočiti.
Kadar ni nobenega teh uvetov, tedaj se rečeni aparati ne jemljö v račun.
Pretiš s. r.