DOLGOROČNI PROGRAM EKONOMSKE STABILIZACIJE (1)
Položaj in razvoj drobnega gospodarstva
Pomen drobnega gospodarstva kot se-stavnega dela samoupravnega združenega dela in trajne potrebe celotnega gospodar-stva in družbenega razvoja poudarjajo vse naše programske usmeritve.
Doslej je največkrat ostalo zgolj pri usmeritvah, zato je komisija zveznih druž-benih svetov za vprašanja ekonomske sta-bilizacije opredelila poglavitne cilje in na-loge s tega področja. Širša proizvodnja različnega blaga in zagotavljanje storitev v okviru drobnega gospodarstva naj bi pri-spevala k uresničitvi naslednjih ciljev:
1.  Razvijati kooperacijsko proizvodnjo, ki je posebnega pomena za izpopolnitev industrijske proizvodnje in družbene pro-izvodnje na drugih področjih;
2.  Zadovoljiti potrebe prebivalstva po različnem blagu;
3.  Obogatiti našo turistično ponudbo;
4. Omogočiti in izboljšati različne stori-tve.
Da bomo to dosegli, moramo:
1.  ustvariti takšne družbenoekonomske razmere, ki so nujne za daleč hitrejši raz-voj drobnega gospodarstva na trajni pod-lagi:
-  na področju združenega dela in oseb-nega dela s sredstvi, ki so v lasti občanov, bi morali drobno gospodarstvo enakoprav-no obravnavati;
-  ta   vrsta  gospodarstva   mora  dobiti enakopraven status pri oblikovanju cen, posojilni politiki, uvozno-izvozni politiki;
-  omiliti    bi    morali    administrativiie omejitve pri osebnem delu s sredstvi v lasti občanov, poenostaviti možnosti za odpira-nje trgovin, spodbuditi zaposlovanje de-lavgev na tem področju.
2.  Z delitvijo dela se morajo proizvajal-ci  znebiti drobnjakarske proizvodnje  in malih serij. Spodbujanje razvoja drobnega gospodarstva je nujno, da bi izpopolnili proizvodnjo. Naglejši razvoj tega gospo-darstva bo omogočil širše nadomeščanje uvoza  in  bo  ustvaril  možnosti za  večji izvoz.
3.  Zato, da bi se drobno gospodarstvo lahko razvijalo, je potrebna družbena pod-pora pri izobraževanju kadrov. Izšolanih obrtnih delavcev zelo primanjkuje, neka-tere obrti pa naglo izumirajo. K temu je pripomogel tudi zdajšnji sistem šolanja. v katerem se obrtniki ne usposabljajo kot strokovni delavci, tako da bi po končanem šolanju lahko začeli delati.
4.  Bistveni pogoj za oživljanje drobne-ga gospodarstva in še posebej osebnega dela s sredstvi v lasti občanov, je spreme-niti zakoreninjena ideološka pojmovanja in njihov vpliv na razvoj te proizvodnje. Naš ustavni sistem je začrtal dokaj široke okvire za osebno delo s sredstvi, ki so v lasti občanov. Če bi razčistili idejne zablo-de, pa bi to pripomoglo k doslednejšemu uresničevanju ustavne zamisli.