Tower, vrinit., xnnija, 1898. K.^ctiiik \ JLJ. rj m K A. Mirne besede v nemirnem časn. I ,,Amerikanski Slovenec" kot glasilo K. S. K. Jednote je že dolgo časa prav pridno molčal o jeduotinih zadevali misleč si: kedor molči, se devetim odgovori. Hm, lun; že prav, kadar je prav. Včasih pa tudi lopa beseda lepo mesto »ajde, in naši stari slovenski mo drijani in modrijanke pravijo, da lepe pesmi glas sega v deveto vas. Pa mi povejte dragi čitatelji m A. S." če ni res, da vsaka be seda o naši ljubljeni Jednoti najde v Vaših srcih najlepše mesto? Ve lika večina naročnikov ,,A. S.' so udje Jednote, torej čitatelji, spričujte mi, da so članki o bla ,godejni naši Jednoti za Vas, kakor Riila, znana pik vedno ljubljena pesem, ki sega ne samo v deveto vas, ampak se razlega in odmeva v slovenskih srcih od Atlantiškega Pa do Tihega morja, slišati jo je od gorke Meksike pa gori do za •nrznjenega zlatega Klondajka v Alaski. Kaj ne, da je tako! Dobro. Pa spregovorimo par besedi; dobra jednotina stvar me kot jednotinega uda in Slovenca k temu naganja — in prav nič dru-zega. Pred vsem moramo že sedaj •esno na to misliti, da je j e d n o lin o ob letno zborovanje uradnike. Ti možje se bodo tam posvetovali o konečni prenaredbi pravil, ki morajo biti v soglasju z inkorporacijo; ti možje bodo kot poverjeniki in zastopniki ameriških slovenskih delavcev ukrepali in ukrenili ter določili, kar bo po njihovem mnenju najboljše v časni gmotni pa zraven tudi večni blagor slovenskih ameriških delavcev in njihovih potomcev. Velika od govornost. Veliko dobrega lahko store, veliko hudega lahko za-krive. Kakove može torej poslati na generalno zborovanje? Zavoljo tega ravno danes pišem, da bi imela društva pri svoji mesečni seji važno posvetovanje o tej zadevi. Sam sem bil navzoč pri zadnjih treh zborovanjih, zato morda že iz lastne skušiije lahko nekaj povem in nasvet,ijfem. R a ž u m n i h mož je pred vsem treba, razumnih, da imajo glavo in v glavi potrebne stvari in ne samo kepo nemislečih možganov; razsodne može pošljite na generalno zborovanje, ki bodo imeli že nekaj skušnje o delavskih razmerah in delavskih podpornih organizacijah, in o katerih veste, da niso ravno prepočasni v pre-sojevanju, kaj je dobro in kaj je slabo za delavce v Ameriki. Če hočete, da bo katoliški—slovenski delavski duh preveval celo zborovanje in določbe: zberite si za dolegate za k a t o 1 i š k o - s 1 o-vens k o - de1 a v s k o stvar u note može, ki bodo vseskozi katoliškega, odločno katoliškega mišljenja. Tiste pOlovičnjake pol miš— pol tič v verskem oziru, tisto puhloglavce, ki so Vam pri ,,but-ljili" bahajo s svojo visoko znanostjo o naprednem delavstvu, tisto uazadnjake, ki Vam grozno ob rabljene in večidel že davno ovr-žene in zametane nemške in angleške visoke socijalistične fraze in fračke razlagajo kot ,,novi evangelij za delavce", tiste in tak« duševne berače, ki s takimi tujimi capami pokrivajo svojo revščino v možganih in grozno nagoto in praznoto v duši, take tatove, ki bi radi iz srca vernega in poštenega slovenskega delavca ukradli kar je dobrega in ga zvabili v svojo za-vržeuo kompanijo, take — pustite doma! Razumni, razsodni, za katoliško slovensko stvar uneti možje, ki so odločni katoličani, ti nam bodo K. S. K. JEDNOTO utrdili in prav vodili. Vsak odločen katoličan je poštenjak, ki poverjenega uradno v zvozi z Jednotinim j zaupanja svojih sobratov-delavcev ^orovanjem. O malih društvih je „e bi' •akorekoč pred durmi. In resno, v«žno bo to zborovanje, znatne-:,'to in prav zelo odločilno za bo-i doči napredek Jednote. Za usta lovnem zborovanjem v Jolietu leta 1894 se mi zdi letošnjo najimenitnejše. Zakaj? Zato: K. S. K. Jednota je letos in-korporovana in to pomeni, aa bode odslej nadalje Jednota imela bistveno jednako stališče in v glavnih zadevah nespremenjen smoter za ves čas svojega občanka. Vsi dodatki in vse poprave k dosedanjim pravilom se Morajo ravnati v svojih določbah Po dosedanjih inkorporovanih pragih. Zraven tega ima inkorpora-(:i!a še drugo veljavo, česar pa danes nočem razložiti. V zadnjem obletnem zborovanju v Red Jacketu smo določili, ima društvo a 100 udi pravico l)0slati dva delegata k zborovanju, ln društva z nad 200 udi tri. Dalje 8,110 hoteli, da so mala društva tQdi zastopana, in ker včasih dru ^tvoniki niso dovolj bogati, da bi Ha'ni plačali pot svojemu delegatu n& generalno zborovanje, zato smo penili, da Jednota iz svoje " K a j n e plača pot vsem 0 ' e g a t o m in vse stroške, ki 80 8P1-ejet sledeči predlog: ,,Dru-StVo broječe 40 ndov, pošlje last-"ega delegata. Če pa kako dru-M|V(>še nuna 40 udov, t^daj naj s% '.ledini in pogovori z jednim ali !C<; 8c,sedn|ih društev, da skupno ^ 0 Vsa.i 40 udov in potem naj "Puo določijo svojega delegata. No' aH je že kedo izmed Vas Pomislil, kaj to pomeni? Prav ve-lko to pomeni. Kakim 50 delegatom bo plačana tT V Puebl°' Col°-' in seveda, Z1"1 tudi ne morejo živeti o zraku ki. V(!di' torei i51' mora jednotina _agajna prehraniti. K tem pri b še jednotine odbornike in bo zlorabil, marveč bo zvesto in vestno deloval v prospeh in slavo ljubljene nam Jednote. M Š. Domače novice. Tower, Minn., 13. majay—V staro domovino, v Logatec na Notranjskem je odpotoval danes g. Franc Slabo, črkostavec v tiskarni ,,Amer. Slovenca." Urediti si ima svyje posestvo ondi, kjer ostane kake 21 meseca. Želimo mu srečen pot. — Moka se je zopet podražila in sedaj že do- segla ceno sto funtov. Uzrok je hitro zviševanje con pšenici. Biwubik, Mi lin. — Z delom gre tukaj prav počasi. Stari delavci težje dobe delo, nego novi, ker se je od lani do letos spremenilo nekoliko v ravnoteljskem oziru. Ka-cih 200 delavcev še išče dela. P. G. Duluth, Minn., 8. maja. -Petdeset lesenih poslopij na Minnesota Point, ravno na zgorenji polovici ladijnega kanala, je po gorelo danes in jedno uro po po-javljenju, je bilo 2000 Ijudij brez strehe. Ta okraj je bil obljuden zlasti z revnejšimi prebivalci mesta. Posamezne škode niso še znane, skupno pa je izgube 100 tisoč dolarjev. Mej oškodovanci se nahaja tudi 50 judovskih družin, člani neke kolonije, ki so so zbrali k molitvam za srečen izid ameriške vojne s Špajnci. Mnogo si jih je le s težavo rešilo življenje. lronwood, Mich., 9. maja. — Zopet Vam poročamo od tu žalostno novico. Danes je doletela smrt našega rojaka Jožefa Marinčiča, doma blizu Metlike, iz Vivodino, okraj Jaška. Bilo je okolu i), ure dopoludne, ko je delal v Aurora rudniku št. 3 v jednajstem levlu. kar se utrga nad njim kos težke rude, ki ga je s toliko močjo "o glavi zadel, da je bil takoj mrtev. V društvu ni bil revež nobenem in v starem kraju zapušča žalujoče stariše. Pokopali smo ga v obil nem spremstvu dne 10. t. m. Bog mu bodi milostljiv. Tukaj jc zopet vzgled za vso tiste, ki odla šajo pristopiti k društvom in K.S. K. Jednoti. Jan. Križe. Cleveland, O., 7. maja. — Med tukajšne rojake je zopet smrt posegla in ugrabila to pot Vinceslava Gornika, uda društva sv. Vida, ki je bil star šele 40 let. Delal je v tovarni, kjer izdelujejo vsako vrste ostrino in pri tem delu se je raz-letel brus, ki ga je zadel s tako močjo po glavi, da je bil takoj mrtev. Doma je bil iz Loške fare na Kranjskem. Zapušča vdovo z dvema otročičema. Pokojnika smo spremili v pondeljek, 2. maja k večnemu počitku. V K.S.K. Jednoti ni bil, ker kakor znano, ima društvo sv. Vida dva oddelka, in pokojnik je bil v onem oddelku, ki ni v zvezi z Jednoto, kar je obžalovanja vredno. Naj počiva v miru. Zadnji mesec je imelo veselico žensko društvo sv. Srca Marijinega, ki se je prav dobro obnesla v vsakem oziru. Predsednica mu je gospa Marija Grdina. — Dne 27. aprila pa so je od nas poslovil organist g. J. Zorman in se podal z družino v stari kraj. V dvorani g. Jakob Turka bo je zbralo veliko SI ovencev večer pred njegovim odhodom, in mu voščilo dober vspeh na mestu, kamor se je namenil. Jožef Hočevar. Washington, 7. aprila,- Vojni oddelek je v zadregi, ker nima dovolj inženirjev na razpolago. Vsled tega razpisuje 3500. služb, do katerih imajo pristop za ta po sel zmožne osebe. Washington, 9. maja.—V 30. dneh dobe Zjedinjene države 100 novih torpedoVk in šest uničujočih križark, katere bodo šle na'pomoč, Sampsonovemu vojnemu bro-dovju. Carnegie & Co. je že za vse te ladije izgotovil okovje. Tanhnren, Ark., 9. maja. — Najsi lnejša povodenj od lota 1844. je danes poplavila Arkansas val lev in mesta. Ena četrtima poslopij v tem mestu je 8 čevljev pod voflo. Ljudstvo je moralo zapustiti kraj. Več sto tisoč dolarjev je škode. N>. Obleko bodo imeli na sebi mokro po več tednov in lotila so bode veliko večino izmed njih strupena mrz lica. Špatijci bodo znali to priložnost si izkoristiti in bodo naredili z Anierikanci ravno tako, kakor, so Rusi v letu I812z Napoleonom. Prizanašali bodo inožtvom in la-j dijam na voai, na suhem pa jih bodo prepustili vetrovom in nale-zujpči mrzlici, potem piv jih na. meravajo tem bolj napasti. Odkri tosrčno navduševanje in patrij<>tl zetu je lepa Čednost in tem lepši izraz našega prebivalstva, temini to ni dovol j, trelja je pred vsem se seznaniti tudi z zračnimi prikaznimi, zlasti podnebjem atlantiškega obrežja in otokov na jugu Cup llatteras. Našo mladino pa bi ne smeli popred žrtovati, dokler ni videti nobene španjske zastave. MALI KATEKIZEM JE DOBITI PO BESET CTS. PRI "AM. SL," Petek. (1. maju. Nemiri in izgrtdi po vsej ftpa-niji so nadaljujejo v toliki meri, da j« v nevarnosti vladarski prestol. Dunajski dopisnik poroča listu Daily Telegraph, da se delajo na Dunaju pripravo za vspre jem kraljice v palači njenega bratu. Avstrijski poslanik v Madridu,- grof Dubskv, je brzojavil. da je kraljica pripravljena vsak čas ubežati iz Španije, da obvaruje interese svojega sina. < Admirala Sampsoua vojno bro dovjo je na poti v Porto Rieo. Spanjska armada dospe na hio mesto jutri. Nekaj španjskih ladij je nezadostno preskrbljenih s premogom. Uradnikom v Washington u je neznan položaj poveljnika Deweya Spanjska kraljica vladarica resno misli na to, da se kar naj preje mogoče nastani v Avstriji. Rusija je izrazila po svojih zastopnikih vladi Zjedinjenih držav .svojo naklonjenost. Avstrijski cesar Franc Jožef je vnovič poprosil sv. Očeta za po sredovanje. Senat je privolil, da se deželne uradne poštne pošiljatv<- v bodoče pošiljajo brezplačno. Sobota, 7. maja. Naša vlada je izdala ukaz, da so nemudoma izpusti vjeti parni I francoske črte ,,Lafayette", kate rega so po pomoti prijeli Amen kanci. Parnik so preiskali in ko so se prepričali, Ja ne vozi kon-trabantnega blaga, so ga izpustili. Pariz je zelo vznemirjen nad tem činom. Španjski generali so mnenja, da bodo na Kubi in Porto Rieo v stanu vspešno odbijati napuhe. Cesar Franc Jožef prigovarja velevlastim, naj bi posredovale /a mir med vojskujočima državama Papež jo poslal Španiji glas, da se mora vojna na vsak način končati in da naj so udajo Španjci. Carlisti. katerih vodja je Don Carlos, se nadejajo, da pridejo na krmilo vlade v par dneh. Admiral Powey ne pošlje ni-kacih poročil o svojem delovanju in predsednik McKinley z ostalim kabinetom vred se ze'o boji, da bi ga kaka nesreča no doletela. Iz španjskih krogov se poizve, da je zasedel ameriški Admiral Dewey Manilliško pristanišče, po drugi strani pa se zatrjuje z ravno i-tili krogov, da je Dewey bom bardoval Cavito in tako prišel na suho. Španjska kraljica je zapustila Madrid. Nekateri lisli oporekajo to vtst, da je izmišljena. V Porto Rico in sicer v ban J uan je bil danes ustreljen špijon Halstoad, katerega so pred enim tHnom zaprli, ker je nek dotični kraj fotografoval. Pri njem so dobili več izdajalskih spisov. V kanala prod pristanišče))! Porto liico jo položnih 40.000 min, katere so pripravljene uničiti ameriškega admirala Sampsona vojno brodovje. roča, da je zadel včeraj ameriški admiral Satripsui na močno španj-sko vojno brodovje in vnela se je grozna bitka. Streljanje so je pričelo ob 9. uri na Cape Venles brodovje in je bilo strašno, Po močni kanonadi je prestopilo ameriško brodovje pod poveljstvom Sampsona vodo v Porto Rieo. Čnl se je glas: Sampson je prišel, da poišče in uniči nasprotno brod >v je. Ko pokonča ladijevje, prične z blokado in če bo potrebno, zasede Porto Rico. To je uradno poročilo. Izguba Ijudij in ladij na obeh straneh se še no more dognati. Manilla je v oblasti vstašev in Ainor'kancev. Španija odpošlje v kratkem času velik oddelek pomožnega vojaštva in brodovja na Filipine. Ameriški vojni ladiji Vicksburg in Morrill sti s težavo utekli v ■soboto pred španjskimi križar-lcami. 75.000 mož, nosečih uniformo Zjedinjenih držav se nastani takoj na Kubi in je ne zapusti popred, dokler ne prežene z otoka vso -paujsko vojno moč, da bode svobodno vihrala po vsej Havani ameriška zastava, kakor vihra raz razvalin trdnjav pri Cavite v Ma-nileškem pristanišču. To je vojaški načrt vlade Zjedinjenih držav in tudi predsednik McKinley ga ,e odobril. Tem 75.000 vojakom •sledilo bode še 50.UO0 prostovoljcev in ako se bode potreba pokazala, pokliče se jih še več. Torek, 10. maja. Kongres se je v darlašnji seji bavil edino le z vojnimi točkami". Zmagalcu Manille, admiralu De-weyii jo izrekel kongres na pre^ log predsednika McKiiileva za hvalo, ter mu izroči v dar krasen meč. častniki pa dobe mednlije. Pondeljek, 9. maja. Iz Washingtona se uradno po- Sreda, 11. majaN V Camp Mobile, kjer je nastanjenih mnogo polkov vojakov, se e naredil poskus, zastrupiti več polkov z arzenikom. V okolici je več španjskih špijonov, ki pa jih je težko zaslediti. Španija je dobila za daljno vojno potrebni kredit. Don Carlosovi pristaši se močno gibljejo in jo upanje, da so po-vapno do prostola. Admiral Sampson prodira dalje in bode bombardoval San J uan, ker ne naleti nikjer na španjsko brodovje. General Miles s četami je na poti v Tam pa. Dan, ko bodo napadena Kuba, je določen na nedeljo, 15. maja. General Lee postane glavni guverner Kubo takoj, ko jo vzemo Zjedinjeiie države. V mnogih mestih Španije m nastali novi nemirilvsled pomanjkanja kruha. Četrtek, 12. maja. Velevlafti so sklenite obvestiti Španijo, naj miruje. Carlisti, bivajoči v Ameriki, so šli v Evropo na pomoč svojemu vodji. Sklopa se o načrtih, da se izroči Kuba Zjedinjenim državam in da se jim plača vojna odškodnina. Entered at tho Post Office at Tower, Minn, as second-clasp m sitter, April 7, 1892. Amerik. Slovenec Prvi slovenski katoliški list v Ameriki. Urednik in založnik: V. REV. JOS. F. BUH. TOWER - - - MINN. .Amerik. Slovenec" iv.hajf vsak petek. Zh Ameriko Za celo leto stane .. ......$2.00 Za pol leta..............$1.00 Za Evropo Za oe'o leto ... 5 gold, ali $2.50 rsr Naročnike prosimo, kader se. i z «n-!K» v drug kraj preselijo, da nam naznanijo popre jSn jI, in novi naslov svojega bival 18?« CERKVENI KOLEDAR. Sobota 14. maja Scrvačlj, 5k. Nedelja 15. maja 5. povelik, Zofija Jezne uči o moči molitve. Jan. 16. Pondeljek Ki, maja Janez Nep., nine. Torek 17. ,, PaSkal, sp. Sreda 18. .. Feliks, sp. Četrtek 19. „ KU1ST.VNEBOIiOi) Petek 20. ,, Bernardin, sp. Peta lied, po velikinoči. molitvi. Ako monmo, tedaj jo iz-veličanje gotovo; ako jenjamo moliti, naša poguba je prav tako gotova. Vsi zavrženi, ki sedaj gore v pek hi bili so izgubljeni, ker niso molili; kajti ko bi bili molili, bi ne bili živeli v grehu in ne umrli nespokorjoni. Nasprotno pa so bili vsi svetniki rešeni, ker so molili; kajti z molitvijo so zado-bili moč hoditi po poti svetosti." Tako so svetniki sodili o molitvi in to so tudi pokazali s svojim živ Ijeujem. Imenuj mi h; jed nega, ki bi ne bil prebil mnogo ur vsak dan v goreči molitvi pomenkujoč se z Bogom! Radi tega so ne čudi njih angeljskemu življenju, s katerim sii bili pravi vzor nebesom i zemlji. 1 les je torej, kar de sv. Avguštin, da ,,kdor zna prav moliti, zna prav živeti." Ali kakor pravi sv. Terezija: ,, Kdor jen j a moliti, postane ali žival ali hudobec" — žival po svoji mlačnosti, hudobec po sovraštvu do Boga in božjih reči j. Vprašajmo' se pa sedaj resno pred Bogom in svojo vestjo, smo-H izpolnili to veliko dolžnost molitve? Smo-li radi njolili, ali smo bili do sedaj mlačni in površni? Morebiti, da se prištevamo onim, ki celo no dulii k večjemu kake tri dni hoda oddalijo od svojcev. S tega lahko sklepamo, kako blizo nas je sovražnik." ,,Dobro, poiskali ga bomo." ,,Kdo?" ,, Jaz in ti. " ,,Nikdo drugi!" v ,,Cetvorka dobrih oči j vidi bolje in več kakor sto slabih. Pomisli pa tudi da, čirri več nas je, tem ložje nas bodo sovražniki zapazili." , ,To je že vse prav dobro, pra vi Winnetu,' mogočo bo pa le potrebno poslati k našincom ka kega sela." ,,No, vzamemo pa jeduega iz med Navajeev s sabo, to jo zadosti." Pri tem oddelku Navajeev, pri katerem smo bili mi belokožci, je bila ra/.un starcev, žena in otrok kakih tristo dobro izurjenih voj-nikov. Načeloval jim je Nitzas-Kur — Kar, izvrsten glavar. Ta je na naš nasvet takoj odposlal jed nega izmed svojih Ijndij, k naslednjemu oddelku Navajeev, da ga obvesti od bližnje nevarnosti; potem pa je nam dal najboljšega vojnika iz svojo čete, tako da smo čez kake pol ure jaz, Winnetu z mi jo pa neznan. Hitro smo vstali, zasedli konje in jim jezdili naproti. Spoznali so nas takoj in z veselim krikom se pridrvili na svojih hitrih konjih k nam. Prva dva sta gotovo vredna, da jih predstavim bralcu. Haunnedl je bil majhne postave, a zato je imel nekaj, kar se ne najde prepogostokrat v divjem zapadli, in to je prav zastaven trebušček. Obraz je imel vedno skrbno obrit. Njegova zvijačnost, preka-njenost in drznost je bila znana vsem lovcem, akoravno včasih poslednja lasnost ni bila posebno na mestu. Pitt Holbers naprotno jo bil sila dolg in suh. Njegov vpadli obraz je bil poraščen — ;skor > bi bil rekel, z polno gosto brado, in to bi bila velika laž, kajti ta brada J njem, bi morali imeti mi.. .. ne je imela komaj kakih sto las, ki | srečo, ako bi ti.... svojih .... so žalostno po licih po obradku in kostij ne bili primoraui nosti tja, moko proti njemu, kakor jaz. ,,Vi hočete vedeti, kdo da je ta, Getleman je čez nekaj časa zinil, Dick Hammerdull.Imenuje se M. Fletcher, je že menda 30 let tu v divjem zahodu, in se mi je s šti rimi tovariši pridružil, da bi se se znanil z Winnetou-om in z vami, Old Shatterliand." ,,Jes Mesch'ochurs, golo res tiieo govoril jo M. Haunnerdull, se je nato oglasil. Fletcher z važ uim obrazom. ,,Sedaj je menda vže trideset let, kar se potikam in potepljem po tem zahodu; za nalogo sem si pa postavil, tem .... rudečo-kožcem pokazati, da nanašej.... zemlji nimajo za.. . . nič iskati. Taka.... golazen, kakor je ta.. . . indijanska, naj. . . . ubije, in kar upam, da se popol noma strinjate z mojim mišljo poznajo molitve? Oh, ne dajmo si [tem prav lahko odjezdila proti EVANGELIJ SV. JANEZA 16, 23—SO. ,,Tisti čas je rekel Jezus svojim učeueern: Resnično, resnično vam povem: Akft boste Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal. Do sedaj niste še nič prosili v mojem imenu. Prosite, in boste prejeli. da bode vašo veselje dopolnjeno. To sem vam v prilikah govoril. Pride nr«, da vam ne bom več v prilikah govoril, ampak vam bom očitno oznanjeval od Očeta. Tisti dan boste v mojem imenu profili; in vam ne Tečeta, da bom jaz Očeta prosil za v-as. Zaka j Oče vas sam ljubi, ker ste vi mene ljubili, in sto verovali, da sem jaz iz Boga izšel. Izšel sem od Očfeta, in sem prišel na svet; zopet zapustim svet, in grem k Očetu. Mu reko njegovi učenci: Glej! sedaj očitno govoriš, in ne praviš nobene prilike. Sedaj vemo, da vse veš, in ne potrebuješ, da te kdo vpraša; zato verujemo, da si od Boga izšel." . TVl o 1 i 1; e v. ,,Prosite in se.-vam bo dalo." Jau. 10,34. Ni je stvari, katero bi nam ti v. pismo bolj na srce polagalo nego' molitev. Naš Izveličar nam tudi danes želi izriova vtisniti to najvažnejšo krščansko dolžnost ter obljubnje, da bode veaka molitev v Njegovem imenu brez dvojbe vBlišana. Ako torej ljubimo Boga in želimo rešiti svoje duše, zakaj bi no siušali glasu svojega Rešitelja ter molili, kar je najlepše dejan jo kristijatiov. Kdor ne mara moliti, je izdajalec Božji in dela krivico samemu sobi. Nebo in zemlja in vse stvari časte svojega Stvarnika, in človek bi so ne oklepal te družbe ter slavil Najvišjega? Kdor nasprotno ravna, greši zoper Božje Vel i čast vo in vreden ni, da bi solnee nanj sijalo. Polog tega, dela1 si tak človek sam krivico, kajti oropa se na ta način mnogih milostij, brez katerih no more doseči svojogaposlednjega cilja in konca. Le z molitvijo se zadobe za to potrebne milosti. ,,Prosite iti se bo dalo, iščite in našli bodete, trkajte in odprlo se vam bode." Kdor ne moli, podoben je slepcu brez vodnika ali vojaku brez orožja, in biti mora kedaj'žrtev večnega pogina. Prelep vzgled molitve nam dajejo svetniki. Tako govori n. pr. Zlatoust: ,,Ne moliti in pogubiti svojo dušo, je ravnoisto:kajti brez molitve je nemožno bogaboječe živeti." In sv. Tomaž Akvinčan pravi: ,,Da se rešimo, moramo se bojeviti in zmagati; ali tega ne dosežemo brez milosti Božje. Ta milost pa nam ie podeljena le z molitvijo." Cujmo tudi krepke-be-sode sv. Alfonza: ,,Naše izveliča-iije, pravi, zveličano je samo po oč tati kaj tacega! Molimo odsih-dob, pazljivo in pobožno, zarana in zvečer, prod jedjo in po jedi in angeljsko češčenje. Priporočujmo se svetima srcema Jezusa in Marije, in zateka j m o so k Bogu v iz-kuJnjavah. Obračajmo vse svoje dejanje in nehanje Bogu na čast. Tedaj nam bode molitev — luč v življenjii, tolažba v trpljenji, moč v slabosti, rešitev ob smrtni uri. Amen. Konec preklinjevalca. Po K. Ma,yn poslovenil TaeiruS. I. - Kako daleč pride človek s svojimi kletvinami, bodeš spoznal dragi bralec na možu, s katerim te hočem seznaniti v tej povesti, katera nam pa tudi služi v dokaz, da se ni šaliti i.u igrati z Božjo potrpežljivostjo in dobroto.-— Za časa, ko se je to godilo, sem bil z mojim nerazdružnim prijateljem, Winnetou-om, načelnikom Apahov, pri Navajo-Indijanih, ki pa so tudi Apahi. Z oddelkom Navajeev smo taborili med griči ,,Agua' grande" imenovane pokrajine; od tod smo nameravali odrinit] proti Koloradu še I9 po prihodu krdela belokožnih lovcev, katerim sem bil jaz naročil priti semkaj. Medtem, ko smo čakali nate, bo pripeljale straže, katere smo bili razpostavili zaradi varnosti, dva ptuja Indijana, katera so bili v zelo sumljivih okoliščinah zasačili. Naravno je, da smo ju tamkaj začeli ogtro izpraševati, toda branila sta se na vbo kriplje, dati nam kak odgovor. Ker vrhu tega tudi nista imela pobarvanih obrazov, je bilo skoraj nemogoče določiti h kate remu rodu da spadata. Ker mi je bilo znano, da so se v poslednjem času Dta-Indijani zelo sovražue pokazali Navajcem, sem opomnil proti Wiunet-u: ,, Jaz mislim, da sta tadvaUtah-Indijana. ,,Kajti v zadnjem času ee je ta rod zelo proti jugu pomaknil, do/.deva se mi, kakor da namerava v kratkem napasti naše brate, Navajce. S tem pa skoraj gotovo sledi, da so naši sovražniki poslali ta dva, da bi izvedeli za naše taborišče." Menil sem, da sem pravo pogodil z temi besedami, toda Winnetu, ki jo bolje poznal vse sosednje rodove, mi odvrne, rekoč: ,,To so Pa-Uti, vendar je pa vsejedno gototovo, da sta ta dva ogleduha," ,,Mogoče so se zavezaliIJta-In-dijani z Pa-Uti?" ,,Gotovo" pravi Wiunetu ,,drugače bi so naša ujetnika ne branila tako, nam to povedati!" ,,Sedaj bo pa treba paziti, kajti v takoj deželi, kakor jota, se ogle- sovražniku. Ker smo zgodaj zjutraj odjezdili, smo imeli celi dolgi dan na razpolago. V'občo smo vedeli, da stanujejo Pa-Uti tam, kjer se stikajo meje držav Colorado, Arizona in Nevv-Mexiko. Skoraj gotovo je pa bilo, da jih tamkaj ne bodemo več našli; zato bi se bil vsaki drugi vprašal, na katero stran bi jo mahnil. Mi pa smo imeli boljšega vodnika, namreč, sled vjetili ogleduhov. Iz taborišča prišedši smo jo takoj našli, in potem se ravnali po nji. Pokrajina Arizona ima lo malo dežja. Tisto malo rek, kar jih je, teče v strugah, katerih bregovi so včasi do 2000 metrov visoki. Take struge imenujejo ,,Canona." Na visokih planotah pa ni druzega kakor kamenita tlja, kajti vroči solnčni žarki poleti in mrzli jezerski in zimski viharji ne dopuste, da bi pognala kaka bilka. Le Borate rtj a se nahaja kaka majhna reka, kateri se more slediti, ne da bi bilo treba iti v kaki veliki soteski. V bližini takih rek, pa jo tudi obilo grmičevja in drugih rastlin, ja 11a nekaterih krajih rasto celi gozdovi. Tako je bilo tudi pri našem taborišču, zato ni bilo posebno težko najti sled ogleduhov. Celi dan smo potem jezdili, ne da bi se nam kaj posebnega pripetilo. Na večer smo pa prišli do nekega potočka, v čegar bližini smo v nekem votlem drevesu zasledili posodice z barvami in drugo Indijansko drobnjad; bilo je last teh dveh Indijancev, katera smo bili vjeli. Počivali smo vso noč, drugo jutro pa smo okrepčani iu spočiti odjezdili dalje. Med tem pa je bila zginila na-daljna sled, kar pa nam ni delalo posebnih neprilik, kajti vedeli smo stran, na katero se je nam bilo obrniti, da najdemo sovražne Indijance. Tako smo jezdili v galop proti severovzhodu, najprej po ravani, na kateri je bila trava vedno bolj redka, tako da smo potem jezdili po planjavi, kjer ni oko druzega zapazilo, kakor kamenje. Bilo je okolu poludne, ko smo zapazili daleč na obzorju 3 pičice, katero so se nam hitro bližale. Ker ni bilo nikjer nobenega skrivališča in ker nismo vedeli, ali so ti jezdici pred nami rudeče ali bele polti smo konje primorali, uleči se, in smo to tudi sami storili. Tako nas oni niso mogli tako hitro zapaziti. Te pike so postajale tem večjii čim bol j so se nam bližalo. Winnetu je d j al roko na čelo v obrambo proti solnčnim žarkom in kar naenkrat vskliknil: ,,Hallo, naši nasprotniki so Dick Hamerdull, Pittt Holbers in še neki tretji belokožnež, kateri po zgornji ustnici aamotarili. Zato so bili pa tem dalji in so 11111 se gall i skoraj do pasa. Kolikor bolj je bil Haunnerdull zgovoren, toliko bolj je bil Pitt, malobeseden. Tretji jezdec mi je bil popol noma neznan. Bil je še dalji kakor Holbers in razun tego tako suh,da se mi jo skoraj dozdevalo, da slišim njegove kosti ropotati, med tem ko se zadeva jed na ob drugo. Takoj na prvi pogled, sem izpo znal, da seno bodem mogel ž njim sprijazniti, kajti njegov obraz je kazal veliko surovost in njegovo oko je bilo nemirno. Ko smo prišli skupaj in si podali roke, je vzkliknil Haunner dull: ,, Vendar eukrat smo vas dobili." ,, Vendar enkrat, zakaj pa toF' sem ga vprašal, ,,ali ne veš, da smo vam naročili priti k ,,Agua grande", in do tje je še jezditi treba poldrugi dan. Ali se vam je tako zelo tožilo po nas?" ,,Seveda. Silno nas je vleklo k vam: t" ,,Zakaj? Ali povej mi, kje so ostali vaši tovariši?" ,,Glejte, saj ravno zaradi tega prihajamo sami. Konje smo gonili tako, da bi nam bili skoraj poginili, kajti hoteli smo kolikor mogoče hitro priti k ,,Agua;grande", da dobimo kak oddelek Navajeev na pomoč." ,,Čemu ti bodo?" ,,Da napademo Pa-Ute, ki so ujeli naše- tovariše. Naprej torej, naprej Mesch'ochurs, da ne pridemo prepozno!" Hotel je jezditi naprej. Jaz sem pa prijel njegovega konja za uzdo in mu rekel; r,Le počasi, počasi Dick..Naj prej moramo vedeti, kaj se je prav za prav zgodilo. Zaradi tega razjašite svoje konje, ti Dick pa nam lepo razjasni ves dogodek." ,,Kaj s konja naj stopim? Ali se vam blede. Ne veste li, da je čas drag. Sicer vam pa to lahko tudi povem, med tem, ko jezdimo." t,Ali jaz hočem; to v miru slišati, saj veste vsi, kake navade sem v tacih zadevah. Z preveliko naglico lahko človek vsako podjetje spridi, zato si mora vsako stvar najprej dobro premisliti." ,,In kaj potem, če ni časa dovolj?" ,,Jaz pa ti povem Dick, da časa prav nič ne primanjkuje. Toda povej mi vendar to, kdo je tisti suhi mož, katerega imata s seboj?" Winnetou in naš Navajec sta bila že s konj stopila. Ko sem tudi jaz to storil in se k njima v travo vsedel, onim trem ni druzega preostalo, kakor to storiti. Hammerdull je nekaj mrmral pro se, a slednjič je le posadil svoje obilno truplo na trda tla. Pitt Holbers je isto storil s svojimi kostmi, neznanec pa je pristopil k meni, in mi podal roko, kakor kakemu staremu znancu. Toda dotaknil sem se je samo s prsti, ker ni moja navada podajati roke popolnoma neznanim. Winnetou ga pa šo poglogal ni, tako da sem sklepal s tega, da ima isto rnržnjo kjer jim jih bo satan v .. .. zinlel in zdrobil." Kar vznak sem padel in skoraj omedlel od samega straha, ko sem zaslišal te izraze, katere lie bi 1110 gel niti,izgovoriti niti napisati.Vsi ti s pikami zaznamovani presledki označijo ravno tolik« kletvin! Deset kletvic v tako kratkem govoru! Križ božji! In zraven nas je pa še tako gledal, kakor da ga bomo vsi voseli in zamaknjeni objeli in sprejeli za tovariša. Tgda imel sein nasprotno ravno isti občutek., kakor bi mo kdo z debelim kijem udaril desetkrat po glavi. Sedaj sem pa natanko ve-dol, kdo da je ta človek, boljo, kakor bi mi zamogel podati Dick. Velikokrat sem že slišal praviti o nekem možu, kateri tako kol ne in °S".lll> rabi take izraze, da ga lahko naj bolj ptuji spozna po njegovem govorjenju. Sicer jo bil lovec (West man), toda najnižje vrste. Ni ga bilo čina, katerega ne bi bil zmožen storiti, in pravili so si drugi lovci, o njem reči, da so vsakomur lasje vstajali po( koncu. K temu pa pride še to, da so jo Podvojenie davka na pivo- Davek na pivo je danes ravno tako visok, kakor ob času meščanske vojne. Od leta 1861.,. ko je bila napovedana meščanska vojna, pa do danes je plačala pivovars-ka obrt, v državno blagajnico okroglih 1500 milijonov dolarjev davka in s tem denarjem, ki so ga na kup nainetali vočjidel reveži-trpini, ki pijo za potrebo kozarec pivo, je darežljivo gledal okolu sebe Stric Sam in delil velikodušno pe-nzije tudi takim osebam, ki j i hi nikdar niso bile vredne. Zadnji čas gledajo postavoda-jsilci v Washingtoriu zopet na davek na pivo, češ, če podvojimo ta davek, prinese nam dovolj denarja za vojne potrebe. Ali zraven tega imajo še polno družili virov, iz katerih bi tudi pridobili velike s-vote, pa na to so ne ozirajo. Listi,zlasti nemški, vprašujejo postavoda-jalce, zakaj bi ne naložili davek tudi na velike družbe, kakor n. pr. na družbe, ki skrbe za razsvetljavo, dalje železnici« in Pulma novo družbe. Zakaj ne plača davka plinov trust v New Yorku, Phila-delphiji, Chicagi, Milwaukee, St. Louis in drugih mestih? Zakaj ne bi plačal davka Carnegie, kateri je od Strica Sama potegnil že inarsikak milijon? Zakaj ne bi so obdačila Illinois Steel Compagnie in Standard Oil Compagnie in druga taka podjetja? Zakaj ne bi se obdačil vsaki galon potroleja, vsaki železni-ČD) voz in spalni voz posebe ? In, kako to, da bi bile brez davka življenske zavarovalno družbo in zavarovalno družbe proti ki imajo na milijone dol. dohodkov ? Zakaj se obdači pivo še enkrat tako visoko, žganje p| istočasno nič? Menda zato, ker so pivovarne po večini v Zjedinjenih državah izključno v rokah Nemcev. ,,Chicago Tribune" je svetovala: ,,to tax the German Brewers" in to željo jej bode kongres vstregel? Velika večina prebival- pri govorjenju kar kopal v kletvi- stva- ~ ,ako ko,lč»ie list - l« p ah, tako da so so ga celo surovi Proli podvojenju davka na pivo m ljudje ogibali in kmalu zapustili če so to zgodi, bode to le delo na- njegovo druščino. Dosedaj se je bil še vedno z neko neumljivo. srečo umaknil zasledovanju in maščevanju Indijancev. Zaradi čez mero dolge in suhe postave in vsled navade, v vsakem stavku, katerega je izustil,, prav robato preklinjati, je dobil priimek ,,Old Cursing Dry." Toda vsakdo,je bil v spartni nevarnosti, ako je izustil to v, qjegoyi bližini. . ,,Ne,, odgovorite mi" se je zadri i;ato,, ,,saj mislim da znata obadva govoriti, kakor mešetarji." Ker pa jo Winneto.11 sedel zaprtih očij in mrtvega obraza, sem vedel, da bi govoril le z nožem v roci, zato sem mirno vprašal Flotcherja: ,,Povejte mi, ste li vi tisti ta-kozvani ,,01d-Cursing-Dry?" On se je bil vsedel na tla. Kako pa je vzrojil pri teh besedah to se ne da povedati. Kar zatulil je; ,,Kaj.... kako.... kdo sera jaz .... kako rae imenujete? Ali vam naj zasadim tale nož v vaše.. .. srce? To bom tudi storil, ako.. .. " ,,Molčite!" sem zagrmel nadnj, potegnivši samokres izza pasa. Pri najmanjšem pregibu vašega noža, vara tiči kroglja v glavi-Možje, kakor Old Shatterliand in Winnetou, se ne dajo tako lahko usmrtiti kakor vi mislite. Glejte, Win neto v ima tudi žo samokres-napot in namerjen na vaša prsa. Danes ste naleteli na može, s ka terimi se ni šaliti. Sedaj mi pa na kratko malo povejte, ali ste vi ,,Old Cursing-Dry" ali ne. Volite med krogljo iz tega samokresa ali med besedo iz vaših ust! (Dalje prih.) — 1 ----- Platili so; Rev. Jos. Knafelc$2, Jac.Skala za Mat. Skala $2, Ig. Dežel an . Peter Bezek $2.60, Mrs. Ma.y Smrekar $1, Mrs. John Potsch $1, John Počkaj 50 c., Stefn.. Agnič $2. tivizma ter smatramo za najkri-vičnejšo izvršitev, kar smo jih še kedaj videli. Zalivala. Zahvaljujem se si. odboru K. S. K. Jednote in ob enem vsem udom k njej -spadajočim za svoto $200, katero sem danes prejel od društva sv. Cirila in Metoda 8 Jo-liet, III. za mojo umrlo soprogo, po zastopniku g. Štefan Kukar-ju. Ob enem priporočam vsem pristop k J od noti, ki še niso upisani, ker ne vemo, kedaj bomo potrebovali podporo, a Jednota .za to točno skrbi. Jožef Gregorčič, ud društva sv. C. M. 8 Joliet, III. Opomin, S tem opominjamo odsotnega uda, bivajočega v Irwin, Westmoreland Co. Pa., Jan. Zaitza, da naj se zglasi do prihodnje seje do 18. junija 1898 ako želi še biti pri društvu in K. S. K. J. Ako se ne zglasi do tistega časa, smo prirao-1 ani se ravnati po pravilih društva in ga izključiti iz društva in K. K. S. Jednote. Piše naj na naslov zastopnika društva: Mihael Hočevar, P.O.Drill, Belmont Co., Ohio. Društveni odbor. Gotovo sredstvo proti gripi. Ne bodeš trpel bolezni, ako dobiš pravo zdravilo Ako se čutiš slabega in si prehlajen, tedaj je Electric Bitters edino zdravilo za to. Ozdravi jetra, želodec in ledvice popolnoma obnovi. Ozdravljenje gotovo. Prodaja se v Nels Bensna lekarni po 50 cts. steklenica. Poziv. Zdolej imenovani prosim vse znane rojake,da bi mi pisali,kjoda bivajo nekje v Leadvile, Coloradi da bi jim tudi jaz odpisat. na$aj N' ral, Aleglieny Co., Pa r -i 4 KZ.S.KZ.JTEIDlSrOT^. " 1808. Iiikorporirana v državi Illinois dno 12. juri. A. 1). URADNIKI = Predsednik: Anton Nkmanič, Scott Street 913; Joliet, 111. Podpredsednik: Josn- Agnič, Ely, St. Louis Co., Minn.; Box 266. I. Tajnik: Mihael Vardjan, 205 Stone St.; Joliet, III. H. Tajnik: John R. Sterbenz, D. St. 2502, Calumet, Mich. Blagajnik: Anton Golobitsu, N. Chicago St. 801--805, Joliet, III. Duhovni vodja: Rev. Ciril Zupan, 806 East B. St., Pueblo, Colo. V , f Max Buh, Tower, Minn.; St. Louis Co. 7!.or" l Ignac Tancig, Calumet, Mich. : [ Ivan Gqv£k, Box 105. Ely, Minn. iS?" Yse dopise pošiljajo krajevna društva na I. jed noti nega ta j nika (M. Vardjan-a) po svojem zastopniku (delegatu) in po 1ST' nikomer drugem. Vse stroške za umrlo pošiljajo krajevna 35? ' društva na jed not i nega blagajnika (A. Golobitsha) po svojem 15?" zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. ■\T imenu K. S. K. Jednote vljudno vabim vse preč. slovenske duhovnike na letošnje zborovanje K. S. K. Jednote, ki se bo vi'&i!o v Puebli, Colorado, Nadejamo so tudi, da počasti slavni zbor * svojo navzočnostjo tudi mil. g. škof Jakob Trobec. Da nam bode mogočo lepo in pO domače postreči, prosim ob enem preč. gospode, ^i nas hočejo s svojo navzočnostjo počastiti, da mi kmalu pišejo. Povabimo tudi druge spoštovane rojake, naj bi o priliki te ve like slavnosti obiskali tukajšne Slovence ter si ogledali piekrasno Colorado. Return ticket od St. Paula in Chicago na željo rad pre-8krbim za polovico navadne ceno. fcVRIL ZUPAN, O. S. B., duhovni vodja K. S. K. J. I ludiiaiiska osveta. (I/, angleščine poslovenil O.) Tretje poglavje. ' (Dalje.) Splošno se moro reči, dajo zgodovina Indijancev od Cortezove dobe neskončen boj, v katerem 8'lni duh premaguje slabe telesne moči. Belokožci so so večjide) držali gesla krutega Brenna. Pra-vico dobiš koncem strupene strole. Hdečekožec je pravi prvotni Ame-J'ikanec in ta jedino se sme tako ""snovati. Kako smešno je tedaj, $ko tako preziral no gledajo na "ovodošle v Ameriko isti, katerih fitariši so pred nekaj leti stopili na Kolumbovo deželo! Kako nespa-metno torej, ko so Amerikanci Posmehu jejo našim vseljencem in jih nazivajo ,/zelence." Ubogi Amerikanski anglo saksonski rod! Ali -so ne domisliš, da so bili tvoji Pradedje v sorodu z,, Dutchmeni?'' nimaš niti materine govorice, ako prevzetno tajiš svojo angleško tta''6dnost. Da 6i prisfni Amerika-lec, govoril bi indijanščino, ne pa migleščino. Rekel bi, da - nisi Ga 'ilejec, a govorica te izda. In v r(J8Uici sleharen zamore postati tv°j sovrstnik; ki se izseli k Ham 111 potrdi možko, da hoče ostati Ainerikansni državljan. In prise 'jenec, da govori razun drugih na re^ij tudi tvoj materin jezik. m Toda," govori se, ,,dežela je 'ast belokožcev." Temu ne oporekamo, a kako smo jo dobili! Če so na«i Indijanci odstopili lepo, ča-fno in rodovitno zemljo, temu | Se imamo zahvaliti lastni zvitosti, ^''i smo boj, v katerem sejo zma-8°no8no povzdignil krepki duh |lad naravno priprostostjo. Indi-, •ja,lci so se vklonili našim pogo-a mi smo se poslužili teh pobojev in jib dostojno izkoristili. Lahko rečemo, da ako bi se skupno "e borili za dežolo, Indijanci bi Ztnngali. In 'to je bil večkratni ^zrok, da so so Indijanci uprli, e1" niso imeli druzega pomočka, (la hi dospeli do svojega prava. Kar se tiče homatij v dakotskih takozvanih ,,Črnih gričih," kjer So so Indijanci pripravljali na boj 1,1 kamor eo bili odposlani trije poveljuiki,pravi st. clouški časnik: ko hitro so ti trije mogočni ^ddolki podjarmili popolnoma marine Sioux-Indijance, t. j. vsaki rdečekožeb, žene in otroci "l8° 'zvzeti - naj jih tukaj pose-kajo. Zakaj bi pa oni ,,lupeži" ro-Sovilii; ZOper 8,-eooiovce, ki so "a'»o zato delovali, da bi v last < obili okraje, katere jim je država 8a»m pod gotovimi pogoji oddala? 'i Pripomniti je po uradnih po-'očilih, da Sioux Indijanci name-^avajo^ napasti trdnjavo Lincoln, ^družtjnih drŽav nebodo Indijanci napadli,' tem več oiio bodo napadle ,,Red skins." Tako časopis. Najvažnejšo pogoje so sklenili v Washingtonu 1. 1837. mod J. Pointsettom in glavarjem tneda-tiakoiistkiin rOdom, ko so slednji prepustili' Združenim državam ozmlje vzhodno od Misisipa. Seve, Indijancem so morali zato plačevati letne dohodke. S to pogodbo je bila odprla zemlja cola dežela Wisconsina in deloma tudi Minnesota na vsliodu od Misisipa, kamor je vrelo neizrecno mnogo ljudi. Zapadna stran Misisipa so imeli v rokah Sioux-Indijanci. Toda ta jo bila naseljencem najboljša zemlja, zato so se za njo poganjali na vso kriplje, ne glede na pogoje, sklenjene z Washingtonom. (Dalje prili.) Aiiarliizein vlada. Lugano v Švici, 9. maja — Včerajšon dan je bil grozen v Milanu. V Via Sdrtitraire se je pojavila prava vojna ob 1. uri popolu-dne. Na tisoče dimnikov je priletelo s streh na vojake, ki so morali božati. - V Via Torino je prišlo dotepeža; Sodi se, da je bilo 300 oseb ubitih in blizolOOO ranjenih. Izgrede so provzročili anarhisti in ko so prišli vojaki mir delitt, so bili anarhisti v manjšini, zato so bežali na strehe in rušili dimnike na vojake. Noč je bila brez razsvetljave v Milanu.Vse to se godi, ker v blaženi Italiji igra glavno ulogo korupcija, a ljudje nimajo kruha. K orožju so pozvani zopet reservisti iz let 1878 in 1874. Razne vesti. vila. Spoznali so, da je mrlič posestnik Matija Slabe, z domačim imenom ,,Kočevar" iz Ivanjega Sola, župnije Unec, občine Rakek. Ponesrečenec je bil včeraj na Jur-jevem semnju v Planini. Popolu-dan je iskal voza, da bi se bil domov pel jal, ker je težko hodil. Spustil se je potem vendar peš iz Planine in najbrže pri znamenju ob stezi čez ,,Osredke" padel v vodo. Bog so usmili n.egove duše! Potuhnjeni potok Unec je pogoltnil novo žrtev. No mine leto, da bi kdo no našel smrti v njegovih valovih. Ta nesreča nam z nova kliče v spomin besede: ,, Pripravljeni bodite, ker ne veslo no ure ne dneva!" Pristaviti bi bilo pa še opomin, da kdor ni popolnoma trezen, naj ne hodi ob vodi, voda in noč imata svojo moč. — Iz Škofjeloke: Škofjeločni so so jeli potegovati za zgradbo vodovoda. Mestni zbor jo sklenil, da jo v izvršitev tega vprašanja pričeti z vsomi v to potrebnimi preddeli. Voda bi se naj napeljala izpod Ljubljanika ali Starega gradu. Z napravo vodovoda bi Škof jaioka v vsakem oziru mnogo pridobila. — Iz Recalapri Trstu se poroča:Ma lovreden Ivan Ccrgolj iz Recala pri Trstu, ki je svojemu očetu že obilo zlega prizadjal je hotel toga na.veliko soboto Ua grozen način umoriti. Priplazil se je skrivaj v očetovo spalnico, privezal očeta z vrvjo na posteljo, potOm pa polil posteljo s potroljem in jo vžgal. Očetu se jo s silo posrečilo rešiti se. Ničvredni sin je to storil svojemu očetu, ker mu ni hotel več denarja dajati. Današnji številki priložili smo zavitke tistim naročnikom, kojim jo naročnina pošla in j?li prosimo, da naj no odlašajo z na ročnino, saj je cena listu z premijo nizka in $1 na pol leta ali $2 za celo leto lahko vsakdo utrpi, ki ima dolo in veselje do čitanja. Dunaj slovansko rri o s t o. Intilnus ogerskega predsednika Banffiijn tajili svetnik Lang je izdal knjigo, v kateri dokazuje, da Madjari nimajo vzroka podpirati Nemcev v Cislitvanski in ne ža- ga spravil doma, a otroci so ga našli in jeli pokušati. Ker je bil sladek, so ga toliko časa pokušali, da so vsega pojedli in vsled tega umrli. Junaški otrok. Na bregu Seine v Parizu se je igralo pred kratkim dvojo otrok. Najedenkrat je padlo najmlajše, triletno dete v vodo. Njegov brat, sedemletni deček, je skočil za njim, toda bratca ni mogel najti v valovih. Težko je priplaval zopet na breg, tedaj pa je zagledal utapljajoče se dete; urno je skočil še j eden k rat za njim ter ga rešil. P r o g n a n ci v Si b i r i j i. Po ruskih poročilih jo bilo od lota 1823. do 1. 1897. pregnanih 907.244 oseb v Sibirijo, Vender je bilo i ne j tem,i 215.843 oseb, ki so šli prostovoljno za sorodniki v Sibirijo. Največ pregnancev je bilo za časa carja Aleksandra II. 'Število pregnancev in njih potomcev tvori sedaj eno četrtino vsega prebivalstva v Sibiriji. Ž o n s k o n a K u b i. Na Kubi prebiva trojo vrst žensk: belo, črho in Kreolinjo. Največ je črnih, katere pa gledajo z velikim spoštovanjem belo. kakor da so te neka višja bitja. Najiskrenojša želja vsake zaniorke je, priti v Evropo ter še.p< rJiHti Z Evropejcem. Bogate žensko na Kubi žive v večnem ,,dolcefar niente", do čini uo tibožne jako pridne ter po tvornicah veliko dolnjo. Kreolinjo pošiljajo svoje ličero v Pariz v šolo; domu prišedšo so omože ter preži ve večino svojega življenja v g uga I ne ni stolu; bavijo so le s ko-ketovaiijem, pušenjoin cigaret, li-zanjohi shiščic-in toaletnimi vprašanji. Najbolj nevedno pa so pre bivalke Antil. katere so sicer jako lepe, ki pa tudi hitro uvenejo. K a k o k a z nuje j o n a K o-reji. V vzhodni Aziji, za katero so toliko pulijo evropsko velevla-sti, so še daleč od kulture. Grozen način kaznovanja je ondi šo doma. Pred d verni leti usmrtili so kore-anskega prestolonaslednika na javnem trgu.. Noui Francoz, ki jo Vremensko poročilo. Tedensko poročilo, sklenjeno 9. maja, poroča o vremenu in rasti poljskih pridelkov sledeče: Prva polovica tedna je bila mrzla in meglena in o slani so jo poročalo z več krajev, vendar škode ni provzročila. Druga polovica je bila solnčna iti toplejša. Suša je bila ves tedeti in vetrovi niso bili pre hudi. Pšenica raste povoljno, toda počasi; v južnih krajih je lepe barvo in 3 palce visoka. Ozimna pšenica obeta dobro. Oves je posejan. Začno s sejanjem ječmena in lanu. Ko hitro postane gorkeje vreme, prično tudi s sejanjem de-belačo ali koruzo in po nekod je že v zemlji. Krompir je posajen v vseh dolih države, kjer so zanj ugodna tla. Jagodo in češplje gredo v cvetje. Jabolka in drugo sadje dobro ohola. Paša jo nekoliko zapoznela vsled mrzlega vremena in v nekaterih krajih je zelo pomanjkliva za živino. T. S. OUTRAM, Section Director. Dr. Kinga nova iznajdba. Čud na rešitev. Zahvaljuje se v sledečih besedah Mrs. Ada E. Hart iz Groton, S. D. ,,Napadla je moja pljuča jetika vsled preblajenja in že štirje zdravniki so mi odrekli upanje, da bi še živela. Slučajno je z boži o pomočjo moj soprog izvedel za Dr. Kinga novo iznajdbo za jetiko in prohla-jenje. Kupila som osem steklenic. Zahvalim Boga, da sem zopet zdrava. Steklenice za poskušnjo zastonj v N. J. Benena lekarni. Cena 50 cts. in $1. V s pel) zagotovljen, ali se povrne denar. "V zalogi imamo sledeč« knjige: Koledar za 1. 1808, cena 30 cts, ali J koledarje za -Slovensko-Angleška' Slovnica Molit,venik Srce v Jezusu, v vezan ..... v usnje vezan -v višnje vezan z zlato obrezo Prati k a-za leto 1898 -Ustave Zjedinjenih držav Mali katekizem $1 - $1 platno 45 cts. 0(1 ,, 75 ,, 10 „ 10 ,, 10 cts. Zdravilna liucklinova arnica. Ona jo najbolje in gotovo zdravilo na svetu za rane, spalinenje, mehurje, otekline, rovmntizem, mrzlico, hrasto, razpokano roke, ozeblino iti vse kožne izrastke. Porok smo, da bode kupce zadovoljila, sicer denar povrnemo. Cena škatlpee 25 cts. pri drugistu N. J. Beusnu. m- OGLAR. ' ©0 1 al 3EČV I"JK JUH. slovenski krojač priporoča svojo trgovino ali izdelovanje obleke, pa tudi ima v zalogi vsake vrste H nega blaga za obleke. £feš" Zaloga tobaka in senodk."«*« 385 Ohio St. - Allegheny, Pa. FR. VIR ANT & J. MUSIC Evoleth - Minn., naznanjava rojakom v mostu in okolici, da od pre v a dne 13. marca lastno slovensko gostilnico, v kateri bode dobiti dobro postrežbo vsaki Čas. Za obilni obisk se priporočava Frank V i rant & John Music. JS@ris> mu odtrgali nogi in konečno so s konji raztrgali še telo. Lepa priložnost se ponudi rojaku, ki želi imeti l judi na hrani in stanovanju v Sheboygan, Wis., ker gre dosedanji gospodar v stari kraj. Slovencev je tam blizu 80, ženskih pa le 6. Kdor želi kaj več poizvedeti, naj se obrne pismeno na: John Pungarčer, 926 Wisconsin Str., Sheboygan, Wis. ZahvaLi. Žensko društvo sv. Srca Marijinega v Olevelandu se toplo zahvaljuje vsem udeležencem prirejo ne veselico in ob enem vabi za pristop dekleta in žene, ker tudi za Ženske je društvo veliko koristi. MarijaGrdina, predsednica. JOŽE STEFANATZ 430 E. 87 Str. ČRKA TER NEW YORK priporoča cenjenim rojakom svojo z izvrstnimi pijačami iu finimi smodkami preskrbljeno gostilno v dobrohotni poset. Daj otrokom pili Grnin-O. Je okusna, redilna in primerna namesto kave. Prodaja se po vseh grocerijab, kajti prosta je vseh slabili smesij. Grain-O pospešuje prebavljenje in utrjuje živce in zdravje, in otroci, kakor odraščoui smejo pričakovati trajen uspeh, Stane \ kakor navadna kava. 15 in 25 c. JOHN O OLOB izdelovalec umetnih orgelj priporoča se rojakom v izdelovanje in popravo kranjskih harmouk Cena najcenejšim 3-glasnim jood $28 naprej. Boljše od $45—-$100. Naročila izpod $50 se sprejemajo brez ,,aro", pri naročilih od $50 do $100 treba je dati na račun $50. Delo garantirano n prva poprava brezplačno. JOHN GOLOB 203 Bridge Street Joliet - ILLINOIS V.,' tint i*docolwil Iiy fillurlripr ailvprilpcni<>iitiiuii,'. 14,1' vuu mu Ketthe lM!st maito, (ftiest lliiir li »>"1 »1CST POPULAR SEWINQ W»OWN(i , • d' lrioro eonir. Buy from reliable , , vc trained imputation by hoani^t i<> <■ Kirnii-,..-1» fhcro ltnoDoin the wnrlil Unit i nn i mwl niw)iiuilcal oonKtruction, (lurnblllty of workhi« ..■11 tVmmNMOf flnlKh, beauty in appwi ra|i«",or ban I* ,,iauvimproveroentsaa the HCW HOM\- WRITE FOR CIRCULAR'S. Tfcc M Home Sewing Machir.o Co. SAK 1'IUNCIiaOO, 0»t. ATIiAN'i'Ai Ci^. fob r.Aue bv A. Weiniierl Tower, {g/" Kdor želi dati obloko sna-tlti ( parom ali jo prebarvati, naj s« oglasi zravop Sheridan hotela. J. P. MoKonna. Od oliiosega ministra. Rabil sem dr.. Warnerjevo belo vino za ran jen vrat, šibka pljuča, kaSelj in ■ prehlaa. Nadvlada vsa druga rabljena sredstva. Hvala doktorju za cenjeno t,o zdravilo. Clyde, O. Rev. G, ilagans. Prodaja N. ,1. lien son. Posti ljudi ue more pili kavo zvečer. Škoduje spanju. Gr, O se lahko pije ob vsakem času brez da bi kaj škodoval. Primerja 80 lahko najboljši kavi. Za nervozne ljudi je Grain O najboljša pijača, napravljena iz čiste rži. Kupi zavojček takoj. Poskusi namesto kave. 15 in 25 c. URA VELIKA ON UD B A vsled razprodaje. Pošljemo $5 vreden niUel. polic, re-olvPr, 32 ali 88 S <&W cartridge, krasno izdelano $0 vredno uro »a žensk«, pokrovje h »4 lc zlata, kaže natančno £as. Garancije 5 Jet in je enaka uri za $85, proda se lahko za $10-12. Zraven damo Java dija-raant. S pravico do pregledanja pošljemo vse skupaj C O I) Za j(j, ill express stroške plača vsakdo sam. Velik dobiček k prodajo našega blaga. Poskusi. INSURANCES AVIIdLKSALI-j MDSF. CO 107 Dearborn St., CHICAGO. < SAVE MONEY FREE! ^.'^'•friiifci^.i Sond for our now IH9H (^(al|mK Illustrated In ooloi-s, containing tuli descriptions of .'til our i*miiiM und O leans. BKMEMHKB W b.v Umi only flrm of actual mnnufneturevs selling rxohislvelv to tbo p-neral public dlrei't,, at fnotory cost-rtho only Hrm where yo« (jet the lioiil Exact Value for your money. 'There are Vt tent's, IlealerH* or Middlemen's prolUs added. ^ITSPECIAIJ (MRS MOW HK.'iWV. ^ CAi^H OR on EASY PAYMEW.T8 tosultyourelreiimslanees. l'lanoaanrl Organs shipped on thirty day" trial lii your own home under our special warrant for twenty-uva years. No money re'iviiredlnadvani'e. Saledellvery SSrSU your ,»Bk. - ^ - TKIiMS-. iTPaT any bank, theislltoroftW«papi'i, or or any JIaMSJBHjff sl!Ji» tw.partleulun«r our iiiin. of the iniilMMliiii U wlio hare pur- JBnjjljMMPJf nlur menu from us duri»c »«"'ly M )"«"«. «>nrJtWBIBBiMiM> s "OltNlsll Piano OrOrfiau fornotU- i ' Hi m.....*•-"— f'- .......... Jfilinff »lyjfc i" n Veil explauatlan whli I'vcry > i «<»t'iilqgae. new iioolc ''The Heart o Ing n thousand rewnt ntonmi, avnt frce. i»omn' FAIL T* irvmr. at onckk, CORNISH & CO., Monn f'a(>t n rem of Am«r1cnn Piano« and Omni«, f i yi yi v' y 'V *¥ »fwr'Ti yi »irvyrif« EHtttbllHhcd nearly 60 Vcnra. WASHINGTON, N. J. Premije AMERIK. Pmlplaenikom "Ami Slov." so na razpolago sledeče premije, kterih jedno si lahko izbero: I*ol po TK-pn treb.icni trosil svoj k r v n v o prisluženi denar. ' & Kad,i r pišete za svet„>■■ ^vi^f n iznanite vselej št. hiše, mesto in državo; ako ni hišne številke, naj se ua-terinem jeziku na T)r. G. Ivan P. heka mr- znani št. P. O. Box; ako nimate iste, je dobro, ako nazua-^ tlite Box svojega" prijatelja, da tem gotoveje prejmete odgovor. Br. G. Ivan Pohek se je izučil in dobil diplomo na zdravniškem vseučilišču na Bunaju, Mona-kovom, NewYorkn. Philadelphiji itd. Rojen je v Samo-x\ lioru ua Hrvatskem in ima 25jsetletno prak-o v zdravilstvu. Kdor trpi na bolezui, naj se pis-meuo obrne v ma- Obresti se plačujejo od dneva vložitve Menjice se izplačujejo in $25.000-: podpredsednik t. A. Whitman »laoujejo. O. ITI. OT^.ecjl, prodaja tčic na debelo in drobno manufakturno blage tudi obuvala. obli pokrivala, Dalulli and Iron ŽELEZNICA Range dop. 12:00 10:55 0:15 8.20 7:30 9.10 8.35 8.15 8.00 7.80 čas pop. Postaje — .Stations' ~7< Duiuth on h. " Two Harbors " " Allen jet. " Tower od h. Ely prlh. H. 15 4:15 (5:05 7:00 7:50 odh. doh. Duiuth odh. Allen Blwabik McKintey Virgiolh Eveletli lz Virgin! je odh, 4.50 pop- čez Allen jet. na Tow 0:05 0:40 7:00 7:15 7.40 Cascarets pospešujejo jetra, ledvice in želodec. Ure/, bolezni j tu gripe. lOe HORTHAND How? EL.F-TAUGHT Manual of PAonf ;-ii/i/iv, by liemi Cum±:i .uul Jerome B. IluHUMt. A persiv. Mrh-n--nuclor. Over 355.« co 'I l:t«iMur»- ..nt- mastered it; *<; ' ••» >;<•«• Sol>'.'| ioo:> ellers, or we will semi i. '.v nir.-!. '• it ilu- rhtmogrufhit AWiitr «.«.•• • Boot for THE BLCNN PITMAN ivYSTt'.M .....1 venr- been lli<- sl."tlili>ni. I > ' •! v jin- IJ. S. i'llniij) of i deem Ion "The American System.'' First j-i/e. V. '-rld'a (•'air. Full information with l.inis and lielpp 10 self-instructed students, free. THIS PHONOfcKAt'IIIC INSTITUTI? Co., 222 W. 4th St., Cincinnati, Ohio: B. Ham On je ua st<»(iue in» stotine nevarno bolnih < zdravil. Posebno rad pomaga rojakom. Z trajnim vspehoin ozdravi: inosne, bolezni v grlu in pljučah, nosni katar, ženske bolezni, krvne in kožne bolezni, revmatizem m tajne bolezni, vsakovrstne rane, .»labo prenavljanje, bolezni v mehurju, /ivcne bolezni, kronično onemoglost, izrnščaje in druge bolezni. OPAZKA. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu mkelo več ne more pomagati, na j se name pismeno ali osebno obrne. »©-NASVETE DAJEM ZASTONJ."^ Vs.i pisma naslovite na: DR. O. IVAN POHEK, CO H. ti t h & MINNESOTA AVE., KANSAS CITY, KANSAS. 8®rNe pozabite priložiti znamko za 2 centa za odgovor. B. ELY, MINN. AJ mesarija f Ely! Najbol jšo postrežbo zagotavl jam svojim rojakom in ob enem jim naznanjam, da se pri meni dobi raznovrstne svežo mesnine za domačo potrebo. Priporočim) «e si. občinstvu /.a mnoga naročil,■> .1 (> 1! N I5AUTOL. mesar. "Vaše -živjeirj e je v nevarnosti, 'afcnr lmr-■ m-■ prehlad i te; nemogoče je vudeti., ako bo imel kašelj zle posledice. | Najboljši zdravniki so dokazali, da ostane človeku prehlad, ako ne dobi pravočasno zdravilo. Severe balzam /,a plufca, če ho jeml je ob času, ozdravi pivhlajenje, kašelj, hripa\oet, vratne in pljučne bo-lezni. Cena 25 in .50 cts. G. Paul Knoll iz Guttenberg. Iowa, nam piše: Severe balzam /a pluta dravilo in je imamo vedno pri hiši. V družinah je najbolsje redstvo Sever« St. Golbard ole. poskus prežene bolečine iz Nobena obitelj bi ne smela biti bre', tega ol ja. Cena 60 cts. PO/OH! Škoda je, ako nisi nikjer zavarovan! ,,Duiuth Franklin zavarovalnemu društvu"' se plača na mesec, za ponosrečo plača od $25 do §50 na mesec. Ude sprejema Marko Zoretič, agent Tower, Minn. žoleznme, ni < >« i hišnega lesenega orodja. Tu se dobe po najnižji coni: poči, kuhinjska posoda,- barve, okna, vrata, mize, stoli, postelje, omare in sploh vse rudarjem in gojzdar-jura potrebno orodje. Oskorbljuje tudi r a k v e in pogrebe. EEtoie Bail of Elf ELY, MINN. JOS. SELL WOO I), preds. F. L. COWEN, blagajnik. Obilna zaloga za rudarje in drvarje Čolni in indijanski izdelki. TOWER MINN L. Hooker - Verm'n Meat market prodajalec svežega in. solienega mesa Divjačino in kuretno je dobiti <>fo poleiiieiu časn na izbiro TOWER MINN. Denar se pošilja na Avstrijsko po najnižjih kurznih cenah. I "ol'ivuji. BO ladijui listki (Stoaiu-ship-Tieket) za v Evropo in nazaj. Za ti!og;e se plačuje po 4 od sto. Kadar se poeutišslabo, vzemi Cascaret oandv cathartic, le ozdravi, 10c, 25c. •Toliot Št. 801-803-805 N. Chicago St. -- Illinois nasproti slov. kat. cerkve Naznanjam slavnemu občinstvu v Toweru in Soudanu, da sem prekupil vso zalogo mojega dosedanjega sodrugu Applequi-sta in glede na nekoliko gotovine sklenil semprodajati samo 80 dnij raznovrstne predmete za četrtino ceneje negopopred. Prodajam vsake vrste liišno opravo najboljše vrste, železnino spodnjo obleko, kape, obuvala vse po najnižjih cenah. Kdor potrebuje groceri, naj se obrne v našo dobro urejeno in z vsem potrebnim preskrbljeno groeerijsko prodaja I no. NELS J. BENSON. Kteremu niso mogli zdravniki pomagati, oblnil se je do dr. Ilama, kateri daje nasvete zastonj. Kadar drugi zdravnik izpozna bolezen za neozdravljiva, dr. Haui jo izloči. Ozdravil je ljudi, kateri so so dolgo mučili po bolnicah iu drugih zavodih. Ako imaš bolezen, zdravi se in vprašaj za svet dr. llama. On ti pove, ako jo bol«zeii ozdravljiva. Piši tak' j d 1. llainii. Zdravila dr. t lama ne dobiš v nobeni lekarni, no ■.•roeeriji ali kje od pedlerov. Kdor hoče prejeti čista, prava zdravila, naj piše dr. Hamu. Butelka stane ali šest za $5. Naročajoč zdravila, opiši bolezen natanko, priloži denar v pismu ali poštno ekspresno nakaznico. Zdravila iu način, kako so zdraviti, pošlje se z obratno pošto. Priloži znamko za odgovor. dr. C. B. Ham. OS TOJJNational Union Building Toledo, Ohio A. Golobitsh telefona številka 324 priporoča vsom došlim rojakom svojo Slovensko gostilnioo v blagovolim poset. Dalje priporoča svojo veliko zalogo grocerijskega blaga, železnih predmetov, kuhinjskoga orodja, čevljev in obleke. m mesnico, kateri je dobiti vedno sveže in soljeno meso. Vsakemu se zagotavlja vljuden vsprejem in dobra postrežba. Za mnogobrojeu obisk so priporoča A. GOLOBITSH. Ki Ki vsi iz Ti na stt dc Pr m SI zv Jt lJ 8? :.Pi »1 1< 9 ti r I 1 CHAS. LANG Photograph, Tower, Minn. izdeluje: fotografije vsake verate in veli kosti, vsrtk čas po nizki ceni >n otekline, bolezni v drobu, križu in plečali. nahod, zabuhlost, vnetico, podagro. lišaj-vnetje mozga, debelost, melnirne bolezn' j garje, rak, bodenje, vsihanje mleka, oslabenje nog, sušteo, pljučne inobistne bolezni, zabasanost, gliste, grizenje, osepnice, itd itd. Zdravi ž» nske, deeo iu može. Ako bolehaš in se želiš ozdraveti, podaj se takoj k dr. Kallmertenu. L)r. Kall-merten je ■/. zdravili svojimi izlečil že tisoče, ljudi, ki so trpeli in jih drugi niso mogli ozdravili. Ljudje njegovo ime povsodi razglašajo. Podaj se k dr. Kali mertenu, on te ozdravi. ZASEBNE BOLEZNI obojega spol« (pr razkošenosti dobljene)stalno ozdravi in je porok, da se več ne povrnejo. NABVKTF ZASTONJ! Dr. Kalliner- /. "jož 1 bolezen, povej sta rost bolnika, v lisi priloži malo las i" 2 centno znamk" za pošto, dadobtf odgovor na skri ' nem kakova je bo en < i labko ol .angleško nii nemško. lir. F. J. Kallinertcn, Cor. Wash'n & 22nt les., Totsdo. O. LAHKO SE PONAŠAŠ Z I> .T A N r I v ____ker____ IMAS DOVOLJ KREDITA PRI NAS. ^ Pošljemo ti prstan, zajamčeno zlato, 14 karat fino, s pristnim dijamantom (cel), ki bi te stal petindvajset dolarjev pri vsakem zlatarju v Ameriki. IN NE POSLI NAM CENTA, dokler ga nisi pregledal in se zadovolil, kakošen jp. ' CE GA TREBUJES, plati ekspresnemu agentu 5 dolarjev in poji i nam mesečno dolar deset mesecev. če ga ne trebuješ, povej nam. Ekspre-sni agent nam ga pošlje in NI(, TE NE'STANE. Zahtevamo samo dva moža v tvoji bli žtnji, ki za te dobro stojita. Naslov. MANHATTAN, BARGAIN CO. P. O. Box 2377. New York Cit.C Ko pišeš, omeni ta iist. TOWER - MINN. UEitMAN AMERICAN Meat Met MAX SHAPIRO, - mesar, prodaia vsako vrste frišno in soljeno meso kakor tudi ribe, perutnino frišne klobase po tako nizki ceni, kakor drugod Tam so občuje nemško. Vsakdo tako pravi. Cascarets Candy Cathartic je najčudoy delniše zdravilo tega časa, je prijetnega okusa vter vspešno deluje na ledvice, jetra in želodec, čisti notranje delo, od stranjuje prehlajenje, ozdravi glavobol, vnetje, zabasan st in galico. Kupi in poskusi eno škatljico C. C. C. danes, so p« 10, 25, 50 cts Prodaja se z garancijo p° vseh lekarnah. Tobak uničuje vašo zdravje. Ako hočeš opustiti tobak in postal' zdrav, močan, prerojen, vzemi NoToBaC čudovito sredstvo, ki napravi iz slabotnega močnega moža. Dosti jih pridobi' v desetih dneh 10 funtov, tfad -100.000 ozdravljenih. Kupi NoToBac pri lekarju za 50 c. ali $1. Pojasnilo in poskus p" pošti zastonj. Naslov; Sterling Remedy Co., r• ^ ali Now York. b v. all I . DRU€GIST5 •f mmOfiattan. Cftnoreti tli« Ideal J,axa>j ___________or i-rf^f.luit rauti« fn«y uuturatrrHuag. Snnw »nil booklet free. Ad. STEKIilKG KKMKDT CO.. fht»»«o. JiontrMl. Cmi., SrNew York. au.i ABSOLUTELY GUARAFTEED^ . Defer crip or irrrpe.liut route entj nuturatreiiiittg. Snm-i