RADIOLOGIA 
IUGOSLAVICA 
Anno 9 Septembar 1975 Fase. 3 
PROPRIETARIUS IDEMQUE EDITOR: SOCIETAS RADIOLOGIAE ET MEDICINAE NUCLEARIS INVESTIGANDAE SOCIALISTICAE FOEDERATIVAE REI PUBLICAE IUGOSLAVIAE 
BEOGRAD 
REDACTOR PRINCIPALIS: 

M. MAGARAŠEVIC 
Radiol. Iugosl. UDK 615.849 (05) (497.1) 




lodamide. 
BRACCO 

Najnovije i najbolje podnošljivo kontrastno sretstvo za angiografiju i intravenoznu 
pielografiju 

IODAMIDE-lnfuslJa 
metilglukaminska so jodamida za i. v. infuzionu urografiju 
IODAMIDE 300 

metllglukaminska so jodamida za i. v. urografiju i angiografiju 
IODAMIDE 380 

metilglukaminska i natrijeva so jodamida za angiografiju i i. v. urografiju 
e BRACCO INDUSTRIA CHIMICA S. p. A. MILANO (ITALIA) 


RADI O LOG IA IUGOSLAVICA 
PROPRIETARIUS IDEMQUE EDITOR: SOCIETAS RADIOLOGIAE ET MEDICINAE NUCLEARIS INVESTIGANDAE SOCIALISTICAE FOEDERATIV AE REI PUBLICAE IUGOSLA VIAE 
BEOGRAD 
ANNO 9 


SEPTEMBAR 
FASC. 3 
1975 

Colegium Redactorum 
M. Bašic, Zagreb -B. Bošnjakovic, Beograd -M. c:urcic, Beograd -M. Dedic Novi Sad -V. Gvozdanovic, Zagreb -S. Hernja, Ljubljana -B. Mark, Zagreb -N. Martincic, Zagreb -Z. Merkaš, Beograd -J. Novak, Skopje -F. Petrov­cic, Zagreb -B. Ravnihar, Ljubljana -M. Smokvina, Zagreb -M. Spoljar, 
Zagreb -D. Tevcev, Skopje -B. Varl, Ljubljana 
Redactor principalis 
M. Magaraševic, Beograd 
Redactores 
T. Benulic, Ljubljana -I. Obrez, Ljubljana -S. Plesnicar, Ljubljana -P. 
Soklic, Ljubljana -J. Škrk, Ljubljana -L. Tabor, Ljubljana 
Radiol. Iugosl. UDK 615.849 (05) (497.1) 
Lektor za srpskohrvaitski je2lik: Step::m NINKOVIC, Ljubljana 
Univerzalna decimalna klasifikaoija: prof. Sonja GOREC, Ljubljana 
Tajnica redakcije: Milica HARISCH, Ljubljana 
lzdavanje ovog broja casopisa potpomogle su sledece ustanove, instituti, zavodi, bolnice, preduzeca i organizacije: 
BOSNALIJEK, Sarajevo FOTOKEMIKA, Zagreb 
KRKA, Novo mesto ONKOLOšKI INšTITUT, Ljubljana 

RAZISKOVALNA SKUPNOST SLOVENIJE, Sklad Borisa Kic:Lnica, Ljubljana (zajedno za ostalim istraživackim zajednicama SFRJ) 
SIEMENS, ERLANGEN 
SADRžAJ 
Rendgenološka slika traume bubrega (Po-
povic, L.) 193 
Angiografska diagnostika n1edij astinalnih 
tumora (Hernja, S., I. Obrez, J. Strop-nik, J. Košir) 201 
J-\.drenalna flebografij a u dij agnostici pri­marnog aldosteronizn1a (Kamenica, S., 
M. JašoviC, M. Draganic, Lj. Lišanin, P. 
Vasovic) 207 
TABLE OF CONTENTS 
Racliologic cliagnosis of renal trauma (Po-
povic, L.) 193 
Angiographic diagnosis of mediastinal tu­
mors (Hernja, S., I. Obrez, J. Stropnik, 
J. Košir) 201 
Aclrenal phlebography in diagnosis of pri­mary alclosteronism (Kamenica, S, M. Ja­šovic, M. Dragani<\ Lj. Lišanin, P. Va-

Infuziona uroholegrafija -111etoda izbora 
Drip infusion urocholegraphy (Mates, I) 213 
Mates, I.) 213 
Diagnostic lyn1phography in oncology: indi­


Diagnosticna lin1fografija -njene indika­
cations, possibilities, results. A review 
cije, zmogljivost in vrednost v onkolo­
Klanjšcek, G., S. Havlicek, F. Lukic, 
giji. Pregled. (Klanjšcek, G., S. Havli-
J. Us) 
cek, F. Lukic, J. Us) 221 . 

Pneumon1ediastinun1 u dijagnostici ekspan­zivnih mediastinalnih lezija (Zalar, J.)  231  Pneumomediastinum in diagnostics of expan­sive mecliastinal lesions (Zalar, J.)  231  
Recenzije  236  Book  reviews  235  
Porocila  244  Reports  244  
Obvestila 247 Notes 



KONTRASTNA SREDSTVA 
iodamid 300 iodamid 380 

urotrast 60% urotrast 75% 

. K R K A -tovarna farmacevtskih in kemicnih izdelkov N o V O M ES TO 
7 

KLINicKA BOLNICA NOVI SAD, INSTITUT ZA RADIOLOGIJU, 
RENDGENOLOšKA SLIKA TRAUME BUBREGA 
Popovic L. 
Sadržaj: Za osam godina je avtor imao na urološkem odeljenju Hi­rurške klinike 108 slucajeva traume bubrega. Uzrok ozleda po uce­stalosti je bio: pad -37 slucajeva; automobilski sudar -22 slucajeva; udar konjskim kopitom -7 bolesnika. Prema iskustvu avtora i. v. urografija nije dovoljna. Na osnovu rezultata, može se zakljuciti, da je renovazografija neohodna kod svih težjih ozlijeda, koje su klasifi­kuju u II. i III. štadij po Scott-u. Osim toga renovazografija indicirana je u slucajevima koji se kvaliafikuju kao »commotio renis« ili koje se svrstavaju u I. štadij a hematurija ne prodje za tri do cetiri dana. Ver.::ivatno se u tim slucajevima radi o prisutnim komplikacijama. 
UDK 616.61-001-073.75 

Deskriptori: rendgen diagnostika, bubreg, trauma, renovazografija 
Radiol. Iugosl., 3; 193-200, 1975 

L J 
Uvod. -Brzina, bitna karakrteristi,ka modeI1nog života je glavni uzrok sve veceg broja ozleda urinarnog sistema, a naroci.to bubrega (9). Sigu,mo da i bavljenje spor­tom i sve veca mortorizaaija, cije širenje je i kod nas u :poslednje v,reme uzelo eksplo­zivne razmere takodje pretstavljaju 
,prvo­raz;redne fahore u nastajanju renalnih tra:uma. Sportom se uglavnom bavi omla­dina, a to još više do,pri,nosi znacaju ovih ozleda. Mortalitet kod dece je veci nego kod odraslih, j-er do 10 godina stamsti masna kapsula bubrega -;prirodna zaštita ovog organa -skoro da i ne postoji i zbog toga su ozlede bubrega znatno teže (10). 
Klasifikacija: Klasifikacija renalnih trauma još uve'k nije jedinstvena, jer može biti izvršena na osnovu klinickih, pa­toloških ili rendgenoloških nalaza. Prema uzroku ozlede traume bubrega se dele na znatno cešce, uzrokovane tll!porn si.lom ili penetracijam nekog oružja, bilo vatrenog ili cešce hladnim Ol'UZJem. U iposlednje vreme se dosta opisuju ja-trogene ozlede zbog cestih puruk.cija bubrega. 
Americki autori obicno koriste podele 
:po Scott-u u .tri s,tadrija: 
l.amale ozlede bu!brega,a
2.a
velike ozlede bu:brega,a

3.a
katastrofalne iozilede bubrega.a


Hartel i Fuchs dele traume bubrega na:a
l.akontuzije bubr,
ega,a
2.a
ruipture bubrega, bez ozlede karlicnogasistema, 

3.a
rupture bubrega sa ozledom karlic­nog sistema i 

4.a
prekid vaskulairnog stabla bubrega saatrombozom renalne arterije. Ovde je i bubreg smrskan. 


Vogler i saradnici ozlede bubrega de.le 
na ozlede: 
l.aparnehima,a
2.a
bUJbrežnih ovojnica,a

3.a
krvnih sudova,a



4.e
:ka1.1licnog sistema i

5.e
ureterae



Na1pomiJnju da se obic.no radi o ozlediviše ,anatomsikih 
nabroj,anih supstrata, koji uostalom tek zajedno i )Pirets,
tavljaju sam ovgan. 

Oz•bubrega koja ide sa manjom 

leda hematurijom, a ikod ,koje ,se na nativnom snimku i urografiji ne nadju nikakve pra­mene iako posle nekoli':k,o da!Ila rprnstane hematurija, tretirnju se kao »commotio reni,s«. Ova komooija bubrega se uip0ire­djuje ,sa lkomocijom mozga i dovodi d.eedema tkiva, koji medjutim ne iremetlefunkciju bubrega. 
Ozlede parnnhi1111a bUJbrega su ,najcešce popirecne lezije. Nekada ·su u obli
:ku klina i nalaze se na konveksnoj strani b.ubrega. 
Ove ,klinaste O'Zilede mogu b.ti površne, ali i veoma duboke i onda obicno ulaze sasvim 
do hilusa bubrega deleci organ na dva do tri dela. Pop:recne ozlede na polovima bu­bireO'a dovode cesto do otcepljenja ovog del; od ostailog organa. Uzdužme ozlede su veoma retke, a nešto cešce su zvezdaste ozlede. Masivne ozlede dovode do s.mrska­
vanj a organa, koj1i •se ,ra51pada na pojedine 
firagmem:te. O!Z.ilede parenhi,ma sru cesto komibinov.ane .sa ,oZJledama 1kal'lic.n.og siste­ma. A•lw ,kapsula bubirega ne ,prsne dolazi do srubik,aps,ularnog hematoma, a ako dodje do ip:rskanja 'kapsule onda do retrnperito­neaLnog hematoma. 

Uzrok i ucestalost traume bubrega. -

Svi autoJ:"i navode da je rnaj,cešci uzrok tU1Pa ozileda. Mi smo za 8 godina na Uro­loškom odeljenju naše Hirurške klinike i,maili 108 bo1esniika od •traume bubrega. Daileko najveci broj onpaida na muškarce (94). U.nro'
k ozleda na našem materijalu po ucesta!Jos.ti je bio: 
·
-ipad: 37 slucajeva,e
,ki sudar: 22 slucaja,e
-automobils',
-fo.icki sukiob: 13 suucajeva,e
-pad sa .motorbidkla: 12 bolesnika,e
-udar konjskim kqpi,tom: 7 boiesnika.
,.

UZJrok ovih ozfoda vec ukazuje na ipre­vailirnnje ibroja !kod mladjih osoba. Na na-
L. 

šem rnaiterijalu je bilo 55 '% ljudi dio 30 go­dina starosti. Slicne •podatke navode drugi autmii.: Uska 62 '%, Ni,l,lsone58 % ie
. 

Me Cague 58 '% ta•_ 
kodje do 30 godina ·_sta­rosti. Hartel cak navodi da .su na ilJlho­
ivom materijalu 60 °/0 bolesnika bili iS1pod 20 §Odina. 
Klinicki znaci. -Klinicki simptomi koju ukazuju ,da se radi o traumi bUJhr­
ega su najcešce: hematurija, bol, pailpab1ln. ,tu­
-mor u slaib.i.n.i, J:"igiditet, ,težak meteonzam i fok. Mi smo ana.lizira!li ucestal0rst he­maturije kao vodeceg ,simptoma i utvrdih da 18 '% svih bolesnika ,sa ozledom bu­brega nisu i,maLi hematuriju. Hairtel _na­vodi da se hematurija nije javila kod Jed­nog njihovog bo.esnilka, a irrtenz:iJtet . etra. janje hematl\.lI'ije nisu ,biiLi ni u ka:kvoJ vezi s ,težinom oštecenja bubrega ,(3). 
Rendgenografska dijagnostika. -Nativ­ni snimak treba uvek napraviti, ali ,samo uesklopu urografij,e a nikako osloniiti .seena ana'1izu samo ovog snimka. T1reba gle­
ega •(.sub1kal])sularmi he­•dati velicinu bUJbir,

matom), grnnicu m. iileoipsoasa (.sl. 1) i sko­liozu ki6me. Urografija se mora odmah iz­
VJ:"Šiti i u ·torne .se još uvek ,suviše ik:onzer­vaitivno p.ostupa. Mi v,všimo urograf.iju od­mah, U'koliko bolesni,k nije u teškom šoku. Urografoja treba u prvom redu da infor­miše o stanju drugog, neoz,ledjenog bu­brega, kao i o eventua1nim anomalijama na traumatizirnnom bubregu što je od 
.

.presude 1važn-osti urologu za odredjivanje vrste operacije. 
Odsus.

tvo lucenja govori za teško oš.te­cenje ;parenhima. Ne\prikruz,iva,nje pojedi­nih kaiJ.iksa (sl. 2) ukazuje da je ptipada­juci deo parenhima ,funkciornaln. v ,inisufi­cij entan. folaz kontrasta v'.'1-n 1kair.,1ooog iS1­stmna je znak irepiture kahksa a!la -se trela­tiv.no retko jaVll.ja (9). Ova !promem.a 1prema klasiri:kaciji americik:ih autoira se UJbraja u 
II.egru,pu. Pirema nekim auto;rima urogra­fija u 80 % sJucajeva pokazuje [Promene(3). U jednoj trecini .slucajevima se [Pre­ma istim a,utorima tek video prelaz kon­
trasta irz karlicrnog ,sistema kao di,re'ktnie
Rendgenološka slika traume bubrega 
znak rupture. No u ,tirn ,slucajevima je nemoguce da:ti jasnij.e ,tumacenje u odno­su na rasprostranjenost j mo[1fo.logiju i na taj nacin dijagnos,tikovati stepen te­fana oštecenja organa. Dosta je razlicitih 
,mišljenja (4, 6) da li ove o.z;lede treba kon­zervativno ,nr,etirnti, a možda još i više razlicti.tih miš1ljenja da li treba .u ovom stadiju izvriši,ti rnnova:nografiju. Dosta je raspros,tranjeno sta1novište, s obzirom da se pretežni deo bolesnika tretira konzer­vativno, da ce lmntriolni snimci pokazati oacemu se radi. MedUJtiim, iskustva nekihaautora (7) ipoka12Juju ,da je 20 'O/o konzerva­tivno ,trnfrranih težih ozleda bubrega mo­ralo naknadno i\paik biti ned'rektomirafl:O.a

Re.pijelogra:fiija se danas 

trrogradna ret­ko izvodi jer može da dovede do pon10v­nog krvairenja kao i da bude uzrok infek­cije bUJhrega. 
Renova:zogra.fija koja pruža mogucnost ocenjivanja stainja bUibrežnih anterija, a uanefrog,rafs:koj fazi ,stanja ,renalnog pa­
,renhima i ve.orna dobru vidlj,ivost citavogabubrega je nema sumnje metoda izbora za pregled. Angiograf.stki znac:i na kirvnim sudovima za kojiima treba uvek tragati su: 
l.a0klu;zija glavne rnnalne ar:terije ilia
,
ventral[le odnosno dorzaiLne grane ,(sI. 3) 
2.a
0kluzija segmentne a,pterijea

3.a
Okluzija neke manje granea

4.a
Potiskiv,,

anje k\rvnih sudovaa

5.a
Arterio-venska fii,stulaa

6.a
S1111amijenje broja krvnih sudova usledasmanjenja O\rgana 

7.a
Eventualno ipos,toj.anje patološkihakrvnih sudova. 


Ruprture bubrega se rnogu videti direkt­no kao doba:-o vidljive i oštrn ocrtane ivice 

,jednog zjapa, a sama pukotina je bez kon­t-rasta (sl. 4). Na ivicaima se vidi proširenje 


Slika 3 -0kluzija jedne od glavnih grana renalne arterije 

vena u lwjii,ma je tdk :kirvi uspornn :zibog okol,n,og ,edema. Ako 1se raidi o n.11pturii. on­da .se 1taj deo u pair-fozi vidi kao 
enhimnoj ,podrucje slaibije snabdeveno .sa kontrra­s,tom {sil. S). Narocito je to ,s,lucaj .koid ve­orna ret'Nih uzdružnih zveZJdastih <lezija bu­birega (sl. 6). On1ede ·krvnih sUJdova nastajlll zajedno sa ozledom rparenhima i ove do­vode u stvari i do krvarenja u parenhilm. Izolovane oZJlede krvnih sudorva su retke, a -onda nastaju iste ipromene u parenh1mu 
1kao kod okluzija 'krvnih sudova ,samo što je ovde s1lika još komplikovana sa krva­renjem koj-e nastaje ipored ishemicnih ma­nifes1tacija. Kod prekida glavne rea1ne air­terije bl.llbreg je insuficijentan a renova­zogrnfo1ki se vidi -kompletna okluzija ar­terije, obicno sasvim uz aortu. Ok,luzija segmentne arterr-ije dovodi do infarkta bu­brega. Kod prekida segmentnih arterija iretko dolaci do jprodoira Jmrntras,ta u !Pa­renhim (9, 11). Mi .smo ikod segmentne le­ZJije za srednji deo ,kod jednog decaika. od 4 godine u nefoograifs'koj fazi rvide:li piro­dor kontrasta u IParenhiim (sl. 7). Dost,a se iretko opi,suju i ,s,u,bkaipsulairne lezije bu!brega ,sa nastajanjem vehkog hemato­ma ik-oji dovodi do kampresije i daje uti­,sak eksipanzivne avasiku:lar.ne formacije. Mi s1no irrnaE jednog bolesnkia 34 godime s,tamg koji je ,pos1e ;pada ,sa 1ko1a imao jak ibol u :slaibini i neznatnu hematuriju. Na renovazog,raifiji se video ,prek;id .seg­mentne aPteri1e (sl. 8) a u kcl(psularnoj fazi avaskulairna u donjem ipolu sa 
,zona nafoupljanjem kontrasta rprema zdravom parenhimu. Na qperaci,ji je nadjen suib­k:apsu,lairni hematomu donjem polu (sl. 9). 
1
Irzuzetno se opisu ju traume bubrega kao faktor koji dovodi do otkrii.vanja drugih 




Slika S -Mala ruptura klinastog tipa u po­drucju gornjeg pola desnog bubrega dobro vidljiva u kasnoj arterijelnoj fazi 
Rendgenološka slika traume bubrega 



Slika 6 -Uzdužna ruptura gornje trecine Slika 7 -Ruptura desnog bubrega kod 4. go­desnog bubrega u parenhimatoznoj fazi dobro dišnjeg deteta sa prodorom kontrasta u pa­prikazana. Najveci deo rupture je bio sa dor-renhim iz krvnih sudova 
zalne strane 



Slika 8 -Prekid segmentne artenJe sa sub­Slika 9 -Subkapsularni hematom prikazan kapsularnim hematomom u parenhimatoznoj fazi sa jasnom granicom prema zdravom parenhimu 

,patolo-šikih stanja u hubregu u p.rvom redu tumora. Mi smo ima,li jednog 54 godine sita.rog bolesnika 'koji je 1posle rpada sa kola sena iimao jaku hematuriju. Na renovazo­grnfijii je utvrdjen {sL 10) veliki hi1Perne­from, ,aineuri,zma i defokit u donjem polu koji j,e posle nef,utvrdjen 
rnkito.uije kao hemaitom (s,L 11). 
.

Arterioven,ske ifisitule hub.rega ,su veoma retke. Vairela je 1923 g. prvi opisao ovu pramenu i od tada je iobjavljeno oko 125 sluca:jeva. ArteDio-vernSike fistule mogu b.ti: l. lmngenitalne, 2. idi.qpatske, 3. u vezi sa hi,perr-J1efmmoon, 4. posle neftre,k:<to­rnije, 5. j1atmgene 1POS1le ipun!kcije i 6. trn­,umats,kie. Ove posilednje 1su na,j,redje. Ozle­
,

de vaitrenilm oružjem su veoma retke i ta­ko na :pr. u II. Svetsllmm ratu u americkoj voj,sci je bii1o 1svega 7 arterio-venskih fi­stula hubrega (2). I alm ,su khnicki ,podaci 
Slika 11 -Hipernefrom aneurizma i hema­tom u parenhirnatoznoj fazi 
jasni, iipa1k nije ni najmanje retko da se p,revidi pos,tojanje arterio-ve111ske fistule, jer obicno postoji ozleda drugih organa i ova fistula se ne sanira ,prilikom hirurrške oh.rade. Usled pos,tojam.ja fis.tule dolazi do hernodmamskih lmmplikacija, koje dovo­de do tzv. »high ou1lput failure« i do di­jagnosticnog povi\Še111ja pritiska, a sa dru­ge strane do ishernije blllbrega i Goldblatt­ovog fenomena. Mi smo irnali jednog bo­lesnika (cij. ,
slucaj je detaljnije pirikazan) i kod rkojeg je posle operacije tek na i. 
v.eurog.
rafiji utvrdjeno razmicanje kaliksa,ea na renovazografiji GsJ. 12) nadjena a:r,te­rio-ve;nska ifis1tula.e
Ishod bolesti. -Pokuša.li smo da u,tvr­dimo šita je bilo sa ozlj,edenin.1 buibregom kod naših 109 bolesnika. Ozlede bUJbrega su bile ,k,l.a:si.fi:kovane u tri g,ruiPe. 

Rendgcnološka slika traume bubrega 

I. II. III. ,81 18 10 

Zatim smo pozvali ove boles·nilke, oda­zvailo se 102 bolesrni,ka na kontrolno ispi­tivanje koje je i1ZVtršeno urog1ra:fiskim •pu­·tem.i
Sledeca taibe1a pal.azuje kont,11olna ispi­•tivainja:i
KouJ1t11olna •isipi:tivanja 
,

sen i mora-la je biti i;zv,ršena nefrek,tomija. Kod 7 bo1lesnilka u dmgom stadiju je iz­vršena pa1rcijalna ,resekcija i ovi bu,brez-i su ostali funkcionalno siposobni. Kcod dva bolesnika, u prvom stadiju je kasnije do­šlo do insuficijencije bubrega sa malim skleroticnim bubregOJm. 
Diskusija. -Shvatanja da je kod ozlede bub rega dovo1jno t11aipra:v,i:ti .samo i. v. ur-o­grafi ju demantuju i ovi našii. rezulta,
ti, jer pokazuju da je ko.d veilikog broja bo.les­nika u d.rugom stadiju bubreg mogao biti spasen pJ:"avo,vremooom iinte1,vencijom ko­ja je usledila na osnovu tacne dijagnoze. Nema sumnje da .su u110Io:zii veoma zain­teresovanii. za Š•to tacni:ju dijagnozu, znaci za ocenjivanje stanja i funkcije bubrega i stanje kar.hcnog .si<s,tema ali i stanja krvnih sudova, velioine bUJbrega i perire­naLnog tkiva. Sve ovo je moguce tacno 
.

eks.plorii.sati samo 1renov.azogrnfijom. Har­tel i .sa;radrrici .su mi<šJjenja da svaku .tra­umu bubrega treba ,pregledati re!l1rnrazo­grnf.s:Nim rpUJtem. Nama 1se ciJJ.i, da ,na os­novu naših rezultata možemo iipaik zaklju­
,

citi da je renovazo.rafija neoiphodna kod svih ,težih ,ozleda, kod onih ozleda fooje se k.lasifikuju u II. i III. .stadij po SooHu, a da osim toga .sve r0ne ,o,zlede kioje se kvalifiikuju 1kao »oommotio ,renis« ili koje 
se svrntavaju u I. srtadij a kod kojih he­maturija ne [Prodje za 3-4 dana treba obavezno .izvll'.'š.ti renovaz,ografij.u jer se verovatno radi o nekoj 1klo,1111plilkac,iji ih možda o 1težoj ozledi nego što se ip,rika­zuje na uroga:-a1fiji. Verujemo da ce ,se na taj nacin bolesnici sa ,trawnom b111birega u:spešnije -leciti. 
Zakljucak. -Na osnovu ,108 

pregleda primera oZJljede buJbrega avtoir ,zalkljucuje, 
,da osim i. v. uirografija, je rooovazografija ne01phodno potJ:"ebna u .s-lucajevima lkoj-i 
I. 
III. se ik.lasifici,raju u stadij II. i III. •po Scott­
orvi ,kil,asiDilkaciji. Renovazo.rafija potreb­i7 4 (72) ,18 (7) 10 (O) 

na je .i u onim -slucaje\ni,ima ·lmji ,se 'k1a­sificiiraju kao §tadij I. -ali hematurija ne ipirodje za tri do ,cetiri dana pa 1i. 
iTo znaci da ni kod j ednog bofosQ1ika u 
u ·sLu­
.

treoern ,Srtadiju t11ije bUJbreg mogao biti spa-ca j-evi,ma ,talwzvane »Oommotio iren-is«. 
Summary 
In the period of eight years, 108 cases of renal trauma have been observed by the author. In his material, renal injuries were common following downfall (37 cases), car. and motorcycle accidents (34 cases) and fights (13 cases). There were 55 % of patients under 30 years of age. 
In the author's experience, i. v. urography is often not sufficient for the diagnosis and renal angiography is recommended. particu­larly in patients, classified as group II and III (Scott). Also, renal angiography should be performed in patients, classified as »com­motio renis« (Scott's group I) with hema­turia, lasting longer than 3-4 days. In these cases, complicating factors may be present. 
Li teratura 
l. Elkin M. et al.: Roentgenologic Evalu­ation of Renal Trauma with Emphasis on Renal Angiography. Amer. J. Roentgn., 1, 98, 1966. 
2. Emmett J.: Clinical Urography. W. B. Saunders, Philadelphia 1971. 
3. 
Hartel u. Mit.: Ri:intgendiagnostik <les Nierentrauma. Ri:ifo. 116, 110, 1972. 

4. 
Liska J. R.: Recognition and Manage­ment of Trauma to Kidney. J. Urol. 78, 525,. 


1975.  
5. Maranta  E. u.  Mit.:  Angiogra phie  und  
Nierentrauma  Scheiz.  Med.  Wschr.  94, 1484,.  
1964.  

6. 
Me Cague E. J.: The Management of Traumatic Rupture of the Urethra and Blad­der. J. Urol. 52, 36, 1944. 

7. 
Olsson O.: Roentgen Examination of the Kidney and the Ureter. Handbuch der Uro­logie. Springer Verlag, Berlin 1962. 

8. 
Persky et al.: Renal Trauma in Child­hood. J. A. M. A. 182, 709, 1940. 

9. 
Vogler E. u. Mitt.: Radiologische Di­agnostik der Harnorgane. Georg Thieme Ver­lag, Stutgart 1974. 

10. 
Vogler E.: Angiographie bei stumpfen Nierentraumen. Fortschr. Rc:intgenstr. 98, 675, 1963. 


Adresa avtora: Doc. dr. L. Popovic, Klinicka bolnica Novi Sad, Institut za Radiologiju, Novi Sad, AP Vojvodina. 

r 7 
KLINicNI CENTER U LJUBLJANI 
INSTITUT ZA RENDGENOLOGIJU 

ANGIOGRAFSKA DIJAGNOSTIKA MEDIJASTINALNIH TUMORA 
Hernja S., I. Obrez, J. Stropnik i J. Košir 
Povzetek: Na Institutu za rendgenologiju u Ljubljani upotrebljavamo pored standardnih rendgenoloških pretraga kot medijastinalnih tumora i neke angiografske pretrage. Od metoda upotrebljavamo: angiokardiografiju, medijastinalnu flebografiju, pulmonalnu angiogra­fiju i torakalnu aortografiju. 
Kao narocita podesna pokazala se angiokardiografija kod injiciranja kontrasta sa obje strane, koja nam pokazuje sve faze punjenja velikih krvnih sudova, vena in aorte, pa i šupljine u srcu. 
Smatramo, da je upotreba angiografskih pretraga korisna osobito prije operativnih zahvata, kako bi se prikazao odnos tumora prema velikim krvnim sudovima i srcu, dalje kod diferencijalne dijagnoze medijasti­nalni tumor -aneurizma i konacno i kod kontrole rezultata radio­terapije. 
UDK 616.27-006-073.755.4 

Deskriptori: rendgen diangostika, tumori mediastinuma, angiokardio­grafija, diferencialna diagnostika 
Radiol. lugosl., 3; 201-206, 1975 

L J 
Uvod. -cesto korišcenje angiografskih te Amundsen-a i Sorensen-a, koji su 1956. dijagnostic'kih pret:iraga u_ svim granama godine obradili mogucnosti, koje nam klinicke medicine 111pozoraiva nas, da bi pruža upotreba amgioka,rdiografije kod bi-lo nužno ustanoviti vrijecLnost angio­intratorakalnih tumora, narocito u vezi grafskih dijagnostickih pretrnga kod me­sa operabilnošcu. dijastinalnih tumorn, ili kod oboljenja 
Na Insititutu za nmdgenologiju u Ljub­

aorte, koje, kao što je poznata, mogu da ljani upot,rebljavamo poslednjih 15 godina 
daju na rendgenogramiima medijastinal­i neke od ovih angiografskih pretraga. 
nim tun1orima s,licne sjenke. Mnogi autori vec su prije dvadeset godina upozorili na 

Naše angiografske metode kod medija­

mogu6nosti, koje nam pružaju lfazl.cite stinalnih tumora. -Zasada se služimo 
angiografs'ke pretrage velikih medijasti­sljedecim metodama: nalnih vena i aorte kod diferencijalno -vensika angiokardiografijaadijag.nos1Ji6kih ,problema u tom prostoru. 
-medijastinalna flebografija ili angio-Izmedju os,talih spomenuli bih prof. dr. 

kardiogrn.fija kod iinjiairanja kontras.ta 
Gvozdamovic-a, koj-i je vec 1953. godine sinhrono u obje kubitalne vene publikovao u »Acta Radiologica Scandina­-torakalna ao,rnogrnfijaav.ica« svoja iiskustva sa ,takozvanom medi­jastinalnom f.lebografojom. Od ostalih au­
-pulmonaLna angiografijaatora spomenuli biim10 Battezatti-ja i sa­Pri venskoj angiokardiografiji lllJlCl­radnike, koji su vec 1950. godine pisali o ramo kontrast u jedinu od kubitalnih vena. mogu6nostima angiokardiopneumog,rafij e Utpotrebljavamo visoko postotni kontrast pri dijagnostici medijastinalnih tumora, (npr. Urografin 76 '%, Urotrast 75 % i sli­
cino). Kolicina lmntra:sita iznosi 60 do 
180 ml.oKoTutrast treba injicirati jalm brz,o uojednqj do dvije sekunde. Može ,se injicilratiomanuelno, alii je bolje, da i ovde upotre­himo šitrcaljiku za automatsko 1injiciranje pod .priti1s'kom. Mi upourebljavarno auto­matsku štrcalj:ku 1t.pa Gidlu,nd. Snimamo serijS1ki 1pornocu AOT Seriografa firme Sohonalllder. Ako žeJiimo, da 
'prikažemo sve .faze angioka11diograma -,dek•
stro­gram, kapilarmu ,fazu i lev,og,ram, moramo sni,mati do 10 sekundi iposlije za:V,ršetka injici,ranja. Program snimanja zavis·i od 
,.
toga, gdje ocekujerno i
,a:ioslijedice ,pritiiska 1
tumora na veLike kirvne sudove ,i srce.o
Pri medija:stilnaLnoj flebografiji injici­ramo odgovarajuci !kontrast sinhrono u ,obje .ubita:lne vene opet ibrzo, u svaku 30 do 40 ml. i ,to manuelno. Kod ove 1tehnike, koja je narocito 1podesna .za prikaz velikih medijastinai1nih vena, 1n10žemo isito tako snimati ,sve ·faze •angiokar.diograma, ako je to ie dijag.nostickih razloga nužno i ko­risno. Sni,rnaimo -sa Seri:ografom.o
Kod torikalne ao11tog11aifije uvodimo ka­tetar ,retrogradno u ascendentnu aortu. 1
,
Kontrast iinjiciira1no ,pod !Pritiskom 6 do 8o.kg/cm2. Kcdhcima kontrasta iznosi 30 do 40 ml.ona ,sekundu. Snirrnan,o serijski ,sa AOToi to u wemenu od 3 do 4 sekunde.o
K,od pu:lmonalne angi,ograf,uvodimo 
ije radioo,paumi J.mtetar u trun:kus pulmo­nalne a111t•e11ije, a vi:solm positotni kontrastoinjici,raimo pomocu auto:matske š-trcaljke ,pod pritiskom 6 do 7 .kg/cm2. Poceta:k se­rijsl.lwg sniimanja !POdesi,mo na 5 ml. efe­ktiVlno inj,iciranog 'kontrasrta. Progmm sni­
1mainja zavisi od 1toga, u kojoj fazi želimo da ,pri!kaižemo ik11vne ,sudove u plucima, šu:pljine hjevog srca ,i aiOII'tu. 


NAšI SLUcAJEVI 
Slucaj 1: C. S., 28 god., ž., 
Upuo.na dijagnoza: DeXJtrocardia. Tumor mediastini? Aneury:sima aortae descen­
-
dens? Dilatauio art. pu1morrmli,s sin? 
Rendgenski na.laz: Na preglednom snim­ku torakalnih organa videli smo dekstro­·kardi ju, ali se a:rkus aorte ,nalazio normal-no ·lijev-o. U visirri }1ijevog hilusa bti,lo jeovidljivo cirkumskirilptmo 1p,roširenje medi­
1j,Kcod diasko[Pije ,ima kinogramu 
astimuma. vidjeli smo na 1,
11ubu -ovog proširenja ipulza­cije. 
P,venskoj (,s,lika 1) 
ri angioka11diografajli jasno je vidlj1i va opacrfiJkacij a ove tvore­vine sa kontrastom u ,fazi dekstrograma, š-to zmaci, da ovo :pro§irenje medijasiti­,numa odgovara lijevoj ,
1proširenoj grani arterije ;pulmonahs, kroz fooju rendgenski z,raci .prolaize za wijeme snimanja -orto­gradno. 
Slucaj 2: K. J., 66. god., m. 
U[Putna dijagnoza: Tumor mediastini? 
Carcin.ma bronchi1i sa metastaeama u desni gornji medijasiti,num? 
Rendgen.ki na.laz: Na 1preglednom snim­ku torakaJLnih organa (slika 2) vidimo, da se i,z desnog giornjeg medijastinuma širi 


Angiografska dijagnostika medijastinalnih tumora 
pren::a p.umma tvorevi,na, -koja daje ,sra­21merno gustm sjenku i 'IJlije sasvim oš,tro ograrr1cena. Ova tvorevina ,prelazi na dolje uajednu nmlu -okiruglu sjenku. Desna gor­nja t,re6irra :toraksa je malo retrahirarra,adesina diafragma leži malo više.a
Tomogrnfrski i bro,nhografski vidjeli ,smo suženje c1rpikalnog segmentnog bron­husa, ali smo imaili utiisak, d:1 je .razlog tome ,p.ri!nisalk na bronhus spolja. Po·š,to su 
·

pC)stojali k-liniak:i znaci 1pritiska na veli,ke medijashna1ne vene, naipravljena je angio­kardiograifija. 

Na angiokairchogmmu (s<li'ka 3) vidljivo je konusno suženje gornje vene kave, koja je 21bog pritiska tumorskih masa sasvim zatJv,orena. Krv ci:cikruliše ekistmtoraikalno i prelm vene mama11ie i1nterne u podrucje vene :kave inferior. 
ZakiAngiografski 1Dije 1\.lJspjelo 

ljucaik: .razjasni:ti dijagnos,ticki problem, ali su jai[Qo dobro priiJkazani odnos tu.mora prema velikim venama i kolateralna cirkulacija. 
U i,boles,ti navedeno je, da ,se 
storiiji naj­vjerovatn,ije radi o medija,s,t1inopulmonal­noj formi hmfogranuJlomatoze. 
Slucaj 3: K. E., 16 god., ž. 

Urputna dijagnoza: Sindroma venae ca­vae surperior. Mo,rhus Hod,gkin. 
Rendgeno.oški nalaz: Piregledain .sni.mak to.raka1n11h organa (s,Lirka 4) 1pokazuje bila­teralno rproširenje gornjeg medijastinuma, naroc-i.to desno. Plucni crtež je marLo sila­bije iizražen. 
p

Kod diaskoiije i na kimogramu ·nirsmo vi,djeli nii:ka:kvih pulzacija na rubovima proširenog medijastinuma, narocito de­sno. 


Medijas-t:inalna flebografija (slika 5) jasno prikazuje pritisak na obje vene ano­nime, goI'nja vena kava uopce se ne puni. Desna vena anon:ima .zav,ršava se konusno a na lijevoj vidimo s,top kontrasta. Veca kol,icina kontrasta ušila je •ret·rogradno u vratne vene, narooito u lijevu venu jugu­laris. Venska krv iz gornjeg dijela tela v,.se u srce prelm brojniih ekstratora­
raca kalnih kola,terala, nairoci!to desno, a liijevo preko aikces0irne vene hemiazygos. 
Zakljucaik: Svi rnndgenski nalazi govore za medijas-ti111al111i tumor bi-lateralno. Talm su promjene 111a po:-eglednom snimku rela­tivno male, angiografija jasno pokazuje, da mogu i relativno mali tumori zbog svo­je lolrnlizacije prouzrokovati nastanak te­ške kli111icke slike. 
Slucaj 4: P. I., 31. god., ž. 
U,putll1a dijagnoza: Struma substernalis. 
Postoje miaci priti,ska na velike medija­stinalne vene. 
Rendgenološki na<laz: Na snimku se vidi ,obos-trano proširenje go,rmjeg medijastinu­ma (sl:ika 6). Pošto je kod bolesnice vec bila jedanput resedrana struma, smatra­mo da je došlo do recidiva substernalno. 
Na kimog:ramu nis.rno vidjeli nikakvih :zmakova pomicanja na rubovima prošire­nog medijaistinuma. 
Medijastinalna fJlebografija sa snima­njem svih faza angiokardiograma poka­zuje u fazi dekstrograrna (sLika 7) jak pri­tisak na veliJke medijastinalne vene, što posebno važ-i za lijevu venu anonimu, a djelimicno i za desnu. Veci dio lijeve ano­n,ime uopšte nije opaciificiran, pa se dobro vidi zastoj u punjenju. Kolaternlna cir­kulaoija vrši se s liijeva u desno ,preko ven­skog jugula,mog arkusa, ah je kontras.t ušao i retrogradno u venu jugula,na­
ris, rocito lijevo. U predelu vrata vidljiiva je kolatenalma cirkulacija kroz venski plek­sus donjih tireoidnih vena, koje ,pro­
su širene i prnzne se jako sporo. Kaudalno i
Lijevo vrši se kolateraJlna ci'I"kulacija pre­ko pleksusa, koji izlazi iz akcesorne vene hemiazygos. 
Faza levograma (s.lika 8) je s·
razmjerno dobro priikaz,ana. Na ovom snimku još uvjek vidimo kontrns.t u pleksusu donjil1 tireoidnih vena i u plekisusu u p.odrucju akcesorne vene hemiazygos. Vena kava su­peri.or je utisnuta zbog pritiska prilicno široke ascendentme aorte, aili kont,rast, ipak, prnlaizi srazmerno dobro u lijevo srce. 
Zaklju6a:k: Ovaj p111mjer jasno pokazu­
i,
je od kakve je koristi angiografska pre­traga prije operacije. 


Slika S -Pac. K. E., 16 god. Meidastinalna Sika 6 -Pac. P. I., 31 god. Obojestrano pro­flebografija pokazuje pritisak na obje vene širenje gornjeg mediastinuma 
anonime a gornja vena kava se ne puni 


Slika 7 -Pac. P. I., 31 god. Mediastinalna flebografija pokazuje jak pritisak na velike mediastinalne vene 
Diskusija. -Naša islmstva pa i navodi iz li-ternture jasino govore, da angiograf­·ske pretrage 1Pri dijagnostici medijastina•l­nih tUJrnom 'lle mogu daiti od1ocujuce rpo­dauke za vrntu .turnora ti ne mogu se uipo­,trebljavati umjesto standardiD!ih :IDlinickihe-insitrumentalnih i rnndgenoloških pre­traga. Sma,traimo, da ove pretrage moguebiti od odlucujuce važnosti ,u s.lucajevima,e.kad ipositoji difor-encijalna dijagnoza tu­mor media,s1t1ini, obdljenje k!rWlih sudova,enarooito aorite.e
Kod osita.liih •silucajeva angiografska pre­
,,

traga je važna ZJbog toga, jeir nam j,aisno pokazuje, kakav je odnos 1tumorske tvo­revine ,prema veli•\krvnim 
hm ,sudovima, što može biti od velikog zmacaja, 1kad se odlucujemo za hirurišku ter.aipiju. Najjed­nosta:vrnja i za bolesntka naj-la;kše je pod­nošljiva angiO'kardiogmfija pri injicirnnju kontras,ta istowemen,o 1sa obje strane. Kod ove pretlrage Vlicl!imo velike 
,'dobro ve­ne, šupljiine u desnom 1s,rcu, airteriju pul­monalis, ,krvllle sudove u rplucima, a kas­nij,e i ,vene, u lijevom 
pu1monalne šuplji:ne srcu i aiortu. Zbog njene jednostJavnosti 
,ovom bi met,odom jakio Jiij,epo mog1i kon­troliratJi i rezultate radioteraipije. 
Slika 8 -Pac. P. I., 31 god. Faza levograma na kojem je vena kava superior ustisnuta zbog široke ascendentne aorte 
U IPerspekti:v-i bice 1pobrebno mi,sliti, s 
,obzrirom ma rpoda,1Jke Miix-a i saradnika (1969), i na uipotrebu tzv. neiposredne re­tirogradne aJZygograifije. Zbog po1ožaja ve­ne azygos možemo ovom metodom ip11ika­za ti eks1panzrivne p11ocese -samo u predjelu desmog traheohronhijailnog ugla, bi.furka­cije traheje i zadnj,donjeg 
eg medijasti­numa. Ovo je :na.110cito važno zbog toga, što ova podrucja Il!isu vidljiva kod medi­jastlinos:kopije. Kad budemo imali nno­guc-nost da snimamo ove .a:ngiogrnfske ,preglede siinlhirono u ,dvti.je [Projekcije, do­bii,t cemo kod ,svih vrs,ta pre,t,raga, nairo­ciito kod ibi,lateralne angiokaJ:"diogir-afije, j,
oš više poda1Jaka o odnosu tumoira iprema veliki,m krWlim 
isudovima. 
Summarye
In diagnosing mediastinal tumors, standard roentgenologic procedures are employed but angiography (e. g.: angiocardiography, me­diastinal phlebography, pulmonary angiogra­phy and thoracic aortography) is used as 
well. 
Venous angiocardiography, using bilateral simultaneous injection of contrast media, proved to yield quite adequate diagnostic 

information; it enables sequential visuali­zation of all the pertinent anatomic struc­tures. 
In the authors experience angiography is indicated in evaluation of mediastinal tu­
mors: 
l. to present the relation of tumor to the heart and great vessels for planning surgical' therapy; 
2. 
to differentiate between tumor and ane­urysm; 

3. 
to control the results of radiotherapy. 


Reference 

l. Battezatti M. F. et al.: Die Angiocardio­pneumographie zur Diagnose der Lungen und Mediastinaltumoren. Schweiz. Med. Wschr. 80, 799, 1950. 
2. Gvozdanovic V., B. Oberhofer: Media­stinal Phlebography. Acta Radiol. (Stockholm) 40, 395, 1953. 
3. 
Amundsen P., E. Sorensen: Angiokardio­graphie bei intrathorakalen Tumoren mit be­sonderer Beriicksichtigung der Operabilitat. Acta Radiol. (Stockholm) 45, 185, 1956. 

4. 
Diix A. et al.: Die angiographische Dia­gnostik bei Bronhialkarcinom, Bronchialarte­riographie, Azygographie, Pulmonalis Angio­graphie vor und wahrend einseitige Lunge­nausschaltung. Fortschr. Roentgenstr. 111, 731, 1969. 

5. 
Hernja S.: Sodobna rentgenska diagno­stika obolenj mediastinuma, 1961. (Habilita­cijsko delo.) 

6. 
Hernja S.: Rentgenološka študija ožilja in cirkulacije v pljucih s posebnim oziram na diagnostiko in diferenciacijo novotvorb v prsnem košu. Doktorska disertacija, 1973. 


Naslov avtorja: Prof. dr. S. Hernja, Institut za Rentgenologijo, Klinicni Center, Zaloška cesta, 61000 Ljubljana. 

r 7 
RADIOLOšKI INSTITUT VMA, BEOGRAD 



ADRENALNA FLEBOGRAFIJA U DIJAGNOSTICI PRIMARNOG ALDOSTERONIZMA 
Kamenica, S., M. Jašovic, M. Draganic, Lj. Lišanin i P. Vasovic 
Sadržaj: Prikazana je trojica od ukupno šest primera kod kojih su avtori uradili adrenalnu flebografiju. Kod sva tri bolesnika klinicna diagnoza je bila primarni aldosteronizam. S ovom metodam uspešno je bio lokalizovan tumor što je operativno i potvrdeno. Na osnovu svojih iskustava autori su se uverili da je metoda bezopasna ali nije jedno­stavna za izvotljenje pogotovo kad je u pitanju kateterizacija desne adrenalne vene. Zbog toga iskustvo izvodaca, uz odgovarajucu tehnicku opremu, osnovni je uslov za uspešno izvodenje pregleda. 
UDK 616.452-073.755.4 
Deskriptori: rendgen diagnostika, nalna) 

Radiol. lugosl., 3; 207-211, 1975 
S·indmm koji se karakteriše arterijskom hi:per,tenzijom i hipdklalernij,om O)Pi,sao je Gonn {2) 1955 godine. Obzirom da ,su rpo­menuti 12maci nes,peaifi.6ni '(3) u dijagno­stlici tpJ1ilmarmog aldostwanirzma l"azvile su se mnoge metode i testovi ikoje imaju za cilj rpostavdjanje ,kcmacne dijagnorze i lo­kaibzaoije ip.nocesa koji je doveo do obo­ljenja. 
Pozmato je da Conn-ov sind11am može biti ;pnouZJro1kovan tumorom ih hipenpla­zijom ,kore nadibuibirežnih žlez,da. Za ,rarz­liku od hi;periplazije ,koja j-e uvek obositra­na, tumoni (aldosteronomi) najcešce se srecu jedno:strano. Dijagnostika mailiih tu­mora nadibuhrežnih žlezda i njihovo di­ferenciranje od hijpe11plazije, standardnilm ,radiološki.m metodama, ne daje :21adovo­Ljavajuce rezultate. Metoda presaikira1ne im1 sudJacije va1zduha ipdkazafa se neefikas­nam u dijagn,ostici ,tumora nadbu:brežnih žle21da (feohrnrnoainom). P,amenuta metoda jam mogu se, po nekada, ip11ilkazati dobro aldosteronizam, flebografija (adre­

J 
kulari,žlezda ,(feohromocitam). Pomenu ta metoda prema nekilm auto11i,ma 1(8) ,a i prema na­š.m i•S'kustviJil1a nije dovoiljno 1pouzdana cak ii. kada se ,radii o da.hm vaskula11izo­vanim 1tumorima manj.h dimerrZJija. U di­jagnostici ,lQortilmlnih adenoma nadbu­brežDJih žJlezd,a, .aiortogr.a1fiija ne ipruža go­tov.o nikakve [POdatlke. 
U :nfau dij,a:gnoS't'iolcih metoda, adrena-l­1na tleibograf,ija, ,preds1lavlja ,svakailm v,ode­cu metodu š11Jo se tice Jolmlizacije ipato­loš:kog 1pvocesa. 
va,s',21ovani it:umo11i [la,dbuhrefuiih 
Tehnika adrenalne flebografije. -U u.poredenju •sa vii.šestrukom aJ1te11ij'Slwma11rigacijom, venska ,drenaža je jedinostav­na i u vel.kam ,PJ10CeD1tu :standamdna (1). Ovo je nairo6to karakteristicno za [evuanad:bwbrežnu ,filezdu, -cije se itmadrenailneai lkaipsuilarne vene sLiva,ju u jednu zajed­DJi,cku venu koj1a ·izlazi 1iz ž1ezde na nje­nom donjem 1po,Iu. Neposredno ispod ž1ez­
2• 

-Kamenica, s., M. Jašovic, M. Draganic, Lj. Lišanin i P. Vasovic 
de ova prima donju levu frenicnu venu i bubrežnu !kapsularnu venu. Ovako oform­ljena leva adrenalna vena uliva se u levu renalnu venu na g01I1njoj pov;ršini njenog srednjeg dela (6, 7, 8). Manje konstantna je venska drenaža desne nadbubrežne žlez­de, ali broj vanijacija je tako neznatan da se one mogu zanemari-1li. (7). Najcešce se desna adrenalna vena drenira u donju šuplju venu direktno ,i ·to na 2-4 cm po­stero.lateralno i.nad desine renalne vene. U sJucaju varijacija ova se, pak, može dre­niiratJi direktno u hepaitJicnu venu, odnos­no može se desiti da se ona drenira preko neik011iko man jih ,vena u donju šuplju venu i retko u desnu renalnu venu. 
P.ravifo koje važi za sve vrste angiograf­skog i,s1piuivanja ne može se ni u ovom slucaju zanemar,i,ti. Naiane, uspeh katete­riz-acije uprnvio je proporcionalan !isikustvu izvodaca. 
Obzirom na pomenute karakteristike venske drenaže jasino je da je kaiteteri­zacija leve adirenalne vene jednostavnija, i prema našem iskustvu treba uvek prvo katetenizirati levu adrenalnu venu. Posle uspešno iizvršene kateterizacije J.eve •sva­kako treba pokušati i kateterizaciju des[le adrenalne vene. UkoJJi!ko obo.stram:a kate­terizacija ne uspe najcešce podatci dobi­jeni kat,etenimcijom ,i angiografijom ,leve nadbuhrežne žlez.de dovolni su za postav­ljanje adekvatne dijagnoze (7). 
Kateterizacija se izvodi Se1dinger-ovom metodom posle punkoije jed.ne od femo­ralnih vena i uvodenjem katetera u donju šu1P1ju venu. Pristup preko desne femo­ralne vene omogucava lakšu manipula­ciju kateterom kada je ovaj uveden u do­nju šuplju venu. Za svaku žlezdu urpotJ"eb­,
,ljava se posebno of.oJ1mljen kaiteter (Sl. br. 1). U praksi se najcešce upotreblja­vaju »Kifa« kateteri, žuti, crveni Ji zele­ni (8). Pošto se vrh katetern selektivno pla:siira u venski otvor, pot,rebno j,e dati manju kolicinu ko•ntras,manuelno, 
ta kao 




Adrenalna flebografija u dijagnostici primarnog aldosteronizma 
tesit ,i,njekoiju. ces,to ,se dešava da se vrh katet<era, prililmm kaiteterizacij,e desne adrenalne vene plasiiira u neku od akce­sa11nih hepaticni,h ·vena. Test ,injekoije ma­n je lkolioine kontrasta p11ikazuje [Paren­him jetre šuo se .nikada ne dobija u po­cetnoj fa:zj ·inj:iciranja u adrenailnu venu (Sl. br. 2). Kada je vrh katetera plasirnn uaadrenailnu venu ,ponrebno je uzet-i uzor­
.
ke kirvi .2Ja laiborato11ij,s.ko iispitivainje (3,a5, 8). Za angiiogrnfski rpr,mi simo ko­
egled ,nisniii »Urovison« i to u koliciinama oda10 ccm za tl.evu i 8 ccm za de&nru nadbu­brežnu žlezdu. Kontirast treba uhnizgavatiamanuelno a ,brzinu davanja i 1pritisak pri­likam ub11i!zgavanja treba odrediti prili­kom 1test cinjekaije. Grafiija se vrši •na seri­ogmf:u i ,to 10 ekspozicija u vremenu odaS sekundi, po dve ekspozicije u swi,koj se­kundi.a
Angiograifski izgled leve nadbubrežne žlezde konstanta-n je i karakteristican. U jedinu centrailnu venu koja se pruža uzduž­nom osovinom .1ezde a ,ide od njenog vrha ,prema kaudailno i medija1no ulivaju :se ma­,nje, pritoke faliifor:mnog izgleda, ta:ko da venS1ka .a,rhitelktonika rpodseca na .izgled 
»brestovog 1lis,ta« (7) ,(S1i'k,a hr. 3).a
!zgled ,desne nadbUJbrežne ž.lezde manjeaje kaira:ketriistican i konS1tantan ali domi­ni.raju dva 11:iipa. .o:d 1prV1og jedna ,central­na ·vena drenira 6itavu žlezdu iprotežuci se .nje.nom -oodu:žmom osovi:nom a ikod dru­gog knatkia gliavna vena racva ,se u neko­1i:lw gnana (7). 
Kratak prikaz bolesnika. -Do sada smo metodam adrenalne filebografije pregledali 6 bolesni,
ka. Kod tri naša bolesnika kl<inic­ka dijagnoza bila je: Conn-ov sindl'om. 
Bolesnica D. Z. -Klinick.o-laboratorij­skim metodama pregleda postavljena di­jagnoza prima:rnog a1dosa-Stan­
terOlrlizma. dardnim '!"adiološkim ,metodama nisu uoce­ne pramene u oblasti nadbubrežnih žlez­da. 



Kamenica, S., M. Jašovic, M. Draganic, Lj. Lišanin i P. Vasovic 
Ucinjena seleMivna desna adrenalna fle­bografoja polmzala je pri.sust•veliskog tu­
vo mora u desnoj i11.adbubrežnoj žlezdi (Sl. br. 4). 
Opwativno odistrnnjena -desna nadibu­

brežna ži1ezda. 
P<atološko-ih.istološ'naJ,a,z: A!lcLostero­

ki no,m. 
ino ,na kont-r-ole: NonmoI]tenzivna je i bez tegoba. 
Postoipe•ratiivno, bolesnica ,dolaz,i redov­

Bolesnica S. M. -Kiliini-c[co labm,atorij­skim metodama pregleda pos,taviljena di­ja§noZJa rprimannog aLcLoS!twoni:zma. Stan­dardninn radio110:škrirn metodama n,.su unce. ne pmmene u oblasti nactibubirežmih žlez­da. 
Uoinjena seilek,leva fle­

tivma adrenalna bograifaja po,kaz,a,la je 1prisrt1Jstvo ve6eg -tu­mora s-a 1poti:skiva[}jem vena prema peri­fenijii i defeMima u k-ontina:s,tnom ipunjenju suS!pektJnim na nekroze u tumorsi.koj masi (Sl. br. 5). 
Operativno odstramj-ena leva nadbubrež­na žlez.da. 

P,atoLoško-hiistol,o,š'ki naLaz: Aldostero­. norn sa pocetnim znac.ma mailigne ailtera­cije. 
Postoiper.atiivno bolesnica se dobim oseca i normot-enz,iV111a je. 

Bolesnik G. M. -KiLi;nicko laboirato-rij­s,kim metodama ,pregleda [POstavljoo-a di­
•jagnoiza 1pir.i1mairnog a:ldosteronj.zma. Stan­dardnim iradi-ološki•m metodama niisu 'UJOC-e­ne ipiromene u oblas:tii nadbubrežrrih žlez­da. Uci.njena seleikuivna leva fle­
,adrena:lna bogrnfija pokaza.la je prisustvo manjeg tu­
,-mara u gornjem 1polu žlezde oko :koga luc­no oibiila7)e nežne vene. (Sl. b.r. 6). 
Opera;tivno ods,t,
r.anjena leva nadbubrež­na žJ!ezda. Patološko histološki na-laz: Aildostero­
nom. 
Postoiperat\i.vno bolesniik se doba:-o oseca i nonmotenziv-ain je. 
-




Adrenalna flebografija u dijagnostici primarnog aldosteronizma 
Diskusija. -Hirperirunkcija kore nadbu­birežmih žlezda može ibi,ti ipriouzroi
kovana tumoro,m ili hiirpe11p1a2Jij,om. Od vitalnog 1nteresa [lja bo.esnika je ta6no 'l.lltvrditii o kojem se od rpomenuta dva uzrolka radi, pošto se u prvom slucaju etiikasno 1izle­cenje može 1pos,tici jedi,no h1rur,1pu­
Šlkim tem ido'k 1se hijper.pla::ziija može uspešno le­citi medi:kamentozno. 
Drij,ipriilmarmog 

agnoza aikLosternnizma .postavlja se ,me­
,kilini6ko-1a:borntoinij1Skim 
:

todama. Ci,lj adrenalne if.lebografije je da lokaLizuje 1tu:mor. Ov,o je od ,osobitog zna­caja sa ,s,tanoMišita :predstojece operaoij,e. cinjen1ca da ,se deS111a ,adrenalina rvena teže katete11irz1irara, ne ,c:iJni ,av,u me,
todu ,manje vrednom. U 1slu6ajev:ima kada je des[lu adrenaJLIIu venu, iz b11io kojih razJoga ne­mogu6e ka:teter.izirati, nalaz na 1l evoj nad­bL1brežmoj žlezdii može dm.di.rektno prnž1iti info.rmmciju o .stanju des:ne nadbubrežne žlezde. Aidrenalna hipe11pla:zija je skoro uvek hiilatera1cll[l prioces, što enaci da na­laz hitpellrpilaz,ije na jednoj :žJlezdi ·sa veli­
,1denticne 
kom sigUl[nošcu govori ZJa 1rpro­mene i [la driugoj. Sa druge strane kada se nade 1tumor u jednoj ži1ezdi može se smatr.aiti ,da ga u drugoj nema, poš,to su 
1biila<tem1ni adenomi :lwre :itno ,retk,i (7). 
zuzea,
Zakljucak. -Adrenalna rlebografija spada u red 1savremenih angiograf.Slkiih metoda pregLeda a po :podatoima koje pruža ,,a se u red najsvir•S1ishodnijih 
sv.r51tavradiološk,metoda pregleda ,sa 
i,h gledišta lokalimcije a1dos,te1101.I1oma. Na 0S1novu na­ših dosadašnjih iskus,tava uverili ,,mo 
,se da je metoda bezqpa:sna a1i ne i talw je­dnostavna .za i.vodenj,e, pogot,ovu 1kada je uapitanju ,katetenilzaaija desne adrenaLneavene. lskU1S1tv,o izvodaca, uz odgovarajucuatehnj,cku qpremu, n,ovni je usJov zaa
,os,,uspeš,n,o izvodenje pregleda.a
,Pri1k01zaili ,S1I110 tvi od U:kll\PnO šest boles­
,n.ka ,k!Od 1koj1ili srno uradiilii ,fle­
a,drena,lnu bografiju. Kod ova tri bo.esni1rn •kJinicka dijagnoza bila 1pirimarni aLdosteronizam. U sva tri .lucaja metodam .adrenalne flebo­grnfiije usipeš:no je -lolkaHzo,v.an 1tU1mor što je operativno i ,potvrdeIIo. 
Zahvala. -Ovom 1prhlik0llll aU1tor,i se za­hvaljuju na 1s,cejec Andelku rtg. 
aradnji ,tehnicam, Jov.anovic Ljubici med. tehn.­cairu 1i Bogda,n,ovjc M.lunkii fotolaiborantu. 
Summarya
The method of adrenal phlebography has been presented. The authors consider this method superior to other radiological diagno­stic methods for localization of aldosterone­producing adenomas. 
Three patients with Conn syndrome are presented. The tumors were precisely loca­lised by means of adrenal phlebography as proved by later surgery. 
Literaturaa
l.aAnson B. J.: The Anatomy of PararenalaSystem of Veins, with Comments on the Re­nal Arteries. J. Urol. 60:714-737, 1948. 
2.a
Coon J. W.: Primary Aldosteronism-aaNew Clinical Syndrome. J. Lab. Clin. Med. 45:6-17, 1955. 

3.a
Horton R.: Diagnosis and Localizationain Primary Aldosteronism. Ann. J. Med. 76:6, 885-890, 1972.a

4.a
Johnstone F. R.: The Suprarenal Veins.a


Am. J. Surg. 94:615-620, 1957. 
5.a
Melby C. J.: Diagnosis and Localizationaof Aldosterone-Producing Adenomas by Adre­nal Vein Catheterization. New Engl. J. Med. 16:1005-1058, 1967. 

6.a
Mitty A. H.: Adrenal Venography inathe Study of Hypertension. Circulation, 16:824-827, 1972. 

7.a
Reuter S. R.: Adrenal Venography. Ra­riology, 89, 5, 805-814, 1967. 

8.a
Starer F.: Percutaneous Suprarenal Phle­bography. Brit. J. Radiol. 38, 675-681, 1965. 


Adresa autora: Kamenica dr. Siniša, Ra­d.ološik1i i11S11Ji.tut VMA, Beograd. 









HONVAN 
ampule dražeje 

Citostatik specifican za I ijecenje karci nama i adenoma prostate 
Proizvodi 



»BOSNALIJEK« -Sarajevo 
r 7 
OOUR -ZDRAVSTVENA DJELATNOST ZA RADIOLOGIJU MEDICINSKI CENTAR -KARLOVAC 
INFUZIJONA UROHOLEGRAFIJA -METODA IZBORA 
Mates I. 
Sažetak: Opisana je infuziona uroholegrafija, metoda istovremenog prikaza urotrakta i biliarnog trakta odgovarajucih renotropnim i hepa­totropnim pozitivnim kontrastnim sredstvom razredjenim u otopini 5 % glukoze ili u fiziološkoj otopini. Indikacija za pretragu su svi slucajevi nejasnih tegoba abdomena ili njegovog desnog gornjeg kvadranta. Nakon 100 ucinjenih infuzionih uroholegrafija, bilo bolnickih, bilo vanbolnickih pacijenata i veoma dobrih rezultata, metoda se preporucuje kao rutinska. 
UDK 616.62/.63-073.75 + 616.361/.367-073.75 
Deskriptori: rendgen diagnostika, biliarni trakt, urinarni trakt, urohole­
grafija (infuzijona) 

Radiol. lugosl., 3; 213-220, 1975 
L 

Uvod. -U 1Jrn:ž,ooju nacina za što ef.i­ikas[]iju, jednos•tavniju i ibržu ilmrn;pile:tnu obriadu pa:aij.enaita, osdbito onih ,sa nejas­ni:m abdominailnim itegabama, ka!ko bo,l­1IJ1ickih ,taiko ,i vainbo1niickJih, a bez iPOSije­.dica .po ikv.ailri.-teti ,ohna,de iili qpa:sno:sti po z<lriavlj,e, [POj,a,villa se .i,nmiona urohoileg,ra­fija. Metoda ipriedstavJj,a .sjeidinjenje info­zione uriografije i infiuzicme holangioho­leciistograifiije, a dob.iverni reZ'lll1taiti prikaza urotrak:ta i biliiarnog tr.aMa su ::iisto -tako dobri kao i kada ,se ipretmge ,rnide odva­jeno. 
Metoda rada. -Kdkitel za iJnfiuziju ,sa­.s;toj:i :se .od 100 ccm 5 -0/0 gl111lmze ili ,iste .lw1iicine fizi:iio1oške otoipine u k,oju se stavi 40 ccm Ronpacona 370 ,i-1i U110visona za pri­kaz billiarnog ,trakta. K,od :iznirnno debelih i pastoznih pacijenata .o1il,i,na kont:ras,tinog sredstva se mož-e pove6ati uz odgovara­ju6e pove6amje ot,opine gluk,oze '.i!li fizio­loške otqpine. U rtJ:iim slruoajeVlima, kao i kada 1se kcod uzii!manje ,orijentiacione anam-
J 

neze dobije (POdatak o •s!kllionosti pacijenta alergiji, .dadaje ,se !kokteilu 1 arnpuLa Dexa­me1:ihasona illri. Dexasona. ,Pri)Prema se sa­sibojti od 1temelj:itog faš6enja proibav.nog ·tira:kta i 'laigaine ti,shr.a,ne 24-48 sati prijeisame pretrage, da .se ii:z;bj,eg,nu [}IUZSjeneiii.itaiko ddbiju š,to j1aisnij.i rentgooograrn:i.iNa samQl priet:r.agu pacijenti .dolaze natašte.iOd ·la1bor.a1:Jo[1ijiskih [liaJ1aiza obavezan je na­laiz ureje, ako i na<laz šuJk-a, jer Ql slucajuida je iSiti rpov.š-en mara se uizeti f.izi1a1oškaioitqpiITTa urrnjesit:o otopiine gluklo2:e. Kod ne­mimni<h i 1r.azdriažllj1ivih ,paoijenata može seioridinir.ati lakši sedativ prije ·samog po­cetka ipretraga. Za 'Vlrijeme prvoga drijelai;pretrage, p,riikaiza unotra'kta, p•acijent ,ležii!Ila ledj;iirna na stolu za ,snin1anje. Pirvo -seiucini nativna snimlk!a aibdornena iradi ot­krivanj,a eventualnih ,sj,ena intenziiteta vaip­
,na u smislu lmnklremenata !bilo 'U!['IOura:ktaibi1o (b:iilri.:a:mog ,tirnklta, odnosiOJo drugih mo­gu6ili kalldfimjucih 1priocesa u aibdominail­noj šu1plj,iini;a :z;a1Ji,m se a,p,licira u kubi­
,ta1venu pripre1nlj,eni 1ko:ktel ipreko si­
lmu stema rza trn[]s,fiu.ziju i 1pusti ·teci ka,p ip;o kap kroz 10 mirrmta. Ukolrilko je Jmllicina k!olllt<J:"a,stno1g sredlsitva uve6ana, wijeme se p1I1oidužii ,zia 15 minUJta. Naik,oITT što lilllfuzija tece S minUJta, uoini .se snimka na fiilm ve­liciime 30 X 40 am, a si.ijedec,a 10 minuta ikasnije, odno,sno S minuta JQaiko je kokte.} i,s-tekao ,na fiil1m IDste v-e11i6ine. Ove dvi.je s10imke daju nall11 uv:id u fonkoijlll ,}ucenja ,j_ sp01solbnost r1mncen1lracije ibubrega. Na­
,,kompres'ija 
ko111 zadnje s111in1ke ·izvrš,i se i ;na:kon njenog ,trajanja od 10 m.nuta sni­rna se ,podriucje ,aba bubrega •na film veli­cine 24 X 30 am. Ovaj ,rentgenograim daje 
,,nam ·mogucnost ,anailiize :kamailnog .1Jsitema ·bubrega oiha pie-1on,a. Pošto se :i,zvir.ši de­k,omp.resija, 1sEjedeca SJJJimka je nakoITT Som,inuta iponov,o ,na ,fii.Jm 30 X 40 am, a :po­,kawje nam •fonkciju evakuacije ibuibrega,oi ujedno ,do.bijemo ipn]k!az urntera i. imo­klra6niog mjehura. U kalTiko ,se ·smnnja naopatoLoš.ke ,pll'omjeme [POdrucja mokraooogomjehUJI1a 1izwŠii ,se Sil]manj,
1e 1JS1toga ,sa polu­kosom ,z,ra:kom, a u SJlucaju uikaza,ne !Potre­be mogu se uoiI11i..ti i 1pofokose •s,
nimke pod­,ruc ja buibrega i. ureteria radi detaljne ana­bze, kao i ,tomografija !i:stJih. Sada IPaoije;n,t ,pQPije cašu vode iJli caja ,r,a.di bržeg ti·S!pi­ra-nja ,ko.ntrast,DJog ,sirecLs1tva ,i;z kamaLnog s1i­
1stema buibrega (dehidmt:Jacija). Time je prilkaz uro1traikita ,zay;rišen i ITTasta'V'lj a se dimgi diio {PreitiJ:1age, priTikiaz h.liairnog trak­ta. Paoijent ,se okrien,e :po1lrbuš'ke ii1i lll desni IP'olulmsi 1po1l,o,žaj, š,to OVlis.i o 1položaju .
žuc­nog mj,ehur.a, 1kJOji se na roainije ,dobi.venim 
.rentgenogp:.amiuna vec ITT.aizire. ,PosJ,ije S mi­
,nuta ucini ,se cilljana s.11Ji!mika predjela je­tara, pactijenit lmnzumira uo1bicajeni ;po­dmfajni obrok i. 30 minuta ka,snije uaiITT!i se pas1ednja .,kioja govori 
snim·ka nam o S1P01Soibno:siti ,kiontrnkai je i evallrnaci je žuc­n:og ,mjehum. 
Za vrtijerne ovoga dmgoga dlijela pretlra­ge, rpriiikaza bi!liarr-,n,og tralkit,a, pacijent ITTe 
1rn,ora 1lefa<ti. Vrijeme .s.nimanja u to!ku ci­,tavog toka pre1lrage može ·se modifacirati prema ran1ije dobivernim trentgenog,rarni­
,ma, ,te ,nj,ihov ibiroj i!li ;povecaJti i11i ·smanjiti. B110j rentgenogramrn, llljihova velihi,n,a, ,te vrijeme ,s\Oillrnanja o:kvi.i,r,dan ,n,a tabli­
11Jo je ,ci 1. Veoma je va,da ,se kod dru,
ž,n,o gog tli.jela pretrage pacijent 1pos1tavi u rpolo.faj koj,im se ,i12;b}egne •silllpfillPOZJicija ,sjene žuc-

Tablica 1 Shema vremena snimanja, broja i velicine filmova 
holegrafije 
l.osnimka abdomenao
2.o
snimka urotraktao

3.o
snimka urotraktao

4.o
snimka urotraktao

5.o
snimka urotrakao

6.o
snimka biliarnog 

7.o
snimka biliarnog 

8.o
snimka biliarnog 

9.o
snimka biliarnog 



INFUZIJA 
5 minuta 15 minuta 
KOMPRESIJA 25 minuta 
DEKOMPRESIJA 
30 minuta 
DEHIDRATACIJA traktao35 minuta 
trakta 65 minuta traktao95 minuta 
PODRAžAJNI OBROK 
traktao125 minuta kod infuzione uro­
film 30 x 40 cm 
film 30 x 40 cm film 30 X 40 cm 
film 24 X 30 cm 
film 30 x 40 cm 
film 24 x 30 cm film 24 x 30 cm film 24 x 30 cm 
film 24 X 30 cm 
nog mj,ehuim i v,elikiih žucnih vodiova sa ,1
sje111om ]m\lJ,al[llog sistem,a desnog be11brega,ekako hi ,amalliza bi,
La us1pješna. 
Naš materijal. -U želji da se provje'I1i 

i utvrcli vrijedno-'>t infuzione uroholegra­fije ucinili smo 111a našem odjelu 100 pre­nraga, ka1lw bo1ni6kiih ,tako i vanbo,lni,ckih 1paoijenaita be,z favoniziiranja jednlih ili dru­gih. T,akiodjer niismo uzirnaiLi pacijente 'S'a­mo jedmog odredjenog odje,La ,ili ambulan­
,,te, nego •srno se r.aev.naili pre111a anamne­stickiim podac:iima. Dohne skUJPine i sip.Oll­na ,pr:iipadno:s,t pacijeinata .kod lkiojih je ipire­1Jraga ,izvršena dane •su ,na rtabliai 2 i 3. 
,Mora se odmaih naglasiiti, da dobive111i re­zu1ta ti ne ,pokaiz!ll ju n:i:kaikovu za:vi,snos,t u 

,•odnosu ,
na do!bne sikupine li S1POl 1paoijena­ta. :&ontrn:stno sredstvo msimo {Posebnoeodabirali, nego :smo ipretlmge radiili saeonim 1ko111trasitnim sredstvom ko,je smoernomentalno imaili 11a odjelu.e
Pniprema naŠlih ipaoijenata tekla je pre­ma ranije opi:sanoj, a ,sinirnanje smo vršili ug1av.nom ;prema shemi ,danoj .na tabhoi l. U pojedi<nim s'lucajeV1ima rrlejasnog prika­za kanailnog sis,tema bubrnga do šilo je do manjih ods,1
tu[Ja11ja uglavnorn 1PJ1oduže­njem ko1111presije. Veoma rijetko je dola­zi.lo supeqmzici'j,e kanal11og 1s1istema desnog 
1bubrega i sjene žucnog mjehura odnosno ve1ikih žucnlih vodova, a dehidrataoijom i ciljanim snimkama uz odgova-rajuci polo­žaj pacijooit:a ista je uvij,eik izibjegunta, ta­ko da je anrnlliza r,entgenog:rama bi,la uspješ:Broj ,snirnaka pre­
na. 1loga dije1a trage ovisiio je o prii,ka:zu bi,liar;no,g ,tirakta, a obicno su dva do ,tr,i 1rentge11ogmma b.La dovoljna. 
Za vrijeme ci,tavog taka ip,retrage, .kao i neko vrijerne •iza ,iste, svi pacijooti su bili pod ko111,troJ01m •radiologa koji je vo­dio pret:r,a:gu. U ;priipravno,s:tii. smo ri.
.m8Jli komp[et•IllLl a:ntišok ,ter31piju ikoja je uobi­caje:na k,od :i. v. k,o[ltra:s,tnih iPirevm,
ga. Test na p,reoisjetilj,iv,ost na kontra:stno 
i1,sredistv10 nismo prnlkticira]i, a ,niisi1no imali promje­na u ,sim.iisllu ,ailergije ·.li 1preosjetljivoset,i ,na isto. U dva navrata tpacijentii. su rimali la­

-metoda izbora 
215 
ganu muomnu ,i osJe0aJ ,tapJ,ine po ,tijelu, koji ·su nestaili ,bez ,b,.l,o ikakove ,terapije .i bez da je .pretraga ipreklinuta. 
Od 100 umnjenili iiinfuzio.nih urohole­
grafija u 82 slucaja r,ezu1tat je bio veoma do.bar, sa jasnim 1ren:tgenogr,an1ima ti uz mogucu veoma dabru .anahzu i jednog •i drugog rpralkaza11og trakta. Kod 13 pretra­ga ana1iza je bi1la oteža:na, osobito biliar­
1nog trakta, ali još uvij,ek zado;voljavajuca,e,

,•osim lkod dva 1pacijenta [lla:NOn hoieciiste:
,k­tomiije i hole:dohoduodenostorrnije kod ko­jiih je poupuno iwstao !priikaz bi11iarnoge
1lra,kita, ,š,t,o :se ,i ooekivai1o. U •toku S pre­traga pr.iJkaiz je bio ·towi:lm insufia1jentaneda se 1rentgenogrami 11rsu ,mogli a,na:lizii.­rat,i. PireeJrage mažaLos1t ni.su ponmrJjene,e
1:jer !SU padijenti oc:Jibitli JJnju :sarndmju. 
da1(Taiblica 4). 
Pacijent V. I., 36 gocLiina, inženjer, Kar­lovac, ambu1a11tni paoijent. Vec 1Par 1godi­na ima nejaisne :senzaoij,e u -abdomenu uz povremeno jace i,l,i silabije bo1ove bez mo­gucnosti tocne JO'kalizacije istih. Pov-re­:mene mu6ruine ii cešce mokrenje. Uipucen od 011dinariiusa u gastroenterowošku am­bu1antu :radi detaljne dbrade. U nizu klli­nickih i ,1ahoratmijskiih 1pretraga, pacijent je podv,i infuzianoj uroholegrafiji. 
rg,nut 
Tablica 2 
Dobne skupine pacijenata kod kojih je radje­
na infuziona uroholegrafija 
Dobne grupe 1-20e21-40e41­Broj pacijenata 2 29e41 
Tablica 3 
Spol pacijenata kod kojih je radjena infuzi­ona uroholegrafiJa 
Spol pacijenata muški ženski Broj pacijenata 54 46 
Tablica 4 
Rezultati infuzionih uroholegrafija 
Slab prikaz Nejasan prikaz 
13% 5% 


Uputna diagnoza: Obstrructio duoti cy­stici? St. pos1 pancreatitis? Cystopaeliitis? Dobiven je potputno uredan nalaz uro­trakta sl. 1 i 2, a isito tako i biJiarnog trakta s1. 3 . 4. 
Pacijent M. S., 40 goc:hina, domacica, Tušilovic, ,pa,cijent .nterinog odjela. Prije 10 godina preboljela žutiicu, a od onda kao i ranije uvijek zdrava. Prrirrnljena na in­
,terni odjel zbog hoLova u abdomenu, koje ne može tocno 1okalizirnti, a ,traju vec oko 15 dana. Pov,remeno ima rpoc:l!I1i.iva,nje i 
mucnine. Povracafa nije. Upucema j,e na infuzionu urohoJegrafiju sa diag,n,ozom: 
Cholecysto,pathia? Calcu1osiis vesli,ace fe­leae? Cystapiid1itis? Ista je i ucinjooa, i na dobivenim rentgen,ogram:
ima uro.trakta, sL 5 i 6 nalaz je uredan. Na rentgenogra,rn,ima 




Infuzijona uroholegrafija -metoda izbora 


Slika 4 -Rentgenogram 95 minuta nakan pocetka infuzije, a poslije podražajnog obro­ka. Vredna kontracija i evakuacija žucnog 
mjehura 

biliarnog trahita, sl. 7 1i 8 viidljiiv je blijedo 151punjen žucni mjehur sa sus:peMn:i,m de­fekitom punjenja u fundusu i dasta do­
r

biom .spos,abnoš6u kiantrakcije ,i eva1kua­cije. Ve.i!kii ižucni vocluvi ,su rtg. uredni. Na .predLoženi o.per-ativni zahvat pacij-ent ne pristaje. 
Paoijent B. Z., 35 godina, pirianalja, Kar­1ovac, 1paaijeTIJt 11z ,kiirmšrke ambu1ante. Od prije dvije goclim:e mia veni.fidrane Jwnkre­mente žuonog mjehum. PreclJlože.ni orpero­nivni zahvait je itada oclibifa. Konzervativ­nom teraipij1om boilo.vi rsu se smiaihl li ruje imala smetnji. Zadnjih par rnjeseci ima pon,ovo bolO've, •muc111ine, povremeno -po­vraca, rpogotovo 1aiko rse m:e drži rpnotp:isane diijete. Uz ,05,tale pre1Jmge ucinj-ena je i infuziona urioholegrafija. Re:ndgenogrnm narivne ,Slll'llnke abdomena u Ježecem po­lo:fa ju ,sa. 9 rpr,iikaizao je vec rnnije opisane konkremente žucnog mjehura, ,k:ao i sje­nu lintenzilteua v.aipna vrui6ine zrna parpra uaprezimiironom podrucju cašica desnoga


• 1 
1 
Slika 7 -Rentgenogram 95 minuta nakan pocetka infuzije. Blijedi, dasta velik žucni mjehur, oštrih kontura, uz suspektni defekt punjenja u fundusu 



Slika 9 -Rentgenogram nativne snimke u ležecem položaju. Konkrementi žucnog mje­hura, kao i suspektni konkrement u prezi­miranom podrucju skupine cašica desnog bu-
brega 
.kon:kre­mentu. lrnfwiiona umhdlegirafiij,a pr.ikazala je rnrednu fo111kcciju ii. m01rfologiju 'lll'O­trakta sil. 10., a opiisama sjena ,se s1taipa sa kontra,stom u g1ornjoj s.kUJp.iJlJi cašii,ca de­snog bub.rega. Rentgenogrami ,b.ill1iarnog trakta pokaizuju vec ,SfPomem,utu lkallkulozu bez rnperkusrrje ma ,funkciju eva:kuao.ije žucnog mjehura. Ve1i.i žucni vodovi .su uredni. Sl. 11. Operativm:i nailaz potvrdi-o je radiološku ka-hlru1ozu žucinog mjehurn. 
bubrega, koja ,taikodjer odgovara 
Iz p,ni:kazano,g rentgeruo.girama ova tiri pacijenta, lkaio ,i irz ,r-e..UJ1taita ostai1ih pre­traga iznesenih na tia!bliici 4, Vlidljivo je 
,sasvim jaisno da je u ,sV1.iim iilldici-rainii.m silu­cajevima rezultat li1111fuzione uroholegrafaje veo1111a dobair i da je prikaz urotraJc1ta i 

Infuzijona uroholegrafija -metoda izbora 

brega 

,b,iJ,iarnog tralkta u 1lirm silu6ajeV1ima ta:kav, da se može jzvrš-iti egzaktna ainaLiza. Ipak, 
,,,to ne ,:iiskil.jl\.llcuj,e m,ogucrmsit iptrimjene 1pre­t1raga 1i lmd 1sU1mnji na 1lmIJJkremente jed­nog ci.E .drugog 1lrnkta ,Hi druge paitomorfo­lo.ke \PI'Omjene, kaio :i US[Pjeh iMe, što }J'Otvrdjuje lllaliaz Tokom 
itreceg paoijoota. naš,ih !Pretraga .c:Ldklaizam,o je ,da kod operj­ranih paoij.enata bjiliiannog ,trnkta Ui kada se ocelmje veliki pato1ošk,i nailaz motrakta pretr,aga ne daje zadovoljavajuci rezultat. U t,slucajeivima v,eceg patolo,šikiog 
im na­laza :na uronrnktu zibog deta:lj:ne analize preitxaga ibii se morala p.m1ongirati, što bi se rnegait,ivno odrazilo na drugi diio ,pre­trage, ikojri ibi u tom slucaju bio insufioi­jeIJJtan. 
Kon:tra,in,dikacij,e za !i.nflliziionu unoho.Je­grafiju ,i1site su kao i za o.stai1e ikontra:stne pretmge urotrnkta ,i hilliarnog trakta. Ap­s·i-hepato11enalni 
olUJtne lkontrni,nd:ikaaije ,s1im:d11om -nema ,dbz;irom na ind.kaciju za ipret:ragu. Relativne kioIJJtraindikaoije bile bii promjene u smislu teške ,alergije, oštecenja jetreIJJog 1pa11enhima, Iaitentne i manifestne tetanij,e, teža srcana ,olboQenja, znaci eventuaLnog holaIJJgitisa. U hm sLu­cajevima .:i,nfuziona uroholegrafija se ne radi. 
Zakljucak. -I,nfuziona uJ11oholegrnfija pok,azala .s•e [cao ,metoda j,zbora ,kojOJn se istovremellli/111 :prikaz,o,m UJ110tt,rakta i bili­arnog tra•kta veoma u.pješno 1rj,ešavaju nejasni s1ucajevi koji u anamnezi iimaju 
itegdbe podrucja aibdomena ili njegovog, desnog gornjeg kvandranta. Prednosti ove metode su u s:lijedecem: 

1.a
Lsitovremena anarNiza unotrakta i hiili­arnog trakta, kao i 11stovremeno iskljuai­vamje rpatoJ1oškog p.l1ocesa u njima. Ana,l,iza je zbog vece ko1i,cine kontrastnog sredstva mnogo botlja nego JNod obicnih, pojedinac­nih pretraga i veoma 11ijet:ko dolazi do potrebe da se iprretraga rponavlja. 

2.a
Manja opaisnost od senzibiLizacije or­ganizma na kontrastno srredstvo ii tirne manja orpasnost 1od atlergiijs!ke reakcije, šoka, ,kao i ostalih \IllUZlpojava, nego kod odvojeinih pojedinacnih pretraga. fako pa­cijent prirna vecu koiLi6iinu kontr.astnog sredstva, pri.ima ga ipoJaga,no i razredjenog, prirna ga sarrno jedan1pruta, što sve sman­juj,e moguc[liOS1t senzlitbJ>liizaoije; 

3.a
Jednokrntna pliliiprnma ipacijenta kojaaje za zasebne ipreitirage potpUJtno ista; 

4.a
Vrijeme oibrade pacijenta S1kiracujease za 2-3 daina, aiko ne ti duže, a tirne se skracuje 1i bo.rava-k na odje'lu ho,sipitali­zlirnrnih ipaaijenata; 

5.a
Cijena pretrage je niža od oijene po­jedinaciruh .nf.u,ziollliih pretraga i urotrakta i biliarnog ttr.dota; 


6.aPretrn·ne apa­
ga zahtijeva specija/Lnu raturu ruti poseb[m ,c.buku s.rednjeg me­dicinskog kadra. 
Zbog :n3!vederrih prednos,ti, dobrih re­zu1t3!ta jedno.stawiostii ciizvodjenja, metoda 
1
se pr•eporucu.,e kao rutinS1ka kao za bol­nicke taiko ,i za vanbolnicke pacijente u indicirran1i:m s.lucaje\nima nejasnih senza­cija abdomena. 
Summary 
The author describes the method of uro­cholegraphy, which is used for simultaneous examination of the urinary and biliary tract. This method may be applied with success in cases with unclear abdominal symptoms, especially, if located in the upper right ab­domen. According to the author's experience this method can be used as a routine exami­nation in X-ray departments. 
Literaatura 
Zoltner, D. i Stanic\ I.: Pogodnosti jedno­vremene uroholografije. IX. Kongres Radio­loga Jugoslavije, Zbornik referata, Ljubljana, 1972. 
7 

INšTITUT ZA ONKOLOGIJO, LJUBLJANA 

DIAGNOSTicNA LIMFOGRAFIJA -NJENE INDIKACIJE, ZMOGLJIVOST IN VREDNOST V ONKOLOGIJI -PREGLED 
Klanjšek G., S. Havlicek, F. Lukic, J. Us 
Povzetek: Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani je bilo od leta 1964 do leta 1975 napravljenih 1553 diagnosticnih limfografij vseh vrst. Najvec je bilo nožno-pedalnih limfografij, torako-aksilarnih pa le 170. Najpogosteje so uporabljali Au-198, J-131 in P-32. Glavne indikacije sodijo v takoime­novano»A« skupino, in to so: ginekološki karcinomi, maligni limfomi. maligni tumorji testisa in maligni melanomi. Avtorji obravnavajo tudi komplikacije, ki so se pojavljale in ugotavljajo, da težjih komplikacij pravzaprav ni bilo. Nevarnosti, ki postopek spremljajo, so podobne tistim, ki se v rentgenski diagnostiki pojavljajo pri vseh preiskavah z 
jodnimi kontrasti. 
UDK 616.42-073.75 
Deskriptorji: rentgen diagnostika, cije, pregled 

Radiol. lugosl., 3; 221-230, 1975 
L 

Uvod. -NofaliO-ipedaJno limfografajo ,smo uvedli v .rentgenskio ,diagnos1tri,lw na 0Illko1oškem :iJnš,titutu v Ljubljaini v no­
lvemb:m 1964. leta z namenom, da izbolj­š,amio cliagnostik!o, dolocainje stadija in nacrt terapije JJiri ginekio1oškem karci­
,iD!Omu iin .sicer n.aj1prej :p:ri ca. col1i ute:ri ·.n 
,kima.lu nato ;tudi rptr.i ca. oo.poris UJteri. že !PO nekaj meseaih 1simo 1i,mifog.raf,ijo razši­iJ1iLi ,na .di.agnostiikio in dolocanje 1stadijaaitudi rpri mallignih Liimfiomih, )PredV1sem rpru Jiiirnfogmnullomu. IncLiJmoije :za 1imfogra­fijo .so se posto:pnio .,,
širi:1e .in zajele vse ,v,ec bole:zmi. Ko smo pri ,nas zaceli :z !limfogra­fijo, je b.la ta 1pa:,eisikava v 1J1ekateilih raz­vi,hh dež,eilaih že irUJtinska metoda, vendar ipa indikacije zanjo še niso brile po;vsod izioblrilkovane, v iLi,teratumi []Ja tudi nismo našli enonnih i,n 1sip1ošno veljavnih ;kdte­,:rijev ,za uiporaibo ,te nove metode ,rentgen­ske diagnostike. Sp1oh 1Pa je biila iliiiteratura i,
pred 10 leti :in še vec še dokaj sk.ramna, mnenja o UJsipešnosti metode .so .se razliko­limfografija (diagnosticna), indika­
J 

vala, iindilkaoije 1so b:iJle ponekod !Prešte­'vilne ,iln p:rešimke, drugod 1spet :preozke in ,preska:-omne. S tonallw.aJksi1anno limf.ogra­
,,,fijo smo zaceli v zacetku leta 1966 pri ma­lignem melan0111:u zgornje koncine -,ta ilimfo;grnfija je bila že :mdioa'Nt:ivna z J-131, 
1

ki 1s1mo ga m:ekaj mesecev prej xace1i uip:o­rahljat,i za dodatek Lilrpi1ocLolJ.u UF ptr,i dia­gnosti.cni H1mifografiji za ca. coni uter,i :in za .maligni Mmforn. Raidina:kitiivnost naj bi :po našem 11nnenju ibila prev,e,ncija meta­sita:ticne generailizacije iiin siteri1izaoija, blo­kada ozirnma kontnolla miiknametastaz, saj 
,majhna iradiioa'kt<ivnos1t rPa:-i dia:gniosticn,i ,rad.olimfiografiji ne mane imeti pravega radi,oteraipev,uianega uoiIJlka. T,orako0aiksi­
•1airna J1imfograifiija je 1POS1ta.a za !Pedalm.o 1imfog.rnfijo ,glaVina vrsta 1Hmfog.rafije, ki nam je kial1is1tiJa v diiagnos,t,i!kii metastaz pa:-.i karoinomu .doj,ke, še bolj pa je bila ,UJs­1pešna pri ugotavilj,atnju obvozov (»by­pa:ss«) odtoka mezge pri bolnicah po ra­dikailni n1,a:stekitomij1i za,racli 1raka dojke. 
,

Naip.rav,.l,i smo -tudi nekaj cernikailnih, 1retroav,riikllllannih Jii,mfogrnfij, preotperatiiv­nih '}imf,siper.maitiicnega limf.nega 
,o,grafij s,.s,tema pni ma1ign!Oimih rteSltisa lin 11 retro­gradnih idUJktUJsa toracikusa '.PLlli 
kainullacij ,rnzmih mahgnomih ,ter ·še m-ekaj ipo:samez­.niih ,1imfografij drugih p'Odi:mcij imez,gavi,c­
,nega si1stema. Indiikacije so se !POStqpno vse ,bolj ,oblikovale, paglaiblj.ai1e 1iin izikmsta­,1.ziirale. Vise ·ind.kaaije, ki niis0 prispev-aler
11
le idial?)IJOS1:J1ki iin ki bdlm.,Olffi i11'1SO lmni­1
:Slt.le, ipa smo qpustili. V n,a1slednjem pl'e­glednem [p011oc,ilru bomo 1p.mk,
aza:lli. maše do­sedanj-e de1o 'V '1imfo1agiji ,in ·skušali oce­niti v.r-ednos-limfografije za 
t diagnosti6ne :raZJne ibrdleZJrui, hkrnti pa u1:Jeimelj-tudi 
1
iJ1Ji glavne indiikac,ij,e za to pomembno .diagno­,S1ticmo iprieiis:V ,tem claniku \Se bomo 
kavo. omeji!h samo [la peda:Lno in toralmalksi-la:r­no limnogr.aif,
ij10, :kii sta rv našem delu 1priš,1i že tpred 10 ,leti v 1rutino diagnosticne,ga p-o­Sitopka prii ,iJzbr.aIJJih in,diiikacijah. 


Metode, material in rezuHati. -Limfo­
.af.i j,e smo ,i;zvaja!li ipo Kimmonthov,i ik!la­
:
si,m 
on:i metodi z Riit1J1ma1n111ovo apaira,turo s lmnS1tra1stom I.:iipoidol-Ultrafilui,de (Guer­bet, ,1Pri peda11ni J.imfograf.iji 1smo 
Panis). ,v za:cetiku .dajal,i po 10 iml ·lmn,stiras;ta na vsa­ko ,okoncino, :pozneje smo 1kolii,cino kontra­sta zmanj,ševa1i ,rn •sedaj dajemo od 6 do 8 ml ma dkoncino. Odlm1r imamo :sadobno 
,
dia19n01S1ti,cno :aipara1:Jul'o s TV :kirogom, pre­nehamo rz :inj:idrnnjem ,kontrasta talkrat, ko o)pa0iimo polnitev mezgovmi-c v višmi 1PI10­
•montorija. Najtbolj1še je diozi:ranje po fior­
imllili sovjetskih av,to.rjev (Oiib) -,po le-tejrje ,kolicina ,kan:•trasta odv,isna od v,
i-šinerbo1Lnikar
v,išima -100 + 10 = ml L.paidaLa UF. 
10 
P.ri ,tollallm-al:Qsi,larni li.mnografi j,i je bila ko-
-1iaiina kontirasta najvec 5 ,ml Li,poi-clola Ull,tira°F,:1po­
luitde, ,navadno ,ok,oJi 3,5 m.1, !Pri t0:pera:tirvnem 11iimfedemu -roke ipo radika111Ili .maS1tekto.m.ij1i ipa smo ,d,07;0 ;l:Qontra:sta 1zni­žah do 1,5 ml na vsako ,11oko. V p11imerih iprirrnar-nega ,hmfedema upor.abljauno vo­deni korntirnst (n(Pr. Uirotrns,t), ,ker gre za anomailije, ,di:is;pi(,aizije, va:rioe ali -celo apla­z,ije mezgov,IJJi,cnih {Poti. 
Za ,ozmacevanj,e me,zgovnic smo i[l še ulPoraiblJaimo bairvilo PatentJb[eu. Slikamo ,.kot po na'Va:di: IPO 2 urah dohi.mo sliko nrnzgov,nic -»J·iimfangiogram«, po 24 urah ,alti vec 1pa nared1iirno s'1Tho :bezgav:k -»Jim­fadenagram « v treh 1pI1ojekoijah (AP in 2 po1stir.aiIJ1S1ki :s-lilki.) Diag,noSl:tiko metas.ta.r
,
•1ahko 
zmatno iZJbolj1šamo z usmerjeno (»c1­

•ljano«) 
,tomografijo -surnllj1iv1ih bezgavk.r


Duotus ·th:oracicus lahlko dobro prika­žemo 1s ,stLiiko rmediastiinurrna ozil'oma ,t,o­rakisa ,Qib 1lmnou :polni-tvene .f.a1ze. S spazmo­li:tiiki (npr. .R,i,dol) lahko ip:os,pešti.imo piretoJc mezge in s'kraj,šamo fazo ipotlnitve oelo na 
1
35 do 40 minut. Barvno 1iimfografiijo ,s klo­rofi1am smo v :zafotku u1pona1Mjai1i :zaito, da bi giine1kologu oz. 1kiirurgu olaj,ša!li iskanje meta:S1tati,priza:detiih bezgavk rv 
6no retro-1pe11i:ticxnealnem !Prostoru ,in v 1pazduhi. KLo­
•
rofiill smo 'kima-lu 0a:msiti:li izaradi mocme d,i­f,,aperacij,skio 1polje napravila še 
uZJiije, 1ki je manj pregledno in -celo otežkociJa ,iskanje metasrtaz ci.,n ibezgav1k. V zadnjem ca:su zo­ipet rurporaibljarno ,liipiodol 
zeileno obarvani hrez 'kLoroifilla (Chr,omolii:mfotrnsrt -Ci:b), ,,eJ pri Limfograinulo.cihr
ki se je diab:m olbnes,za »·staging« la.paratomijo, ker :ne .c1Ji.fund1.ra i,n tdob110 prikaže bezgavke. Zaradi ma­
,ršoobne milk,noemlboEj,e pljuc 1smo i,meli ,kompliikacije :samo ipri eni holnici •takoj v .zacetiku naše fanfografije 1kionec leta 1964 zaradi cistion,ih ;pljuc in ,zmanj,šane v,ita1ne 'katpaoitete. Po pomoti ;pred Jimfogra!fijo nilSllllo natp.ra<vi-li sil:i:ke ,piljuc 1in ,Simo ,ta:ko prezr1lii dSitiicna pljuca, .i •S:O že 1sama p:o .sebi knntradiikcija za Jimfiog.rafijo. Kom­
1plii:kaoij ,s Simrtrtim j,zidom ini hifo, imelii .smo ,le 9 aler,gicnih ,reaik-ci j ma bairvi1o Pa­temt ,bleu v abliki uritikanije ,in drugih faž­jih si:mpllomov a1'ergije, ustre211110 .zdravlje­nje je bilo takoj u.pešno, liimfo19rafijo <pa smo rseveda v vseh teh primerih ,qpustii'li. 
Med ma1loš1tevil'Il'ilmi allergicn:imi reakci­
,,jami na barvilo je bi•l na:s.lednj,i ipri,mer še posebej •zanimiv. lziplliš-caji llJ,J1t1kanije so bi1i namrec !PO vsem telesu modtre barve 
1

Diagnosticka limfografija -njene indikacije, zmogljivost in vrednost v onkologiji 
o !IlaS.tCJ\Pliclii v nekaj ,miinUJtah. Ta pojav lahko p.ojasmiimo edi11n :s,
no ,s š,teviLn:imi [imfio­venoznimi ,a:na:s,t,omozami lhll njihovo o:b­seŽJno akniJVacijo; :kaj:ti vemo, da :so Hmfo­venozme a,na:stomoze !Pdsotne !in p.reformi­rane na vseh nivojih im da se lahilm akitiv,istanju, 
i.rajo ob vsalkem pa:tolJošlcem kot so ,IJ!Pr. fr.aikrure, vnetja, :aileDgi6ne 
•r,pa ,smo limeiliii
eakcije j1td. V dveh priimeriih 1la:žjo a1ergi6:no rea:kaijo z u:ritikarijo -in :na­vzeo 1tudi na ,sam 1k!ontrns1t Li.piiodol UF.i
Po mnenju vseh avtorjev Limfrografaja nii
i

nic bOilj nevanna 1kot v,,druge ,rerntgens,ke 
se preiiskave s kcmtrasitom, 1ka,r je že v ,pirvih letih lldmfio,grnfije ddkaza:l R. Koehiler v ZDA 1z eva1luadj10 32.000 pnimerov ipeda!lne !l.imfograDJJiije (1969). in na,še i,sei
zkušnje rpopoiLnoma ujemajo z nj,egovilmi.i
Nav,adna 1imfiografija ,brez dodatka ra­dioak:tlivnega ·Izotopa lbiv,s,tvooo ne ipoMm­duj,e mezgovni6:nih poti irn bezgavk, k.air simo viildel!i tudi na našem ma:terialu, 1saj ,smo ,limfogrnfijo ,:pcmav[ja1i prii 62 paci­·ent:iih, 1pri m.ekaterih celo do trikrat cin vivseh primerih so iprej neviidne bez,gav!kei
1

1pon01V1no dolbno :k!opioile lmD1tr.a:s,t, ,struik­tum 1iopicenja je hHa DJormailna, rprav ta­1Jco ,tudi številJo, ,oblika in veili:kost bezgavk.i,
Mezgov,,so biile ,nudii 

nice pri ponovnih limfografiij,ah v glavm.em enake kot pri ,prvi, zaik,loipk,e ,dobio v,idine, ka,liber ,i,n po­rtek s,ta b.la v bivswu ,,ena1ka k;ot prii pirvi limfo grafi ji. 
Anatomija iilll f.iiz,io1Logija mezgovlilic ter bezgav.k 1torej tudi p,ri veckratni ilimfo,gra­fij,i ,ibiwi ali biistveno 
nisrta poš'k,odovani spremenj,en:i. iDruga:6e j,e pni diagnosticni in ,tera:pe'V'tian,i r.a:dicolilnfografiiji, 1kjer jprej ali silej nas1tqpi vecja •aLi ma,nj,ša fiibmrza­cija me,zgovnicnega sistema z bisrtveno okvaro !fun!kciije zaradi nelPovra:tniih aina­tomsrkih sprememb. To ,zanesljivo ,velja za 
,

teraipevticC'lJJO radi,olilmfograifiijo, ipri dia­gnostJi,,z ,dodatkom ia­r
cni 1iim1fiogra1fiji idio-0.wtopa (J-131, P-32, Au-198) \Pa j,e dorza premajhna, da bi priiš,1o dlo IP·Oš'kodb, okvar in fibJ1orzaoije. Zato ,tera:pevticne iradi,,1z dozo 
<Ylirnfiogralfije veliik,o r.adionu­:kllida 1,mCi) ne ,smemo 
(50-80 ,ponaivlja:tJi, 

3* 
l,ahlco ipa ponav,
ljamo diiagnos.ticno rndio­limfogrnfiijo rz majhno ,dozo iradi,onuiklida. Raidiolimfrograifij10 p:ri 111as p,osrtoipD!o opu­
11,,šcamo ,tu!di :zaito, Jcer ,smo ,s pomocjo scin­tigrafske k!ontmk ugotov:i!li, da ,so pri \nseh paoientih biila pljuca v,ec .a:hl manj obremenjena :'
z 1raidioaik!tiVn0:stjo. Ta iradio­aiktiv111os,t je 1Pri diagnosticnih ltrnf,ografi­j,a,h z J-131 v pijUJc.ilh IPI'ieseg1a 3 ira:de, rpri 
,•.terajJevticnih ra:dioL1mf,qginaifijah ipa je ta 
1doza v (Piljucih 1lahllco dosemJ.a celo 2700 radOIV, kar '1.aihlco že 1po<v,z'.J:1oci fibmzo pljuc s težkimi p,os,ledicaimi za bolnika. Razen ,tega 'SIII10 ugiotoviLi, da je 1P,ri t•erapeviticni mdioJimfogr.a:fiji .s koloidalnim Au-198 je­rbra lahko ,obr.emeniim,o 'Z dozo ,do 1000 ra­dov (Erj,aivec). 
,fografoja on1ejene ind:i:kacije. K!ontraii,nd<i­:kacij,e za J.ilmfiogr.afiijo ipa so v glavnem ooalke, k,ot iz:a druge rentgenske preislrnve z jodnimi 1k!ontra:s,ti. 
Jasno je, da ima ,diagnosticna radi:olim­

Tabela 1 111,am pokaže, da ,smo naiprnvi,li 1iimfiogra:fiijo pri 31 nuzlicnih .lokailiizacijah ,
,ma1lignih prooesol\l vseh vr,st dn ip!r,i ,treh 1ra2ili,onfu tiipih di51Pilazije mezgovnicnega ,si;srtema -v teh :treh [Prirrnenih je š:lo za ,benigne lez,ij,e z hlmfiogeniim edemom. V 18 pri,1nerih je ši,
lo ;za maLigne 1in benigrne le­zije raznih t.pov, kii 1Pa niso znaci1lni lin smo j,ih zaradi ,poenosrtavlderr1ja :z;diružili v 
,eno smno rU1hni1lco na dnu ,tabele. Najvec diagnosti6111ih limfograifij 1smo izviršii:li ·pri ca. oo.li 'll!terii, temu malignomu ,pa s1ledijo vse 'Vlrste rrnal.igDJih hrnfiornov, ki s10 ipo šte­
,\nNU Nmfograifaj na drugem mestu kma1u za ginek101oš'lcim 1karcinomom in s skup­nim .števi1om 463. S'lediijo toralco-aksilarne 
1

hmfiogmfije ipni ralku dojke, illato ,malig­
,:nomu 1tesiuiisa i.n še1e na 5. mestu j,e kar­oi,nom telesa maternice. Omembe je vre­,,
.dna še .skupina ,maLignomov, ki ISIO zasto­vec kot 
pani ,z ,10 ,Lirnfogirnfijami, ilmt so ,p,redvsem ·mahgni 1nel,anomi, nato manj števil<Illi Jcarci,nom ženskega 
,zunanj,ega .sipolov.i'la in rrožnice, ,sarkomi mehkiih de­.Lov olconcin, kardnom rektuma, ovarija ,i,n ,meh'lllrja. Vise druge ldka1so 
Jiizacije bi[e zas,topaine v ,majhnem šnevi,lu, vendar pa 
Klanjšek G., S. Havlicek, F. Lukic, J. Us 
Tabela 1 
Limfografije (pedalne in torako-aksilarne) 
Diagnoza Pozitivne Suspektne Negativne Skupaj 
Carcinoma colli uteri  220  74  279  572  
Lymphogranulomatosis  191  9  114  314  
Carcinoma mammae  
(aksilarna limfografija)  113  5  47  165  

Malignoma testis 
3 86 

Carcinoma corporis uteri 19 10 51 80 
Lymphosarcoma 42 1 32 
Reticulosarcoma  32  
Melanoma malignum extr. inf.  13  
Fibrosarcoma extr. inf.  5  
Carcinoma vulvae  7  
Carcinoma recti  4  
Carcinoma vaginae  4  
Leucosis lymphatica chronica  10  
Carcinoma ovarii  8  
Carcinoma vesicae urinariae  3  
Carcinoma ostii urethrae ext.  2  
Carcinoma penis  2  
Melanoma malignum extr. sup.  
(aksilarna limfografija)  4  
Carcinoma cutis pedis  1  
Carcinoma tubae uterinae  o  
Carcinoma prostatae  1  
Sarcoma uteri  o  
Fibrosarcoma antebrachii  
(aksilarna limfografija)  1  
Hypernephroma  1  
Sarcoma Ewing  o  
Sarcoma retroperitoneale  o  
Teratoma ovarii malignum  o  
Sarcoma osteogenes femoris  o  
Carcinoma colonis  1  
Benigne lezije  5  
Drugo  4  
Skupaj  730  

so ·tudi p;omemlbne zaradi zmatnega odstot­:ka poziitivJ11ih izvidov. P.ri raiku na vratu maiternioe ,s1no ,naredili :naj,vec ,limfogra­rij v II. ,stadiju bolezni, sledita III. in nato 
I. stadij, !kjer je bilo tudi najma:nj ipozitiv­nih i,zvidov metas,taz -samo ok!oli 8 %. Piri v,išjih ,s-tadij,ih 1poziitivni ·izv1di meta­II. stadiju olm1i 28 °!o pozitiv,nih izvidov metastaz, pri III. 59 °!o iin pni IV. ,stadiju že kar v 83. °!o bezgavke ;z metastazami. P,l'ipomniiti moiramo, da ,smo v IV. stadiju namdili [1'imfografi:jo samo rpri 10 bolnicah in da v tem s,tadiju naipredovale bolezni 
1 5 o 1 o 4 2 2 1 o 1  27 14 15 9 12 8 2 5 8 5 3  60 32 20 17 16 16 14 13 12 7 6  
o 1 1 1 o  1 1 2 1 2  5 3 3 3 2  
o o o o o o o o o  1 1 1 1 1 1 o o 14  2 2 1 1 1 1 1 5 18  
120  704  1553  
staz  hitiro ,ras,tejo  -tako  snlo  imeli pri  


Diagnosticka limfografija -njene indikacije, zmogljivost in vrednost v onkologiji 
limfograrija n,i vec lmris,tna iin rtudi ne ,po­trebna. Najbolj je ,iindi.ci.rana in ·koristna diagnosticma lrimfografija v zgodnjih sta­dijih bo[ezni, predV1sem pni ,stadiju I. 1n 
II.oBolniice, ki so imele že v zgodinjem sta­diju limfografako pm:iitiivne bezgavke :z metastazami, so imele :ze1o ,sil,abo ;prrogno­:w. Liimfografsko negativni izv.d ;pa se jeov 85 % ujema•
l z izv,idorn ,pri qperaoij,i, karo

ustireza ocemaim v ,s,Lovstvu kot naj-višja možnost pri oceni limfadenogramov, saj -metastaz ,s {PJ"•emerom manj ·klot 3 :111im naj­veokrat ,kljub ,tornograifiji me moremo vi­,deni. Obturatorne ,skU{Piine bezgarv,k, kjeroso prii kairciinomu ViJ:1a,tu maternice tudio
,
,ve6krat metaistaize, 1pa :S !Pedal.no itimf,o.gra­fijo ne moremo p:r,i:kazati. Dokaj visokooš,teviiLo 1srn51Peki
tniih izVlidorv ,pri ralm ma v.ra­tu ,maternice g,re dela110 na 1racun naše ne­iZJkušenos,ti rv ocenjevanju predvsem voprvem obdobju Lim,,Pri 1ra:ku ,kor­
fiografiije. pusa matellilice so a:-ezu!IJtaiti limfiografiijeoznatno s,laibšii, odistoteik {POZiitivnih izvidov,je ,manjši 1kot 1pri ca. co1li uteni. Najboljoje ,,J.imfografija pri 1Il1a1ignih lrim­
uspešna ,fomih in ,predvsem 1PJ:1i 1limfogram.1lomu,okjer ,smo jo ,tudi naj,ve6kirait nare:diii. Od­suotek !Pozitivnih izv,iidov pri vseh vr,srtahomaliignega farnforna ,zinaitno (Presega nega­tirvne ii,zvide, pri 'hmfogranulomu in tudiopr•,l
i 1evklo,zah je ta :ra:z,iika v ,prid po,zitivniho
,iz;viidov zelo veriika, kan:-je še posebej po­
sebej ,pomembno p1.i Hodgkinovi bolez,ni.o
Pmi tej virnti J..i:rnfoma je biila ll:imfograd:isimo
,
ugotoviljema 1oka'lizaoija v aortno.J.runba!l­nih bezgavkah rv 41 pnirnenih sploh edinao
,Lokalizacija ,sistemske 1bolei2iD!i, ki je predouvedbo limfografije ,z drugimi metodan:niorentgensk,e diagnostike (,,so
l'etrqpe11iitonej ,tomografijo in urografijo) nismo ,mogli za­nesljivo ugotoviti. ZanimiVlo je tudi, da jeobi,J.a vecina :zgodnjih in tudi edinih }okal:i­zacij limfogranUJl.orna v relir.peniitonea1nihobezgavkah ,na i strani v vi,•drugegao
lev,šini 
iim tretjega lumba,1nega v,retenca. Izvid lim­
fografaje je {Pri malignem llwmfomu, pred­
'VISem {Pa pri Hodgkiinovi bolezmi tudi od­
liociJina :za 1presojo stadija bolemi ,pri žeo
znanih drugih Lokalizacijah.o
Posebna skupina je tomko-akis1ilairna ,li,mfo,gra1foja pri raku dojiNaše 
ke. raziSika­ve s,o (P,aka:zaile, da ,tovns,ma limof.graifija ni '.ll:Sipeš,na ,samo ,pri ,ugotarvljanju meta­Sltaiz v :pazdušnili beizgavtkah, temvec tudi 
,,iin morda še ibo[j ip,,
ri štud.ju J:imfedema, mezgovnionih obvo:zJov in •regeneraoij ,ob­toka mezge po obsevanju in piredv:sem po rad:iikaLni :111astektomiji (»iby paiss«). Od 
1tod ,,odstotek 1Pooi.,ui'VIllih i.zN,iidov 
tudi rvisok :pri •,ti lin:ifografije; skoraj dve tretji­
tej v.rn·ni i:zv.idov ,s,ta bi!l!i namrec ,ipOzli.1:!ivni za­radi ,raznih awris<tnih in :zainiim:iv:ih ,podat­kiov, rkli smo j,ih z l1imfografijo do'b&li. Ugo­
,tov,,torrailm,a!ksilarna 
ir1i ,smo nrnnrec, da je 
rLimfografija koristna ,diagnosti6na metoda za ugatavJj an je metastaz na ti/pianrih in tudi neti:pii1cnih mestih ,ter nam (POIIl1aga ocooi:ti razšiirjenost raka dojike. Lilll1fogra­fija po aperaoij,i je 1pomemibna .eiskava ,pri :k,r,onicnem ,hmf,ne,m edemu zgornje ,okon6ine, ,pomembna je za oceno tega ede­ma po ,,
radiikailni mas,teMomiji in iP:ri :iz'bid .nacrta za rnus1lednji kirurgicni poseg. To­.rako0a1kis,ilarna lirnfografija je ta hi1P vrhu­nec rentgensike diagnositike limfedema, ce­prav jo moramo v,s f,lebo­
casih dapo1niti grnfajo. Vec a,et tpo ,
.radiikalni oiperacij!i m 1no,rebiltnem obsevanju nam Um:6ograf.ija ,pokaže obvoze ( »by,pas·s«), ki v idoiloc-enih pniirnerih ,kažejo pot širjenja bode:zn.i. Po­gosito pa n:iam obvoe:i prilkažejo le pot, po ,kateri si je mezga poiskala izhod i,z ob­
,
mocja :zastoja. š,tev.lni obvozi kažejo na ,s,J..(Progno,zo bolnic in na kraj,šo dobo 
a:bo ,rpa:-eživetja, vendar pa ti obvozi Jah:kio po­
,rrneI1Jijo samo doba:-o ,drena.o mezge. Do­:sedainje naše študije na 1tem jpodrocju obe­tajo 1I1ove uspehe. 
,,
rutiJJJSiko ri:zvajaimo ilimfografijo ne glede 
na hiistološklo diagnozo, nipr. 1terat10rna, se­
mimoma itd. Peda,lna ,je 
Pri ma'Lignom1ih testisa rv :zadnjem casu 
}iimfografaja ena od ,trel1 rutiinsk,ih preiskav, 1h jih moramo izrv:rš.ti ipri 'mailignomu test.sa, 
'Vsakern ,drugi dve preiskavi ,s.ta Š·e urogrnfija in SIIJ•,a ,kavografija ,(fi1ebografija ,,carvae 
odnjv. illlferioris), ki je pamembma predvsem rpri mal.i0nomih desnega testisa. Zaneslji­

vost limfogmfije pri tej bolezni je i,ZJrazita, skoraj po:1ovica izvidov je doslej bila ipozi­tivna in saimo ,z Lilmfografij,o smo ugo,

tovili metasta2:e v iretri.peritonealnih bezgav­kaih rv 1sk,oraj 45 % primerov. Seveda pa se e. drugima -dvema preiskavama ta odstotek ,še znatno dv,igne. Ugodno je tudi, da je števifo ,su51Peki1mih i,zvidov zelo maj­hno. 
Za mailigni meilanom vemo, da se š,icri zgodaj rpo mezgovni,,sjstemu, za,to je 
onem rt:udi [PDi 1tej 1bdlle2;DJi [P10S1tala ,.Limfografija ,rllltinslka meno.da za .rentgensko diagnosti­'ko metastaiz v bez.gavilmh. Najholj1ši ,so se­veda US[Pehi p.ni maJ1ignih meilanomih oikon­cim fa1 v ipmb1ižno [P01ov1ai prilmeruv .smo metaistaize UgJOtov:iili z ,lilmfogrnfijo, ki nam je 1taiko 1p:omaga1la pri odlocitvah o vrnti lin raidilkalnos1t!i .dirarv,lj,enja. Pri drugih wstah sankomov v rmehk:ih deli okoncin. 
,,simo z lliimfrog,rafij,o imeli 1sfa1bše urs\Pehe rr[l števiLo negatiirvn:ih irzv,idov je da,lec 1p:rese­galo ipOIZirtilVine, kar ipa j,e rarzumljivo glede na pretei7Jnlo hemaitogeno •š-1rjenj,e ,sanko­m·ov. 
Razprava o rezultatih. -Naše [POI10ciLo 
,
ooilwmfolo,giji ne lb:i billro 1pap,oiLno, ce 6e neobi vsaj v g,lavnih ob.riisih ,1srezn-anili z dia­gno1s,hCirlo din teraipev11:licmo ,rndiol,imfogra­if.ijo. Ta mertoda -zahteva ,ipios-ebno tLmslko obdeila'VO lin [PO.drobno rkri1li1cno analizo, kio

1,pa ni namen tega clamika. Omej,ili se bomo zato saimo na biis1Jv-ene ugotovi•tve, kii nam bodo po:magale zadk:rofat-i celrotno [Poro­cilo O di31§IlO:Sti-cni [riimfografaj,i, oigair ,se­stavni del je biila :tudi rndiolimfogrnfija. Od celotnega števiila 1553 ,hmo.adjij je bilo 442 preis,kav narejenih z diodaitkom vecje ali manjše doze radim1uk,lida, pac odvisno od tega, kakšen je NI namen pre­is,kave -cista diagnostika ali hkrnti •tudi zdravljenje -radioterapija. Tabela 2 mam kaže število radioaktivnih limografij po dia§nozi in vrsti radionuklida, k. smo ga U[Porabljali. Zaceli smo hkrati z J-131 in z Au-198, doza radiofarmaka je bi-la od­vii1s.na od namena preiskave, ki je bi-la ve­dno rdiiagno,s.ti!k:a, :v velikem številu pri­menov, ipriedv,s-em ,pri gineko1oškem kar­oinomu in mail:i•§Dliih 1imfomih, pa naj hi hila hlkrnti tllldi 1tern1pija. J-131 smo doda­ja1i Liip,iodolu UF v ,s.k!Uj]JII1i dozi okoli 50 mGi [Pini diagnos1ticno-.tera(pev:ticni, in v dozi ,c)kol,i 100 µ Ci za oisto diagnostiko. 
:Piri Au-198 s:mo urp:ornbljali :koiloid, ki smo ga ,vtb11iJzgairi pred Llipiodolom UF, ik,i ga je naito (P01:liSlkal pred 1s-eboj v mezgovn-icah. Radiiofairma:k Au-198 smo up.orabiljali ,s1w­
Tabela 2 
RADIOAKTIVNE LIMFOGRAFIJE PO IZOTOPIH 
Diagnoza  J 131  P 32  Izotop  Au 198  Skupaj  
Ginekološki  rak  136  167  3  306  
Lymphogranulomatosis  30  26  4  60  
Melanoma  malignum  5  6  8  19  
Lymphosarcoma  13  3  o  16  
Malignoma  testis  3  7  o  10  
Reticulosarcoma  1  7  o  8  
Carcinoma  vesicae  urinariae  5  2  o  7  
Leucosis lymphatica chronica  2  2  o  4  
Carcinoma  recti  2  2  o  4  
Carcinoma  mammae  (aksilar. limfogr.)  2  o  o  2  
Lymphosarcoma extr. inf.  1  o  1  2  
Drugo  2  o  2  4  

Skupaj 202 222 18 442 
Diagnosticka limfografija -njene indikacije, zmogljivost in vrednost v onkologiji 
,raj iz:k:Jjucno za dia:gnositiono,ternpeviticno limfogn11fijo v droizii oko1i 80 mCi. Od J1eta 1969 dai1je ,smo tpo>StQ\Pno !ll'vaja:li v radio­li;mfiografijo rad1onUJkildid .P-32, ki je tirnel doiZJo 2mGi na vsaiko nogo in dodatek okoli 100 µCi J-131 1zamdi 1sointi,gmfs<ke detellc­oije. Predno,sit ,P-32 je daljša .raizipoilovna doba, mo6nejše beta ,sevanje rn odsotno,st gama ,žair'lmv. Komfbmaci j,o radionuklidov P-32 in J-131 ,dodajamo 1t0irej Liip,iio,doh1 UFjin jo v 1i:tbralilih i,ndilkacijah še danes upo­na!blj,aano za diagnos,ti!ono raidil!oliimfog•ra­faj,o. Vendar :pa ;rndi,olimfiografijo že nekajj
•casa ,ajpuš,caimo in homo [PO V1sej ,verjetno­:siti ,z njo v kra:1lkem rprenehali. RazJogovjje 'Vec. P,diagnos·tiiiono,t-ernpevtii-c­
redVlsem na rndioJilmfografiija .ni da1la kliillicnilh inj,driugih .rez111tatiov, .i ,smo j,ih od 01je !l}r­'Votno :pmcalmvai1i. KJOt metoda 21diraivljen­ja je i·
n.niimema poJeg drugega tudi za.to,j:ker je doz.metrija nezaine1Silj!i'Va .i,n netoc­na. Razen tega .dobijo j,e1lna pr. rndiolimfo­giralfija s koiloi,da:Lnilm Au-198 ,
(80 m!Ci) Jahikojdo 1000 radiov ,sevanja, !Pljuca pa pri ,ra­:dio:Limfugrniji z Lipiodoi1om UF + J-131j,(50 mCi) ,ohremenimo z 
lah!kio itudi 2700j.rndi, kair že zadosituje za riaJzvoj fabroe:e.j.,
Oba :i,z,oto1pa v >tercl{Pevtioni dozi ista torejjzelo šlmc:liljiva rza jetra .in pljuca, da o fi­bnazaciiji mezgovni,cnega ,s:iisitema iS(p1oh nej
,
gov,onimo. V ,štia:i1h [Piliimerih smo namirecj
ugatov,i1li mocno rfiibrozacijo .mezgiovnic­
.nega ,,v retlnQ\Peri,rz. 
siistema ooneju zmanj­šanjem lkal,ibra iITT šitev,iila mezgovnic, un.i­ce.nj,1orpik, 1z defonmaoijo mezgovnicj
em ,zakter zmainj,šainjem bezgavlk, ki so zelo ,;
slaiboj.kiqpiciile 1lmnt·raSit tpri ponovni ,neaktivnijlimfograif,Pri cilsti diag.nosti,c,nii 
iji. radio­1imfografiiji z majhnimi dozami .adi,onu­
,:k!lddov J-131 in P-32 smo žefolii doseci blo­·kado še ,nelV'i,c:Lnih metastaz v bezgavkah,jhkiratli ipa IPnwirecev.ait:i imetastaziira.nj,e za­
1,radi ilimfiogrnfiije saime. Tu gre predvsemj
.a Jiimfogira1faje pri giinelkološikem karci­ITTomu iin tPili ,siJs,temskiilh .booerz.,nih Gmalign.ij,l.i:mfom), p,rndvsem piri Ho,dgkiinovi bo-
,,1leizmi. Doslej niiti ,mam nitli drugim av­torjem ni oopeJ.o 1pn:.pni6lji'vo ,dokazatijnašitooih prednos,ti, 1kii 1naj bi jih limel do-
idatek radiofarma(ka Liip,iodolu UF p.ri ,diagnosticni 1liimfograrfij,i, Prav tako ni do,kazov,da ibi ,neaI.tliWla Ii:mfog:rnfija po­speševale maligno di,set1ninacijo, kj,er naj bi b:iile ipomembne tudi i1irnJ'ove.no;me ana­stomo,z,e. T era,peviti•cno-diagnasticna 1radi­101limfogiraDij a to!I"ej za ,sa1m10 teraipijo ne ,zados,tuje ,in je .nezanes1jiva, za jetrn in 1Pijuca pa ceilo šikodljirva. Pri ddaignosticni 

•radi01limnogrnfiji je majhna dorza radio­fammaka V1erjetITTo prnšibka, da bi lahkoj
·j·kalmnkolii IJ.mr,ist,ifa, pljll!ca 1Pa kljub temujlahlm ohremen.mo 1s 3 ,radi, kar ,gotovoj,pacientu ni v p,r.id. T:akio ,ostane 
nam rzajdiagnJ01s'tli1lm inaidvse ,ll\Por.aJbna i,n neš(ko­dlljiiva nealkit.iv.na 1,i:mfogirnfaja z l.Jipioc!Jo­lom ulLtJra J'Jrnilde a[i :s :podob,n,imi 'kont-ra:sti.jV novejšem c-asu 'l.llporaibljajo tudi žejemulzije namesto olja (Tjemberg). Upo­raba vodenih ,j,e v lri.mfofogij,ij
lkontraistov 

,,omeje.na predvsem na benigne fozije -najpri:mami ,
in seklundami lli:mfedem.jce se sedaj ozremo d,n 1pr.egledain10 vse ,koriis·tne podaitke, 1kii j,ih tdabiimo z da.agnos­ti-cno-neaiktirvno 1imfiogrnfijo, ug01to­
,ilahlm 
.iimo ,naislednj e: 
,
l.jDiagnosticna neaktivna limfografijajje ze.o dab,metoda ugotavljanj,e 
ra .za ,me­tais,taz v retlro1per.i1toneai1nih bezgaivkah !pJ'i ka,rcinomu vra,tJu maitennice iin imainJ za:ne­,s-lj.iva ;pr,i ugotavljanju metaistarz iiiz ikar­cinoma 1ki0Jiprnsa mater.rnioe. Metastaze, mainj,še od 3 mm 'kiljl]b ,dodatni 11Jomogrn­.f.ij,i težko Ojpaizimo im tudi metasitaiz v ,abtura:tonni, jami ,moTemo prikazati, 
,ne 1k;er ,v 
se ,teim 1predelu mezgov.nicni ,Slis,tem p,,r.i naivaidni pedaJ.n!i Jilrlllfogr.afi j.i ,s 11.<ion tg:-ais­tom ,s1Ploh ne polni. 
2.jZefo doibre ree:u1tate ,i:imarrno rz. •limfo­grnfijo pni sii,sitemslkiih baleznih •az,ir,oma 
,pri mailignem iliilmforrnu. 
2.1 Na:jvec tpodatlikov ddbimo p.ri ,
1imfo­i:mfio'
gra.nui1omu, ikjer na ,podlagi 11,,graf.ske­ga ,izv:ida sk,oraj v ,palovioi p11iime110v 1skle­1pamo celo na hiis•tijp -nipr. nodu­
talošlk<i il.anno ,SiklleroZJo. Siploh je diagnosticna ,
:zmogljiivois,t t1i:mf,ografiije pri maMgnem ,Limfomu ze1o v,eJ.•i\ka. Veckirart: ugotarv\ljamo 
,laihko zgodnje in ,edin,e :1okalie:acij,
e ,sisitem­

Klanjšek G., S. Havlicek, F. Lukic, J. Us 
ske .bolezni samo z hmfogrn.6ijo. Zgodnje loka:lizaoije Hodglkinove bolezni najvec­
,,.so krat aor,1m0-alu1111bauno v viš,ini LII -LIII 
1-na Jev'.i ,strani.a
2.2 Z enostavn.iimi ip1Peg1ednimi isi1-ikamiatrebuha na ,p.rainno lahooo spremljamo po­tek bo,!in ZJdravlje.nja, .dokler 
lezmi ,UJspeh se ,kontrast iz ,ret.roipm-itoneaJniih bezgavk ne izloci (3-6 ,mesecev ai1i še vec). 
2.3 Kot pr1prava ,za »s,tagi1ng« laparato­

,1mij10 je limfogra:faja neogibno 1POtrnbna, 
1,-kar velja predvisem za ,l!imfiogra:nulome.a
,

2.4 
Pri dOllocanju s1tad!ija malignega fon­forma j,e -Limfografija obvezna prejskava.a

3.a
V diagnos,ti,ki metastaz raka .doj'keaje toraifoo-a,ks,i,lairna limfiografija manj za­nesilj,iva kot [Pini ginel.<JoLoškem karcinomu, v,en:dar še ve.dno 1Jmr,1stna. Posebno po­mernbITTa pa je torafoo-alk!sd!larma limfogra­faja v diagnostiki in š·tudiju obvoiZJov (»by­pass«) mezge po ,radi/kalni masitektomijii in ;pni 1imfedemih 1oke, ka,terih pride 


Jdo po tej operaciji. Iz u10rf.ologije :in topo­grafije obvozov lahko s·klepamo o možnos­tih za qperati'VIIl!o zdravljenje limfedema, »by„pais,pa kažej,o .tudi na možno,stia
s.i« ,

,disemi111aoije maiLignega procesa, saj ima­jo bolnice -s štev.,,,zi slabšo prop,-­
iLn.mi obvo:noe,o. 
4.aT1oraiko-akshlarna Mmfografija je ·sku­paj ,s [peda.Lnio Jimfogrnfij,o koristna tudi v diagnosti'ki meta,sitaz pri ma,1'ignem me­lanomu ,cikionci,
n in tako pris,peva bistvene podait:1ke za ,odlocitev o Vll'siti zdrnv1ljenja te boleZJI1i. 
5.aV zadnjih lebih suno dosegli lepe us­·pehe ,v idiagnos,meta,staz v retro-
tudi tilki 1perii1Jonea-lnih bezgaivkah i:n v retroperito­neju ,sploh ,in pri V1seh ma1ignorn,ih 1testisa. Pmi ,,malignih tumorjev mo­
tej skl.lip:iini ramo v d!iaginostiki retroper.itonealnega prostora 1iJrnfogrnfi jo združi1t,i z u11ografi­
,,jo, s -tomogrnfajlO i;n s sipodilljo 1kavografijo, ki je IPos·ebno 'pomembna !Pri mawignomih 
,

desnega .testi,sa. 
6.aV .cLmgih .indiikaoijah, ki jih uv,ršca­mo v ,s,ku:pmo »B«, je zmogljivost i,n na­tancnost itiimf.ograf.ije manjša, zato limf.o­grafija v teh ipr,imerih še nima tako š,
in:xke upo,rabe in ponekod še n!i ali pa najbrž 

,,sip1oh niko,1i ne bo 1posta,la ,pre­
rutinska islkava. Sem sodijo ,predVlsem ma,l,igni tumorji zunanjih spoliov,il, mehurja, (Pros­tate, rektuma do 15 cm od anusa 
•in tudi druge lokalizacije, ki jih navajamo v ta­bel-i l. 
7.aDiagnos-t,,:rndiolimfografi j a z do­

icna da,tkom ,radionukle.idov J-131 in P-32 po dosedanjih i,zkušnjah Jnima prak.ticne Vlrednosti, ,iker idos,lej ni uspelo dokazati njenih prednosti ipred neaktivno limfo­girafijo. TernpevtiCilla iradioJ,imf.ografija z vecjimi dozami akni.vnos-ti 1tudi ni iz;poln,i­la ,
prica,foovanj in je za jetra ter :pljuca go­"bov,o škodlj.
iva, kar sta dokazali dozirnetri­ja ,in ,sci1I1ti,grafaja. 
Zakljucek. -Na Onkološkem inštitutu v Ljublj.aJJ.1Ji smo od novembra 1964. -leta do konca mairca leta 1975 naredhli 1553 diagnosticnih limfogrnfij vrst, od ,
,ra,znih tega je bifo 442 iradiolimfograf.ij z ,dodat­kom radionu'Au-198, J-131 
kJeidov in P-32. Veci.na je hi,la 11Jožnih-peda,lnih limfografij, toralw-a·k,s,ilairnih ·pa je bilo 170. V 6lanku obravITT.avarno inclikacij,e ,za diagnos,hcno hmf:ografijo ip1;i rnzmih mawignomih 1in lo­
,,kalizacijah ,ter ra::zpravlja,mo o z,nrogljivo­,s,ti te ,diagnosticne metode, 1ki je v števil­nih .indi:kacijaJ1 ,i,n lokaili.zacijah postala že rutinska .in obvezna tudi ipPi nas. Glavne indikacije, talko farnmovana »A« skUJp:ina 
'

so: ginekoi1ošk'i kaircinom, ,maLigni 1imfom, ma,liigni rtu.morji testisa in maligni mela­nom. Utemeljeno-sit diagnos1ticne radio­bmfografije doslej še ni usipelo dokazati. 
,

Radi:oalkti1Vne hmfogirariije se ne sn1e po­
navljati. Neaktivna dia,gnosbi:cma -hmfogra­
fija z Li!P,iodol,om u1tra filuide ;ne zaipušca 
pomembnih oklvar v mezgovnicnem siiste­
mu iin jlO zato lahk!o ponavJja,mo brez ško­
de za holni'ka. Pri ,zd,rarw.h iPil.jucih z imast­
no mik!roernbolijo ni b1lo p11oblernov. Tež­
1j,ih 'kom,plilkadj ,PJ'i ,li,rnfografijah nismo ·ime.1i, konbrai.ndiikacije in 111.evarinosti rpaaso enake ,,pr,i v,seh drugih ipreiiskavah 
kot 

z j1odnirni \kontrasti v ,rentgenski diagno­
·s,tiki.a
Diagnosticka limfografija -njene indikacije, zmogljivost in vrednost v onkologiji 229' 
Summary 

Since 1964, 1553 diagnostic lymphographies of severa! kinds were perfomed at the Insti­tute of Oncology in Ljubljana. 442 of them were radiolymphographies with radiosotopes Au-198, J-131 and P-32. Most of them were pedal lymphographies, and there were 170 thoraco-axillar ones. The authors discuss the indications for diagnostic lymphography in different malignoma localizations, as well as the efficiency and the reliability of this me­thod. The main indcations (the so called A ­group) are as follows: gynecological cancer, malignant lymphomas, malignant testicular tumors and malignant melanoma. The use­fulness of the diagnostic radiolymphography has not been proved yet. The radioactive lym­phographies may not be repeated. The in­active diagnostic lymphography with Lipiodol ultra fluide does not produce any significant damage to the lymphatic system, and can therefore be repeated without any risk for the patient. There were no problems with lipoid microembolisms in normal lungs nor any serious complications in performing lym­phographies. Contraindications and dangers were the same as with other examinations using iodine contrast media in X-ray diagno­stics. 
Literatura 
Kinmonth J. B.: Lymphography in Man. 

Clin. Se., 13, 1952. 
2. 
Kinmonth J. B.: Lymphography in Cli­nical Surgery and Particularly in the Treat­ment of Lymphoedema. Am. Coll. Surg. Engl. 15, 300, 1954. 

3. 
Kinmonth J. B.: Lymphangiography. A Technique for its Clinical Use in the Lower Lirnb. Brit. Med. J. l., 940, 1955. 

4. 
Jaffe H. L., G. H. Jannet: Direct Intra­lymphatic Injection of Radioactive Colloidal Gold in the Treatment of Malignant Diseases. Brit. J. Radiol., 35, 692, 1962. 

5. 
Burraggi G. L.: La radioterapia endo­linfatica. Radiol. Med., 3, 238, 1963. 

6. 
Chiappa S.: Quelques possibilitees de la Radiotherapie endolymphatique dans le domain de la Gynecologie. J. Radiol. Electrol. Med. Nucl. 3--4, 157, 1963. 

7. 
Hahn A. G. et al.: Lymphangiography in Gynecology. Am. J. Obstetr. Gynec., 6, 754, 1963. 


Bagliani C., S. Chiappa, G. Galli: Alcune considerazioni sulla pericolosita dalla linfo­adenografia diretta. Radiol. Med. 7, 843, 1964. 
9. Chiappa S .et al.: La radioterapia endo­linfatica nel trattamento delle metastasi di carcinoma dell'utero. Minerva Ginecol., 16,. 12, 1964. 
10. 
Fuchs W. A.: Lymphographie und Tu­mm-diagnostik. Springer Verlag, Berlin, 1964. 

11. 
Riittimann. del Bueno: Die Lympogra­phie. Ergebnisse der medizinischen Strahlen­forschung. Band l., 1964. Georg Thieme Ver­lag, Stuttgart, 248. 

12. 
Gerteis W.: Lymphographie und topo­graphische Anatomie des Beckenlymphsy­stems. Ferdinand Enke-Verlag, Stuttgart, 1966. 

13. 
Havlicek S., G. Klanjšcek: Limfografija u ginekološkoj onkologiji. Ginek. i opstetr., 6, 15, 1966. 

14. 
Havlicek S., G. Klanjšcek: Limfografija kod svih stadijuma ca. colli uteri. Med. pre­gled, 1-2, 59, 1967. 

15. 
Havlicek S., G. Klanjšcek: Limfografija i limfiradiacija (radiolimfografija) kod gine­kološkog malignoma. Ginek. i Opstetr. 3, 296, 1968. 

16. 
Lukic F., J. žitnik, G. Klanjšcek: Der thorako -axillarer lymphatischer »by -pass« nach der radikalen Mastektomie. Radiol. Diagn., 2; 153, 1969. 

17. 
Wiljasalo S.: Lymphographic Polymor­phism in Hodgkin's Disease. Acta Radiol., Suppelmentum 289 (Stockholm), 1969. 

18. 
Erjavec M., S. Racek, S. Havlicek, G. 



Klanjšcek: Body Distribution of Intralym­phatically Injected Radioactive Colloid and Oil. Radiobiol. Radiother., 4, 571, 1969. 
19. 
Vahrson H.: Lymphographie in der Gy­nakologie. Diagnostik 8, 208, 1970. 

20. 
Lukic F., J. žitnik, G. Klanjšcek: Die Bedeutung der Kaniilierung des Brustmil­chganges fiir die Klinik und Forschung. Radiol. Diagn. 1, 41--46, 1971. 

21. 
Handbuch der allgemeinen Pathologie: 



Lymphgefass-System, Band III, Teil VI. Springer-Verlag Berlin-Heidelberg-New York, 1972. 
22. 
Lukic F., G. Klanjšcek: Die Bedeutung der thorako-axillaren Lymphographie bei Pa­tientinnen mit Brustkarzinom. Radiol. Diagn. 3, 347, 1972. 

23. 
Lukic F., G. Klanjšcek, J. Lavric: Rend­genološki prikaz duktusa toracikusa. Radiol. Iugosl., 4: 299, 1974. 

24. 
Brunner P. et al.: Breitag zur Frage olhaltiger Kontrastmittelembolien. Fortschr. Geb. Roentgenstr. Nuklearmed. 121:49, 1974. 

25. 
Buthz C. et al.: Standardisierungsem­pfehlungen fiir die Fusslymphographie. Ra­diol. Diagn. Berl. 5:503, 1974. 

26. 
Fischer B., J. Gothlin, W. A. Fuchs: Die Lymphographie beim malignen Melanom. Fortschr. Geb. Roentgenstr. Nuklearmed. 121:224, 1974. 


27. Liining M. et al.: EDV-Katalog zur Erabeitung lymphographischer Metastasekri­terien. Radiol. Diagn. Berl. 15:507, 1974. 
28. Liining M., G. Vesirov, P. Kovaceva: Lymphographisches Bild des »Grenzlymphk­notens«. Radiol. Diagn. Berl.15, 715, 1974. 
29. 
Liining M. et al.: Lymphographische Kriterien des »normalen« Lymphknoten. Ra­diol. Diagn. Beri. 15, 715, 1974. 

30. 
Liining M., S. Wiljsalo: Lymphogra­sche Untersuchungen ohne Farbstoffmarki­erung bei Patentblau-Allergien. Radiol. Diagn. Berl. 15, 21, 1974. 

31. 
Liining M., P. Gstein: Lymphographie bei malignen Hodentumoren. Radio!. Diagn. Berl. 15, 729, 1974. 


32. 
Raab K., M. Liining, B. Melzer: Beitrag zur Deutung lymphographischer Metastasenkrite­terien -Kontrastdichte, Defektbegrenzung und Defektlokalisation. Radiol. Diagn. Berl. 15, 321, 1974. 

33. 
Taenzer V. et al.: Lymphographische Befunde beim Prostatakarzinom. Fortschr. Geb. Roentgenstr. Nuklearmed. 121, 230, 1974. 


Naslov avtorja: Doc. dr. se. dr. med. G. 
Klanjšcek, Onkološki Institut, Vrazov trg 4, 61000 Ljubljana 
7 

INSTITUTE OF PULMONARY DISEASES AND TUBERCULOSIS GOLNIK 


PNEUMOMEDIASTINUM IN DIAGNOSTICS OF EXPANSIVE MEDIASTINAL LESIONS 
Zalar J. 
Povzetek: Avtor opisuje problematiko diagnostike mediastinalnih lezij. Povdarja pomen pnevmomediastinuma ter ocenjuje možnosti te pre­iskovalne tehnike pri ekspanzivnih neinfiltrativnih lezijah mediastinu­ma. Opisana metoda je zelo izpovedna, izvedba preiskave je tenhicno 
lahka, resnih komplikacij ni. Kot 
avtor uporabil 02. 
UDK 616.27-073.75 
Deskriptorji: rentgen diagnostika, kisik 

Radio!. lugosl., 3; 231-234, 1975 

Introduction. -Before a defo::rite d!ia­gnosis and correot tJ1eatme.nt ,of ,a m,edia­stinal lesion a radi-ol!og1st rshould !Provide the dinician with as much da:1f.ormatio1n as possi:ble. The limit od: what is poss,iJbile 
,and what is not var.i!es a good deail, accor­d1ng to one's undens1tal]diing of value of ,diagnos,tic ,prooedures. 
Diagnos,tiJc :pI'Ooedures in mediias,tina:l Iesions can he _stopped at difforent :IeveLs. ,
One ,r.aidi-o1ogi:st may ,s,ay that ,there riis a:11 exipal]dimg .les:ion dn the medi.a:stinum; he meaS'UJJ1es ,the 0UJter edges and gi.v•es the gJ1as,s 1locamon of the 1lesion. Th.s .iJs rthe finding rnorst f.requently met, m 1sjpiite of the fact 1that d:t ,say;s [JJOth1ng ,aibo'lllt the 
,u-eal size ,af the J:esJi.an aind its cornnectio,nssw.iith ·the sumroUJndimg ,tiJs,sues. Too o.f.t-enshuge ,seri,es of tomogram,s, ,made :in rtwosstandand v,iews, somet1mes m even ha'lfs.centi.meter ,ddstance, are maide. In mostsca,ses jrU1s,t ,the ,same rnnfiomma,t.on could bes
sredstvo za pnevmomediastinum ie 
mediastinum, pnevmomediastinum, 
J 

obtained by one good [Pilai1n ohest x.,ray. The .rnajor.iJty of 1paitieOJJts with mediastmal 
1ex,pansi'Ve 1lesions are y,oung peOjpl-e and ,suah rinoomiplete results oertainly do not vairramit: ·the ,e.oessi-ve radia:ti-0111 
,damage. 

Arnother Tadio,1,ogist might try to say some,thiirrg more aibout ,the esqphagus, ,tr.aohea aind ,great rvesse1s, in rrnos,t ca­,ses oIJlly .so as to eLirnilnate •them as ,the 
r,,

1pos•siibJe or,igi,n ,of 1the 1es:ion. The fimst ltwo ,suructures ,UJsuaLly ,do [lOt :reipresent g,I'ea,t ,tJmll!bles i.n 1•,,
the •in'Veshgai,ton. Angiogqphysoannot be ,done in every dejpair•tment. Be­sides it seems •to be a 'Very expensive me­thod to use ,s111nply for 1PU111po1ses of eLi.mi­natJiion. I,t sihould ,be pel'iio1J:1med as rt:he fi­1nail in'Ves,,e rt:he­
tigation rO!Illy iin caises wher1re 1iis good ,reais,o[l to su:speot 1Vascular ,01r.i­giln 01f •the ,e •r,
les.inn. TheseHminating f.in­idimgs are of course usefiul, rbut ·s,ti11 noth­±ng more ,iis learoed aibout rthe lesio,n .it­
1,self. 

1 -31 yrs, man. Swelling in the right mid­dle mediastinum, impossible to differentiate from vascular structures. Pneumomediasti­num: 7 cm broad lesion, separated from the vessels, soft and well outlined. Note the stem, coming from the upper mediastinum (ar­rows). Dermoid cyst. 
Nor is kimo.grajphy a great hel-p, fior every les:ioon which is :in oontact with the grat vessds or ,the hear,t i,s bound to move with them, whi!le on the ,other hand not 
,
every aneUJrys,m is rpUJLsaiting. 
The baisic p111oblem ,in diagnostic proce­dure.s in ,the mediaistimum dis dts homoge­1neoUJs ,rnd:iograiphk density, :6or ajpar,
t friom the 1trachea and sometiimes the •calcified aiortic wa:11, aLl ,the struotures are of waiter ,dens-iity. An ,eX1panding mass can not be dist.ingui,,media­
shed finom the preexistent stinal struotures, unless contrast mat,erial is UJsed. P,o.s:itive .fluid ocmtrnst media cain­not be UJsed because their free sp.read i,s 
11prevented by the loose oonneotive tissue, ·but ,the gas :insufrfilated ,into the ,mediasti­num can move 1:!he ,struotures apart, caus-
,
ing an interface. Of com,se ,this visualisati­on of ,the mediaistrunail ,structures cannot deliver a -de:finite diagnosis, but in ,most cases iit w:ill be possi!ble to estimate their exact p.osition, shaqJe, ,size, and relations. 
The inisufflaition of the mediastinum is. technically not a ,problem ,and does not requi,re great experience. In most cases. the inter1pretation of the radiog.raphs ta­kes 1111ore tirne than the msufflation it­self. 
Material and rnethods. -We use three methods of arpproach ·iin the antePior me­diastinum: the pairaxYiphoid, 1:he paraster­
aa 
. 






\.l.. -;./ 

,,,. 
.dpo 


2 -50 yrs, man, with expanding growth in. the right upper mediastinum, showing pulsa­tions. Pneumomediastinum: homogeneous, soft and smoothly outlined density, lying in the angle between the ascending aorta (aa) and brachiocephalic artery (ba). Bronchogenic cyst. 

Pneumomediastinum in diagnostics of expansive mediastinal lesions 

3 -42 yrs, man. Pneumomediastinum, plain radiograph in LAO view: 7.5 cm broad tumor, with smooth surface and of hard con­sistency. Thymoma. 
nal or the suip.raisterna1 rpuncture. How­ever, ,resu1ts do [lot depend on ,the way -of ,aipproach. Afner Jiocail anesthesia a cur­ved neecUe is imtroduced :irnto the a:-etro­
,,sterinal space and 1ed along ,the inner sur­face of ,the ,siternum. The depth of the puncture should be ,a,ppriopriate, usually between 4 and 7 am, fior i,n or,der 1to reach the mediastimal ,.pace the ,miiddle cervri.caI fascia ,or the diaiphragim 1shouLd be pier­ced. When ai:R_Proachi:ng the heamt, .i,t,s pu:1­sations oould olearly be felt on the needle. (Once, however, 1the b1ood 1in the sy:ringe, ooming from the right aitrium, ,shodked our resident more than the patient him­self!). Lf ,the punoture is too deep or if the needle lea:ves the midline, pneumopericar­dimn ar pneumothorax may result. 
During the insertion the cu:rved needle :iis connected t,o the sy,ringe, fiNed with anes,thetic fh.Jid. The insufifLation itself iis made wi:th ithe 50 cm syriinge, connected with ,the three-way st,qpoodk to the needle and to the oxy,gen cy,!i1JJJder. The p,ressure Ls oontroUed by haind. Thiis hand oontrol woriks well and we do not use a peumotho­rax -apparatus. The aimo'Lllilt of oxygen insuffJaited deipends more on the ooope­ra hon of the pattient than on his ,size. It is therefore very in1jpmtam,t that the patient is informed about wha,t is going to happen and why, and what hils 1se.nsahonis are go­iing to be, s:ince the f.eeiLing of pJ1essu:re around the heant ,is an unpleasant and frightening ·sensation. We think that in­sufifila:hon shou1d be tenminated when ,the patient indicates uinpleasant sensations. To total amoU[lt of gais has varied consii­dernbily, usuaHy between 150 and 700 ml of oxygen. 

4 -64 yrs, woman. Polilobular density ad­jacent to the aortic arch, not present on for­mer radiographs. Enlarged lymph nodes? Pneumomediastinum (large arrows) and pne­umopericardium (small arrows): the mass di­sintegrated into trabecular structures on both sides of the aortic arch, resuming its original shape when oxygen was absorbed. Probably fat pads in atypical position. Unchanged two years after the investigation. 

S -70 yrs, woman. Tumorous growth on the left side of mediastinum, anterior to left side of mediastinum, anterior to left hilum. Pneumomediastinum: 8 cm broad, oval-sha­ped lesion, freely hanging on a stem from the upper mediastinum. Branchiogenic cyst. 
Results. -In 50 !]Jatients wi,th rpneUtIDo­mediaiS1tinum we eIJJOOU'IJJte!'ed no comlJ)li­cati,o,ns, -exce:pt fior <0ne case of cardi-ocir­culaitory oollaipse, where recoveiry was ;pramjpt writhout sipecial treatment. In -one caise !Pneumothorax was maide, but 
-exsuf­ulated and we oontiinued w:iith 1Pneumo­mediais1tinurrn. 
Lmmediately afiter the invest-igatiJO.n, ipa­
•tients ca:n wa1Lk. The 1senisaitio1I1s of :pres:su­re iin ,the chest are of short dUJrat!i,cm, foorrn some 1minutes to some hours. In pat•ien,ts im ereot posit.on centaiin •arnount ,of gas ,mo­ves lJ\PWa!Dd ,to the [leck. In ni:ost cases the oxygen i-s albsoribed wiithin two days and the ,inves1Jiga1:!ion -certaJiinly doe:s not requ­1ire admi!t,tance ,to hoQpi,ta:l. 
lin rhe great majority ,of our patieruts the method •infomnation. 
piriovided lllse:fil.lll. When lll0t, the •iindiicaition w,ais w:rong, n-ot 1the teohnique. I,t wais very usefo,l in alJ case,s od' eX1pandiing, noninvadnig lesions,. wheJ"e a1so anoma1ies of 1the great ves.sel.s and diaphragimaitic herJl!ias are hsted. 
It was les,s 1succesS1fU1l in i[lfil1Jrntri:ve le­
sions ibwt ,tJhere iit was at Jeast S1uggested 
that ·the 1lesi0lll was of ,an im..filwaitive na­
ture. Brobably ·greater experience and mo­
re aw11qpni.aite rndiiog,raphic technique 
cou1d as1slllre bet.ter resuits lin these ca­
ses. 

Conclusion. -The diagnos1tic [Jneumo­mediastiinum has been 1Underestimaited aind negiected on nnnvahd oo;ntraindioatiioIJJs. Of 
-,course, ,·i!t ,shoUJld not be eXJpected to deli­ver a defi,ni1te diagI110S1is, but .n many ca­ses it may avoid 1the necessity f,tho­
or racothomy as f.or ,example -in fat ipads of cardio:ph1°enic angles or ,in ,small h.rmias. 
:
Radiologi-sts ,sihiouLd always bear iin m,mdethat his pr-ocedures oarry a certain ,ri1sk. The pneumomedi,diimini,shes 
astinum the amount of radiation ,to a 1rea,s1onaible level and we have ,fiound 1it to be a simple, safe 
,
and highly informatJiive method. 
Suemmary 
Some di:agnostic 1p,rablems ,in anediasti­nail lesiOIIls aJJ"e :presented. Tihe va:lue ,of p11eU1momedias1tinum is .stres.sed and the all.l'thor assesses ,­
,vhe possiibiLities of inveS1ti­
gation in expansive, noninfiltrative me­
diastmal ksi:ons.U has been found a highly 
jJn'f.ormative 1method easy to 1perfiorm and 
without serious complicati:ons. A ,si,mple 
technkque af i.nsill.ff1ation of the rnedias-
1:inum ,is rpreseIJJted. 
Reeference s 
Bogsch A., A. Leszler: Diagnostic Pneumo­
mediastinum. Akademiai Kiad6, Budapest, 
1966. 
šimecek C.: Zur Methodik des diagnosti­
schen Pneumomediastinums. Prax. Pneumol. 
23, 395, 1969. 
šimecek C.: Der Wert des diagnostischen 
Pneumomediastinums in der intrathorakalen 
Lymphknotenschwellungen. Prax. Pneumol. 
25, 698, 1974. 
Adress of the author: dr. Jure Zalar, In­stitute of Pulmonary Diseases and Tubercu­losis Golnik, 64204 Golnik, Yugoslavia. 


san1x 
BRZE I TOCNE DIJAGNOZE ... ... POMOCU FOTOKEMIKA RENDGEN FILM OVA 
Z A G llll E B 
RECENZIJE: 
STUART: MANUALE DI RADIOLOGIA MEDICA, Radiodiagnostica e introduzi­one alla radiobiologia e alla radioterapia. 
Piccin Editore Padova, 1975 
774 str., 800 slika, cijena 50.000 Lit: 
IakJO je danas veoma TI.ezahvalno U!p.sti­
t:i .se u iZJrndbru udžbenika cijele .ra.d1olo­gije, TI.iz talijanskiih autora je sa viš. ili manje uspjeha izdaLo ·k,ompletne udzbe­l]like i,z :kompletne rndi,oLogcije (Vallebon­na Nuvoli, Milani, Grilli, itd). 
Autor v11lo rzapaižene 1knjrige (Instituzione di 1radiobiologia generale) Carlo ,Stuart, ipreds,
tojni,k katedre za l!"addiobiolog:iju Sve­ufališ,ta u Sieni je nedavno izdao knjigu u foojoj je obuhvacena oitava iradi,odijaglilOS­
,t.ka te uvod u radi,otbio1ogiju i .radiotera­piju. 
&njiga je podijeljena 1IJJa 23 ,poglavlja. 
Prva dva uvodna pogfaJVlja obuhvacaju 
,,temelje rndioi
lošike firzJike i 1za:š·tite ,a daljna dva p.oglav1ja geoanetrij1s.ke temelje foirma­cije raidiološ1ke ,slike ,te tehmke ii metodike radi,o1oš,1k:ioje je uk:iljucena 
kih :pretraiga u i scin:tig.rafij,a .. &1i:niaki dio iradiofo.ke di­
,,
jagnoSttike je !Podijeljen lkilaisi6no na 19 podmcja i to: .slmlet, 1zg:lobovi, lubanja, mozaik ,j ledna 1nožd!ina, re5ipiratoll",
ni si­stem sa ,pleurom ,i 1ošiit1ma, medijastiinum, srce ,i velike žiile, aorta, [Periferne arterije i vene te 11ii1mfinu 1si,sitem, p11"obaw1i tira:M, je,tra, žucni mjehur i v,odoVIi, panikreas,nadbll!brežne 1 '. 
slezena, ž1ijezde, tbubreg ureteri mokiracni rrnj1ehU1r, uretrn, pros-­tata te' ves,semi1nales :i deferenti, ute­
.k;UJli ,;rus, ovariji i gravi,ditet te meke cesti i dojika. 
S'Vak,o podillucje je sisten1atslci obrade­no ,pa .su obuhvaceni ,s.J1ijedeci elementi: anatoms,lm-fiziološ''k:iomeil!tar, 
k. metoda ,radi,o1ošk:ih pret:raga i :ratologija sa osobi­ti,m osv.ritom na radiiološk!i lhllteres. 
lk:iOJnogrnfija koja hroj,i ipreko 800 sli:ka je 'V·tetna i ,sais,toj,i ,se ipretežnod 
rilo lwaLi° t:ih ,s,ke ,su rrB[Produc1rane 
vlastiilucajeva. SJi,,:auapozitivu što j,e po našem imišljenju (Pri­
,ldadnije od megativa llwjeg zastll(pa anglo­
,mnerricka skiola. Pr.ka12:ane ,su i 111aj,suvre­menije metode kao: ,ductografia pancrea­
1 
tica, parenchilmografia, aibdominaLna to­[nokontrast,grafia ivrlo ,realno 
i druge, a .su ocijenjene irndiol,o.ke dijagnosti.cke mogu6nios,u ,,
ti prikazu ipojedinih orgaina i ocjeni raznih patoLo.ih ;s,tanja. 
. 
Pos,lednje 1poglavlje: uvod u irad10tera­piju, goivori o onkO'loši.oj -.vo1.tivn?j
1 
,a
kliasiifiikaciji tu1mora, vrist:1 ,riadtp,ciJa lmJe se rpriiimenjuju u terapij,i malignih tumora kao i o horimonstlmj ter.aipiji i kemotera­piji. 
falm ,se u 'lllvodu autor ogradjuje da j,e ,knjtiga ,namijenjena :studellltiima medicine i ;p,ra1kti6n01m iLijecniku, <Cillli nam se, da knjiga u cij,elosti ,zadovolj,a'Va za1htjeve sipjecijaLizanata i!z rndi,o1o,
gije a i m1;1og.: 1S1kus,no,m inece 
:sipecijaiLiis,ti radioliogu b1t1 na odmet da j,
e cesto !konZJulbra. 
D. KatUJnarica
uBUNGEN IN RADIOLOGISCHER DIA­GNOSTIK 


BAND I:THORAX 
Von Lucy Frank Squire, William M. Cola­iace und Natalie Strutynsky 
G. Thieme Verilag Stuttgart, 1974. 84 strani, 172 slik. Cena 19,80 DM. 
V 'kmj,e­
igi je prikazaana aktualna proibla
_a
maiti;ka rerutgenske diagnos.tiike toraka,lrnh 
,o;riganov, kak'I'šno ,s,recujemo pri sivojem 

v,5,.deln.J. samo roo,tgenoilogi 
akdanjern ne .diagnos,tiik:i, :temvec rtudi 1klim,iiki. Ta 1Prn­bleuna,ti1,
ka je za,stavljena v oMikri [la.Jlog, ki naj jih brnilec rešuje, preden ,5i pogleda praviLne ,rposaime2m:iih 
rešiitJve problemov, ki 1so seveda •tu,di ,podane. To knjiigo bo z u51Pehom uporaib1j13!l ,samo 11Ji,s·ti, lki ima že doloceno znanj,e iz .rentgoosike -diagnostike 
1

,tJora'k,alinih ongaJ1J0V. A'Vltorjd. &o mnooja, dao,potrebujejo llllladi 2:dravnm_;i .sipeciaili.zainiti iiz rerntgena1og.je, ,pa ,tudi ,s,trO:kQIV\Iljalki odgovarjajocih Jd:iin:i,onih .snmk, iza 1115ipeš­
.;nej,še poglaibljianje v nmtgen-s,lw dia,gno:s­
•tiko 
.absefon Miini,Cini ma-terial, (Pa tudi 

•p11.mere, 
lki jih la:liko ,aina1ii:ziirajo in inter­pretirajo brez ,tuje (Pomoci. Zato so v ,knjti.­gi prikaZJani PA ,in ,si1Jranslki 1rentgenogramiotoraksa pri raZJlicniih ibalni:Icih .ilil p.onelwdododani potrehn,i .ana:mnesrti,cni, 1k1iniicini inolabornt-orijski ,podanici. Obdelava rproible­mav je ,razporej,ooa tako, da je olajšanootolmacenje (POJs,jpr.irrnerov, 


aimeznih ki ima­jo podobne Lnos1Ji. ,si 
Z111aciIzmenjujoce sledijo 1.ažj,e alli. težje idiagnos,ticne nai1oge, ,pr,1
i ,cemer naj b,mlca n31Pake :pri rešBVanj,u ·wipodibuj,ajo :k prnvilnemu ,
,Teševanju dru­gih nalog, u51Pešne reši1nve pa hra:b6jo priona,daljnem reševanju problemov. Arvtorj,ioiizhaj,ajo i,z ,51taJ;i,da bralec ne bi i,melo
šca, veselja pri reševanju na1og, ce bi ,poZJnalopravi1Lne reši,IJV,e, 1preden bi pos,aimezneop.r,imere .siis,teunaiticno obdelal. Zatio j,e rt:re­ha natainiko ,slediti navodii101I11 iin posamez­ne primere ,siis·tematicno obdelati od za­
,,cetika do 1lmnca.o
V zacetku nas aJV1torji ,sipomnijo na os­:novna tehniCina pravi:La 1pri nastanku rent­
,gen,ogramov, ki j.h j,e treba ;poznati, ce hocemo pravimo ii,nteriprebrnti o:-entgeno­graime torakalnih organov. .otem na,s opo­1zarj,aj,o na možnosit ipomot, iki m:as,tanejo 
1

ce ;posneuki niso maipravljeni teh1Iicino brezh:i:bn,o (zasulmn bolnik, posnetek v eksipiriju in podobno). Pose,ben :p,ovdarek dajejo avtorji ipoznavainju mekateril1 kli­nicnih in 1,a,bomtorli.j,sikih ,podatlmv za pra­viilno .i,nterpretJaioijo to­
,irentgenogramorv .mksa. Opozarjajo ,na pomen posinetka, ki ga rrmredi,mo pni na boku ležecem bo1nikuo
1237 

pri diagnostiki ifluido,toraksov, in pa na pomen posliletJm v ,e.ksipi:l'iju za diagno.s­1tiiko llllanj,ših pnevmotora1ksov. 
Menim, da ima ,prcilkaJZJani nacin neipo­s,rednega J1eševanja diagn:os66nih 
,pJ:10ble­m01V veiliko ticno vrednost za 
p11a,k,rv,se :ndmvn.ke, :kti. se Uikvairjajo z diagnostiko 
,trnra;kaln.ih orga,n,ov. Knjd.ga je tudi doka:z, da je mogoce IS 1sorazmerno 
,enos,tavno iprcis'.koJVa!1no metodo, t. j. PA in ,stranisko ,sli,ko tornlkalnilh o.rganov, ob ,doipolniini 
ldi.as'ko;pijii, pravrn1no rešiti mnoge diagnos­ticne (Piroibileme v ·toraJksu, me da bi upo­.
ra:bili doda,tne [Preiskovalne metode, ki sooza bolnika neprijetne (razliicne :instrumen­,tailne pircisilmve, a.i ,pa rentgenske ipreils.okave, kri. bolnika far1kovno mnogo bolJ obrnmoojujejo). Tia:ko ,ostanejo vse ,te do­datne preiskave ,saimo za res i2ibrame slu­oa je. 
S.oHernjao

EFFICIENCY ANO LIMITS OF RADIO­LOGIC EXAMINATION OF THE PAN­CREAS 
Edited by Hermann Anacker. Georg Thi­

eme Pubi., Stuttgart, 1975. Strani 276, 353 slik, 47 tabel. Cena DM 68. 
V tej knj.igi .so 11:Jiisikani J:"eferatri z radio­loškega 1S1iiilljp·ozd.ja o pan'kreasu (Sympo­sium R,a,dio1ogicum Panareati,s, Miinchen, 1973). Po pr.icaikovanju je kvali:te,ta posa­meZJnih ,prisipevikov 43 avtorjev v zbirki take virnte izelo raz.li,cna, vendar bo zainte­resirani v njej našel zanimi.e podatke. 
Knjiga daje preg1ed na,d -trenutnim .stanjem ,radiotoških ,c!JiagnotSticnih metod obolenj (P31IJlkreaisa in prinaša osebne .iz­
•ku,šnj e !IJOSameznih aV1torjev. Med novej,ši­mi metod31Il1i ,se Zilasrti uveljavljata renro­grndna pan!kreatogrnifija ilil holaingiografi­ja. Tudi hi!pot-cmicna du,
doooografija (,vari­anta z imtu:bacijo in brez :nje) ima ipomem­brro rrnesto. Perkutano 51P1lenopoirto19rafijo je v glavnem zamooja,1a ,selektirvna visce­ralna angiografija. V angiografski dia­
gnos,t.kii ,se rkažejo tendence :k :SU1perneLek­1tivJ1i angiogr,aifij,i in fanrna:lmangiiogirafajci.. 
Lankio recemo, ida je !knjiga namenjena ipl1edv.sem ekisam11tom na tem pod110cju ,in ni pl1ime11na 1za osrnov:no ucenje. Najboljšo orientacijo naid gmdiivom dajejo koncni 
,pov.zetlki rt,reh avtorjev: C. Hermandeza (Pari:z), J. Rosoha ,(Portland) in H. Anac­ikerja ,0Mi..imchen). 
R:aizipoloiJlj1ive •mdio1oške diag:nosticne metode ,pau::rklreasa se lbrhžajo ,tehDJicni 1po­polnors:lli. Pov.darek je na \P,raivi:lni kombi­naciji 'U\POraibe potrebnih metod v v,s,aikiem 1posameznem 1primer.u. Radio1og moTa imeti možnosrt vphlrva,ti na to .i,zJbiro. Po 
;
doLgi se:riij,i preiskav j.e tZJa ugotovi,tev pra­V•
iilne ,diiagn10ze vca:sih .J:,e še 1potr,ebna la.pa­raitomi j,a; ,r,a,dJiolog 1Pa mora ibiiti 15[posoben p,•
resodiJti, kidaj je :zanjo inaipocil C3is. 
I.aObreza

KOLONDIVERTIKULITIS 
Aktuelle Probleme der Diagnostik und Therapie. Symposion Aachen 1973. 
Georg Thieme Verlag, Stutgart. 

69 slik, 44 tabel. 
,Kjnj1iiga ,dbra:vna'Va cliivertikiulitis 1kiolona ,s srtailiršca ,iinterniis,ta, ,rentgenologa, ,patolo­
,·ga, paitofwio1oga ii,n llcilrmga. 
Si,mpo:ziij ,v Aaohen°u je obravnaval iz­1ldjucno dirveutiku:lozo rin d:iventikuLiiti:s ,ko­lona. K.jot pravi a'Vtor, je :to naj,cešoe obo­lenje iko1ona, rkli wrna ·zLasti [Pri starej1š,ih ihdlniiki:h [13'hlko usodne ,pos1edice. V Nem­cij1i inamrec hiiJtro naraš,ca ·šterviilo teh bol­nillmv, kair je [POSta1o ,s,p1ošen :zdrav,stveni 
i
1pmb1em. Avtor ,ugotavlja iv :zadnj,ih letih velik t11aprede!k v [Paitomonf,o1ogi j1i ,in ;paito­fiJzio1ogij1i !Prebavnega 1t,rakta, posebno d:i vert.kuhl t1sa. 
OHenj01nn ,na 
podaja pogilede ,dirvertiku­Jo:zio lin dirv,ertii:kuht!is rz vidika i:nterni,s,ta:adiventiikihl so naj,c,ešce maikiroskopsko vid­,ne ,sipremeuntbe ,prelbaV1nega trakta. Komaj jiih najdemo ,do 4. lletia, a [PO 4. letu hitro ,narašcajo. Dokažemo ji,h še danes najbo-Ije rentgenološ\ko. P,za nastanek di­
ogoj,i 'Verti:klov in komp]ilk,aoij 1s0: kO[PWStaza, kqprioliti v diivertrkilih, milk,110 in maikro­sikiqpsika peufomdja, 1kair prirvede do di­
1
vertJilkuli,,,,
tisa. Av,tor razlaga nastanek kom­:Phlkacij in ;pravi, da llahkio ,posrtav.iimo rent­gen:ološkio ,diagnozo dive:riti:kulitisa 1le, ,ce 
,1
poleg tZI1acii1ne :slitkie ,kolona (zadebeljene glllbe, naizdbcane 1mnture) dokažemo še ,s,1iikio ,ktamp1iikacij .Jii,s,tule, ,abscesi, ,perfo­racije). 
Heuch il",štadij,e 
a:z,likuj,e diivertilkilllitisa z rentgenskega .s,talliiišca. Pmavj, da iPri di­veritiku!1ozi tdiobimo 'V 30 do 50 % sekun­damne vnetne spriemembe, •ki jih ,imenuje­mo iveutiikwi.tiis. Sigumna diferenaia!Lna 
di,diagnorza di'Ve:ritikuloza -diivertiku.iitis da­nes nmtgensko še ni 1moiJna. Opi,sillje 1kom­pLi'kaoij,e: periidivertilkUJliitJiis, di ventiikiuli tiis, tllJllor, pe11tonaoij,a !iin 1Peri1t,oniti,s v 25 %, fistulaoija w 20 '%, ikirvaV1itev v 20-40 %, stenozo IZ ileusorm in ,maLi,gJl!o alter,acijo. 
V.aBecker ,
in H. P. B:mnner ohmvnava,taaa:wdbleun s ,stalliišca ipatološike anatomije. 
,,Povdairj,
ata geografSkii V1p1iv. V Afri,ki naim­rec ne najdemo .diiverti:ku'1oze pri doma­.cih, dooiim 1pri 1tam žiivecih belcih do!bi,mo it.o ,obolenjie r.aizŠlirje.no ooalkto kot v Evr,qp,i !in Ameriki.a
Ejpiidemio1ošlkto j,e ,obdelal prdhlemaPankis. Navaja B:uinkettove ii21sledke, da jeadirvertiikU1lo21a pri orientailiskiih in afr,iš.lcihanarodih ne.znana bolezen ,:ria'V-no z,airadi 111a­cina prehrane (bogata na celu1ozii), cesarav ev11opS1ki (Prehraini .n:i. I,sti avtor ,navajaa-tri glavne ,indikacije rza ,terapevtsikio ob­,delaiv,o: l. stalna ,bolecina, 2. v.se kornipl!i­,kacij,e, 3. možnost naipacne diagnoze.a
K!iiru11Šlkto ,zdirvailj,enj,e idivertiku1itisa ·ko­,
1ona o:hra'VITTavajo F. 'Deucher, H. Bles1si,ng,a
M.aFartaib. Na kii11urŠlki 1kilinik:i Aanan jea
,hilo v letih 1959-1972 ,trehrani,h 200 !Pa­cientov ,,
s ,sillllPtOlffiatiilkio di1vertikUJloe:e ,a•l1i ,dive11t.kuli<tri1sa ikto1ona. Od teh je bi,Io ope­riirani,h 153, letaliteta je ibila 11,8 'O/o. Nuj­na ki,rurška !iJil!tervenoija je potrebna p11i ,prosti !perforaciji in 1p;r,i iileusu. Seveda ,SO 
i
tudi v.se osta!le ,koIDjpLikacije irndikaoija zaa
•kiiirur,š:ko teraipijo.a

Knjiga nas opoz;arja na problem, ki ga ,srecujemo zelo pogosto in n.a1Il1 ,dokaz;uje, 'kailm !konis·tna je izmenjava rn:nenj za ,okroglo 11nizo. V,sallmgar, ;ki se ukvarja z .diagnos1liko :µrebavnega trakta, bo ponov­lilO opooori1la na ,to obC>lenje, ki je ,zaradi 
,svojih :kiOJlllplrilkaoij za ibdlnika lahko usod­no. 
J.eKurbus-V enke

DAS RoNTGENFERNSEHEN 
A. Gebauer, I. Lissner, O. Schott. Georg Thieme Verlag, Stuttgart, 1974. 159 slik, 5 tabel, cena 78 DM. 
U[poraba ,televwzije v rentgenologiji je 1ema, o kater,·,casu 
i se v zaclinjem ve]Jiko govori. Sedanja razmi-šiljanja ne obsegajo .,
}e ,aiparatur iln novih tehnik, predvsem je beseda o 1.preanenjenem ITTaairru dela v rentgenologiij!i, o ,kliniCIIlo-diagnosticni v:rednos,ti, ki jo nUJdi 1re!Iltgenska telev,izija. 
e

Ob ,t:m je nujino (P01lrebno doloceno zmainj.e os,nov rentgenske ,televizije, ozi­·r,ama o venigi: elekitronS1kio o jacevalo ­telev,i1To je biila tudi utemeljitev 
zija. 

avtorjev, da so se 11otili irisainj,a tega ,dela. 
V ,kmjigi ,so 1pogla1Vj,a -didakiti,

cno raziro­.
r.ejena, zlas,ti v ,tehnicno-firzikalnern delu. Kilinicna 1poglavja temelj,e lila dolgoletnem sodelovanju in izkušnj•aih irentgenalogov .iin ikllilnikov. A,vtorjem je 1u.pelo preg1edno pr,ilkazati 1met:od.cen ,raizv,oj idosedainjih di­agnostiarrih dosežJkov. 
Nacin dela rndio1ogov se je •v :21aidnjih le­tih "bli:slkiovit:o .razv,i;l predv,sem na osnovi televj;:zJije. Zavoljo tega 1Pisoi pr.imer111,o ,raz­lagajo !lla1oge .in 1probleme ,rentgenske :te­levi2!ije. Tehnicma IPOglaivja so ci1ta1cu ­,ZJdravnilku ,,razumljiva. 
težje V :kiLinicnem delu knjige: 4. 1in 5. {POglavj,e, ik,i ,sta za ,radlio1oga,dia:gnostilka ,predvsem ,pomemb­ni, Je razlaga razum!lj1iivo pisana. 
V ipoglavju »'lllporaiba ,televiz;ije v rnnt­

genski diagnostik!i« so ;pr.iJkazan:i formati 
'elekitrons,kih ojaceval, -elektmnsilw optic­na ipovecaiva, z:roaJni ,sistem, ,klinicna za­
4* 
pažanja ,za najibolj.š-o izJbiro velikosti elek­
,tronslkega ojacevala, s:tereo,sJmpija, 
,apa­rati za ;presve1Jljavo, k,ilnemaitografija, TV­monito[' kiITT:eanat:ogirafi j a Ckilnesllwp), video­ikinogrnfiija, videode:m,i,tiometrija, harmo­;nizacij,a, TV sU1btrakcija, ,ob['emenitev in ,zašcita ipr,•Olb UIPO.raibi 
ed ,sevaJI1je:m rent­genske TV in :rodoibno. 
V 1khni,cnem delu so še na drob[lo oiri­sane v,se diiagnosti,
cne možnosti in tehnic­ne posebnosti llljpOII'abe ·v ,in­
TV sistema ,terni medioiini, kiriur,gij,i, uro1ogiji, nev.ro­kir.UJI'giji, ipediatriji, otorino1arilngologijJ, okuilistiiki, ginelmlo,giji ,iln rpomdn!iš,tvu. 
Knjiga daje .izc:ripne ilnfornnaoije o u:po­

,ralbti. TV ,s.iJstema v rndio1og,iji, zahteva 
,pa preceJ'SnJO mero tehnicno -f,i,zi:lmlITTega ipredznanja. Vendar rt:o IIlli nj,ena ,sfaba ,stran, saj je namenjena ,stroikovnja:ku, 'ki obv1ada vsaj osnove s,odobne raidio}ogije. 
,Ce1otI110 ,de1o bogati zei1o poveden 1in raz­sežen siliikovm,i materiail. 
L.eTaibo.re


PLANNING OF RADIOLOGICAL DE­PARTMENTS. Internatfonal Symposium, Dipoli, Otaniemi (Finland), August 1972. 
Edited by Martti Kormano .ind F. E. Sti­eve. Georg Thieme Pubi., Stuttgart, 1974. 221 slika, 91 tabela. 
Radiolozi, ']mji ,su ,iikad ,doš.1i u :priliku, da suradjuju lwd ipl,ainirnnja i ikonstmk­,cije Il'Ovih rndilološkiih ustainova, ,znajru, !No­lrko :zmanj,a, vremena j_ si1Jrpljenja je po­·tirebno .za takav ,
raid.e
Znaicaj rndiologije u klliniakoj mediciITTie

,je u ,stalnom irorastu, brnj ,rachlološikiih [Pre­·traga se udrvo.trucuje ,svakih 5-10 godi­na, ,poja:vljuju ,se uvijek nove vnste ;radio­
,Jošikilh dijagnos,tii1ckih teiraipeut9kih me­
'1i toda. Sa •tiilme ide u ,kor,aJk ,inten:zJilVan raz­1voj novih arparatura i instalacija ipa i ,po­.rast 1investicionih ,tJ:rio.ova, ,što cini :riaci­;onalno planiranje .novih ,radio1ošk!ih inS1ti­tucija ,i;zuzetno teš'Nim zadatkom.e
Incijativ,a, 1kioja je IP:OtekiLa od francu­slkih kolega u 1968. godinii, da se m.a in­tercionaLnom a:1ivou iizml'ij,ene mišljenja i iskustva na tom 1POdJ1ucju, tZJbog toga je rnaišrla na opcu pažnju i odobrnvanje, pa je u augustu 1972. go.dine u Dipoli, Otan.i­emi (Finslka), održain multidisciplinarni siimpozium o planiiramjru raidiotloških odje­la, na kome je 1preko 100 autotra iz 32 zemlj,e i,znijelo svoja a.s,kus,tva. Zas1luga je editora M. Kcornnano ti F. E. Stiev,ej,a, kao i •izdavacke .kuce Thieme, da ti dmgocjeni materijaaLi IPO:s:tajru dostupni široj radio­loš'koj pulblici. Dqp1J1inosi pojed.nih autma ,i gJ1upa u knj1izi su .sv.rntani u odgoivaira­juca pogLav,lja: ek;.panzija dijagnosticke radiologije, ,principi planiranja radiocLija­gnos·ticnih ustanova, ,problemi ,foonmnika­cija i iinfiornnirnnja, ,strukturnlna i fuDJkci­onaina rješenja u ,radiodijagTI10:s1Ji6hm in­,s,titUJtiima, p.mblemi pLaruranja osablja i orga:nizaaije rada ,'
kao i ekonomski aspekti rp!l,animnja. 
i,i;zl,da se da­
U ,z31klj1uono1111 poglaJv-ljru ,su 1reZJimirani 
oženi matenijali bez •intenaije, ju m.eke detaljne tP,reporUJke. Postoj,e na­
,

,iime velike ,raZJLilke u m.acinu rješavanja :tih problema kao i u finanaij,skim mogucno-1sti,ma u rpojediiniim srediinama; materijali :s•iimpOZJijuma, publicirani u knj,i,zi, mogu poslužiiti ,kao zbir startnih pozicija za dalju obtradu, uz,i,majuci u obZJir lokalne uslove. 
Knj1igu ,prepo.:mcrujem radiolozima ,i dru­giim strucnjacima, prij,e ,s,vega onima, koji i,nraju manje 'iskustVia u plan.ranju radiio­dijagnos,1lickih UJstanova. 
I.iObrezi

W. GROTE: NEUROCHIRURGIE 

Georg Thieme Verlag, Stuttgart, 1975. 

568 strani, 272 s1ik, 16 tabel. Cena 29,80 DM. 
ce,prnv naj.demo v zadnjih letih v nevro­ihrmgij-i cedailje vecje število knjig in •pu­bl.kacij, ld mej1i vcasih že na poplavo, kjer ,se •abmvnavajo pogosto obrobna pa tudi :prav 111epomembna 'V'prašanja, je od izdaje Muil,la11ove knjige pred vec 1kiot desetimii
1
leta. manjlkalo zgošcenih in enostavnih pri­kazov, ki bi ji la'hJm uporabljal zdravnik, :ki ne dela ;v 1s,t<roki i,n ipa ·seveda š:tudent. To vrzel je ii,zipo1nila :knj,ižica, kii jo je na­pisail rp:rof. Grorte, p,reds,tojni,k K1inike za nevrokii,rurg:ijo v E,s,sein-u. KIIlji.ga je izšola v p.pUJlarni clibiir,ki »Flexible Taschenbii­cher.« 
Sno:v je razdeljena v pet deLov, :ki oibrav­navajo bale.zni jm. pošlmdbe mo.gaorrv, hribternice illl lwbtnega mozga, perifernih živcev, malfor,macije ,novorojencka ,iln :po­glavje o ,qperativni tehniki. 
Knjiga je pisana jasno iin enos,tavno. V teoreticna ra:zmiš•ljanja se spušca samo v toli'ko, lmLrk,ar je .za ,raz,umevanje nujno potirehno. V 1kratikih opils,navedena 
ih so najpomemlbnej1ša dej:st:va. žal je avtor po­
,,nekod zaradi želje, da bi 1b-l oim bolj po­
ipoln, razdro:bi1,
l snov na prevec številna ip:o­glavja. Tako najde bralec 1resm.ic110 nekaj 
oivsaikem vprašanju, vendar se je obsegineikiater,ih poglavij skrcil na nekaj wst.i.KiljtUb 1temu rpa je obseg knjige, UQJO•Števa­j,,[rnr za­
oc da naj ibi bila že1Pni prirocnik jeten, saj obsega preko 1pets·to strani.i
Hustracije ,so številne 1in ikvalit,etne. Iz­vnstno so reproducirani ;rentgens1ki po­s1net:ki, kar dokazuje, da je možna reprn­dllikcija 1tudi na papirju, ,k;_ na. ,vrhunske :kva1ii.tete. 
Prirocni,k je namenjen študentom in 
,zdravnikom, ki želijo 'kimtJm in jasno in­fornnaoijo o dolocenem v1prašam.ju iali pa ,kratek 1P1rngled ,snov. Kor,ils1Jno jo 
cez celo bodo lahkio u,po,rabiili tudi nekateri speoi­ali.sti (rentgenologi, nev;:riologi, internisti). Poglavje o operativni 1tehni:ki pa je zani­mivo •tudi za tis-tega, tki se :U:kva:rja ,z nevro­.kirurgijo, ke:r govori o osebnih izkušnjah avtorja. 
Knjiigo zaiNljrucuje kiratek 1sez,narrn -litera­ture, v katerem bi ,pricak)ovali vec refe­renc o standardnih delih Liz tega fPOdrocja .in manj citiiranrh ,clankov. Morda pa je štev,ilo s.tandardnih del res tako majhno. 
B.iK'1uni
ROENTGENOLOGISCHE DIFFERENTI­ALDIAGNOSTIK, BAND I: THORAXOR­GANE, TEIL I: LUNGE UND PLEURA. 







W. Teschendorf, H. Anacker, P. Thurn. 
5. Auflage. G. Thieme Verlag, Stutgart. 809 strani, 769 slik, 1263 skic, 31 tabel 
K,nJiga taikšnega romnata -,samo prvi del prvega zvezka .iuna cez 800 1sitrani -verjtetno pretendira na ,
to, da bi posta:la standm1den u6be'11Jik. Verjetno je tudi, da pni;s,avt:1a11jeiv :k diagn0:shcnim proble­
toip ,mom ilzhaj,a iz rp01ložaj1a ,iJn 1mo.D1osti nem­
,škiih rentgeno1ogov v Oikvj,ru ostalih· me­dici:ns1kiih s,peoia'1I1Josti. Z oceno •tega zvezka predjpos,tavljamo, da je ,temu res tako. 
Kot 1pove nais1ov, 1:io ni uClbenilk rrentge­no1ogije, aimpa'k [laj bi bi<! vodilo :pri 0di­ferencia1no) diagnosticnih \Problemih. Iz­hodiš,,mu 
ce (Plli tdiagnositioniih (PDoblemih je u:-errtgenogmm. Ta se na podliagi geo­metni•cnih ;k,ri,te11ijev, kot ,so velii.k:ast, go­s-tJota ,in oib11ka »,senc«, anaili.i,ra in sikJUša uvrstiui v eno aU drugo 1s.kupi:no obolenj. T,se aV1tocjri. ,iprri.ori« odrecejo glav­
a:ko »a nim diaginostionim mo•
Žlnostim, ki j,ih ima­jio :k::ot ,51Pecialii,:s 
sti z;a \preitska:vo pacienta ipomocjo ,-rent,genslkiih .far.kov in p.re(Puste postaVlljainje ,inditkacij, V1I1stni red [Preiskav ter ,izbiro ,,
,tehnike svojim ,klinicnim '.kole­gom. 
r
V okviru ,teh {pmstovoljno ?) ,omejenih 
,,d:iagostionih ,možnositi so avtorji zbrali impozantno gradivo in ga ipredstav.ili na tehnicno dov,ršen nacri.n z mn,ogitmi lepimi sbkiaimi, diagrami rnn anatomskimi študi­jami v -malem. Zlasti siheme rpljucmih ,seg­mentov, br,anhialnilh stenoz in pljucnega ožitlja so med [lajbolj,širrni, ,kar jih je vi­deti. Kiot je od ta1kega dela pri,caikiovati, je 11:'U zbran prav ves odgovarjajoci ma,te­,r,ial, .n monda ,še vec. 
1
žail pa ·tlilsti, :ki s1:toj1i ipred dti.ferencial,n,o diagnosbcnirrn ;problemom :pogreša kon­kretna nav,odi'1a, ,smernice, v.rednotenja in odgovore na l\'lprašanja, •kaj ,stloniti, da se ,pride do diagnoze po najenostavnejši poti. Zlas·tii anaITTjka mnenj-e, 1kdaj so :mzme :spe­cialne preiskave n.potrebne, npr. ib11onho­grnfija pni vec1m primerov bronhiekttazij odnosno hronha, 1tomogra.ftija !P'l'i veC!ini priooes­
ov v plj,ucnem pairenhimu; s ,tem pa jz:pustijo a'Vrorji 1lmj1i,ge velike rno.nosti za ,skrajšanje, poenostavitev ,
1n ipoceinitev ,di­agnoshcne,ga [POS11l0jpk.a, :kar naj bi hiil tudi namen ta:kega dela. 
Da ,se je jpri ,taik,o ,obsežnem delu vrinilo [lekaj netocno.s,ti je rammlji'Vo in jih po krajšem /PTemiJsaek:u ·spomamo. Bolj ne­varne so za manj i.kušemega rentgenologa .s:laiutemeljene a1li pa ,sploh 
bo neuteme­Ijene trditve, ki ,
j,ih j,e težko ,i,n zamudno korntroli.rati. Ne'kaj prilmerov: »bronhogra­fija je O[Pbma'1,metoda 
na za oceno ibo1ezni ba:ionhUJsov in naj :bi ,se Ujporabljaila vedno, lko nas teir,mograif.ija ne 1pni•vede do ci,lja«. 
.Ta izjava je seveda rensiona •le z m[logi-mi modiif,ilkac.ijami, 1ce pomiislimo na dJiagno­sticno neUJPo.ra1bn01s,t bronhog,
rafije pa:-,i ,ta­ko vajnih obolenjri.h hronhusov Jmt so: 
,..ra:k, /k,roni-cni bronhitis, 1raizna .S[Pas1Ji,cnao
. 
s,tanJa. »Bronhogr,
afija je nujno [POtrebna pni .clJiforenciaLni diagnostiki kimnicne pnev,e ,-rak«. Potireibna je 1seveda 
manijhistološka diagnoza, vse ositale metode ,so le drugorazrednega pomena. ,
P:odoben pro­blem {»ibrilngt idie Entschei-dung«!) j,e j,z. vid, po Jrnterem ,so ibronhu:si v oko1ici in­fiLtrnta defonmi,rnni ;pri ipnevmonij!i, ;pri karcinomu pa ne. A!Li .se 1k,cfo u.pa otPUstiJti 
,operacijo na p:odJla,gi taJkega »odlocujoce­
ga« izvida? 
P.ri istem problemu (»bringt die Ent­
,tscheidll!Ilg«) ,·tomografoja, 1ki ,polmže tu­monsko jed110 v pnevmornicinem infiltrntu. Da j,e ,to »rurnomko jedro« 51Pet diagnosti­
,cen pi110iblem .zase, ni ,omenjeno. 
Dokonono oc11ocitev («die letzite Entsche­idung«) za diagnooo ,satJ:1.k::oidoze iprinese .veimst.:rt: ,
in histološka preiskava. Oboje Je notomcno nezaneslj.ivo. 
Piri ,qpiismnanju .manj,š,voJumna 
anega reŽIIlj,ev ai1i ,segmentov je avtorj-em glaivno vodilo '.iinter1abavna fisura, lki se ,seveda vca:sih Vliidi, 'VCas,ih pa ne. Omenjene niso ,pljucne žile, :kti_ ,so vedno viidne ±n so se­veda najzane,sij.i•vejše vodilo pri 1podobnih problemih. 
Da le v 50-60 '% ,okroglih senc postavi­mo pravilno !diagnozo na podlagi .rentgeno­g,rnma 1Gs!lr. 310) je seveda ekvivalentno me­,tainju dinarj,a v ,z,raik, me (Pa »Rueckgrat der kilinisohen Di,ffereDJtial•diagnostik«. P.ri ,obrnV!IlalVli jpi1jucne ,sekvestr.acije ne omenja venozn.ga odtoka, ki je navadno adloc.len ,2a diforenoia1no diagno1210 iimtra­eks.tra:lolbarne sek:vestracije ,in s ,tem qpe­rnb.ilnostii. Slika 1na :str. 360 ni noben »Rundherd«, ni.tli v 1P•01stero-anteriiormi ipro­jelwiji K°Jot {Pri •savkoidazi, je tUJdi priopljucniih ,pri:kaizana vredmos.t ,
f.briozah bi­qpStije .mocn.o 1pretiirana. Fiber.optic br(){n­hoskqpija, ena naj,važnejših novejših di­fer,lrno-diagnosti!onih metod 1Pa ,sploh 
emoia:
ni obravnava'Illa. ,&o je govoJ1a o odstotkih glede .zanes1lj,ivos•1:ii ika!kšne metode, navad­no ne zvemo ,od ,cesa ,so ti odstotki (str. 330). Po stavku na str. 113 .tibc. •inrfiLtrnti 
•se nikidar ne morejo 1ociti 1rentgenoJ,oš,koood hronhoipnevimornj), je nadaljmja po­,dmoibna ,diiskusija o geametr•elemen­
ironih ,tih tega prdblema neqptrebno doJgovezna.o
V delru je 0braino o:gmmno maiteciaia, ki je lejpo i•lustniiran, (Pa•.ne­
c rpa do1govezno, urejeno in vcasii.h lmntradikvorno obrav­navan. Vloga rentgenologa je rzmanjšana 
1
ma tolmacenje s1i:k run ugilbanj,e o klinic­nem ip011Uenru geomevrije ramuh »isenc« ;kar je 1v ,cha,gnosaiki 
.zlasti 1pljuCinii rzelo nehvailežna ,stvar. Knjtga ibi bila lahko 
1
UJpornbna •kot leksil<10n, ,ce je kdo .pdprav­ljen iskatli i:sto obolenje IPOd petimi, šesti­.mi razlicnimi naslovi, glede na »senoo«, ki jo :pac lahko rp:ow.roci. Kot ,ooforenci­
alno-diagnosti6no  v,odi,lo 1pa se  mi  ,zdi  
k,njciga  ze'lo  neuporaibna.  
M.oJerebo 

RoNTGENDIAGNOSTIK VISCERALER VERLETZUNGEN NACH STUMPFEM ABDOMINALTRAUMA. 
Von Michael Haertet 108 strana, 102 slike, 8 tabela. 


Georg Thieme Veriga, Stuttgart, 1975. 
CiviH;zacija donosi :sa sobom i nevo1lje: jedna od nj,ih 1j,e •traumatizam 1ra.oib-
z.nih 1i:ka, ilooj,i je u stalnom 1porastu ipa i kod [las dostilže ,vec ejpcidemij,ske ,razmjere. 
U :pmavi,lu, 1paliitmumatiizir.ani holesnid ,su 1dijagnostiaki 1i teraipij,sk!i naj1lmm;p-lici­iraniji ,s,lucaj,evi. :&od nj•ih su :PQIVrnde abdomina'1ni1h iorgaina udružene sa viso­kiim mortaliitetom, :pa je i.ZJbog toga .rana dij.agnoza od pireS1udne važ.nosti. Odlucu­jo6a uLoga, rkioju imaju ,Jmd ·tih ,s1lu6ajeva 
1,irendgenolloš,ke µretrage ,sitimuLirnla je au­tom na ,cjelovitiiji ,prika.z mogucno1sti 
,
rendgeI1Jolo5ke dijagnostike na ,materija1u od 150 balesnikla, ,olbiradj!ivamih od 1965 do 1973 ppdine u uni1VerziitetSikom 
,R1aidiološ­:kom :institutu u Bennu. 
U kracem uvodnom po,glavlju p,nilkaza­na je statishclka ohrnda mater,ijala sa relaitivnom iI1Jcidencijam (POVreda pojedi­nih viscer.aiLnih organa ab,domena ,nakon 11Jupe tmwme i drugi rpe.rtlineintni statis,tic'kii.o
,parametri. SEdede 1poglaivilja o te.hinici pre­traga i qp6oj rendgenološllmj s•i,mpuomati­ci, .ukldu6uju6i kon:vencionailin.u dijagnos­tiiku i ,S)Pecijailne (angiogrnfiS:ke) IPretrage. Zaitim su u odvojenim :pogliavljima pdka­zame ,sipeoificne povrede jetre . s1ezene, iintestinomezenter,iailne pav.rede, ,kao i po­vrede panlkreasa i ibubrega. U zaiki1jucnom po§lavju je rezimiI'.ana Vlrijednost pojedi­.nih 1renctgenol1oških metoda ,i nj,ihovih ,kombinacija u dijagnostici pav.reda a:bdo­1minaLnih v1isceralnih orgarna. 
Knj,iga je iiru seriji 
.zašla Thieme-ovoj »ArchilV und At\la,s der nor;malen .und ipa­,thologi,schen Ainatomie in tyip.Ri:int­
1!schen gen:b.ildemn«, rkoja vec tnadicionamo ;garan­tira viso'ku s.i ikva.li­
truonu ,t.pografs,ku tetu, a biti ce od koristi radioilozima ,i dru­gilm medioinski
ian stirucnjacima u svim bol­
ruc:kim  ce.ntrima  sa  traumato1tiOl1oškomo 
,slJužb:om.o 
I.oObrezo 


INFORMATIKA V BIOMEDICINI. 
Skupina sodelavcev. 
Knjižnica Zdravstvenega vestnika, zv,ezek 3. Ljubljana, 1975. 

154 ,strani, 18 slik, cena 50 din. 

Knjižica vselbuj,e 1p0lllatise pomembnih cLanilmv ,s podrocja :infonmati:ke v ibiome­dicirni, kii so bili olbjaiv.Ije!Illi v Zdraiv,stve­[}e,m vestniku, in ma1111 nudi vpogled v k•ro­.žen je tinfomnaci j, n j iihavo oibdeJ,
avo i:n upo­ira bo. 
že UJVod nam mtkaže enega izmed naj­bo;1j .pereciih ip,rioblemav ,s,octabnega znan­J

stvenega lTil ,strokJo'VID.ega craizisrkovanja -zaistarevanje .nanja, ob 1tem rpa še pcro­hleim majhnega naroda, ,kot s,mo SLovenci, G.<.i 1se zaradi ,ra:zwionih .rnz'1ogov težko ak­rtivno vikljucuje v s,!Znanstveni 
vetovni ve­1etOlk. 
VseJbina ,je tematsko craz;deljena v dva dela .. Prvi p;redsitaivlja ,2Jaipi1se o kiroženju im iJS1kanju 1iinformacij, v drugem pa naj­demo mav,odila za oib1iilmvanje primarnega .zmainsitvenega .dakUJmenta. 
,
V prvem delu 1Zvemo ,najprej nekaj o .zaikoniitostih šicrjenja ,in nas.tajanja znan­'e
srtvenih .n st,ro'lm\!ni!h iiin!foa:;macij, ,sledijoe·pa ,pra'ktiani naipotkii ,za riskanje .le-teh.eBrnloa, G.<.!i. se rukva,rja z ,raz.9lmvanjem aliepa šele st,qpa na ·to ipot, .mzvesel<i !Poglavjee
oeindtirviiduaLni :kar;toteki, ikjer dJ01bi obiloenaipo1lkiov za u,reditev ,svoje najožje biblio­grafije. Sledi priikaz deLavarrrja CentraLneemedicinske lrnji,žmice ,(GMK) v Ljubljani,enaJvodiLa za 1njenega gradivae
Upora'bo ;pcredvsem :spLo.ne bi!bliogimfije, 1ki pa gae
1
.ail ,praVIZJaprav še ,sedaj vse premalo iz­
'rnbljamo. Omenjena sta Index Medkus in Current Oarutents. Posebej !pa je ome­njen tJudi Scienoe oitation index s 1pridru­ženim nav,odiilom ,za ffiS.kanje. V nas11ednjerrn pogilavju zvemo tudi za novo priidabitev ,ros[Pektii'V[la bibliogrnfiska po­
-1to je ret,1,i,s pomocjo racunalniika, 
zvedtba ,k,i jo (PO­,sreduje CMK preko Deutsches Institrut fiire
243 

mediziinisches Dok,uimentation und I:n:for­martiion, Kolu. 
anju 

V nada-Ijev,zvemo nekaj o trenut­no najiboJjšem s.istemu za ipremo,stitev in­
1fanmaoijs.ke ;zaldrege, Automatic Siubje.ct rntation Alent (ASCA). Biistivo si,s;tema ASCA je a\f\tomatiano qpozarjanje na s•tiva:rne ciJtat,e 1in ,na :disemi­

s ,tem selek,twnaaija ,iJnformacij. 
Zadnja poglaivja .prvega ,dela [Preds.taiv­ljajo dejav1nost naj1vecje ustanJ01ve ,za .nfor­matiiko na b.ološ'kem podrocju znanosti -BIOSIS (Biosciiences !i:Iliuormaition ofebioJogicail a1bs1tr,aots). ,za 
,Predvsem gre ire­feratno revijo za bio1ogijo irn biomedioino­BioLogical Albs,tractJs (BA) s s1premljajoco ip:ubldikacijo Bioreseanoh lndex (BI). V c1alllku najdemo ob opi,su pUJblikaoij ,tru:di ipraktJicne naipo1:lke rzia uipornbo, 1ki so :spremljani ,s s·
LiJkami. 
Drugi del prndstalV'ljajo imwodiila za 0Mi­
1
1kovanje [PI"iimamega ddkmneIJ1ta. Navede­na so .tuidi kiorekturna znamenja, na ka­terih p,raviilno u1poira1bo cesto ;premalo :po­mis.Iiimo; rezultat ,pa je dodatna izguba ca­
i·sa 1irn živcev.e
V idodartku ,imamo zajeten seznam ,teko­cih sekun,da11nih .pubJikacij CMK, ki ,soeurejene ,aibecedm.o ,po strdkah z oznacboeuIJ1iverza1ne deoimalne klasifikacije (UDK).eSeznamu s'1edi še !Prevod jugosLovansikihestandardov riiz <ldkwnentacije, ki je v dra­goceno pomoc avtorjem, urednikom ,j,n iz­dajateljem znanstvenih in s,triokovnih del.e
Za rbrailca, ,kci. hi se rad pOlbliž,e ,seznanil s ;prolblemi :inlfomma;tiike v ib.amedioiini, je dodana Mbliogmfija del ,s s.lovens'kega geo­Lingvisticnega podrocja. 
Knji,predstavlja !PO eni S1trani pre­
žica gled pri.zadevamj 1sil,znano1sti ,
avenS:ke za vkljucevainje v svetovni ;t01k ;irnfonmacij, na'.kaizuje :pa tudi še v,se žal neizkorišfrne 1možnosti. Predvsem 1pa je odhcen 1pniroc­m:.k ,s pr.akticniimi lJl3ipotiki in jo bra,lcu lah-
,
1ko ,le toplo pni(Porobm. 
POROcILA: 



»VII. MEDNARONI TEcAJ IZ SKELETNE DIAGNOSTIKE« 
Davos, 1975 
Kot vseh zadnjih ,sedem •let, smo ,tudi 
,le,to:s lahlw odlicno orgalillizi­
'obcudovaih rano ,Z1I101I1Stveno 
medic,ins,ko-sitriakovno, in di.ag:nosticno rp11i,rediit6V rv Davosu. 
,
Prof. dr. Riittimann in njeg:ova 
,skupina Je ponovno dokazala tkailw 1se p.ri;s,tqpi k takim srecanjem. V1sa'lm drugo '1eto 15e me­njajo :specialJile diagnosticne teme tecaja. Tako so ,letos priceLi s skeletno diagno­stiko, nas,lednjega aiprila (1976) sledi na­,daljevarrje ,,ter delna ponovitev že ;poveda­a1ega. 
Prog,je bil iS:kinbno ,teme :so 
ram :izibrain, so medsehojno dorpiO'lnjevale. Predavanje :im. :semina,rji so terja1i celodnevno delo do poznega vecera. Poseben ,mi!k in <v21podibu­do so nudi1i sem,inarji z aktii•vnim ,s,ode1o­vainjem udeležemc6V. OhHice presenecenj in ,sme,ha ,s,mo ibiili deležni vsaik rvece.r 'Pri živahITTem ,di,agnosticiiranju »case of the day«. 
Imena ikcat Sven -Stookholm, Dihlmann -Hamburg, E:dei'kern -Phi:lade.phia, Fe­
•iime -Tiiibingen, Gross -Zurich, Jacob­son -Bnonx, Maquet -Aywai1le, Marteli-Michigan, MadeweH -Washington, Po­znaski -Michigan, Riithmann -Ziir,
ich, Voegeli -Bern in druga, dokazujejo kva­hteto vsega, 1kar smo :imeli ,pr.t1iko s'1išati .in videti 1s podnacja :skeletne patologije oziroma idiagnosttke. 
V uvodnem tpredavanju so ,
prikazali teh­lDl.lm rentigensikih preisk,aiv v ort,in 
qpediji t•ravmatologiji. PoV1darEik je bil na funk­c.iona1nem \l'ent,genskem 1okomo­
-prikazu tormega aiparata. Sledi,le so teme, \kot ne­obicajne :poš:lmd'be 1sk'1epov ,in pato:loškia anatomija artriiti•sa. 
Drugi dan sta FaHet -Geneva, in Dihl­mann -Hamburg, i,zcJ:1Pno obdekvla anki­lizirajocii s:pondil.airtritis. Opozorila sta na pana1metre, Ilci ,so :pomembni za diagnozo ;predv:sern zgodnje bolezni pestra 
,,-slika saikroti'liaikailno, leZJija ,smhondroze manu­
,b:rium -kolr,pus s-terni, spon,dilodiscitiis ·in SIPOndifrt.s anterior.i
Sledi1 je p.rikiaiz ik;ronionega perifernegaipoli,Kiot i·sta 
arLriti,sa. ostale ,teme, tud.i taidiagnosticni IPnYblem 1taiko klinicno kotirentgenološko ipodala dva avtorja: Grossi
:,-Ziirich, l\fartel -Michigan. Diagnostic­ma stališca se od že p.ej,e poznanih ni:soi
·
S[Pr.Elmenii..Ia, manj [P.Omembna ·pa je raz­de1iit6V te [P!atologjae z ozilrom na njenairazMcna dbdobja.i
Od ostaLih tem so biila •poucno [Prika­zana obolenja ,s11pri otrocih ter 
kleipov en­dak;r,in metabolJila obolenja 
i:na s\keleta. Ddhra je b.la razlaga etiopatogeneze osteoma1acije, kaitere :minogoteri vzrok,i so 
,metaibdLne motnje skeleta, pomanj,kainje vitaimina D, i'•lmlcija, ,
pomanjkanje lakota, 1
emocionalne motnje ,im zelo .redko deficitifosforja. V drugo, veliko .gru,po vZJrokov štejemo mZJna gastiraintes,tma1na :obolenja. Sem .spadajo iparcialJile gastrektomije gastroenteroanastiomoze, wntira ter ekstra­heparicna obolenja hiharnega ,trakta, bo­-lezni painkreasa 1in obolen j,a ozkega cre­vesja (širokega ,spektra). Naslednja l[JO­membna ,sk,Ujpina vzrocnih dejavni:kov oS\teomailacije so organS\ka obolenja 1edv.ic, ,predvsem i<iangenitalne anomalije -poli­cis•ticna :ledvica, itd. Pri tem je zlasti po­
,membna ,redll!kcija ledv,icnega pairenhi,ma. Enaik ucmek na S1kelet kot na 1patologijo 

ledvic ima tubularna di1Sfunkcija, oziroma mo11Ilje v tUJbularni .reaibsorbcij,i. Podobno je os,
teomailacija :V,2JJ10cno najožje 1porveza­na s 1PJ10klsiimaJlni11n .n ,d.isitailmii.:m tubulM­niim 1si111dromo1111. S ,tem ipa Š·e niso omenje­ni ,prav vsi 1rea1nii wmoki, ,saj so še števiil­na obolenja, ki ,so lahiko ,ZJdmžena s tem ,pojavom na :kost:eh. 
Os:teomalacijo ne smemo razumeti sa­
1

•mo kot b:olezen, lki naslopa le osamljeno.iVe1ikokrat je J.e vodiilna v ikJom.plek;su sim­1ptomov ,
ter odilooujoce ipr.i[pomore ,do pra­viline diagnoze. 
O a,rtrografiji sklepov -1rnma, ,komolec, zapestje, !No1eno, skocn. ,sikJlep, Je bi1o ve-1-iiko ipavedanega, pre.d,v,sem o indikacijah. P·iindiikacija naštete a:r,
rimarna za trogra­fije je tra,.nma. To ,poseil:mo velj,a za ra­mens!Ni :in skJocni :sikileip. Osta>Je cindilkacije so VIIletja in tumorji ter 1pmsta telesa, pni 1klolenu pa tudi !kadar je "'W,rašlj,i!v meni­Sikus. 
Kieser iiz Ziirkha je iznesel svo1e :izkuš­nje o artro:sJ.<iapij,,
i. Metoda, kii je ponorvno zafave1a, :ima (Predvsem nrndicijo na Ja(Pon­,Sikem. V Ev.ropi rri posebno pogiost:o upo­rabljena. Lndikacije so rpa,1siiind11om 
telairni :nejasne geneze, kronioni .sinoviitis, .sl\.Lill na 1lezijo meniskusa le ipr.i neso.glas1u med lkli­niilm in artrogrnfajo ,ter zacetna gonartro­
,·za. Metoda ni poceni -200 srfir, ter 3 dni ho1s1PitaHzaaije. 
Vsakemu dnevu (Predavanj ,so slediiJ:i ce­lodneV!Ilci seminarji. Z izredno urejem,o falms,ko dokflllmentaoijo 1so iinštirtl!ktorj. rpralkticno p.redstavih tisto, kar je ibi1o te­Oireticno že 1povedaino. 
V dnugi ipo1ovi,oe1otne 

ci 1senije preda­vanj so s,ledi:le ,s,odobne ifentgernolo.ke ob­delaiv,e s-kelet:nih ,obolenj, ,obolenja :kolen­·skega Sikleipa wn angiografije.i
Patolo§iji lkolenskega sklepa je bi1o ,na­menjeno ce1o doa:,o1dne cetrtega dne. Zairpravilno diganozo so ipotrebmi rentgeno­grnmi v S projekcijah. Nadvse je ,pomemb­!Ila ,,stoj•e. ,s ,pnoj,ekcijo 
sli!ka Le to lahkoisipoznamo na pregledni sihki 1zgodnje okrva­.re ,sklepDlih pov,ršin. K pO\POlDJi ·rentgenskii
obdel,arvi tega Sik!lepa ·sipa,da fU!ll!koionalni 1preizkUJs. Najp.ogosteje je (Prizadeto ipod­rocje medi:alnega 1kio!Ild1la, temu sledi rpa­.telarna alftroza, kot zadnja po pogos-tnositi pa je lateralna artroza. 
Am.giografija iin1a !Ila zahtevinem podroc­ju .kos,tiniih !Ileopfa.zem vecji p:omen ,kot to mislimo, iposebno v obmocju sklepov. Po­membna, odlocujoca dejstva pri k;os:tnih tumorjih so: pojav bolezni zgodaj v žiiv­ljenju, lkaisna ,
diagnoza lin ,ski:ba prog1.101Za. Za,to ,mora[no ,iizko:niistiti ,možnosti za 
vse [Pravilno 1s;poznanje ibolezrni. Ob dejstvu, da ni patologa -vsaj po mnenju avto;rjev z ve1'ikiimi .izkuiš.njaani -ki b!i. brez ugoto­vi,tev na rentgerrski sLiki imogel postavi ti diagnozo, je vrednos.t '\nSeh rentgensk,
ih možnosti še vecja. Am,giografiji daje vso di,agno,s-riono težo prav.lna tehnika. Upo­števati moramo ,uvedbo kate­
naslednje: tra do lezije, ifanma,k;o-a:ngio§I"afijo, pove­cevalno ,tehniko, sUJbtra'kcij,o, transosalno f.lebo.grntfijo in imi'k:ll:1orndiografiijo. Ob temi
,ne ,smemo poztaibi·t:i, ,arte­
da :normalnega 
1

•riailnega ožiJja kos:ti in Vlivo ne moremoi1pnikaizatii. šeLe lklo .rašca prebije k;ortekisii,n 1i111:vad:Lra v mehke dele, je ,prikaz ž·il mo­žen. Zavolj,o tega i1111a kostna iflebografijaidolocene prednosti.i
Veli:kio je bilo povedanega s ipoclirocja endopDotez, od 1kol,cnih do ,protez ramen­sikega 1s'k:leipa. V,seh endoipro:tez kol6nega s,,a že 1,200.000. 
kilfWje do sedaj vi.ajenili Pncikaizane 11so bi·le pred1V1sem ekstraopera­1tivne 'kam:p1ilkaoije. Od :iintraoperativnih na(Pak j,e ,pomembno, da za.znamo vdor cementa v mailo 1111edenioo, kar :lahko po­vwoci •trombozo vene fomoralis. Ki.rurga od grozeoih 1korn,pLi:kacij zaDJima predvsem 
.mhljanje :proteze, oziroma ,Rent­
infekt. geno1oš.kio J.ah.o qpaZ'lljemo resoI1bcijo ob ,a!k;s:ialni z1om 
protezi, in •s:trnns!ki ip0111ik, cementa, ,zlom debla proteze, potovanje aceta1bulairnega ,dela prote2;e, osteqparozo, ositeoLizo ,ter !PenioS1talno .r-eso11bcijo. Infek­aije •so red!kt:;, le v 1,6 '%-Vizwki za infek­
•Cijo so dolga operacija, prej§nje operaci­,je, diabetes, 1steroidina ,tempija .. 
Povedam:o (l)redstawlja ,l,e najpomembnej­še kar smo imeLi 1priBko slišati, videti in ,.pozmati na m:eizcripnem podmcju obolenj :1o:komotornega aiparata. 
Priireditelji ,so rpo,skmbeli, da je hil vsa:k 
,1dan tecaja ma:ksrirna;lno za:seden, 1s p.reda­vanj1i, seminarjii, fi.11ni ter z indiv.iidualnim reševain jem diagnoshcnih rpr·
oblernav. 
Ne,pas·rednas,t, S\Prošcenast 1predavaite­·Uev, ,:p.stqp ,pI'i .reševanj:u diagno­
širok .sti,onih prob1emov ,so omogoa.li nena:vad­no ugodno delovno a:1:imosfero.e
šllmda, da talke i!n rpodobne rp.r,iložnosti ucenja ter ocene lastnega @lanja :in .zimog­tl:j>i!vosti, 'Illi:so rp.ogos1mej>še. 
L.eTabore




POSVETOVANJE O PROBLEMU RAKA DANES 
Bled, od 18. do 19. aprila 1975 
Pobudo za to !J)Osvetovanje je daila Zve­.za :medicinsk•ih sester J ugoslaviije, orga:rni­zi,ra:lo pa ga je Društvo medicinskih sester Slovenije. ,Predava:1lelji ,so bi-H :z;d,ravs,tveni delvaci, rzdiraiV1I111k:,i i!n medicinske sestre 
·On:ko1oškega inštitUJta v Ljubljani. Po1kro­vitelj pmvetovanja je bila \Pr.f. dir. Bo­žena Ravnihar, direktonica Onkološkega 
'inštitUJta. Poisvetavainja -so se udel,eŽliile .me­.dioi,nsike ,sestre ,j,z 'Vse Jugasilavije v zelo veli:kem številu k!1jub temu, da ,so istocas­no potelkaH še ·t,nije seminarji ,i,z drugih 
•tem v Mostarju, Sanaj-ev;u i!n Opainijii.e
V dveh dneh je bi.110 podainih 15 preda­'Vanj, katera ilablko [1aJZidelinno na dv,a dela:e-terapiija ,raka;vega ,bolnilka,,
-nega ra:lm'Vega ,bolnwka .e
Vsa [JI1edavanja so sipremljali številniegraf.i'ko.n.i ·in diapozi.,1liVii. Dis:kmsija, kri je 
•!>ledila predava:njem, je bila ,živahna ,in na števil'Ila viprašanja ,so ddbi'1i zainte.resill:"ani ·izcrpne odgov10re preda'Vateljev.e
Mansii,kaitera ,sestJra -zlasti še patro­nažina, 11<:,i mo11a JPO,gosto negova•ti ,ooikolo­Š!kega bolnilka v domaci os1Nrb,i, je dobi-laepr.eneikateri [lap,otek za .svoje delo. Knj1i­žica ;z. v.sem,i preda'Vainj,i, ikatero je -dobilae'Visaka udeleženka, ipa bo 1s k!v.ahtetno v;se­b.no liahko 1slu,ž.la tudi \kot UJcini JPDi;pomo­c-ek p-Di d5lu rz bonl,iki.e
M.eZa'k:.irajšeike

STROKOVNA OBVBSTILA: 
Od 30. maja do l. jruna 1976. godi.ne, Gas.tein-u (A'Vlstnij-a), »XII. mednarodni simpozij s ,podrocja radioaktivnih izoto­pov v klinicni medicini in v razskovalnem delu«. 
Infoiimacje: R. Hofer, Dept. of Nuclear Medici,ne, 2nd Medical Universriity C1i,11ic, Gairnisongasse 13 A -1090 Wien, Au:sitnia. 
Od 30. maj,a do l. juna 1976. godiJne održat ce s.e ru .Zagrebu u hotelu Interna­
rt,ionaJ »VI. godišnji tecaj plucne rendgeno­logije Fleischnerovog društva (»Fleischner 
Society«). 
OBVESTILA REDAKCIJE: 
Redaikoij,a revije »Raidi,oiogia lugas,la•vi­.ca« pa2Jiva narocnike, rposamezn.e .iJn UJsrta­noive, da ·poravnajo zaosta1o na'l.1ocmino. CeJ.oletna nairocmima 12Jnaiša za IPOsarnezrukle 120 din, :za usta:nove ,pa 240 din. 
»FJei,schm.erovo drušnvo« je inrternacio­nat.na grupa wijeonika, ilmj,i ,imaju na:rociti interes u 1PJrucnoj irendgenulogiji, a <lobi,Io je ime po poko1jnem ,dr. Feli!ks,u Fleisclme­.ru, rpioniru ove s·UJbspeaijalnosti u 1radio­1ogiji. Raniji tecaj,ervi iplucne ,reindgenoJo­gij,e, održani ru LQ[ldcmu, Davosu i SAD, ib.H siu dab110 posj,e6ivaini . entuzija,stiaki priimljeJJJi od sitraine 1radio1oga i dmgih ·sipecalista. I na orvom tecaju, moder.neekoncepte IPulirnonalne prato,J.ogije i::mjeti ce struonjaci ;razn,1h :zemalja ,kioji ,iJmaju rn­ternacionailrrm I'epllltJadjru 1na tom ipodrucju. 
P.redarvanja ce biti 1sirrnUJLtaino prevodje­na :na ,siips\ko-hll'vatsiki jezik. 
NarocniJno nakaž·ite na na,slov: »Radio­logia Irugoslavica«, Onlmloški inštitut, Vrn­zov ,trg 4, 61000 Ljubljana, št. :telmcega racuna: 50101-67'8-48454 LB -LjuibljanSlka b,a,n1kla, Ljl\.l!bljana. 

RADIOLOGIA IUGOSLAVICA 
casopis za rendgendijagnostiku, radioterapiju, nuklearnu medicinu, radiobiologiju, radiofiziku i zaštitu od ionizantnog zracenja Glasilo Udruženja za radiologiju i nuklearnu medicinu SFRJ Izlazi cetiri puta godišnje Pretplata za ustanove 240 din, za pojedince 120 din Izdavac: 
Uprava Udruženja za radiologiju i nuklearnu medicinu SFRJ Adresa redakcije: Onkološki inštitut, Vrazov trg 4, 61000 Ljubljana Broj cekovnog racuna: 50101-678-48454 Broj deviznog racuna: 50100-620-000-32000-10-482 
LB -Ljubljanska banka -Ljubljana Odgovorni urednik: prof. dr. M. Magaraševic 
Tiskarna Ucnih delavnic Zavoda za slušno in govorno prizadete v Ljubljani