ADVERTISE Ш THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commarkal Prinling of All Kinds ENAKOPRAVN EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Čilatelji v: CHICAGI. NEW YORKU. DETROITU. sploh po in izven Amerike VOL. ХХХУШ.—LETO ХХХУШ. CLEVELAND, ОШО, WEDNESDAY (SREDA), DECEMBER 28, 1955 ŠTEVILKA (NUMBER) 247 Zadnje vesti Delno oblačno z najvišjo temperaturo 36, najnižjo 24 stopinj je vremenska napoved za danes. Ob zapadno kanadski meji sneži in proti vzhodu pritiska mrzli val. Severna Califomija ima danes po 14 dnevih nalivov in oblačnosti prvi solnčni dan. Škoda, povzročena po zadnji povod-nji, se ceni najmanj na 150 milijonov dolarjev. Predsednik Eisenhower je danes odletel v Florido v Key West, kjer ostane 14 dni in se bo bavil s sestavo spomenic kongresu. Njegov odhod je deloma namenjen tudi odpočitku. Njegov odhod jp iznenadil politične kroge v Washingtonu, ker je še včeraj Bela hiša zatajevala, da se Eisenhower ne bo umaknil iz Washingtona za časa zasedanja kongresa, ki začne z delom prihodnji torek. Žena Eisenhow-erja je ostala v Beli hiši. Zadnje številke o smrtnih nesrečah ob božičnih praznikov so končno naslednje: 609 mrtvih na cestah, 68 mrtvih ob ognju in požarih, 105 ob drugih nesrečah. Skupno 782. Cleveland sam je hnel te dni sedem smrtnih nesreč, 87 ljudi je bilo ranjenih. V Chicagu napovedujejo podobno katastrofo tudi za praznike v zvezi z Novim letom. Padel je celo predlog, da naj se pokliče na glavne ceste na pomoč narodna garda in to v vseh drŽavah, da bo nadzorovala prifc. iftet. Danes zjutraj ob pol štirih je fiastal v enonadstropni hiši na E. 200 St. blizu Lake Shore Blvd. v notranjosti ogenj. V spodnjih prostorih sta spali dve deklici, ki sta zgoreli, v zgornjih pa starši in dva dečka. Dečka sta dobila hude opekline in se nahajata v kritičnem stanju v Eu-clid-Glenvme bolnišnici. V isto bolnico so bili pripeljani tudi starši, to pa na opazovanje, ker jih je tragedija v družini živčno strla. Na 10323 Superior Ave. se je V družinski sobi družine Vannat-ter ustrelil 2,0-letni Wallace Van-Batter, ki je bil pred nedavnim odpuščen od marinov. Po vmit\ i v civilno življenje je dobil delo v tovarni, od katerega pa je bil odpuščen v novembru. Z 19-letno Zaročenko Shirley Starr sta se pogovarjala o poroki, ko je mladenič potegnil revolver iz žepa fai velel dekletu naj gre v drugo Sobo, nato pa je oddal strel v prsa. Umrl je čez pol ure v bol hišnici. Njegova mati je ob času nesreče spala v drugi sobi. V dru&ii kanadskih petorč-kov Dlonne je prišlo do nesporazumov in so starši hčerkam očitali, da so za praznike pobegnile, domov pa niso poslale ne kartice Пе dale kakih telefonskih voščil. Stariši očitajo hčerkam, da so se jim odtujile ko so si razdelile fond In je na vsako odpadlo četrt *nilijona dolarjev. Hčerke danes Zanikajo obtožitve staršev in trdijo, da so poslale kartico, če je pa starši morda niso dobili, ni to njihova krivda. V St. Louisu so živeli trije kratje Hoening, najmlajši je bil star 64 let. Eden od njih je bil Rluh, drugi slep, In sta bila oba ^onaa, le tretji je delal. Ko je tu-® ta Izostal od dela, so pregledali stanovanje In so našli vse tri brate mrtve. Zunanjih znakov nasOja ni bilo. Monopoli so se razpasli; kapital se koncentrira WASHINGTON, 27. decembra—V kongresu se je začela ostra kritika sedanje republikanske administracije, ki je dopuščala, da so se kapitalistične družbe združevale, da bi dosegle na trgu monopol. Hotele so spodriniti konkurenco, veliko ameriško gospodarstvo pa združiti v rokah nekaternikov. Demokrat je očitajo republikanski administraciji, da ni izvajala federalnega zakona, ki pobija monopole. Tendenca združevanja velikih** podjetij je splošna. Od meseca januarja 1951 je izginilo čez 3,000 ameriških družb, bodisi, da je šlo za tovarne, za rudokope, za trgovino, ker so te družbe pogoltnile večje družbe. Samo v letu 1955 se je združilo okrog 500 velikih kapitalističnih družb! Tudi banke .se združujejo; v tem letu se jih je združilo 250, kar znači rekord. Družba Hilton Hotels Corp. je znana. Družba Hilton hoče dobiti v Ameriki monopol nad hotelirsko industrijo. Družba je prisilila, da so šli v njeno verigo hoteli, znani pod imenom Stat-ler, v New Yorku, Washingtonu, Clevelandu, St. Louisu, in Los Angelesu. Justično tajništvo federalne vlade je opozorilo družbo Hilton, da krši zakon, ki prepoveduje monopole. Pred federalnim sodiščem teče tožba, ki jo je začelo justično tajništvo, z namenom, da prisili hotelirsko družbo Hil-toasida<,razdi"uži, kar je združila in zopet pusti družbi Statler svobodno poslovanje. Justično tajništvo je spričo nastopa opozicije v kongresu sklicalo konferenco zastopnikov družbe Hilton Hotels Corp., da bi se pravda umaknila, družba Hilton pa bi prostovoljno pristala na to, da iz svoje verige spusti hotele Statler. Demokratje v kongresu so napovedali obširno preiskavo, ki bo politično in gospodarsko enako zanimiva, kakor je preiskava zoper družbo General Motors Corp. Ogromni dobički Družba Radio Corp. of Amerika RCA je v svojem prvem poslovnem letu leta 1920 izkazala en milijon dolarjev dobička. Letos eno milijardo dolarjev. Družba zaposluje 78,000 nameščencev, od teh 8,000 izven Amerike. Železnice so se lansko leto pritoževale, letos se ponašajo z dobički. Dohodek sam znaša $10,-100,000,000 in bo po odbitku stroškov i- davkov ostala lepa vsota kot . sti dobiček v družbi-nih blagajnah. Največ nosi promet s tovornimi vagoni. KAJ SO KOMUNISTI Senatni pododbor v Washingtonu je razdelil med kongresnike knjižico, ki se peča z ameriškimi komunisti. V knjižici je navedeno, koliko jih je, a glavno, kakšno je njihovo politično delovanje. Ameriškim komunistom senatni pododbor najbolj zameri, da so popolnoma pod komando komunistične centrale iz tujine. Pazite se na cesti Samo še par dni in bo zaključek leta 1955. V teh zadnjih dneh si oblasti prizadevajo drža' ti rekord prometnih nesreč na najnižji stopnji. Pozivajo pešce kot voznike avtov, da pazijo in preprečijo nesreče in morebitne smrtne žrtve prometa. JAPONKE V AMERIKO Od japonskega napada na Pearl Harbor preko vojne in v letih po vojni, so bili ameriški zakoni zoper Japonce, ki bi se želeli naseliti v Ameriki, zelo strogi. Postopoma se je ta zakonodaja omilila in je bilo v zadnjem času dovoljeno več kakor deset tisoč Japonkam, ki so zunaj poročile Amerikanoe, da pridejo v Združene države. Z njimi je prišlo več kakor 20,000 otrok, katerih očetje so ameriški vojaki. Znan je korak ameriških oblasti, ki so po napadu Pearl Harbor konfinirale na zapadni obali kakih 72,000 Japoncev, rojenih tu v Ameriki in ameriških državljanov. KOLIKO POKADIMO Do konca leta 1955 bomo pokadili 383,000,000,000 cigaret, nekaj nad štiri odstotke več kot je bil to slučaj lani. Strah pred rakom na pljučih je prešel . . . Dr. Kern odpotuje Dr. F. J. Kern bo odsoten iz urada do torka, 3. januarja. Gospodinjski odsek A.J.C. članice Gospodinjskega odseka Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. so vabljene, da se udeleže letne seje v četrtek zvečer ob 7.30 uri v navadnih prostorih. Seja je važna in prosi se vse, da se udeležijo. Seja premeščena članicam Ženskega odseka farme S.N.P.J. se sporoča, da se seja ne bo vršila v četrtek zvečer kot običajno, pač pa se vrši v sredo, 4. januarja v navadnih prostorih Slov. del. doma na Waterloo Rd. Seja je zelo važna in prosi se članice, da se je gotovo udeleže. čE NE BO VOJNE INDUSTRIJE... Ameriško vojno letalstvo je imelo v federalnem proračunu, ki se konča s 30. junijem 1956, postavko $8,400,000,000 za svoje potrebe. Proračun za ameriško vojno letalstvo se dviga iz leta v leto. Če bi se razorožili in bi ne bilo teh vojaških izdatkov recimo samo v letalstvu, kam pa z ameriško vojno industrijo in delavstvom, ki dela za to industrijo? Najmočnejša ameriška civilna industrija je avtomobilska industrija. Povprečno je v tej industriji zaposlenih 910,000 delav cev. Takoj za njo, torej druga po vrsti pa je industrija, ki dela za ameriško vojno letalstvo. V tej industriji je povprečno zaposlenih 750,000 delavcev. Vzemimo v poštev, da gre pri ameriškem federalnem obrambnem proračunu za stroške kopne vojske, mornarice in marine ter letalstva in da ti skupni stroški, seveda vključeno osebne izdatke, plače oficirjem in moštvu, znašajo okrog $35,000,000,000, Koliko delavstva je zaposlenega za vse te potrebe! In če bi odpadli? ALI NAJ MLADINA DELAJ KDAJ IN KAJ NAJ DELA? V Ameriki se je dogodil tale resnični slučaj: Aretirali so močnega 16 letnega fanta, ki je bil ukradel avtomobil, pa je trdil, da si ga je le sposodil. Ni hotel z njim voziti, marveč ga je hotel le vzeti narazen, da vidi, kako dela notranja mašine-rija. Fant je bil obsojen in je tudi v poboljševalnici poskušal, da se zaposli z mehaniko. Domačemu mehaniku v zavodu naj bi bil pomočnik, tako je sklenil. Ker pa še ni bil star 18 let in ker je hotel delati kot mehanik, je zašel zopet na stran pota. Potvoril je svojo starost, uprava zavoda je zamižala na eno oko, fant je delal kot pomočnik mehanika, ko pa je šel na prostost, se je kot mehanik še spopolnil in postal na tem polju pravi strokovnjak. Kdaj sme mladina začeti z delom radi zaslužka, to vprašanje rešujejo ameriške države različno. Federalni zakon na primer dovoljuje, da fant ali dekle, ki nista dopolnila še 16 let, lahko delata pri družbi, ki zalaga federalno vlado z raznimi dobavami, če je pogodba sklenjena za manj kakor $10,000. Če pa gre pogodba za $10,001 ali več, potem mora podjetje pri tem delu odsloviti vse fante, ki so stari pod 16 let in vsa dekleta, ki so stara m^inj kakor 18 let. V ameriških državah gre za splošno mladinsko delavno gibanje, da se ta zmešnjava v krajevni in federalni zakonodaji odpravi. Ali pustimo, da mladina dela, potem naj dela in bomo pri dajanju dela tej mladini pametni in širokogrudni. Ali pa določimo samo letnice starosti, pa se jih držimo točno, kakor na primer, kdaj kdo postane polnoleten ali ne. Vprašanje je le, če bo to kasamiško življenje v korist ameriški mladini, kakor ameriškemu gospodarstvu. BRILEJ V VARNOSTNI SVET Jugoslavija stopi s 1. januarjem 1956 v Varnostni svet Združenih narodov, kjer bo sedela eno leto, nato pa ta prostor prepustila Filipinom. Za člana Varnostnega sveta ZN, kot zastopnik Jugoslavije, je bil ime novan dr, Jože Brilej, Slovenec, ki je bil do sedaj član jugoslovanske delegacije pri Združenih narodih. Ruskemu ljudstvu--boljše življenje; ali je mogoče trgovati s komunisti? DOSEDANJE SKUŠNJE SO BILE SLABE V Moskvi, kjer zaseda Vrhovni Sov jet, je trgovinski minister sovjetske vlade Z vere v napovedal, da bo skrčil vojne izdatke za deset odstotkov, da bo sovjetska vlada zmanjšala stroške za težko industrijo, povečala pa izdatke za srednjo industrijo, da tako da ljudstvu Sovjetske zveze več hrane in obleke. Zverev je tudi najavil večjo zunanjo trgovino. K tej politiki Sovjetske zveze, ki ni najnovejšega datuma, so se oglasile po svetu razne trgovske zbornice, pa tudi posamezniki, ki se pečajo z zunanjo trgovino. Na trgovini s Sovjetsko zvezo sta zainteresirani obe Nemčiji. Obe trgovski zbornici zapadne-ga Berlina in Zapadne Nemčije, priznavata potrebo, da bi se obnovila nemška zunanja trgovina z Vzhodom, predvsem s Sovjetsko zvezo. Praksa pa je pokazala na velike težave, ker da komunistični blok ne daje v zameno blaga, ki bi ga v Zapadni Nemčiji lahko rabili. Kvaliteta tega blaga ne odgovarja zapadnemu standardu, na drugi strani se države sovjetskega bloka ne drži-žijo sklenjenih dogovorov. Stališče Angležev: Ker Amerika omejuje uvoz tujega blaga, se morajo Angleži orientirati drugod. Komunistični režjm kot, tak naj ne bo ovira. Sovjetska zveza sama je izrazUa ponovno željo, da pride do normalnih trgovskih odnošajev in izmenjav blaga tudi z Veliko Britanijo. Zapadna Evropa ne samo, da lahko, marVeč naravnost mora trgovati s sovjetskim blokom. Ko pa gre za realizacijo sklenjenih trgovinskih pogodb, navadno pridemo do velike ovire, ko je treba izločiti strateško važno blago, ki naj gre v Rusijo in si ga Rusija želi, po drugih mednarodnih dogovorih pa je izvoz takega blaga v Sovjetsko zvezo prepovedan. Angleži so poslali v Sovjetsko zvezo posebno trgovsko misijo, ki je v Moskvi sklenila pogodbo za izmenjavo blaga v vrednosti 400,000,000 angleških funtov šterlingov. Izmenjava blaga naj bi se izvršila v treh letih. V resnici so Angleži dobili iz Moskve trgovskih naročil za vrednost 40,000,000 funtov; pa tudi pri teh naročilih je šlo več kakor po polovici za blago, ki je strateško važno, torej ne sme v Sovjetsko zvezo. Blago iz ostalih komunističnih držav: Poljaki so sklenili mnogo pogodb, da bodo dobavili kapita- KAKO JE DIVJAL OGENJ? Avtomobilske nesreče so običajne in karamboli, kakor tudi povoženi ljudje doživljajo povsod eno in isto. Ognji in požari 80 že po svoji naravi nekaj posebnega. Za pretekle praznike je bilo na desetine in desetine ljudi, ki so bili pregnani iz prevročih stanovanj ven na mrzlo, prepuščeni usmiljenim srcem. Na žalost je bilo mnogo takih, ki niso mogli rešiti niti golega življenja. V bližini Gaylorda, Mich., je bila v svoji dvonadstropni hiši Gladys Soaper, stara 36 let, skupno s svojimi petermi otroci v starosti od dveh do 13 let. V hiši je nastal ogenj, ki je hišo vpepelil, v ognju pa je mati z vsemi otroci vred zgorela. V Newarku, New Jersey, sta bivala James Hunter, star 70 let, in njegova žena Jessie, stara 50 let, v stanovanjski hiši, kjer je nastal ogenj, ki se je razširil tudi na njuno stanovanje in oba vpepelil. Vpokojena učiteljica Kathe leen Kipp, stara 73 let, se je nahajala sama zase v najeti sobi stanovanjske hiše v Staten Island, New York. V hiši je nastal ogenj in v dimu se je Kathe-leen zadušila. Poročila iz raznih krajev Amerike poročajo o številnih ognjih, bodisi v trgovskih središčih, bodisi v stanovanjskih četrtih. Materialna škoda gre v težke sto tisočake. lističnim državam premog. Romunija se je ponudila, da bo izvozila pšenico, češkoslovaška ponuja zunanjemu svetu osebne avtomobile. Zunanji svet očita Poljakom, da se ne držijo določb trgovske pogodbe, Romunom, da je njihova pšenica slabe kvalitete, cena tej pšenici pa višja od cene na svetovnem trgu. Češkoslovaškim avtomobilom ugovarjajo, da po svoji kvaliteti zaostajajo za nemškimi, angleškimi in ameriškimi avtomobili, cena češkim avtomobilom pa je razmeroma zelo visoka. Kar Rusi ponujajo v zameno, je žito in stavbeni les. Dobave ruskega žita ne morejo biti točno izvršene, ker je rusko kmetijstvo s svojim pridelkom navadno v krizi, manj pridela, kakor pa določajo sovjetski gospodarski načrti. Ko pa gre za stavbeni les, tega ne potrebujejo povsod. Grčija in Turčija: Na obe državi je Sovjetska zveza obrnila svo: jo pozornost. Rusi obljubljajo Turkom petrolej, toda pri trgovinskih razgovorih stavljajo take predpogoje, da se razvidi, da jim gre v prvi vrsti za politiko, za končno sovjetsko nadzorstvo nad Turčija. (Turčija sama se ne more ponašati z dobrim domačim gospodarstvom. Zaprosila je bila Ameriko za večje notranje posojilo. V Turčijo je šel nedavno zakladni tajnik federalne vlade Georgij Humphrey in ko je pregledal na licu mesta gospodarsko stanje Turčije, je prišel do prepričanja, da v Turčiji vlada inflacija, da je gospodarstvo pred konkurzom, pa je odklonil ameriško posojilo.) Sovjetska zveza hoče dobiti dobre zveze z Grčijo in pozabiti na to, da so bili grški komunisti v državljanski vojni premagani. Med Grčijo in Bolgarijo gre za mejne spore in se je Sovjetska zveza ponudila za posredovalko, da pritisne na Bolgare, da Grkom odstopijo tiste kraje, kjer je večina prebivalstva grška. Grki ponujajo Rusom tobak in suho sadje, Rusi Grkom petrolej, premog in stavbeni les. Komisije, ki naj bi sklenile redno trgovsko pogodbo, so se že imenovale in je prišlo do prvih razgovorov. Razgovori niso imeli uspeh, ker se obe stranki nista mogli zediniti glede cen blagu. Države, ki trgujejo s satelitskimi državami sovjetskega bloka se pritožujejo nad tem, da se jim ne dovoli dolgoročni kredit; v mednarodnem svetu se plačilo raztegne navadno na dobo 18 mesecev. Komunistične države pa zahtevajo, polovico v gotovini takoj, polovico v kratkem roku. Poleg "novega duha Ženeve" je v mednarodnem trgovskem svetu tudi drug duh—" več trgovine med Vzhodom in Zapa ' dom." MARTIN REPAR' V St. Alexis bolnišnici, kamor je bil prepeljan v ponedeljek, je umrl včeraj zjutraj ob 6. uri Martin Repar, star 85 let. Stanoval je na 1162 E. 60 St. Doma je bil iz vasi Kamnik, fara Preserje na Notranjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 50 leti. S pokojnim bratom Jože-tom, ki je umrl pred šestimi leti, sta bila dobro poznana kot ne-utrudljiva gozdarja v Preserski fari, in sta ob vsakem vremenu vsaki dan napravila pot iz gozdov na borovniško postajo. Pokojni je delal 22 let pri Willard Storage Battery Co., upokojen pa je bil pred 22 leti. Bil je član podr. št. 55 S.M.Z. Pred 34 leti se je poročil z vdovo Rose C\'el-bar. Poleg soproge zapušča nečaka in nečakinjo Jožeta Repar in Mary^Gerbec ter pastorka Frank Cvell^ar. Pogreljr se vrši v petek zjutraj ob 9.30 uri iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary. STEVENSON OPERIRAN John Stevenson, 19 letni sin Adlaia Stevensona, je imel preteklo sredo avtomobilski karam-bol blizu Goshen, Indiana. John je dobil poškodbe po obrazu in na desnem kolenu, dva njegova sopotnika, pa sta bila ubita. Johna so v Chićagu operirali in je zdravnik napovedal, da ni nobene nevarnosti, da bi ostal pohabljenec. DOBA PLAVALNIH BAZENOV še nekaj je bilo v zadnjem času dodanega k ameriškemu standardu življenja. Gradbena industrija bo v letu 1956 postavila 30,000 privatnih kopalnih bazenov, približno za vsoto $325,-000,000. En plavalni bazen bo stal $1,500. V bolnišnici V soboto se je podala v Eu-clid-Glenville bolnišnico Mrs. Angela Burja iz E. 156 St. Njen mož je umrl pred dvemi meseci. Želimo ji, da bi se čim preje zdrava vrnila na svoj dom! Registracija nedržavljanov Glasom zakona se morajo s 1. januarjem priglasiti in registrirati svoje bivališče vsi nedržav-Ijani. Vsi nedržavljani, ki se nahajajo v Ameriki na 1. januarja, ne glede če so tu za stalno ali začasno na obisku, se morajo registrirati do 31. januarja. Mladoletnike do 14 leta morajo prijaviti starši ali njih oskrbniki. Tozadevne registracijske karte se dobi v vsakem poštnem uradu in jo mora vsak nedržavljan imeti pri sebi ob vsaki priliki. Kdor ne bi se pokoril temu zakonu, lahko zapade denarni in zaporni kazni ter eventuelni deportaciji. Ako se n%ed letom selite, morate prijaviti svoj novi naslov v teku 10 dni. Tudi tozadevne karte dobite na poštnem uradu. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST i4 ENAKOPRAVNOST" Owned and Puprrshed by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEndetion 1-5311 — HEndcxson 1-5312 Issued bvery Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)__________ For Six Months—(Za šest mesecev) ________ For Three Months—(Za tri mesece)_____ URADNA PRILOGA PROGRESIVNIH SLOVENK DELO PROSVETNEGA ODBORA PROG. SLOVENK GRE NAPREJ! Naš Progresivni čebelnjak Poročila o delu, načrtih in uspehih naših krožkov (Vsi prispevki morajo biti v uradu urednice Mrs, Mary Ivanusch, R.F.D. 1, Chardon, Ohio najkasneje do 15. v mesecu.) ШЈЛкк .$10.00 - б.оа - 4.00 Poročilo in zahvala bazarja kr. št. 1 ■ vrsti našim zvestim posetnikom, j Glas krožka P. S. v Chicagi ki so nas obiskovali skozi celo! Tri nove članice. Odbor nepre- For Canada, Europe and Othei Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)______ _$12.00 - 7.00 - 4.50 bor Six Months—(Za šest mesecev)____ For Three Months—(Za tri mesece)_____ Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. Naš: finančno poročilo, podaJ'^to, kajti brez vaših novcev bi no na letni seji je bilo zadovoljivo. Članice so imele zavest, da njih trud ni bil zaman, in to jim je vlilo novega poguma do nada-Ijnega dela. bilo vse naše delo brez pomena. Za Prosvetni odbor Jennie Škerl. Seja v decembra je lepo us- „ ^ , pela, kar 70 članic po številu je Kr. st. 3 daroval za Enakoprav- , ... _ ... , . . , bilo navzočih. Gojile smo tiho nest, Ameriške bolezenske prou- , v , Vse letne priredbe so bile us- čevalne sklade, itd. 12. februarja!^® ! ! nas videle nase slo- i venske zenice, ki imajo se vedno "ciken dinner • , , u- . . .. , pomisleke ah bi pristopile k nam menjen. 14. januarja maškeradni bal. Povišale dar za prali stroj na $100. pešne, posebno pa še bazar, ki je postal že običaj in katerega se naše žene vsako leto bolj z veseljem poprimejo. Letos so poleg različnih ročnih del, umetnin, šivanja in peciva izdelale na vspodbudo Anne Grill in pod nadzorstvom Katie Plemel še kvilt, tako da je bila naša zaloga precej številna in popolna. Naj na tem mestu vse žene, ki so prispevale bodisi s šivanjem, ročnimi deli, darovi, pecivom, itd., prejmejo zahvalo. To so sledeče: Jennie Oblak, Mary Da-car, Angela Oblak, Frances Lah, Anna Mramor, Mary Rupnik, EUCLID, Ohio—Decemberske, ali ne. Videle bi lepo sliko naših letne seje Prog. Slovenk krožka št. 3 so se članice v velikem šte- marljivih, veselih članic, kakor je že Ivanka Shiffrer omenila; BOŽIČ-SIMBOL VIŠKA POPOLNOSTI Ob času Božiča in Novega'leta, ko kipi vse v veselju, dobri volji in dobrotljivosti, ob tem času, ko je skoro sleherni človek v nekakem opajnem stanju osebne sreče in samozadovoljnosti, zlasti v Ameriki, bo dobro in potrebno da me, kot progresivno ali liberalno orijentirana veja ameriških Slovenk, vzamemo inventar ali pregled, koliko smo doprinesle napram uresničenju naših osnovnih načel, ki so obenem načela vseh poštenih in človekoljubnih ljudi. Cilj naše Amerike, danes je prepričati narode širom sveta, da se držimo principov svobode in enakopravnosti! Katy Lekšan, Rose Slejko, Anna v pravem, globokem smislu in ne le v frazah, to se pravi, "-------- kakor so bili zamišljeni in potrjeni v naši izjavi neodvisnosti in v ustavi. Naš cilj je pridobiti njih zaupanje in dobro voljo. In me Progresivne Slovenke smo v tem pogledu, vpoštevajoč naše sorazmerno skromno število, zelo mnogo storile. Z našimi obiski, z našo moralno in dejansko pomočjo bratom v domovini, dalje z našim tolmačenjem ameriškega načina življenja in dela, uglajamo en del strme in razruvane poti napram harmoničnim mednarodnim odnosa jem in končnemu cilju miru. Bila je žena, pesnica, po imenu Emma Lazarus, ki je simbolično in poetično izrazila bistvo in cilj svobodne Amerike v verzu, (da je tu zatočišče milijonov preganjanih, zatiranih in izkoriščanih) ki je vklesan na podstavku kipa Svobode v newyorški luki, bila je žena, Betsy Ross, ki je sešila prvo ameriško zastavo in nam se zdi, da lahko brez pomisleka rečemo, da bo tudi žena, ki bo v veliki meri pomagala v bodočnosti ponesti v svet našo svetlo poslanico svobode in človekoljubja. Naša organizacija Progresivnih Slovenk Amerike je ves čas izza ustanovitve leta 1934 poslovala in širila izobrazbo v tem fundamentalnem ameriškem duhu. Vsako demagoštvo, diktiran je ali ustrahovanje ljudi zasebno ali v organizacijah pod krivičnimi natolcevanji, smo pogumno odklanjale. Ta naš stanoviten in neupogljiv značaj in nastop nam je narekovalo prepričanje, da bi ne bile dobre ameriške državljanke, če bi ravnale drugače. Naša globoka lojalnost in posvečenost vsemu kar je dobro in pošteno pa se zrcali še na več drugih načinov in to v koristnih in človekoljubnih delih napram sočlanicam v bolezni, napram ameriškim bolezenskim raziskovalnim skladom in civičnim ustanovam. Zavedamo se, da pride vse iz ljudstva, kar želimo, da bo na razpolago za ljudstvo. Iz življenskih skušenj vemo, da je treba vsako živo stvar, bodisi otroka, cvetko, vrt ali karkoli vedno negovati, vzgajati, zalivati ali pleti in sicer z ljubeznijo, potrpežljivostjo in razumevanjem. S silo, z jezo, robatostjo in nestrpnostjo i^e zelo malo in slabo opravi. In kar je resnično v tem manjšem obsegu, je resnično tudi v večjem. Surovi, mrzli ukazi, slepa pokornost in podrejenost so bili, lahko rečemo, bistvo nekdanje Nemčije in carske Rusije. In zgodovina preteklih vojn in dogodkov nam jasno priča kakšne so posledice. Iz ljudi, ki zrastejo v ozračju nestrpnosti in zatiranja ne moremo čez noč ustvariti ljudi, ki bi si znali sami vladati, ker sploh tega ne pojmijo in ne čutijo, kot pojmi to recimo povprečen Ame-rikanec. Nam tu je prišlo to že kar nekam v kri. Oni sc morajo šele učiti. Vendar tu lahko eno povdarimo in sicer to le: da smo namreč ravno mi priseljenci za vsako tiranijo, ki bi sc skušala pritihotapiti v Ameriko neposredno, prikrito аГ takorekoč skozi zadnja vrata, morda celo bolj občutljiv! in jo hitreje zaslutimo, kot mnogi stari priseljenci, ki sc tu že skozi več rodov. In zato jasno razumemo našo vrle ameriško ženo, ženo v katero so upravičeno uprte oči preprostih ljudstev vsega sveta, našo Eleonore Roosevelt. Brenčič, Urška Turšič, Frances Morel, Mary Ogrinc, Frances Fajdiga, Helen Tibjaš, Mary Ma-raš, Mary Urbančič, Jos. Levstik, Mary Jeraj, Mary Plešec, Karolina Skočaj, Anna Grill, Frances Zakrajšek, Mary Dum, Sophie Yager, Angela Zavrl, Theresa Gorjanc, Ivanka Kapel, Frances Kapel, Mary Kramer, Jennie Bricel, Urška Branisel, Katy Gruden, Mary Lavrič, Mrs. Vrh, Ivanka Press, Marion Ba-shel, Jos. Tomšič, Jos. Glažar, Mary Gubane, Anna Opara, Pauline Steblaj, Agnes Makaro-vich, Anna Zele, Tončka Počkaj, Emma Yanc, Florence Slaby, Mary Turšič, Jennie Rebol, Mary Terlep, Mary Starman, Jennie Godina, Urška Sneider, Tončka Tomle, Pauline Sajovec, Bertha Dovgan, Alice Oker, Anna Vad-nal, Jos. Zafred, Stef. Tomažič, Mary Shaver, Angela Siskovich, Frances Stavanja, Eva Coff. Mary Vidrich, Kati Plemel, Julia Novak, Mary Gerl, Jennie Skerl. Naše članice iz daljnih krajev, kamor so se preselile so se nas ob tej priliki tudi spomnile in poslale lepa ročna dela in to so: Pavla Prudich iz Californije, Anna Prime iz Wisconsina, Pavla Kline in Anna Kuhar iz Floride. Namesto ročnih del so nekatere darovale v gotovini in te so: J. Sustarsich in neimenovana po $5.00; Mary Hrovat ^3.00; Frances Zupane, Dorothy Stran-car, Jos. Valencich, Mary Zdol-šek, Jennie Jakulin, Jennie Per-ko in Cecilia Golob po $2.00; Rose Vuga $1.00. Kuhinjo, v kateri so pekle in cvrle ter kar sproti iztržile, so imele v oskrbi sledeče: Mary Erjavec, načelnica. Pomočnice — Mary Starman, Antonija Blu-mel, Mary Rupnik, Mary Terlep, Josephine Vesel, Julia Stakich in Mary Bučar. Točilnico sta oskrbovala, naš večletni toča j Joseph Yeraj in Ui ška Branisel. Na semnju so pa prodajale sledeče: A. Grill, T. Gorjanc, M. Durn, M. Ogrinc, R. Slejko. B. Dovgan, M. Kramer, J. Levstik, J. Prime, I. Kapel, A. Kalin, A. Zaic, M. Dacar, M. Yeraj. D. Zavrl, M. Bashel, F. Gorshe, Jennie Skerl. Torej hvala vsem in vsaki in vilu udeležile, za kar zaslužijo j vsaka je imela nekaj pod pazdu-našo zahvalo. Želimo, da bi vsa-1 ho—tako tudi decembra; vsaka ko sejo v tako velikem številu je imela dva paketa, za "secret obiskale. Kot izraz naših čustev' pal" in za "grab bag." Vse je bi- Ravno ob pisanju tega članka čujemo vest, da je v j vsaken-u za kooperacijo pri tem duhu velikodušne, svobodi j ubne Amerike, Rooseveltova podpisala prošnjo na predsednika Eisenhovverja, da bi za Božič pomilostil politične obsojence, ki so propagirali nasilno strmoglavljenje naše vlade, kar bi pripomoglo omiliti napeto mednarodno ozračje. Ta čin ob tem času, sim- (Dalje na 3. strani) plodonosnem delu. Ta imena bodo ostala v srcih vseh tistih, ki jim celimo rane. Dosti je žrtvovanja s takim delom ampak ko se uspešno završi, je ves trud pozabljen. Posebna zahvala pa gre v prvi do umrlih članic, katere so odšle v večnost iz naših vrst, smo vse vstale in za trenotek umolknile. V tem letu smo jih izgubile pet. Na isti način smo izkazale zadnjo čast na hitro umrli članici, Antoniji Kapel. Od nje smo se članice lepo poslovile in jo spremile na njeni zadnji poti na po kopališče. Spavaj mirno, draga Antonija! Njenim sorodnikom pa izrekamo naše globoko so-žalje. Ker smo na naši zadnji prireditvi zopet ojačile blagajno, smo sklenile obdarovati naše tukajšnje ustanove: za dnevnik Enakopravnost $20.00 (za priobči-tev imenika odbornic in objavo sej in priredb); za polio sklad $15; za W.S.A. $15; za Cancer fond $25; za Red Cross $10; za pohabljene otroke $15 in še za en drug dobrodelni namen $15; dolgo bolni članici Mrs. Kati Ko-goy $10 in iste svote bolnicam, M. Rebek, Rose Rotar in Frances Mezgec in sicer za božične praznike. Vsem želimo skorajšnjega okrevanja. Sklenile smo tudi, da priredimo 12. februarja namesto Valentinove zabave s srčki, kokošjo pečenko ali chicken dinner in to v spodnji dvorani AJC na Re-cher Ave. Članice, katere ste obljubile, da boste prišle takrat pomagat, prosim, da prav gotovo pridete in ne pozabite na obljubo ker ob taki priliki rabimo dosti pridnih rok. Za leto 1956 so bile izvoljene: za predsednico, Mary Kobal. Ona se je sicer branila, pa ji nismo dale miru toliko časa, da je še prevzela. Veš Mary, me te ne pustimo kar tako iz naših rok. Za podpredsednico, Lojzka Der-dich. Tajnica, Elizabeth Matko. Ker naša dolgoletna zapisnika-rica, Gusti Slejko, ki je pisala zapisnik skozi cehh dolgih 15 let, ni hotela več prevzeti, je njeno mesto prevzela Marica Lokar in Vera Potochnik še nadalje za poročevalko. Torej je vse po starem, le Marica Lokar je 'nova zapisnikarica. Upamo, da bomo še naprej tako dobro vršile naše delo in vodile naše seje, kot smo jih dosedaj. Članice delničarke AJC, opo-Borjene ste, da se udeležite delniške seje na nedeljo, 22. januarja, 1956. Po naši letni seji smo se imele prav dobro z našo izmenjavo božičnih daril in pri večerji. Nato nam je pa brat naš; članice, Christine Verh, Lojze Fabec kazal lepe slike iz našo stare domovine. Prav lepa hvala, Christine in Louis! Ako sem pomotoma kaj pozabila omeniti, bom pa drugič popravila. Zdaj pa žilim vsem našim članicam in sploh vsem Progresivnim Slovenkam in našim prijateljem vsepovsod! v imenu našega kr. št. 3 prav lo povito v lepih pestrih barvah in povezano v pentljah. Vršile so se volitve odbora za 1956. Ostalo je vse pri starem. Volile smo tudi $100 mesto $50 za pralni stroj za porodniško kliniko v Ljubljani. Predsednica, Francka Vider je pozivala članice, da naj se podamo na delo za maškeradno veselico, ki se bo vršila 14. januarja v Paradise Ball Room, So. Homan Ave. West 25th St. Rojaki Slovenci, mladina, vsi ste prisrčno vabljeni, da se udeležite naše veselice. Ni treba poudarjati, da se boste dobro zabavali, kajti'imate že skušnje v tem ozi-ru. Po možnosti pridite v maskah. Nakazane bodo lepe nagrade. Torej se vidimo 14. januarja! Godove so imele v decembru te-le članice; Jennie Flor, Joha-na Klančnik, Frances Prosen, Mary Vertnik (Marn), Ella Mae Kovačič, Josie Paterek. Happy birthday! Hvala ga darovane dobrote. Ako sem katero izpustila, oprostite. V naši sredi smo videle Mary in Bernice Vertnik. Tiho smo ju pozdravljale v kuhinji, kjer sta delale za "Marn birthday." V naših srcih je vladala hvaležnost in občudovanje napram njima, ker sta prišli med nas vkljub temu, da sta nedavno izgubili moža in brata. Hvala vama, drage članice! Dalje smo pozdravile Josie Trojar in Fannie Brunner. Povrnili sta se iz stare domovine in vsaka je povedala nekaj svojevrstnih doživljajev, obe pa se strinjata, da vse kar imamo starega, namreč oblačil, naj kar pošljemo; vse jim tam prav pride. Pozdravljeni, Josie in Fannie, v naši progresivni družbi! Imamo tri nove članice: Bernice Vertnik, Pauline Briški in Mary Cajhen. Z veseljem vas pozdravimo v ng.ši sredi! Dalje je bilo odkritje "secret pals." Ni mala stvar čuvati skrivnost za celo loto, posebno še ker smo kot ženske na glasu, da ne moremo čuvati nobene tajnosti. (O, kako velika zmota v tem!) Z nestrpnostjo smo odvijale zavitke, čitale imena od "secret pal." Marsikateri se je zrcalilo na obrazu, kakor bi hotela reči tako, to je torej moj "secret pal," jaz sem pa sodila čisto drugače! Dalje smo odvijale zavitke "Christmas grab bag." Res je, ne bomo tako hitro pozabile tega večera. Ura nam kar teče in nič ne reče, kar hitro je polnoč. —Hvala sončnemu odseku za ves trud in delo; vedno nam nudijo kaj novega—kar razvedrile so nas. Iz Clevelanda smo dobile Progresivne lopo darilo od Josie Zakrajšek in Ivanke Shiffrer. Po- Filmska predstava 15. januarja v SDD v korist sklada za nadaljne pošiljke zdravstvenih, znanstvenih in drugih revij v domovino. Kot novejša odbornica Prosvetnega odbora se obračam na Vas draga urednica, da mi pomagate s tem mojim prvim dopisom za našo uradno prilogo. Vam je gotovo več znano o delu tega odbora, kot meni. Vendar iz vsega, kar sem videla in slišala dosedaj vem, da so te žene, ki so tvorile Prosvetni odbor v preteklosti veliko delale, čeravno nam drugim ni bilo znano. Koliko poučnih knjig in znanstvenih revij, iz katerih zajemajo mladi talenti znanje in navdušenje, so že odposlale v našo rojstno domovino, dasiravno se je prav malo pisalo o tem v našem glasilu. Seveda ker je s tem zvezano delo in kajpada tudi stroški, je bilo že mnenje nekaterih, da bi se ustavilo te pošiljatve revij in magazinov. Vendar, ko pa čita-mo zahvalna pisma, katera prejemamo od profesorjev in zdravnikov, prejemnikov teh revij, kako so jim potrebne in koliko znanja črpajo iz njih, smo se odločile, da jih naročimo še za eno leto. Ker pa je blagajna glavnega Prosvetnega odbora izčrpana, te revije pa precej denarja stane- jo, smo se domenile, da priredimo filmsko predstavo v nedeljo 15. januarja v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. ob 4. uri popoldne. Vstopnina samo 50c. Upamo, da članice Progresivnih Slovenk in prijatelji iz celega Clevelanda in okolice posetite to predstavo ker slike so poduč-Ijive in prav dobro posnete v Sloveniji, Meksiki in tu v Clevelandu. Bo vsakega nekaj in prav lepa prilika, da spet skupaj pridemo v prijateljsko družbo in pomagamo nadvse plemeniti in potrebni stvari. Povsod se danes piše in pov-darja, kako imamo vsi dolžnost širiti dobro voljo in prijateljstvo Amerike do drugih držav in ljudstev po svetu. Vidite, ravno na ta način tudi me sijajno vršimo to prepotrebno delo. In pri tem imamo še prijetno zavest, da pomagamo lastnim bratom, lastnim ljudem. Zato pa vemo, da nam boste spet pomagali z vašim obiskom. Več o tem bodo še druge pisale. Za sedaj rečem le Š3 to: Sezite po vstopnicah! Dobite jih pri tajnicah vseh lokalnih krožkov. Josephine Henikman, članica Prosv. odbora. Justine Jaffe. John Stirn se je povrnil na dom iz bolnice. Po 18 tednih še vedno trpi na nogi; j'e vesel ako ga kdo obišče. Na večer 31. decembra bo Družabni klub Slovenskega delavskega centra priredil Silvestro-vo zabavo s plesom v Masonic Temple, 2300 So. Millard Ave. Bo dovolj jedače, krvavice in kislo zelje, vse kar po doK.ače, izvrstna godba, dovolj pijače . .. Progresivne Slovenke v Chicagi želijo krožkom po celi Ameriki in rojakom-prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno Novo leto. Obenem se pa zahvalijo rojakom prijateljem za zaupnost, ki jo gojite napram nam in celi organizaciji. Hvala! Skušale bomo vedno delovati, da bomo tega zaupanja vredne. Angela Mezner. srečno, zdravo novo leto 1956; in; darile so krožku iz hvaležnosti ravno tako nasi urednici Mary Ivanusch! Vera Potochnik, poročevalka. za časa, ko sta bili na obisku tu v Chicagi. Hvala iskrena za tako krasen dar. Bolni sta: Ann Pichman in Krožek št. 1 sijajno uspel z bazarjem. Velikodušni darovi za bolezenske sklade in bolne članice. WICKLIFFE, Ohio. — Ker sem bila precej zaposljena na naši letni seji, nisem mogla povsem pazno zasledovati potek iste. Navzočih je bilo prilično lepo število članic. Veselo poročilo nam je podala naša Jennie Škerl in sicer je navedla koliko lepih ročnih del so članice prinesle. O tem bo ona sama bolj natančno opisala. Tajnica pa je poročala, da smo napravile lep preostanek pri bazarju. Naša preds., Ančka se vsem lepo zahvali, ki so na en ali drugi način pripomogle k tako lepemu uspehu. Res, veliko dela in skrbi je z bazarjen\ ampak na vse se pozabi, ko se vidi, da dekleta tako z veseljem delajo in da sc završi s tako lepim uspehom. Odobrile smo tudi, da se daruje za naše lokalne zdravstvene proučevalne ustanove kot: Polio, American Heart Assn., American Canccr Society, Muscular Dystrophy. Istočasno smo se spomnile tudi naših bolnih članic. Volile smo tudi odbor za bodoče leto. Naša sedanja preds., A. Grill je imela sicer raznovrstne izgovore, ampak smo šle kar preko njih in jo kar soglasno potrdile za leto 1956; za predsednico Minko Kramer; tajnica ni več sprejela, je rekla, da je preveč oddaljena. Izvolile smo pa Almo Lazar, 1274 E. 167 St. КБ 1-5627; za zapisnikarico Ivanko Kapel; za nadzornice, Frances Francel, Marian Bashel in There-so Gorjanc; v prosvetni odbor, Bertho Dovgan, Mary Dacar, Sophie Yager in Marie Shaver; za poročevalki Thereso Gorjanc ^in Anna Zele. Zastopnice: 'SIov. Del. Dom—J&inie 'Skerl', za Am. Jug. Center, Marian Bashel, Rose Slejko in Mary Starman; za SNPJ farmo Josephine Sustarsich in Louise C®" bron; za dram. dr. Anton Verov-sek Urško Branisel. Po seji smo imele izmenjavo božičnih darii ter servirale okusen prigrizek. Naša Minka Kramer je napravila izvrstno pečenko. Gotovo ima kakšno posebno kuharsko skrivnost. Ančka Grill pa je napravila izvrstno krompirjevo salato, Mary Starman nam je skuhala kave in čaja in seveda, kot je že običaj pri nas, imamo ob takih prilikah pecivo na razpolago. Tako smo imele tudi tega več vrst. Najlepše hvala vsem, katere ste pomagale pripraviti in okinčati mize. Saj res, naša Jennie Škerl rai je pa še po seji izročila lepo svo-to za prodana ročna dela od bazarja. Članice, prošene ste, da se v polnem številu udeležite prihodnje seje. Podani bodo celo-letnj računi kot tudi natančni računi od bazarja. V četrtek 8. decembra se j® več članic našega kr. št. 1 skupno s članicami ostalih krožkov, podalo na ogled v sledeče ustanove: v mestno bolnišnico, (razkazal! so nam Polio oddelek.) Nato smo se podale v Blossom School za mlada dekleta; nato v Hudson Boys School, nato pa še v Warrensville House of Correction for Girls. Ogledale snio si tudi Work House for men. Vs^ članice so se izrazile, da je bil® to jako zanimiva tura. Ob zatonu leta želim vsem našim Progresivnim Slovenka^ srečno Novo leto! Theresa Gorjanc. P. S. Vesele smo bile tudi videti na seji po daljši odsotnosti našo Evo Coff. Ampak v odbor pa ni hotela sprejeti. Pravi, je predaleč. Eva je tudi vedn® "good customer" naših bazarje^' ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Official Page Progressive Slovene Women of America CIRCLE NO. 9 CHICAGO PSWA Three new members! Complete board unanimously elected. Be generous and kind to all especially your "secret pal" and older people. re- How time flies; How swiftly November has come and gone! —We missed writing for that issue of Enakopravnost, the pressure of too many activities and a full time job forced us to become a bit forgetful. As usual, our November meeting was successful, a capacity crowd attended and our many birthday hostesses really loaded the tables with all kinds of home made bakery. Our little mascot, Jo Ann Kestner donated a box of candy for her birthday although she is not of an age to join, (she now lacks one year) she is one of our most faithful boosters and helpers. We accepted three new members: Pauline Briške, Bernice Vertnik and Mary Cajhen. Everyone was anticipating the December meeting and within such a short time—it was here —and gone.—What a wonderful, expectant and cheerful crowd packed the hall that night. Working such late hours caused us to show up when the meeting was well in progress. And some of our kind-hearted ladies took over our chores until we were able to drag in and we mean, drag. A committee was selected to meet and discuss the dance group coming in from Jugoslavia the early part of next year. The coffee was beginning to "perk" izi the kitchen—hostesses were busy slicing and cutting the goodies—the biggest_.^art; of this task was taken over by Mqry Vertnik and her sister-in-law, our new member, Bernice Vertnik. Bernice recently lost her husband, who was also the son of our member, Mrs. Vertnik, Sr. and brother of Mary. And it did our hearts good to see both girls out there pitching in for the evening. Mary has recovered from her eye operation and we are certainly glad to know this. While all this activity was going on in the "kuhinja," out in the hall someone made a motion, it was carried and seconded and all of a sudden the entire elections were over! Five minutes to' be exact! Railroaded again! All| the officers and committees are | the same with a wonderful addi-1 tion to the Educational Commit-1 tee. Frances Rak offered to | serve with us and we certainly j are glad. She has been selected; as our official reader and does a grand job of it. So with her aid we have a nice year to look forward to. We feel it means that our members have confidence in all of us who serve in any official capacity whatsoever.—We all do our best and electing us in the fashion they did—instills in ifs the incentive to go on to a bigger and better future. Josephine Trojar, recently back from Jugoslavia, was with us, looking very good. Our grab bag gifts were exchanged and our secret pals uncovered! You never heard such screams of delight and surprise when the pals were uncovered! — Mine was Frances Rak, who was really wonderful to me throughout the year. I myself had "Tootsie" Ko-lar as my pal and enjoyed surprising her every chance I could remember with some little thing or other. The surprise pals really were: "Tootsie" had her own mother as a "pal." What fun it all was! Only we learned better and different ways of handling this in the future. At the end of our next year, each member will bring her gift and deliver it personally to her secret pal. In this way each can thank the other appropriately. Let us just add a few words of advice and interest here: Those of you who have drawn names, but do not really care to keep it up, hand in the names at our January meeting—also Absent members will be able to draw a pal at that time, as word has reached us that absent members request this. Now, be nice to your pal. You yourself will be touched and thrilled when you are remembered, so think how nice it will be to return the feeling to your own pal. Not knowing the person is.no excuse for neglect-there are ever so many things that everyone enjoys that Can be sent. The younger ones who drew names of older persohs— remember this: your mother is older than you—think what you would choose for her, that would make her happy—choose this for your pal. So many comments have reached our ears.—You younger members will all grow older some day—always keep this in mind—as you would like to be treated—so you should treat the others. There is nothing more heartbreaking and pathetic than GREETINGS FROM THE SUPREME BOARD To our many members and friends here and abroad: We look to 1956 and it is good to be alive in this great country of ours. Give that a serious thought—as you look forward to the days ahead. Old 1955 is gone with its meeting of good friends —its work—its play—its successes—and now our task is to LOOK FORV/ARD and plan for the future. For all the Progressive Slovene Women and our friends we hope it will be a great year—one of the greatest you have ever had. For our friends who are not members of our organization —we hope that ycu join us, so we can enjoy your company, so that together we can do new things—give some new services— make a few more new and good friends for our Progressive Slovene Women. The many friendships we have made here and abroad in the past years made each of our lives more pleasant and worth while—but let us not rest on past laurels as we look forward to 1956 with that new eagerness to PUT INTO and GET OUT OF LIFE more than ever before. We hope that you continue Service to Humanity as we wish you all a very Happy and Prosperous New Year! JOSIE ZAKRAJSEK, Supreme Secretary. for someone, who has gone all out for the pal she drew—not to receive a thing from the one who drew her name. Do you know, most of the members just live to do kind things to others. What a nice way to repay them by doing nice things for them. Most of my own life has been spent among people older than myself and never have I enjoyed myself more.—These are people who have lived—experienced— given and have still so much more to give and give so freely and warmly.—The younger generation should think twice before doing any thoughtless or unkind thing. All of us will get there soon enough and I wonder will we ever be able to give others half as much as has been given us? Some day when I have a little more time, I'm going to relate some true experiences of some lovable and dear pople I know, who are a bit older than I! My Xmas message to all of you is this—be kind to others, whereever you may be. You'll reap your reward in the grateful, happy look that lights the eyes of the strangers and dear ones you've been good to. My suggestion for the New Year would be—remember your secret pal—as you would like to be remembered. In the New Year —look back on the old—seek out your mistakes and remedy them in 1956. Let's make it a year never to be forgotten! We'll have a good start for our January meeting when we will all "come as we are." Don't forget, when you receive your invitation, whether by card or phone—as you are at that time, so you must come to the meeting (or as nearly as possible). It will be a hilarious evening, we will promise you that! Our sick members and friends will be remembered for the holidays. A new addition to the sick list is Anna Pichman. We hope she'll be better for the holidays. Jennie Stirn's husband is still ill. Mrs. Anna Golobich, Mrs. Anna Vertnik, Mrs. Josephine Mersol, Frances Bruce and Paula Bsrger would be thrilled by a card from you at Christmas time. Just a few lines on the thrilling surprise birthday party we were able to pull on our dear friend Betty Nadvornik. "The sewing club"—"Sears Roebuck gang," lodge and club members, all joined in to wish her a very happy birthday and she really was thrilled! — Betty deserves I all this! She's our right hand I "gal," good "pal" and always willing to help any and all times. Our next affairs coming up:— New Year's Eve party at Masonic Temple and PSWA Masquerade Part) January 14th for which tickets are being distributed by our very busy and kind-hearted secretary treasurer —Mary Andres. And now to all of you all over the country—A very Merry Xmas and a Happy New Year! Dottie Sodnik. DARUJTE RELIFNI SKLAD za Pralni stroj Ijublajnski porodnišnici Zbira gl. Relifni odbor PROG. SLOVENK SONČNI KOTIČEK Pismo iz Grennwooda (Wisconsin) Draga prijateljica; Zopet se bližamo koncu leta in se oziram nazaj na preteklo leto misleč: kratko je bilo in še precej zadovoljno, akoravno nas kmete malo preveč stiskajo. Kar mi kupimo je vse tako drago, za naše stvari pa nič ne dobimo. Krave nam plačajo po 6 centov funt, prašiče pa od 8 do 9 centov funt. Jajca so res malo poskočila, ali moje čipke so šle na sedečo stavko! Veš, sem jezna in si mislim, da bi jih bog lahko po glavi udaril. Pa nič ne pomaga se jeziti. Pomisli, vsak dan dobim po eno jajce! No, in zadnjič je pa še tega čipka sama pojedla. Bi zlodja kar brcnila, tako sem bila jezna, ko sem zagrabila za prazno lupino! Albin pa gleda svinjce in pravi: "Veš kaj, Annie, svinjce so pa kar prelepe, da bi jih za tako smešno ceno prodal. Jih bomo raje kar doma porabili." Ali ne misliš, da ima pravj Ako se pa slučajno izgubiš na potu in se znajdeš tu gori, boš pa še ti deležna te naše svinjce. Ravno sedaj jih gledam skozi okno in mi lahko verjameš, da so prav lepo okrogle, saj menda veš kje . . . Letina je bila zelo radodarna. Polje in vrt sta obilo obrodila. Samo težko mi je bilo, da nisi prišla na obisk, da bi ti lahko na rame obesila kaj pridelka. Kumare je bilo toliko, da jih sama nisem mogla porabiti. Konservi-rala sem jih okoli 75 kvartov. Menda jih bom imela zadosti za dve leti. Sploh vsega je bilo dosti to leto. Smo prav zadovoljni. Albin je sedaj precej zaposlen. Seka namreč in vlači skupaj drevesa, oziroma hlode za les. Pripraviti hoče namreč lesa za novo hišo. Pa saj ga poznaš. Hoče jo sam postaviti. Še par let bova tu gori, potem si bova pa postavila majhen dom sama zase, sinu bova pa prepustila kmetijo; imava namreč 22 akrov ' zemlje blizu Greenwooda. Na prostoru je pol hleva, katerega hoče Albin prenoviti v delavnico in mal prostor za moje čipke. Tako hočeva prebiti najina zadnja leta. Upam in želim, da ste vsi pri polnem zdravju kar vam z Albinom želiva in dna sera. Ako ti pa tuga preveč razjeda srce se pa kar vsedi in mi napiši dolgo pismo in sem sigurna, da bodo bolečine malo prešle. Draga, ali veš, da je umrl gospod Jelerčič iz Willarda? Če živim sto let ga ne bom nikdar pozabila! Majhen mož, katere-I mu je trdo delo upognilo hrbet ali veselja do narave mu pa ni ] moglo zatreti. Ko sem prišla tja I poleti sem ga našla sedečega med njegovim drevjem in trtami. Kadil je njegovo pipico in zadovoljno kimal z glavo. Pozimi sem ga pa našla sedeti v kuhinji pri oknu, skozi katerega je neprestano gledal. Ko pa sledim njegovemu pogedu tja ven, glej, vidim kako je tam na drevo obesil velik kos loja in so hodili nanj ptički na gostijo.—Pokojnikovo truplo je bilo na njegovo lastno željo upepeljeno. Tako je, eden za drugim odhajajo kar po vrsti. Ravno sem dobila pismo od gospe Krist Mandel in verjemi mi, draga prijateljica, da mi srce kar joče ob misli, kako srce boli ob odhodu naših dragih. Najbolj občutimo te bolečine ob tem času. Ker vsaka mala stvar nas spominja nanje. In vendar je res in se zavedam, kar mi je rekel moj bratranec, Frank Podboršek: "Veš Annie, kar se rodi, mora umreti. Ali vendar se vprašam "Zakaj?" Iskrena zahvala za pozdrave, katere si mi poslala po gospodu Bombaču. Še nisem z njim osebno govorila ali čitala sem v Enakopravnosti. Ako se bo slučajno oglasil, ti dam vedeti. Mogoče, če nam bo sreča mila, si bova tudi midva vzela počitnice in zopet priroirala k vam. Samo to pot za dalj časa. če slučajno vidiš Joe Dovgana mu reci, da se priporočam za sobo ter prosi, da naj bo siguren in popravi posteljo, da se ne bo zopet pod nama podrla. Je že pozno in Albin že vleče štreno in tudi jaz sem trudna. Oh, ti moram povedati še to, da sem postala že tretjič stara mati pa še vedno ni časa za ta "Good Old Rocking Chair." (Mary, pa mi ti povej, kdaj lahko vprašam za dovoljenje.)— (Ravno na ta pravo si se obrnila, Ančka! op. ur.) Pred kakimi šestimi tedni sva se s kravo trčile, pa sem tako presneto padla, da sem se vsa pretresla. Saj lahko razumeš, mlada krava in jaz! Sem bila jaz tista, ki sem jo največ dobila. Še danes me tako negarensko roka boli, da ko se zbudim ponoči, ne morem nazaj zaspati. Albin me tolaži, da se bom že pozdravila predno umrem. Ako nisi še dobila pisma za praznike, kar malo potrpi. Že pride. Dragi mi vsi, sprejmite srčna voščila za praznike in želim vam sreče polno Novo leto. Draga prijateljica in prijatelj, pri vseh tvojih križih in težavah pomni, da za vsakim oblakom je srebrna podloga . Anna Prime. ЦАРРУ А№ИГ " 7 V imenu celotnega gla\iiega odbora prožimo vsem članicam in številnim prijateljem in podpirateljeni širom Amerike tople in iskrene novoletne pozdrave in želje! Hvala vodstvu in osobju našega glasila "Enakopravnost" za vso naklonjenost in sode-, lovanje! Uredništvo "Progresivnih Slovenk Amerike." A happy, healthy and prosperous New Year to all! BOŽIC-SIMBOL VIŠKA POPOLNOSTI (Nadaljevanje s 2. strani) - bolu miru in sprave, bi razorožil tiste, ki so nam sovražni. Nestrpneži in demagogi, ki ne razumejo globokega bistva ustave Združenih držav in ki v njih kratkovidnosti ne čutijo, kako veliko vlogo igra lahko ravno ta ameriška svo-bodoljubnost in človekoljubnost danes na svetovni pozornosti, znajo zopet dvigniti krik in napasti Rooseveltovo in druge njej enake javne osebnosti. Vendar bo njih napad izgubil pomen, ko se jim bo oživelo spomin, na čas po drugi svetovni vojni, ko je ona enako zagovarjala in rabila njen upliv, da se je dovolilo vstop v to deželo tisočerim beguncem, ki so bili obdolženi v njih deželah sodelovanja z nacisti in fašisti. Eleonore Roosevelt in vsi, ki jo razumejo, vedo, da bi zadali smrten udarec vsem najlepšim in najplemenitej-šim idealom, katere zapopademo pod imenom, Amerika, če bi se spozabili in ponižali tako daleč, da bi se posluževali metod in sredstev tiranov in krvolokov. In ker so ti ideali tudi bistvo vsake prave vere ali civilizacije—torej—Božiča—ali "ta malega Boga," smo me ameriške Slovenke v tem času še posebno srečne in ponosne, da je rodila slovenska kmečka mati sina, ki ga je povabila E. Rooseveltova na kosilo v Belo hišo, daje tam razodel zamisel njegove knjige "Two-way Passage," ki se izvaja v čimdalje večjem obsegu, dasi pod raznimi spremembami in drugimi imeni. In ta mož je bil Louis Adamič ali—"ta mali Adam." Morda je bil prav on, ki je prvi zasanjal in videl možnosti velikega poslanstva Amerike kot naroda narodov v svetu in je moral radi te svoje velike ideje v prezgodnji grob?! Morda je z žrtvovanjem lastnega življenja prižgal na človeškem obzorju zvezdo vodnico, opozarjajoč na potrebo novega rojstva ali popolnega moralnega prerojen j a Adamovega rodu, ki že skozi tisočletja gazi v trpljenju, zablodah in krvi!? MICA MODRUJE Doživljaji mucka— "rdečkarja." Prijatli mucka so nam dali, mi domov smo ga peljali, češ, da bo za kras pri hiši in preganjal tudi miši. Na farmi pa smo že imeli muce črne ino bele, ki so ble "rdečca" prav vesele. Mucek pa gosposki ta kmečkih šeg nič ne pozna. Misli si: "Jaz lovec sem, a ne za miši, Zakaj pa "ženske" so pri hiši?!" Na glas pa reče: "Z mano ne bo nič, "dekleta!" Gospod kot jaz ne bo za hlžpca, ker nisem ordinerna šlapca." Nekaj dni še paradira, okrog hiše štolc špancira. A ko dodobra se spozna, na polje, v hosto se poda. Preži na zajčke tam in ptičke, ki mnogo slajše so kot miške. Kar v gozdu logar si napravi, pri hiši se nam več ne javi. Le ko Mica modra pase krave, pokuka sem in tja iz trave. Se prilizuje in mijavkai potem ga kar naenkrat zmanjka. Zadnje dni smo že menili, da so jagri ga vstrelili, a močno smo se mi motili. Kar znenada se pojavi in ponižno to-le pravi: "Zima v hosti zdaj pritiska, težko najdem zajčka tička, kar prav bi prišla kakšna miška. Ko se spokorjen z nami spravi, oblast Se policijska javi: češ, mucek ta je lump ta pravi, uporne ima misli v glavi!" Brž smo "rdečkarja" vlovili in ga v žakelj utaknili, na črno-rdeč voz naložili. Pred odhodom muc zamjavka: "Gudbaj farma, hosta, tičke, grem na Steblajevo dvorišče tam milo z mano bo sodišče,— spet nobel bom zavzel stališče! Gosposka tam je peč,— ne farmarsko ognjišče! "Tam bodo postregli, gospodu kot sem jaz z jetrci in izbere klobas. Boste že videli, če pridete kdaj v vas!" I Nauk za ljudi: Vidite, tako se godi tistim, ki imajo v glavi kaj soli! (Zgornjo je sklamfala in poslala Mici Ovinkarjeva Minka, iz moravške doline kjer.je mucek "farni patron" in je vse na "mau.") NAŠA KUHINJA Po praznikih, ko bo želodec kričal po navadni hrani, skuhaj kar je naša mama dostikrat skuhala za nas. Nalupi krompirja kolikor pač misliš, da zadostuje za tvojo družino. Zreži ga na precej velike kose, pokrij z mrzlo vodo in ko zavre ga osoli, pokrij in skuhaj do mehkega. Vzemi skledo, v kateri boš postregla, stresi vanjo krompir z vodo, v kateri se je kuhal. Potem vzemi precej masti, ležeče je seveda od količine krompirja, za-rumeni notri pest mehkih drob-tin in zabeli s tem krompir. Mama je vedno napravila poleg tega par omelet in skodelico čaja pa je bilo popolnoma zadosti za večerjo ali pa za kosilo. Jaz še danes rada to skuham. Moja vnukinja samo kriči: "Grandma, more.soup!" Poizkusi in mi daj vedeti, kako se ti dopade. Ann. ČIKAGA! 14. JANUARJA 1956 MAŠKARADNI BAL v Paradise Ball Room NAGRADE! POZOR, ČLANICE! Ali imate članarino pri vašemu krožku plačano za ta mesec? Ako ne, vas prosimo, da to storile na'prihodnji seji, da boste deležne vseh ugodnosti, katere iamći naša organizacija. Oglašajte v Enakopravnosti STRAN 4 ENAKOPRAVNOST I t 4 * 4 » I > < » Cirkuški otrok ROMAN Nemški spisala baronica Bracket Prevel I. V. V A (Nadaljevanje) 7л začetek mu je podal kaplan pisma, ki jih je bila priložila Lili k svojemu pismu. Kurt jih je hitro pogledal ter jih vrgel v koš, le enega, naslovljenega z Dahnowovo pisavo, je pri-držal. Vprašujoče je pogledal kaplana, na čigar čelu je bral, da še nekaj pridržuje. Ta je molče vrgel predenj omenjeni časopisni članek z Lilinim pismom vred, o katerem je menil, da ga bo najbolj pomirilo. Začuden je gledal Kurt v časopis, a ko ga je bral, tedaj se je nenadoma izlilo vse razburjenje teh zadnjih dni v en sam izbruh jeze, kakršne njegova mehka narava doslej še ni poznala. L ju-to je zmečkal list ter ga vrgel vstran, a besede ni mogel spraviti iz sebe. V divjem smehu je nato izbruhnil: "Prav je tako! Kdor za smolo prijema, se osmoli. V svoji nori zaljubljenosti sem smatral gnili les za blesteči kamen. Prav je tako: kdor se z volkovi pajdaši, naj z volkovi tuli! In vse to za dvojico mamljivih oči? . . .» "Kurt," je zelo resno odgovoril kaplan, "kaj je resnice na trditvi, da ste se ji vi zopet približali? Glede vseh ostalih podtaknjenih podlosti je Nora gotovo istotako nedolžna kot vi." "Nedolžna? Da, videti je sila nedolžna, tako, da celo njenim lastnim b-^sedam nisem verjel. Bila je toliko odkrita, da mi je vsaj rekla, da "prepozno!" "Torej ste jo vic'?'' "Da, videl sem jo!" ' M'ubo-valno rekel Kurt. "Obisni ) "-^m jo, kakor hitro je bila Lili odšla od nje. Hotel sem se oprostiti očitka, da sem jo obsodil, ne da bi jo bil zaslišal; hotel sem jo rešiti, če bi bilo še mogoče in bi bil tudi že, sedaj kljuboval vsemu, tako čista in plemenita se mi je zdela ... O Bog, in jaz norec sem jo tako neizmerno ljubil!" je izbruhnil v najsOnejSi bolesti. CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 BUSINESS OPPORTUNITY Good chance to buy RESTAURANT Well established trade. Selling due to illness. See to appreciate. PAlisade 5-9183 See at 4008 W. Montroee GARAGE For sale or lease. Complete auto and truck rmairs. Ideal set'Up for 2 men. Established 17 years. $4,000 will handle. For appointment call Ben. COlumbus 1-9765 DOMESTIC HELP HOUSEKEEPER - COOK — Also maid. Live in Miami Beach 6 montlu. Own room - board. Small salary. References. Leaving Dec. 28th. Call between 9-12:30 a.m. or 6:30 till midnight. MUseum 4-1521 GENERAL HOUSEWORK — Girl, 19-25, single; watch kids, cook, do minor things. Ask for Sparke. HUmboldt 6-0717 "In oni človek vas je našel tam?" je mirno dalje vprašal kaplan. "Potem je ta članek najbrž tudi izliv podlega sovraštva in razdražene ljubosumnosti. Povejte mi, kako ste jo našli?" Kurt mu je na kratko opisal ves dogodek. "Ona sama vam je rekla, da je prepozno? Da vam je obljubila pojasnilo in vam kljub temu velela, da pojdite ? To so nejasne besede. Bog vedi, kaj je neki privedlo deklico do tega drugega nesrečnega koraka?" "Berite pismo svoje sestrič-ne," je rekel kaplan po nekaj minutah tihega razmišljanja. "Pogovoriva se potem pozneje, kaj bi bilo najbolje ukreniti, da zadostno nastopimo proti tej žalitvi." "Ves moj položaj v družbi je uničen!" je zopet vzkliknil Kurt v vzplamteli jezi. "To so samo obrekovanja, ki vam delajo krivico," je pomirjevalno rekel kaplan. "Nekoliko časa nikar ne pojdite v mesto, vaša bolezen vam daje dovolj razloga za to; med tem se bo govorica kmalu polegla kakor mar-sikake take neosnovane čenče. Jaz pa bom med tem povzel potrebne korake, da poizvem natančnejše podatke in poskrbel, da se neresničnosti, ki jih vsebuje ta članek, popravijo, če vas je našel oni človek pri Nori, bo najbrž tudi on pisec tega članka ... Uboga deklica!" Kaplan je premišljal to življenje, ki je toliko obetalo m vendar tako žalostno propadlo in je pri tem globoko vzdihnil. Slutil je, da so tu zopet nesporazum-Ijenja, četudi si jih napram prepričevalnim novicam ni znal razjasniti. "Temna usoda je to, ki mora vsakokrat prekrižati njeno zemeljsko srečo, kot je videti—a če ni bila zadnja materina molitev namenjena za njeno srečo, je bila pa za njeno zveliča-nje. Naj bo to kakršnakoli pot— božje cvetke lahko cveto povsod," tako je zaključil in se zopet zbral. Kurt je vzel v roko pismo svoje sestričine. "Zvesto srčece," je rekel ginjeno, ko je bral naivne besede, ki so znova potrjale to, kar je že davno vedel. Tam, ka mor je bil hotel dati vse, tam ni žel drugega ko nehvaležtiost, nezvestobo in bolezen, tam pa, kjer ni ničesar nudil, tam je na šel toliko! "Zvesto srčece," je ponovil in skoraj nežno pogladil papir, ki je nosil njeno nevajeno in okorno pisavo. Pred njim je zrasla njena prijazna postava in ga poživila. Njeno urejeno življenje, njene uravnane razmere, njena preprostost — vse to se je nenavadno razlikovalo od zapletene, neprijetne življenske poti druge, ki je vodila preko takega močvirja In prahu, da je vsak, kdor ji je hotel slediti, dobil od tega svoj delež. Lilina mirna življenska pot pa je nekaj vabljivega ... So ure duševne razdvojenosti, ko bi nam bilo ljubše še tako preprosto življenje pustinjaka kot pa še tako bujno življenje pustolovca. Mehanično in raztreseno je segel po Dahnowovem pismu, ki je v njegovo začudenje nosilo žig njegovega domačega kraja. "Te vrste naj me opravičijo," je pisal, "ker nisem držal be- Employed Mother needs COMPETENT WOMAN to live with family. Care of 2 little children. Room - board - small salary. WEUington 51097 sede, katero sem bil dal na vajino prijazno povabilo. Gotovo boš sporočil to moje obžalovanje tudi svoji ljubeznivi sestričini, četudi si moram priznati, da me bržkone nista pogrešala. Če se ne motim, sta oba v takem stanu, da lahko pogrešata vsakršen obisk. Dovoli mi, da ti kot tvoj najstarejši prijatelj že v naprej voščim srečo. Saj je trenutek, ko bi naj voščil človeku srečo, pač tisti, ki v njem spozna, kje mu je najti srečo. Vidva, kot se mi zdi, sta jo brez dvoma našla. Iskreno me veseli tvoja odločitev; zakaj najbolj neprijetno pojmovanje življenja je, če se človek ne more znajti niti v svoji boli, niti v svojem veselju. Pričakujoč, stari prijatelj, tvojega oficielnega sporočila, te pozdravlja tvoj Dahnow." To pismo je bilo Kurtu v tem trenutku kakor dopolnilo k njegovim mislim. Sladko se mu je prikradla v srce nedvomna ljubezen, ki je vedno mislila le nanj. Pomirjal ga je up na lahko osvojitev; vedel je namreč, naj reče svet kar hoče, da se ona ne bo obotavljala in — mož ostane mož, ki se spomni vedno tudi realnosti. Vedel je, da bo s to zaroko najenostavneje ovrgel vse govorice. Enega pa Kurt ni slutil, namreč tega, da je Dahnow napisal pismo v lastnem bolestnem sa-mospoznavanju. "Ne morem iti k njemu, da bi videl, kako Iju-bimkuje z drugo," je rekel de-beluhar. "Vendar naj me vzame vrag, če takoj ne poizvem, kaj se je zgodilo z ono." # Drugo jutro po razgovoru s Kurtom je kaplana na vso moč presenetil listič, ki mu ga je bil izročil grofov sluga. Vseboval je le nekaj besed: "Najprej potujem v Gohlitz —morda tudi v inozemstvo, ka- DELO DOBIJO MOŠKI IŠČE SE MOŠKEGA ZA NOČNEGA ČUVAJA. Prednost ima starejši moški. Vpraša se pri f"T FVFT AND STANDARD PATTERN WORKS 5337 St. Clair Avenue V blag spomin ob IT-ietnici odkar je umrla naša ljubljena hčerka in sestra MARY (Minka) G E RL Odšla je v večnost dne 28. decembra 1938. Globoko pod zemljo, tam v ozki hladni hiši, kjer šum sveta se več ne sliši tam truplo Tvoje mirno spi, rešena si vseh skrbi. A duša Tvoja vrh zvezda v objetju večnega Boga, tam blaženstvo brezmejno uživa. Žalujoča mati, sestra in bratje Cleveland, Ohio, dne 28. decembra 1955. kor se bo odločilo v Gohlitzu. Vsekakor boste v kratkem več zvedeli o meni. K. D." ХХП. Medtem, ko se je vse to dogajalo, je sedelo bledo, mlado dekle ob bolniški postelji svojega očeta, ki je, zadet od kapi, nezavestno ležal v njej. Zdaj je vstala in šla v sosednjo sobo, tolažit malega dečka, ki je od samote in dolgočasja naslanjal glavico na okensko steklo in gledal skozenj. "Ali se mamica še vedno ne misli vrniti?" je vpraševal. Nora je vzela kodrolasca, ki je nosil očetove poteze in ni mogel zakriti bratovske podobnosti ž njo, v naročje in ga tolažila: ko bo očka ozdravel, bo imela zopet čas, da se bo igrala ž njim; zdaj pa naj bo le priden in tiho; mamica je za nekaj časa odpotovala. Pri zadnjih besedah so ji lica vroče zardela. Ta nesrečni dogodek Nore ni iznenadil. Že dolgo ga je slutila, dočim je z največjo nevoljo opazovala čedalje predrznejšo igro obeh, ki je na eni strani izdajala lahkomiselnost in strast, na drugi pa podlo namero in maščevalnost. Landolfov smeli načrt, da si bo pridobil Noro in se povzpel kot ravnateljev zet do soudelež-nika podjetja in bodočega naslednika, se je razbil ob Norini odpornosti, s katero je zavrača- Pri nas rađevofie PRIPRAVTMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd__K£ 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. la vsako približevanje od njegove strani. V njenem srcu je živela le ena misel, poleg tega pa je čutila proti Landolfu nepremagljiv odpor; hkrati pa je slu tila v njem tudi onega, ki je bil s svojimi spletkami povzročil njeno sedanjo usodo. Ker so se mu tako izjalovile vse njegove želje, je vrelo v njegovem srcu neizmerno sovraštvo, ne le proti njej, temveč tudi proti ravnatelju, o katerem je menil, da je kljub vsem svojim obljubam v skrivnem sporazumu s svojo hčerjo. Z resno grožnjo namreč, da bo odpovedala vsakršno sodelovanje pri njegovem poslu, je Nora slednjič dosegla, da mu je oče prepovedal vsako nadaljno nadlegovanje njegove hčere. Z ravnatelje-vo ženo se je izprva začel pečati le zato, da bi vzbudil ljubosumnost pri Nori. Nečimurni ženski je zelo ugajala ta osvojitev, katero je bila dosegla poleg slovite lepotice, svoje pastorke. Njeno življenje je vrh tega postalo zelo enolično. Ravnatelj, ki je z leti postajal vedno bolj mlačen in se je posvečal le svojemu delu, se je zdaj malo brigal zanjo. Minil je tudi sijaj bonskega življenja, kajti odkar je propadlo premoženje, so morali živeti dokaj varčneje. 2Ja tako prikrajšano življenje se je oškodovala s tem, da je pričela živeti svobodno življenje. Landolfo je videl v lahkomišljenem bitju, ki ga je tem bolj omamljalo njegovo dvorjenje, čim bolj jo je zapuščala njena cvetoča doba, sredstvo za nov načrt. Kmalu je znal ravnateljico tako prikleniti nase, da je bila le še slepo orodje v njegovih rokah. o Ravnatelj, ki je bil zaposlen z druginii stvarmi, ni vsega tega nič opazil. Vrh tega je bil Landolfo tako podkrepil njegovo nagnjenje do opojnih pijač, da je bil često dneve in dneve nesposoben za jasno mišljenje. (Dalje priKodnjiC) Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoil 1-3113 Pevski zbor JADRAN vabi na VEČERJO IN ZABAVO STAREGA LETA VEČER 31. dec. v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Večerja se servira od 8. ure naprej Igra Richie Vadnal orkester Rezervacije po $6.00 za vse napravite pri članih ali v točilnici S.D.D. AKO KUPUJETE ALI PRODAJATE HIŠO. zemljišče (lote) in farme, obrnite se do nas. Vedno tečna, poštena postrežba. JOHN KNIFIC 820 E. 185 St. IV 1-7540 LEPOTIČJE Trajno kodranje, umivanje in barvanje las ter vsa v lepotičjo stroko spadajoča dela. TIVOLI BEAUTY SHOP 6407 St. Clair Ave., HE 1-5296 Kadar nameravate kuplfl all prodati HIŠO . . . TRGOVINO pokličite za ZANESLJIVO in TOČNO POSTREŽBO: JOHN ROŽANCE LAKELAND REALTY CO. 15604 Waterloo Rd. KE 1-6681 SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR-1956 (isdala Slovenska izseljenska matica-Ljubljana) Cena $2.50—Poštnina in zavijanje 15c skupaj $2.65 se dobi pri TIVOLI IMPORTS, 6409 St. Clair Avenue CLEVELAND 3, OHIO T«L: HE 1-5296 Zastopniki; BLAZ NOVAK, 869 East 72nd Street, Tel: HE 1-4706 JOHN STEBLEJ, 17902 Nottingham Road, Tel.: IV 1-3360 JOHN RENKO, 1016 East 76th Street. Tel.: UT 1-6956 Progresivne Slovenke Amerike Progressive Slovene Women of America Ustanovljen« dn# 4. februarja, 1934. Inkorporirane dne 27. junija« 1938. 2ena, izkoristi pridobljeno svobodo pravilno in korakaj z duhom časa naprej! GLAVNI STAN V CLEVELANDU. OHIO GLAVNI ODBOR — SUPREME BOARD MEMBERS PREDSEDNICA .............-..... Ann Grill, 297 East 194th Street, Cleveland 19, OMo I. PODPREDSEDNICA - Marion Bashel, 18913 Cherolcee Ave., Cleveland 19, O. II. PODPREDSEDNICA Tončka Urbanz, 2911 N. Talmage Ave., Cliicago, 111. III. PODPREDSEDNICA Tiieresa Gerzel, RD 2, Box 21, Broadhead Rd., Aliquippa, Pa. TAJNICA .........-....... Josie ZakrajSek, 4332 West 52nd Street. Cleveland 9, Ohio BLAGAJNICARKA .............. Ivanka Shiffrer, 524 Eddy Road, Cleveland 8, Ohio ZAPISNIKARICA ................ Theresa Gorjanc, 29525 Ridge Road, Wickliffe, Ohio UREDNICA ____________________________ Mary G. Ivanusch, R. D. 1, Chardon, Ohio NADZORNI ODBOR: PREDSEDNICA ............ Elizabeth Matko, 330 East 260th Street, Euclid 23, Ohio PRVA NADZORNICA ........ Marica Lokar, 872 East 230th Street, Euclid 23, Ohio DRUGA NADZORNICA" _ Mary Durn, 16122 Huntmere Ave., Cleveland 10, Ohio TRETJA NADZORNICA _ Dorothy Sodnik, 4117 West 70th St., Chicago 29, 111. CETRTA NADZORNICA ........ Mary Ukmar, R. D. 3, Box 15, Johnstown, Penna. PROSVETNI ODBOR: Pred.: Viki Poljšak, 1114 East 169th St., Cleveland 10, O. članica odbora: Josephine Henikman, 19860 Ormiston Ave., Cleveland 19, O. članica odbora: Paula Miklauclc, 928 East 222nd Street, Euclid 23, Ohio RELIFNI ODBOR: Preds.: Josephine Tratnik. 6505 Bonna Ave., Cleveland 3, O. Jennie Skuk, 1135 East 86th Street, Cleveland 3, Ohio Helen Mikus, 6607 Edna Avenue, Cleveland 3, Ohio TAJNICE KROŽKOV — CIRCLE SECRETARIES ..............29525 Ridge Road, Wickliffe, Ohio .718 East 222nd Street, Euclid 23, Ohio .. 330 East 260th Street, Euclid 23, Ohio 1—Theresa Gorjanc --------------------- 2—Mary Zakrajsek -------------------- 3—Elizabeth Matko ...................... 7—Millie Bradač .......................................17822 Dillewood Road, Cleveland 19, Ohio 8—Angie Starich ........................1351 South 64th Street, West Allis 14, Wisconsin 9—Mary Andres .....................................5609 North Parkside, Chicago 30, Illinois 10—Mary Cerv ......................................................Box 132, Tire Hill, Pennsylvania 12—Mary Stih _______________________________________1524 Georgia Avenue, Sheboygan, Wisconsin 13—Sophia Simonich ...............................2611 Mill Street, Aliquippa. Pennsylvania 15—Christina Nadvesnik ........................251 East 1st Street, Ogelesby, Illinois A. GRDINA & SONS POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 1053 EAST 62nd STREET HEnderson 1-2088 URADI V COLLINWOODU; 17002-10 LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-5890 15301 WATERLOO ROAD KEnmore 1-1235 V vsaki slovenski družini, ki se zanima zq napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti UREDNIKOVA POSTA Zbor Jadran vabi CLEVELAND, Ohio — Ja-drančani vabijo vse svoje prijatelje in znance na Silvestrov večer, katerega bodo obhajali s kokošjo večerjo in plesom. Do sedaj smo se pri Jadranu prav lepo zabavali na ta večer in tako upam, da se bomo tudi letos. Mnogi smo se v zadnjih (Jesetih letih postarali in se ne pokažemo nikjer več. Jaz mislim, da smo si sami sebi dolžni en večer lepe .zabave med svojimi prijatelji, s katerimi se lahko pogovorimo o preteklosti, in ko bo prišla dvanajsta ura, si pa bomo lahko segli drug drugemu v roke in si želeli srečno in veselo novo leta 1956. Toraj pridite na to prireditev, vem da vam ne bo žal. Vstopnic imamo samo 250 in jih dobite pri članih Jadrana ali pa pri natakarjih v točilnici S.D. Doma. Vstopnice stanejo samo šest dolarjev, in to je za kokošjo večerjo in vsa druga okrepčila, no, vidite, da tako poceni ne boste prišli nikjer do dobre zabave, posebno pa ne na Silvestrov večer. Kakšna bo kokošja večerja? Ni trebi, da bi omenil, pa bom, da bo Johanna Perko pekla in cvrla te kokoši in kje je boljša kuharica kakor Johanna?! Še enkrat vas vabim in obljublja se vam lepa zabava. Toraj na svidenje v soboto večer, 31. decembra na Silvestrovi v spodnji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Sedaj pa vam vsem želim srečne in vesele božične praznike ter srečno in veselo novo leto. Peter Tomšič« Vabilo na glavno sejo EUCLID, Ohio—Glavna seja društva Euclid Pioneer, št. S.N^P.J. se vrši v petek, dne 30. dec. 1955 ob 7:30 . v navadnih prostorih. Članstvo je uljudno vabljeno, da se te seje udeleži v velikem številu. Na tej seji se mora odločiti kedaj se vršijo naše seje, ali zvečer, ali v nedeljah dopoldne. Da se vsem ne more ustreči, je gotovo, ali večina bo zmagala. Voliti bo treba odbor, kateri bo lahko zahajal na seje, in izvršil delo, katero bo prevzel, ker treba je poslati pravočasno ases-ment na glavni urad, in ravno tako mora biti vse urejeno v slučaju bolezni ali smrti. Toraj, bratje in sestre, pridite na to važno sejo. Po seji bo malo prigrizka in tudi malo ječmenovca. Pričakujoč vas v velikem številu, vam želim vesele boži2n6 praznike, in srečno novo leto. Andrew Ogrin, blagajnik. V NAJEM 2 SPALNI SOBI SE ODDA V NAJEM. Nahajati se na 14012 Darwin Avenue. Za podrobnosti pokličite EV 2-3178 DELO DOBIJO ŽENSKE Išče se priletno žensko ki bi skrbela za moža in bolno ženo. Dobi lepo sobo in plačo po dogovoru. V lepem kraju. Pišite na John Maček, R. D. 2, Chardon« O, ali pokličite CHardon 5-7236_ NAPRODAJ Hiša naprodaj v FLORIDI Proda se dobro narejena hiša, stara tri leta. Stala je $11,000 in se proda radi bolezni za samo $8,500. Lota 75x.l50 čevljev. Hiša je varna proti tornadu vlagi, ker je zidana. Pišite na PETER ROSTAN 824 N. ORANGE New Smyrna Вмсћ. Flm.