Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 Din ^^^^^ ^^^B ^fl|H|^^^^ ^^^m ^^k ^^^^^^^^k ^fl^^^^^^ ^^^^^^^^ ^^^ Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša ^^^^^^^^^| ^^^^^^^^K^^^^^^^W ^^^L ^^^^^^^H ^^^^^^^^B ^^B^I^H ^^^^ mesečno po pošti 5 Din, v Celju z do- ^^^^^H^^^J ^^^^^^^^H ^^^H^^^F^^^^^ ^^^^^^^H ^^^^^^^H ^^H^^^V ^^^^L stavo na dom po raznašalcih 550 Din, za ^^^H^^^^^H ^^^1 ^^H ^^^^^^F ^^B^^^ ^^H ^^^| ^^H ^^H ^^H^^^K ^^B^^^ inozcmstvo 10 Din // Urcdništvo in uprava: ^^^^^^^^^H ^^^^^^^^H ^^V^^^A ^^^^^^^H ^^^^^^^^H ^^^^^^^B ^^^^^^^L Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličjc, desno // H^^^^^^^H ^^^^^^^^B ^^lr ^^^^^^^^ ^^^^^^^1 ^^^^^^^H ^^^^^^v^^^^^^^L Telefon št. 65 ;'/ Račun pri poštnem čokov- Slev. 41. Celje, pelek 8. oktobra 1937 Leto XIX. 0b triletnici marsejske tragedije Jutri 9. oktobra po- tečejo tri leta, odkar je naS narod onemel v neizmerni bolesti, ko je prispela iz Mar- seilla grozna vest, da je postal Nj. Vel. kralj Aleksander I. žrtev brezvestne^a monlca. 9. Oktober 1V34 je po- stal eden najtežjih dni z večstoletnim trplje- niem posvečene zLOdo- vine jugoslovenskega naroda Ko že poteka tretje leto od mučeniške smrti največjega sinu naSega naroda, blesti njegov lik v nesmrtnosti zgo- I dovine v vsej njegovi | veličini.Zgodovinanam prikazuje narodnega velikana, velikega he- roja, si,ajnega držav- nika, ustvaritelja ze- dinjene Jugoslavije, plemenitegft pobornika rniru, ljubečega in skrb- nega vodjo in učitelja svojega naroda v dneh neizmernega trpljenia in v dneh radosti — kralia, ki je Žrtvovai svoie bogato, z nevenliivimi uspehi obdarjeno živlienje za svoj narod. Gioboko l;ubezen, ki jo je izka2oval naš narod kralm MuČeniku, je prenesel tudi na njegovega prvorojenega sina Nj. Ve!. kralja Petra II., ki je narodova nada in ponos. Na Oplenac, kjer sanja nepozabn« kra^j večni sen, bosta romala v soboto ijubeien in Ir/aležnosc naroda, da se poklonita velikemu kralju, ki je odšel od nas, a ie kljub temu §e vedno med nami ter nas vzpodbuia k zvestemu izpol- njevanju njpgove oporoke v blagor našega naroda in naSe države. Večna slava Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju \ Živel Nj Vel. kralj Peter II.! Živel naš kraljevski dom! Kopač Mirko: I Potreba državnega in narodnega edinstva V svojem članku v zadnji stevilki | »Nove Dobe« sem podal kratek pre- gled misli, ki najbolj silijo v ospred- je in ki so vsled tega za konsolida- cijo drž-avnega žrvljenja odloeilne važnosti. Gotovo se bo vsak držav- ljaii, ki mu je dobrobit naroda in države pri sreu. ki mu je to problem na čelu vseh ostalih, potrudil s svo- jim duhom te misli razgibati in raz- tegniti. Pri tern bo takoj spoznal škodljivost delovanja onih elemen- tov, ki postavljajo posebne interese nad splošne intenese naroda. Jas no je, da s tern oepijo narod in državo na razna interesna podroeja in na rincarski način ugonablj-ajo predvsem v gospodarskem in sociainein pogle- du vse ideje o kakšnih širših zasno- vah, ki bi dale tern vprašanjem so- lidnejše tenielje. Pri tern jih vodijo razni nameni in interesi. deloma pa je temu vzrok njih preozek pogled v akcije veejeg« stila. Nekateri pa ču- tijo končno zadovoljstvo edinole v tern, da kot lokalni činitelji domini- rajo nad okolieo. no zavedajoč se, da s teni predstavljajo znvoro gospodar- Ao-socialne ekonomije. Res, da so nu krivi v nekaterih primerih tudi oni motivi. k; iz neizvaja- u.ia popolno < ¦ v enom in drugem oziru j . ja b«5 naša država ter se je že s tega ,,...i;- •„ pTitrebno malo poglobiti v i -ti takšne izenačevalno rir- kulacije. ki daje mak- eksi- steiKiio možnosti ter ra in ne- komplicirano življei\je v državi. Cim ••"»bseg, na katerem se tuk pro- . tern veCji je njegov uCin^k. Cim večji je obseg, in čim hitrejša i je cirkulacija produktov med pro- I duktivnimi in konzumnimi bazam/, I tern višji je splošni življenjski stan- ! dard. Xa manjših teritorijih je opa- j ziti velike razlike med istovrstno : produkcijo in konzumom, dočim je | to v obsegu državnega teritorija sko- | raj doeela uravnoteženo, ker je tipič- ! no za našo državo. I Rctvno vsled teh motivov je treba ! odklnnjati federativno ureditev cir- j žave, ki bi temu izenačevalnemu ob- j ! toku zemeljskih in umskih dobrin I I postavila ovire z usodnimi posledi- j > cami za življenje v posameznih teri- | : torijih. Vidi se, da se že sedaj, v ča- ' ! su eksperimentiranja z državo, mod- ; : sebojno odtujujejo plemena našega j j naroda. j ; Ljudje iz sklopa posebnih intere- ; sov se ali ne zavedajo, ali pa se no- j čejo zavedati, kako njihovo delo ško- | duje splošnim inter-esom naroda in : i državc. j ; Ne bo odveč, če poudarim, da je ' i pri političnem opredelje\-anju neob- ) | hodno potrebno samostojno razmi- šljevanje o teh, pa tudi drugih moti- vih. Izločiti je treba vse, kar je clo- veku v njegovi borbi za obstoj vsi- ljeno in kar se križa z genijalnim pojmovanjem Viteškega kralja Mu- j i čenika. Vsako tako razmišljevanje ; vodi človeka vedno znova na pot na- I ; ^^' Naznanjamo našim ^~^\ cenj. odjemalcem, da smo pi*e- i selili našo trgovino s Kralja I Petra ceste 10 ; v Ulico i dr. Gregorja Žerjava št. 4 ¦ Priporočarno se za Vaš cenj. obisk ; JULIO MEINL d d. : uvoz kave in čaja I CELJE j Ulica dr. Gregorja Žerjava 4 rodnega in državnega edinstva. Ni ga boljšega ključa, ki bi odpiral vrata v hram, v katerem bi bilo živ- ljenje v državi č\ rstejše na zunaj in lepše na znotraj. Ta ključ se imenuje j državno in narodno edinstvo. Čuvaj- ' mo ga vsi, da gu ne izgubimb! j _____________________________ Regulacija Savinje Pred dnevi so bila regujacijska dela na Savinji v drugi etapi od železni- škega mostu v Tremerju do Jeretino- vega posestva na Polulah uradno kolav- dirana. Regulacijska dela v tej etapi, | ki so trajala od lanskega julija do letošniega avgusta, je izlicitiralo grad- beno podietje U. Nassimbeni iz Maribora za 2,053.429 din in jih solidno izvršilo. Zaradi nekaterih naknadnih del (raz- Siritve banovinske ceste Celje—Laško na 8 metrov, zavarovanja stebrov tremrskega železniškega mostu itd.) pa so se stroški pozneje zvišali na 2,383.134 din. Banska uprava je pri- spevala okroglo 1,530.000 din, mestna občina celjska 470.00 din, sreski cestni odbor v Celju 320.000 din, sreski cestni odbor v Laškem 70.000 din, prispevek države pa je tokrat izostal. V teh stro- ških §e ni upoštevana odškodnina za razlastitev privatnega sveta, ki je bil uporabljen za regulaeijo Savinje v drugi etapi, ker zadevni računi še niso izgo- tovljeni. Regulacijska proga je bila v prvi etapi dolga približno 2 km, v drugi etapi 1 km, dolžina proge v tretji etapi, ki jo je začelo podjetje Nassim- beni pred kratkim regulirati. pa znaSa 800 m. V drugi etapi so razširili strugo Savinje nekako od 35 na 54 m in poglobili dno okroglo za 1.50 m. Pri regulaeiji je bilo zaposlenih dnevno povprečno po 200 de!avcev, največje število delavcev pa je bilo 350. Mezd je bilo izplačanih 40.500. Delavci so izkopali 67.000 kubičnih metrov po večini zelo težkega skalnatega mate- riala. Za zavarovanje obrežij so pora- bili okrog 4.000 kubičnih metrov kamna lomljenca in napravili 13.000 kvadratnih metrov obrežnega tlaka. Letos so vsled deževja visoke vode pogosto prekinjale delo. Učinek regulacije Savinje v prvih dveh etapah se že opaža ob večjem deževju, ko v nasprotju s prejšnjimi leti voda hitro odteKa in ne prestopa več bregov. Vse projektaeije in tehnično nadzorstvo je vodil za bansko upravo v prvi in drugi etapi ter jih vodi tudi sedaj v tretji etapi g. inž. Mursa. V eminentnem interesu mesta Celja in celjske kotline je, da se celotna regulacija Savinje cim bolj pospeSi in izvede do konca v krajšem razdobju nego je bilo prvotno predvideno. Zato je treba najeti večje posojilo na daljšo odplačilno dobo ter zagotoviti tudi iz- datne državne prispevke. Sokolsko delo v Celju V ponedeljek 4. t. m. zvečer je bil v veliki dvorani Xarodnega doma izreden občni zbor Sokolskega druš- tva Gelja- oiatice, ker bodo po od- redbi Saveza sok-olski obCni zbori od- slej v oktobru vsakega leta. Občnega zbora se je udeležilo izredno število članstvas ki je docela napolnilo pro- strano dvorano. Društveni starešina br. dr. Milko Hrašovec se je najprej v lepih bc-e- dah spomnil starešine SKJ Nj. Vel. kralja PetiTi II., ki so ga vsi navzoči pozdravili z gromkim sokolskim »Zdravo!« in nato zapeli pesem so- kolskih legij. Društveni starešina j« nato pozdravil župnega stareäino br. ravn. Smertnika kot zastopnika celj- ske sokolske župo, višjega nMigistrat- nega komisarja g. Pogačnika kot za- stopnika mestne občine in urednika br. Pečnika kot zastopnika nacional- negti tiska, ki st«lno izkazujo svojo podporo in naklonjenost sokolskim i stremljenjem. Prisrono je pozdravil tudi zastopnike mladega in agiluega Sokolskega društva Colja I, nato pa so navzoči počastili spomin letos u- mrlih članov. Dr.uštveni starešina je nato poročal, da je društvo v pre- teklem poslovnem letu delovalo krep- ko in vsestransko. Dotaknil se je se- dan jih prilik, orisal težko borbo so- kolstva v dravski banovini v nasprot- ju z drugimi banovinami. Letošnji napadi na sokolstvo so povzročiJi, da so se sokolske vrste izredno str- nile. Sokolsko društvo Celje-matica jo razčistilo svoje vrste. Po izločitvi ljudi. ki niso spadali v društvo. ^o je število članstva celo povečalo, ker je pristopilo mnogo novih, iskrenih f!a- nov. Moč sokolske ideje in sokolskih vrst v Celju se je sijajno pokazala tudi pri sokolski mobilizociji f>. sep- tenibra. Letos j-e dobilo di-ustvo tudi (\e?p pi-n.por. Društvo se je tudi letos u proslave 50-letnice Sokol- sl,_ uštva v Novein mestu. So- kolsko društvo Celje - matica bo pra- znovalo 1. 1940. svojo 50-letnico, zdru- I ženo s pokrajinskem zletom. Prihod- nje loto Ix) na \ v Pragi tudi celjsk o zastopano. Sokolske vrste so močne Stran 2 ______________»NOVA D O B A <___________________________________________________Stev. iy iu trdne ter bodo znale vsak i*ipad odbiti s priinernim poudarkoni. Župni starešina br. Smertnik jo v imenu celjske sokolske župe pozdia- vil občni /.bor in poudaril, da je ta občni zbor lepa inaiiifestaeija no- zlomljive sokolske volje služiti kra- lju in domovini. Današnje prilike v dmvski banovini so povzročile, da je postalo delo sokolskih društev se in- tenzivnejše. Mržnja proti sokol.stvu izvira iz zahteve nasprotnikov, da smejo samo oni vzgajati mladiuo. Mladina pa spada v sokolske vrste, kjer bo vzgojena za jugoslovensko državo. Ob zaključku je v imenu so- kolske borbenosti ukivMm i»n/iliavil vse udeležence. Tajnik br. A. \ ebio je poiocai m. dr. o izpremembah v sestavi društve- ne uprave, ki so nastale nied letom zaradi premestitev funkcionarjev -nM pa zaradi prestopa v novo Sokolsko društvo Celje I, ki se je osnovalo le- tos v juliju. Med letom je bilo med članstvom 97 odjav in 46 novih pri jav. Društvo ima 317 članov in 150 članic, skupno torej 467, dalje 62 na- raščaja in 196 dece, vpisovanje na- raščctja in dece pa še ni zaključeno. Priprave za proslavo društvene 50- letnice so se že pričele. Sodelovanje pri proslavi so doslej obljubile sokol- ske župe Maribor, Novo mesto, Kranj, Zagreb in Sušak-Reka. V zvezi s pri- pravami za proslavo 50-letnice bo moralo društvo rešiti tudi vprašanje gradnje letnega telovadišča z vsemi modernimi tehničnimi napravami. Z odborom obrtne razstave v Celju je imela društvena uprava hude kon- flikte z^aradi odstopa telovadnice. ki jo ima društvo v zakupu. Postopanje omenjenega odbora je izzvalo v so- kolskih vrstah hudo ogorčenje. So- kolstvo je pozdravilo iniciativo za gradnjo velikega sportnega stadio- na ob vznožju hriba sv. Jožefa, prak- tično pa ta stadion za sokolsko dru- štvo ne pride v poštev. Sledila so pregledna poročila na- čelnika br. Burje, načelnice s. Miir.i Lojkove, prosvetarja br. prof. dr. StrmŠka in blagajnika br. Cetine. Poročila, zlasti poročili načelnika in načelnice, so pričala o intenzivnem. smotrnem in uspešnem udejstvova- nju požrtvovalnih sokolskih delav- cev, med katerimi je treba izrefi po- sebno priznanje odličnemu vaditeij- skemu zboru. Na predlog predseu- nika nadzornega odbora br. ravn. Kralja je prejela uprava razrešnico. V novo upravo so bili soglasno iz- voljeni sledeei bratje in sestre: sta- rešina dr. Milko Hrašovec I. pödsta- resina dr. Alojz Nendl, II. podstareši- na Miloš Prelog. načelnik Stanko Burja, I. podnačelnik Vinko Blasko. II. podnačelnik Dore Cergol, načelni- ca Mimi Lojkova, I. podnačelnica Valda Inkretova. II. podnačelnica Anica Karbova, prosvetar Branko Mikulfitič, novinar dr. Fortunat Mf- kuletič, tajnik in matrikar Aleksan- der Veble, blagajnik Milan Cetina. drustvt'na zdravuika ilr. Jožv Fla.i> j in dr. Marjan Bregant, pnaporščak I Franc Goručan, predsednik lutkov- nega odseka Anton BaLa, predsedni- ca gospodarskega odseka Zofka De- belakova, ekuii odbora Stanko Per- tot, Adolf Urbančič, Damjan Kor- digl, Feri Pletersek, Milka Lojkova, Anica Pfeferjeva in Silva Cigoje»a, naiiiestniki Ivo Zemljič, Ivan Levie- nik, Elza Leskovškova in Milica Pro- selfreva. Nadzorni odbor: predsednik ravn. Drag« Kralj, člana Drago Na- prudnik in Zvonko Korošec, names t- nika Stanko Per« in Čiro Sadar. Raz- sodišče: pi•• k dr. Alojz Xendl, člani dr. Sot:. /ar, dr. Jože Dol- ničar, dr. Milko Hrašovec in dr. Mi- lan Orožen. Gospodarski odsek: pred- sednica Zofka Debelakova, člani Franjo Dolžan, Franjo Jošt, dr. Šte> fan Rajh. Anton Zorko, Janko Wag- ner, Viktor Kovačič, Avgusta Ula^ro- va, Fi*anjo šmid, lu»/.u .\i-[iuu'»<». i Adolf in Konrad Grilec, Milica Gril- j čeva, Zvonko Korosec, dr. Fortune I j Mikuletič, Jo>ip l'akovSTok in Dm^u ! Naprudnik j Društvena riainuina /tiasa a gia, ali namerava Savez uvesti nove slav- nostne kroje, je župni staresina br. Smertnik kot clan savezne uprave pojasnil, da vpi\a^anje novega slav- nostnega odnosno uvedbe posebnega delovnega kroja, ki bi bila zares po- trebna, še ni rešeno in da v tern i>o- gledu nekaj časa gotovo še ne Lo izprememb. Po kratkih besedali drustvenega starešine je bil lejx) uspeli občni zbor zaključen > lH-tifin liinnit-- TTtji Sln- vani«. X. vsesokolski zlet v Pragi 1938 Celjska sokolska župa je v Vestni- ku št. 7 z dne 20. julija t. 1. objavila poziv na vsesokolski zlet v Pmgi 1938 in poseb-ej izdala še daljšo o- krožnico kot ponatis iz »Nove Dobe';. Clanstvo eeljske "sokolske župe je bi- lo pravočasno opozorjeno, da se pri- pravi. Povedali smo o velikili pripra- vah, ki jili je začela COS oziroma zletni odbor. Ta uporabi vsako prili- ko za propagando. Na vzorčnem ve- lesejmu v Pra^i od 5. do 12. septem- bra je bil nameščen poseben zletni paviljon, dolg 20 m. širok 3 m in visok 4 m. Tu je sodelovala sokol- ska goilba in pevski zbor, ki je pri- vabil množice občinstva in jib opo- zarjal iva prihodnji vsesokolski zlet Paviljon je bil v vsem svojem obse- gu najboljša priča zletnih del in pri- prav. \ njem je bil razstavljen ves zletni material, kakor zletni znaki. letaki, propagandni lej>aki in ra^:- glednice z vseh zletov. gramofonske plošče s sokolsko godbo (glasbo) in pesmimi, slavnostni kroji, med kato- rinii je vzbujal pozornost zlasti novi j kroj za članiee. Na velesejmu v Bra j tislnvi od 12. do 20. septembra je bil I istotako nameščen zletni šotor. Na j svetovni razstavi v Parizu je v čes- koslova^kem paviljonu zastopano i sokolstvo z dvema velikim-a slikama i z vsesokolskih zletov. V Tyrsevem donm v Pragi je bila 14. septembra čajanka. Tu so se se stali novinarji vseh vefjih pra§kih in izvenpi*askih listov. kakor tudi dopisniki inozemskih listov. zastop- niki tiskovnega urada ministrstva, polaniški tiskovni atažeji, zastopniki filmskih podjetij in filmskih žurna- i lov. Na tej čajanki so bile podane izčrpne informacije o zletnih pripm- vali in o zletu samem, zletni odbor je z udeleženci navezal osebne stike, da bi na ta naein pripomogel k ži- vahni propagandi za zlet. Izvršni odbor je imel eno svojih sej dne 27. junija t. I. na zletišču, kjer se je na kraju samem podrob- neje bavil z opremo zletišča, med drugim n. pr. z napeljavo telefon- skega omrežja in si. PraSka niestna zavarovalnica bo izdala namizni ko ledar za leto 1938. s slikami z vseso- kolskih zletov. Zadnjič smo našteli nekatera vef- ja odposlanstva sosednih držav, ki se bodo zleta udeležila. Medtem so došle zopet nove prijave. Zanimanje za zlet vlada n. pr. tudi v Turčiji. Ob priliki 87. rojstnega dne predsed- nika Osvoboditelja dr. T. G. Masary- ka je objavila turška vodilna sport- l na revija ilolg članek o organizaciji sokolstva v Češkoslovaški. Objaviia je sliko predsednika Osvoboditelja, T\ rša. Hradčan in j)rizorov z vseso- kolskega zleta. Iz Amerike so priglašene tri odpra- ve. prva se odpelje 11. maja, druga 14. junija in tretja 22. junija 1938. Bolgarskih Junakov je javljenih 1000, ki dospejo iki zlet po Dunavu. i OiJ teh bo 350 telovadcev, ki bodo pri prostih vajah nastopili skupno z Jugosloveni, l^azen tega bodo Juna ki nastopili samostojno z bolgar- skimi narodnimi plesi. Zavednost češkoslovaškega sokol- stva izpričuje dejstvo, da je bilo Co 31. avgusta t. I. zbranih 526.590 KČ prostovoljnih prispevkov. Lep dolio dek bodo prinesli tudi propagandni znaki, ki so prav lično izdelani \/. rdečega stekla z belo rimsko stevilko X s pritrjeuiin kovanim sokolom z razpetimi krili. Komad stane 1 Kč. Praga je že sedaj polna propagtiud- nih znakov. Podbelogorska sokolska župa je razpetala doslej 10.700 zna- kov, krušnogorska 9000, in kje so >e Številne druge župe, ki gotovo ne za ostajajo. V delu za skupno stvar so naši bratje in sestre na Českoslovaš- kem zgled požrtvovalnosti in Ijubez- ni do organizacije. Le tako nioremo ; Kino METROPOL Celje pri„^ I 8., 9., 10. okt*bra | Pred solnčnim zahodom \_Dcr Herrsiheri Film velike umctniške vrer .aauj ljubczen ostarelega moža c......... ;a de- kleta. — V glavni vlogi Emil Janning. nepozaben iz filma Krik nu's.i. II., It., 13. ektobr« Ljubezen « naskoku Sijajen hunioristifen Slager vnem5kem j,... Joan Crawford Ciark Gable razumeti uspelie, ki jih je vaško sokolstvo doseglo v > jega obstoja, da ne govorimoolj ni in irtvovaiiju za svojo dom v času osvobodilnih bojev, ki jt i" Ako bo niogoče < ' ke po ugodni ceui, ; čeno, da jih bo primerno število n, ročila tudi celjska sokolska ? : Kdinicain bi se na ta iiačin ii prilika. da s prodajo teh znako\ rajo za zletni sklad. Zaradi oku>..„ znakov bodovo gotovo z veseljem s.-- gali po njih. Pravkar je izšla druga serija z!or nih razglednic, od katerih ena stctvlja tekača s plamenito, o.-,«:. pet pa je posvečenih naraščaju. 1\ najdejo zletne razglednice tisoče i tiso^e odjeinalcev, je samo ob sel<. umevno. Politični pregled p Izpremembe občin. PosluŽujoč st pooblastila § 45. finančnega zakona z ¦ leto 1937 38. je notranji minister izvr Sil velike izpremembe v razmeiitvi ob- čin po vsej dravski banovini. To po- oblastslo je bilo vezano na rok 6 me secev od dneva, ko le stopil finanč: zakon za tekoče leto v vehavo. Po- oblastilo je torej poteklo s 30. septerr brom 1937. Zakon o občinah iz It:.. 1933, ki je še danes v veljavi, določ. v § ft. da se sme izvrSiti spajanje or i čin, če to zahtevajc dotični občinski o- bori na sejah, na katerih sta prisotni d\ - tretjini odbornikov. ali pa na pismei zahtevo večine volilcev dotičnih občin. Zakon določa da se izločitev krajev i: ene občine in pridelitev drugi obču lahko izvrši po pismeni zahtevi večir volilcev teorniki. Ka- kor je bil ta slog v deželi takrat ^e tuj, tako se zdi, da so tudi kartuzi- jance same gledali kot tujce. Ustano- ve in daritve, kakršne sta sprva u- stanovitej samostana in pa deželni knez vojvoda Otokar Štajerski poklo- nila novi kartuziji, niso našle posne- manja pri drugih velika^ih. V nero- dovitni pustinji. ki je bila dotlej sko- raj brez prebivalcev in ki jo je bilo šo Ip trobn krcili in obdolati. so lnv/ tuje podpore, brez dohodkov ni dalo živeti. Tako je nosila nova kartuzija že oo i\ fonuatorju Martinu Luthru. Srednjeveška samostanska nascl- bina jurkložtrskih menihov pa ;•¦ bila obeivem grad in gra.se in a. I"»¦ ¦ takšno jo je doletela žalostna u- vseli srednjeveških gi>adov. kaki^n1 uain še razodevajo razvaline in zad nji ostanki gradov v L-aškein. na84. znana žtajerska toiK>gi>afija župnika Yin'-"- ja. Na SCVPI'IH'IM striliom 1>?' znači srbsko aii jugoslovensko misel- nost in preveč opozarja narod na to, ¦ da smo zedinjeni s Srbi in da smo j sedaj v prvi vrsti Jugosloveni. ! d Razpis policijske nagrade. Uprava i pol'cije v Ljubljani sporoča, da so bill j v noči od 23. na 24. septembra po- ! škodovani tiskarski stroji v Misijonski tiskarni v Grobljah pri Domžalah. Kdor izsledi storilce, prejme 10.000 din na- grade. d Popolna glmnazija v KoČevju In nova nižja gimnazija v Marlboru. S kraljevim ukazom se otvori postopno od šolskega leta 1938-39 dalje popol- na realna gimnazija v Kočevju in ne- popolna mešana realna gimnazija v Mariboru. d Blavnlkova *Vellka Pr^tlka« za leto 1938. je izšla in se razpoSilja za ceno Dm 5.- za vsak komad. Naročila na tiskarno J. Blasnika nasl., Ljublja- na, Breg ši. 10-12. Dobi se tudi v tr- gov;nah. To je naibolj priljubljen in na bolj razširjen slovenski ljudski ko- ledar ie od nekdaj. Celje in okolica Bratje in sestre! V soboto 9. oktobra ob 19.30 bo v veliki dvorani Narodnega doma v Celju žalna spominska svečanost za blagopokojnim Vi» teškim kraljem Aleksaadrom I. Na to svečanost vabimo vse članstvo in naraščaj ter vso na- rodno javnost. Udeležba v civilu z znakom. Celjski Sokol c Tretja obletnlca smrtl blagopo- kojnega Viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Ob tretji obletnici smrti blagopokoinega ViteSkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja dne 9. X. 1937. bo mestna občina na svojih poslopjih izobesila državne zastave na po! droga. riišni posestniki mesta Celja se vabijo, da v počastitev spomina blagopokoj- nega kralja izobesijo na svojih hišah žalne zastave. V smislu odredbe kr. banske uprave dravske banovine mo- rajo biti dne 9. t. m. od 8. do 10. do- poldne trgovinski in obrtni obrati zaprti. Državni in samoupravni uradi dne 9. t. m. ne poslujejo. c Žalne službe božje za blagopo- kojnim Vtteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem bodo v soboto 9. t. m. ob 8. v opatijski, ob pol 9. v pravo- slavni in ob 9. v evangeljski cerkvi. c Sokolski društvi Celje-matica in Celje I pozivata vse ČJanstvo, da se udeleži v soboto 9. t. m. ob 8. žalne službe božje v opatijski cerkvi. Ude- ležba v krojih. c Pododbor UROIR v Celju poziva tov. rezervne oficirje, da se udeleže v sainostanom so so še prod manj ko sto leti videli zdrobljeni ostanki ob- • zidja in obzidnih stoliwv. kakršne še J danes lahko gleclamo v ostankih žič- j ke kartuzije blizu Konjio. Jurklost*']1 i je bil s-amostan, pa tudi gospodar- sko in nižje sod no središče obsetnega graščinskega posostva, ki je obsegaio vse obvodje Gračnice severno do La- homšire, ki se pri Marijagr-adcu tik pod Laškim izliva v Savinjo; samo- stan in posestvo. s katerim se mogoč- ni j^osedje igrajo, kakor jim velevajo njihove muhe. sedaj končni cilj nji- hovih skomin. potem zopet otrok, ki ki ga obsipavajo z darili. z ustano- vami. s predpravicami in svobošči- \ko je bila 1. ll'2$. Veronika i kopana v jurkloaMrski kartu/.iji, naj bi to bilo menda pomenilo poča- stitev samostana. So 1. 14ii. so Celja- ni ustnnovili v kartuziji štiri nove reliro i1 ' 'Hi sprejem §tirih no- vih kai i>v v sainostan. In t? I citamo. da se [»repovedujo HM^ianom T.;iškega sprejeiimnje ubežnih ju?'- Uli^trskih podložnikov, potem se da da j-p bila kartuzija grad. so bili ted^aj drugi gradovi na našeni ozomlju. Ko so se I. 15T0. Pianino proti Jurkloštru in je njihov oddelek grozil pretl samostansko cerkvijo, je bila kartuzija že zelo bli- zu svojemu koncu. Dvajset let pozne- je je bila že v rokah jezuitov v Grad- cu. Z razpustom jezuitskeg-a red a I. 1773. je postalo državna last to, kar so bili prod vec ko 000 leti škofje in deželni knezi podarili kartuziji v Jurkloštru. Kakor drugod. so tudi v Jurklo- štru kartuzijanci prepisovali in sa- niostojno pisali knjige. Usoda. ki je doletela njihove knjige in spise, ni nič milojJa od one, ki je bila name- njena njihovemu samostanu. Naj- manj štirje menihi jurkloštrske kartuzije so se, seveda v latinskeni jeziku. udejstvovali pisateljsko. Ro- kopis »Pogovorov priorja Otona« je bil že 1. l<)80. v žioki kartuziji. Li- cealna državiva knjižnica v Ljubljani hrani »Priporočilo samostansk? re- lice« in riman »Slavospev« na Leo- polda, drugega ustanovitelja kariu- zije. Vse diugo. kakor »Skrb za üo- vistvo«, »Tolažba za odstavljeneg'i aii iipokojonega priorja«. in nog i as- ketski. pedagoski in mistifni spisi priorja Kenipha. ki je tudi uCil na dunajski univerzi. so je pdtzgubilo. Toda seme onega duha. ki jo nokoe jiolnil posvečone prostore jurkloštr- -1-,. k-H'tllzije. Še Y^ilun siivroniliM , dovzetnega, i>ouconega popotnik-a, ( bodisi da se bliža Jurkloštru iz La- , škega preko Sv. Lenarta ob starorim- • ski cesti, bodisi da jwtuje ob Graf- , nici navzgor iz Rimskih toplic i>o cesti, zgrajeni sole I. 1870., skozi ro- roantične tesni in soteske v nas no- , vodobni Jiu*klo$ter, ki poleg stare »Glažute« in nove tovarne za sto'^ blizu graščine ol)eta tujcem in leto- viščarjem muogo lepega. ¦Ainimiwca in — zdravega. Glasovi iz občinstva 6ol^ka niacUna in pod*r)«ne pi- ščalke. Prejeli smo: \* zadnjem ča>u ilelijo nekatere tvrcike solski mladi- ¦ni, ki kupuje pri njih svoje potreh ščine, bi*ezplaOno piSčalke, da bi ra;> \-^solile mladino. Namen y vn ''ober, povzročil pa jo nepi'ij ¦./.- vado. da mladina na yee pretege piska na podarjene piščalke tudi na javnih prostorih, s čemer spravlja druge ljudi v nevoljo. Zato bi bilo bolj priporočljivo, če bi delili mladi ni kot nekako nagrado rajši korist- nejše stvari. n. pr. poresa. svinčniko. radirke in slicno. Mladini bi bilo s torn bolj ustreženo, prehivalstvo pa t bi hill» tiKii linmiriiMid. Vzgoji svojega otroka tako, da zjutraj, zlasti pa zvečer čisti zobe! SARGOV_______________ PROTI ZOBNEMU KAMNU soboto 9. t. m. ob 8 žalne službe božje v opatijski cerkvi. Udeležba strogo ob- vezna v uniformi aii v civilu z znakom. c Združenje trgovcev za mesto Ce- lje obvešča svoje Članstvo, da bodo v soboto 9. t. m. od 8. do 10. dopoldne trgovine zaprte. c Upokojitev dveh odHčnih šolnl- kov. Upokoiena sta Solska upravitelia gs;. Josip Gosak na Teharju in Pero Jankovič" v Vojniku, ugledna Solnka ter zaslužna nacionalna in prosvetna delavca. c Iz glmnazijske službe. Na drž. realni gimnaziji so napredovali sledeči gg. profesorji: Janko Orožen in dr. Karel Ze'enik v četrto skupino prve stopnje, dr. Marija Perparjeva, Peter KovačiČ in Franjo Četina pa v Sesto skuDino. c Iz meščanskošolske službe. Na deški in dekliški nieJčanski šoli v Celju so napredovali: strokovni učitelj g. Mirko Kovač ter strokovni učiteljici gdč. Marija Kcrnova in Neža Sadni* kova v 5. položajno skupino, strokov- na učiteljica ga. Vera Bolharjeva pa v 6. položajno skupino. c Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice bo imelo svoj redni sestanek v soboto 9. t. m. ob 16. v posebni sobi nabavljalne zadruge v Celju. c «Matura« v celjskem gledališču. Ljübijanska drama bo uprizorila drevi oo osmih v Mestnem gledališču znano Fodorjevo dramo »Matura« v režiji fg. Cirila Debevca. Predstava je predse- zonska in izven abonmaj2. c Starešinska organizacija »Sloga« v Celju razpisuje več podpor za revne akademike in srednješolce. Lastnoročno napisane pro5nje z opisom gmotmh razmer je treba poslati do petka 15. t. m. na nasiov Milan Videnšek, Gelje, davčna uprava. c BonbonČkov dan, ki ga je prire- dila ženska podružnica Družbe sv. Ci- rila in Metocia v Celju 3. oktobra, je vrgel čistega 1039.25 din. Odbor se v imenu m!ad;ne iskreno zahvaljuje da- rovalcem. c TeČaj za prostoročno rlsanje, u- porabno umetnost, tehnično in stro- kovno risanje ter opisno geometrijo in knjigovodstvo se bo pričel 15. t. m. Ura 3 do 10 din. Prijave pri gg. Josipu Grašerju ali Janžekoviču, šolskem slugi v drž. de§ki meščanski Soli. c Na solo za hotelske ravnatelje na Dunaj je od5el dolgoletni priljub- üeni natakar kavarne »Evrope« gosp. Josip Novak. Na Dunaju bo ostal Šest mesecev, nakar se bo vrnil v Celje. Gosp. Novaku želimo na Dunaju mno- go uspehov! c Velemestnl varlete v Celjul Da- n*s in ^«» nekaj dni gostuje v mall dVorant Celfsk«ga doma skupina od- ličnih artistov in artfstinj iz Osijeka z vekmestnmijln nadvse zabavnim pro- gramom. Pričetek vsak dan ob 20.30. Prvikrat v Celju! Variete pri pogrnje- nih mizah. Prosimo za obilen obisk. ^ c »Oljka« bo tudi letos priredila Martinov večer dne 6. novembra v Na- rodnem i domu. Pripravljen je pester spored, ki bo zadovoljil vsakogar, sta- ro in"mlado. Poleg glasbenih točk, na- stopa moškega zbora pod vodstvom pevovodje g. Cirila Preglja, kratkega, komičnega prizora »Potepuha« in žre- banja Martinove goske bo skrbe! do zore za zabavo in ples temperamentni JonnyJazz, ki si je pridobil na celjskih plesiščih že velik uf^ed. Stran 4 _________________________________»NOVA DOBAc_________________________________________________________žter. 41. c ObraČun sreskega cestnega od- bora v Celju za računsko leto 1936 37 izkazuje 1,860.835.93 din stvarnih do- hodkov in 578.565.48 din prehodnih dohodkov, skupaj 2,439.401.41 din, ter 1,855995.48 din stvarnih izdatkov in 580.104.08 din prehodnih izdatkov, sku- paj 2,436.099.56 din. Prebitek /naSa torej 3.301.85 din. Po preteku razgla- sitvenega roka bo obračun predložen v razpravo in odobritev plenumu sre- skega cestnega odbora. Rok za vlaga- nje ugovorov po davčnih zavezancih poteče 10. t. m. c Članl Vodnlkove družbe seopo- zarjaio, da poteče zadnji rok za naro- čilo knj'g 20. t. m. Naročila sprejema podružnica »Jutra* v Celju, Kocenova ul. 2. c Pobalinstvo Podpredglednik fi- nančne kontrole g. Blaznik, ki je bil pred kratkim premeSčen iz Celja v Trbovlje, si je poleg h.Se na Dečkovi cesti, kjer stanuje, postavil vUok drog za izobešanje državne zastave. Nekaj dni zatem, ko je bil prcmeščen, pa je neki podlež prerezal impregnirano vrv, ki je služila za dviganje in spuščanje zastave. Gosp. Blazmku je stonlec znan in ga bo za njegovo podlo de»anje go- tovo primerno pnporočil javnosti. c Smrten padec. Pri delu v tovarni Lignolit v Radečah je padel dne 30. septembra 27-letni delavec franc Pe- ternel z Dobrave pri Radečah 12 metrov globoko in obležal nezavesten na tleh. Pri padcu je dobil težke notranje po- §kodbe in si je tudi zlomil desno roko. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer je v ponedeljek opoldne podlegel po- škodbam. c Na sveže domače koline, krva- vice, jetrnice, pečenice vabi v soboto in nedeljo gostilna »Pri mostu«. Svarim svoje cenj. stranke prcd oddajo pisalnih strojev g. Fricu Do- brajcu v Celju v popravilo ali čiščenje, ker ne prevzamem nobene odgovornosti. - Karl F i f o 11, specialna delavnica za pisalne stroje, Maribor, Slovenska ul. 6. c Krajs Franc, star 14 let, kosta- njevih las, rjavih oči, oblečen v kratke temne pisane hiače in rdečo majico brez rokavov, je odšel od doma dne 12. julija t. 1. ter se ni več vrnil. Kdor bi o fantu kaj izvedel ali ga vide], se prosi, da javi to orožnikom ali policiji. c Poročilo o koncertu »Trbovelj- skega slavčka« bomo zaradi pomanj- kanja prostora objavili prihodnjič. c Koncert Ivana Noča v Celja. Ivan Noč, najodličnejši jugoslovenski kla- virski virtuoz, bo konoertiral v sredo 13. t. m. ob 20.30 v Mestnem gleda- lišču v Celju. V Celju ga še nismo slišali in njegov nastop zasluži, da izpregovorimo na tern mestu nekaj zanimivih podatkov o tern našem priznanem in odličnem uinetniku, ki si je ob vseh svojih dosedanjih na- stopih pridobil priznanje ne le v na- ši državi, marveč gre njegov sloves že daleč po svetu, kajti vse njegovo ocene inozemskih strokovnjakov to si edine v tern, da je Ivan Noč umet- nik n-ajresnejšegti kova, ki zasluži vso pozornost. Kjerkoli je nastopal, povsod je žel ned-eljeno priznanje. Doslej je koncertiral v naši državi, v Češkosl ova.sk i, v Avstriji, Nemčiji, Italiji. Bolgariji itd. ter pojde letos v Anglijo in ostale države. Noč je edin- stven kot pianist. Pričel je z gla^bo- nim študijem šele ko mu je bilo 19 let. Po rodu Ljubljančan se je šolal najprej na ljubljanskem konservato- riju, nato je bil gojenec dunajskega konservatorija, kjer je pod vodstvona svetovnoznanega pianista profesorja Kessissogla abolviral mojstrsko solo. Trenutno koncertira v Beogradu, kjer ima k-ar zapored dva koncerta. Njegov spored obsega saiua izbrMK velika dela, ki stavijo na umetnik«, najveCje zahteve. Sam je tudi obde- lal na vprav rafiniran način zname- nite skladbe Bacha, Vrivaldija in dru- fTP. s katcrimi je žel tudi kot muzik posebna. pri znan ja povsookop-ališču. N. ]>. v m.! c Nočno lek^rniško službo ima od 9. do 15. t. m. lekarna »Pri orlu«. c Gasilska četa Celje. Od 10. do 10. t. m. ima službo I. vod, inspekcijo jiredsednik g. Dobovičnik. store. Dramski odsek Sokolskega dru5tva Store Teharje bo vr>rizoril v nedeljo 10 t. m. ob 16. v SokolsW-em domu v Štorah Doboviškovo veseloigro s petjem »Rodoliub iz Amende« s Pregljevo glasbo in v režiji br. Štauta. V odmoru in pri vseh pevsk'h točkah bo sodeloval društveni crkester. Ta predstava je prva v novi sezoni v Što- rah. Celjani in okoličani so vabljeni, da v čim večjem številu obišiejo pred- stavo. Sport t Tri prvenstvene nogometne tek- me v Celju. \' nedeljo 10. t. m. ob 1 i. so bo pričela na Olimpovem igrištu v Gaborju drugorazredna prvenstve- na tekma med SK Laškim in SK Žal- cem. Sodil bo g. Presinger iz Celja Ob 15. se bo pričela na Glaziji pod- savezna prvenstvena tekma med SK Celjem in SK Amaterjem iz Trbovelj To zanimivo tekmo bo sodil g. Kopič •iz M.aribora. Ob 15.30 se bo pričela na igiišču pri »Skalni kleti« i^ds-a- vezna prvenstvena tekma nved Atle- tiki in SK Olimpom. To tekmo, ki ho gotovo tudi napeta, bo sodil p. Božič iz Trbovelj. Ne razumomo pa, zakaj so vse tri tekme odrejene tako. da kolidirajo in da bodo odignane na treh različnih igriščih. Občinstvo j° zaradi tega nevoljno pa tudi bla- gajnam to ni v korist. t Zagrebškl lahkoatleti v Celju. V nedeljo 10. t. m. ob pol 10. dopoldne se bo pričel na Glaziji lahkoatletski dvoboj med celjsko reprezentanco in državnim prvakom Concordijo iz Za- greba. Nastopilo bo 6 rekorderjev in 10*državnih reprezentatov. Tekmovanie bo v sledečih disciplinah: Teki 100, 400, 800, 3000 m, in balkanska stafeta ter met krogle in diska ter skok v višino in daljino. Vstopnina je propa- gandno nizka. Mladina do 14. leta ima prost vstop. Celjani, ne zamudite izre- dne sportne prilike! L«t Podsaveznl dan. Preteklo nedeljo so bile v Sloveniji nogometne tekme v korist blagajne LN'P. V Celju je re- prezentanca Celja premagala reprezen- tanco Ljubljane z 2:0 (1:0), v Mariboru je reprezentanca Maribora premagala reprezentanco Ljubljane s 4:0 (2:0), v Ptuju je Drava premagala Ptuj s 3:1 (2.0), v Ljubljani pa je v tekmovanju Ljubljane, Hermesa, A^arsa, Jadrana, Reke, Svobode, Mlfldike, Korotana, Grafike in Most zmajral Hermes v za- ključni tekmi "ad Marsoni, ki je mo- ral igrati ta dar o!e Stiri ure, s 4:0 (2:0). t Poraz v Pragl, zmaga v Zagrebu. j V Pragi je v nedeljo v tekmi za po- kal prezidenta dr. Beneša ČeSkoslo- va§ka nezasluženo premagala Jugo- slavijo s 5:4 (3:1), v Zagrebu pa je reprezentanca Zagreba premagala re- prezentanco Präge z 2:0 (2:0). Sokolstvo \ Sokolsko društvo Celje-matlca. Načelništvo obveSča starejše brate, da se bo pričela telovadba v torek 12 t. m, 0b 18*15. Pravico vpisa imajo samo bratie, ki so izpolnili 35. leto starosti. NačelniStvo opozarja vse telovadeče Članstvo, naraSčaj in deco, da se vpi- sovanje zakljufi 15. t. m. Vpisati se morajo vsi, ki hočejo letos telovaditi ne g!ede na to, ali so lansko leto že telovadili. Brate in sestre, ki so obve- zni telovaditi do 26. leta svoje staro- sti, opozarjamo, da bodo s 15. okto- brom črtani iz društva, če se ne vpi- §ejo k telovadbi. Občni zbor vaditelj- skega odbora moSkega nara§čaia bo v torek 12. t. m. ob 1930 v ženski gar- derobi. Zalec ž Spojitev trške občine Žalec z ob- činc Gctovlje. Med Stevilnimi pode- žclskimi. mestnimi in ti-škimi obči- nanii, ki jih je doletela sedaj usoc'a jivojirupacije. je tudi trška ohčina ^alec, ki se spoji z občino Gotovlje. Tig Žalec s svojo zgodovinsko pre- teklostjo kot nekd-anji deželnoknežji trp z mestniini pravicami je s tern degradiran in postane »selo«. Nazi ponosni podeželski trgi so igrali v tlobi najhuj^ih narodnostnih bojev na Spodnjem Stajerskem tako važno vlogo, ne kot samo gospoa vredna je zla^ti šolska mladina, ki se vozi /. vlakom v Celje, ko mora pozimi pre- zebati v dežju in mrazu. Oakalnica drugega razreda pa je potnikom, ki Savinii« na dan samih volitev. Videli smo ga pa tjdi v avtomobilu g. Pačnika. Sicer pa ta stvar, o kateri je smeSno nadalje raz- pravljati, ni več aktualna, §e manj pa zasluži dostavek : «Ne skušajte ovreči naših, z dokazi podprtih trditev in od- govarjajte z resnico, če vam že ni po- stala tuja«. Demonstrante proti Živkoviču. ko je obiskal Celje, so zbirali klerikalni vo- ditelji s tem, da so jim nudili brez- plačno vožnjo itd. Poudarjamo : de- monstrante, ne pa obiskovalce kakega političnega shoda. Njihov odziv v la Skem okraju je bil ta«o nezadovoljiv, menda zaradi pičle gaže, da so se vsled tega končno peljali v Ce'ie — in sicer z avtomobili — demonstrirat samo vrhovni voditelji. Da ne bomo preveč otročji, kakor se ti gospodie izražajo, naj povemo Se to, da smo res bill tisti, ki smo na- jeli avtomobil in da smo se peljali v Celje, ali na račun lastnih žepov ! če so bili gg. T., H. in J. res price iz- stopa iz avtomobila, bi gotovo imeli priliko se osebno pripričati, da smo ba§ tedaj vlekli denar iz naših žepov. Prav tako ni n!č pomembnega tudi to, da so se peljali nacionalisti tudi v o- stali'n dveh avtomobilih, saj so vendar njihova last. Da je pa danes po času najekonomičnejše premostiti daljave s takšnimi prometnimi sredstvi, je jasno Kaj ste torej hoteli povedati, od go- spodje dopisniSkega štaba, s tolikimi besedam-? Menda vendar ne mislite, da je to najemanje avtomobilov z naše strani dokaz zoper dejstva, da niste ponujali vsot in vsotic in na ta način organizirali protinacionalne demonstra- cije v Celju? To so naše »krokodilove solze«, ki smo jih danes res doigovezno preta- kali. kar je pa spričo korajžnih izpa- dov brez dvoma potrebno, da v bo- doče ne bo nepremišljenega operirania s frazami. Želtmo še, da se malo razpišete o omladinskem kongresu JRZ v Beo- gradu in malo po malo informirate ljudi o vaSem programu, sicer se bo mislilo, da spada vsa ta gonja proti nacionalnim omladincem v vaš pro* gram. Laška naclonalna mladina. 1 Zdruiitev občln. Tudi na§o mestno občino je doletelo, da so jo majorizi- rali s priključitvijo cele marijagraške občine. Preko 60 let je eksistirala sa- mostojna mestna občina. njen razvoj je Sel popolnoma v drugo smer, nego oni sosednih kmečkih občin. V Laškem življenju je odločevalo od nekdaj drž. nameščenstvo poleg trgovinc, industrije in obrti. Z razmeroma nizkimi dokla- dami si je mestna odčina omislila ra- zne ustanove, skrbela je za razvoj tujskega prometa, za higieno, za kul- turo, za moderna prometna sredstva itd. Sedaj so mestni občini prikliučili občino Marijagradec, ki meri okrog 4000 ha in ima približno toliko prebi- ' • valstva. Mestna občina, ta majhni otočič, j bo utonila v tej poplavi. Ogrožene so , vse njene pridobitve, ogroženi pa zlasti tudi davkoplačevalci. Občinske doklade v Laškem znašajo dosedaj 60%. Ma- rijagraška občina jih je stisnila s skrajno štednjo in z okrunitvijo vseh potrebščin lani na 112 °/0, dočim vsi vemo, da bi niti 300 odstotne doklade ne mogle pokriti vsega onega, kar potrebuje ta občina in kar bo sedaj na račun laških davkoplačevslcev tudi zahtevala. Pri- čakovati je, da se bo v smislu § 10. in naslednjih zakonskih odredb dovolil Laškemu krajevni zbor in krajevni sta- reSina kot pomožni organ predsednika občine, ki bo upravljal lastno imovino. V občmski odbor bodo voljeni iz mesta le tisti, ki bodo našli svoj placet v i farovžu in v Šmiklavžu. O tej zdru- | žitvi bomo imeli priliko še večkrat ! razmotrivati in Laščanom morda tudi povedati, da je imel prav tisti preprosti delavec, ki je o združitvi povedal na svo: način svojo kritiko, čeS »g. Tr. je dober gospodar, še eno leto ni bil žunan, pa ie zapravü celo občino.« l Dopisnikom »Slovenskega doma«. Zakaj pravijo, da je hudič ern? Ako na to vprašanje ne najdete odgovorsi, povpraäajte na Slomškovem trgu, pa ga boste tlobili. — Po kloakah »Slo- venskega doma« se cedijo odpadki »popolnejših bitij« iz Laškega. Vse svoje biološko znanje so dopisniki '•¦Slovenskega doma« uporabili, da so opisali genezo laških občinskih od- bornikov (ctli tudi volilcev?) od pri- rodno najnižjih bitij do popolnih bi- tij, ki se imenujejo drugace tudi an- geli. Angeli so zgolj duhovi in zdi se, da je tudi laškim dopisnikom »Slo- venskega doma« pri njih metamor- fozah ostal samo duh in sicer slab dočim je vse drugo izostalo. zlasti oni del, ki ustvarja pamet in razum. Dopisi v štev. 224 so dragoceni zaradi tega, ker se vedno bolj očitno kaže, odkod prihajajo. Eno skupno lastnost imajo vsi. namreč. da so prepojeni z lažjo, jezuitstvom in zlobnostjo. Po večkratnih napovedih prihajajo z odkritji v vodovodni stvari, kjer ho- čejo pok-azati, da so res občini pripo- mogli do višjih dohodkov. Rezultat se bo videl ob koncu proračunskega leta. Bivšega odbornika H. jemljejo v zaščito. Kdo je le trdil. da je imel II. glavno besedo pri raznih komisi- jah glede mestnega vodovoda? »Glav- no besedo« je res hotel imeti, vendar je ni dobil iz povsem znanih razlo- gov. Uporabljali so ga pa pri kontro- liranju vodovodnih naprav pri pri- vatnikih. In baš za to delo mu daj-s »Slovenski dorn« zelo slabo spričeva- lo, četudi spada med popolna bitja, kamor sada n. pr. tudi obrtnik, ki ga bojkotira trgovec H., ker si je na njegov račun brez njegove vednosti nabavil nekje večjo množino blaga. pa je ni plačal. ali oni, ki je izv-abil nekje neko vložno knjižico, pa z njo dvigal denar bi'ez naročila in vednos- ti vlagatelja. ali pa tisti, ki je toliko točil pred kazenskim sodnikom ribje, ne krokodilove, solze, dokler ni na- šel usmiljenjct naše strani. ali oni, ki se izmiče plačilom in se ne boji niti razodetn-e prisege. in vsi tisti. ki na škodo soobčanov ne plačujejo nobe- nih davkov. pa sedaj gospodarijo z imovino poštenih davkoplačevalcev kot popolna bitja. — Z žavbami ma- ziljeni dopisnik »Slovenskega doma^< hoče na vsak način priboriti novemu odlx>ru vsaj eno zaslugo in to je »po- polno preureditev vodovoda« brez strokovnjakov. Dopisnikovi prijatelji, ki so tudi »popolna bitja«. mu bodo kihko razložili, da je inženjerja M. naročil občinski odbor in mu priznal nagrado 1000 din, ker se je mogel za- nesti samo na graditelja vodovoda in strokovnjaka, ne pa na kakega šušmarja. Tudi mnenje. ki ga je od- dal inž. M.. dobi dopisnik na obfini. kakor ga je imel pred seboj S'edanji občinski odbor. ko je popolnoma po nafrtih prejšnjega vodovodnega od- seka preuredil vodovod z neposredno vpeljavo vode od visjega rezervoarja v glavno cev. Torej prav nobene zSlovenskega doma«, da ; niso nacionalisti tisti, ki darujejo i kaj za nacionalne ustanove, niarvec oni, ki darujejo za evharistični križ na Humu in pa za adaptacijo fame j cerkve v Lažkem! j 1 70-letnico praznuje 13. t. m. g. Koni-ad Kvartič, ugledni krojaški mojster in posestnik, mož dela in poštenja, znan dalee naokoli kot so- I liden obrtnik. Rodil se je 13. oktobra 1867. v Velenju. Svoje obrti se je izu- čil pri svojem očetu. Kakor je bila j v starih časih navada, je prehodil i velik del sveta, da si izpopolni svoje znanje. Leta 1895. jo je primahal v | Laško in je danes eden najstarejših ' obrtnikov v Laškem. čislan in spo- j štovan od vseh slojev. Velike zasluge ' ima. tudi pri gasilsk-em in Obrtnem društvu, katerih clan in odbornik je že dolgo let. S svojo soprogo Pepino je vzgojil 5 otrok. Sin Ernest je vzo- ren Sokol. ki ga vedno vidimo v pr- vih vrstah, in kakor je pri Sokolu de- iaven, tako je tudi desna roka svo- jemu očetu. Ravno tako mu tudi hčerka Lojzika, ki je izučena kroja- čica in ctgilna pobornica obrtniške- ga stanu, zvesto stoji ob strani. Hčer- ka xVnfi jo poročena s trgovcem in posestnikom g. Fasswaldom, hčerka Pavla z inž. Šušteršičem, Frida pa je uradnica. Odličn-emu obrtniku in po- štenjaku kliöemo: Naj živi s svojo soprogo Pepino še mnogo let v sreči, zdravju in zadovoljstvu! 1 Plesni tečaj namerava tudi letos prirediti Sokolsko društvo v Laškem. Poučeval bo priznani plesni učitelj iz Celja. Vabimo vse, še prav posebno začetnike in zctč-etnice iz Laškega in okolice, da se v čim večjem številu odzovejo našemu vabilu. V tem teča- ju boste imeli priliko. da se uvedete v družabno življenje, v kolikor vam to še ni bilo dano. Vpisovanje bo v četrtek 14. t. m. ob 20. v mali d^x>rani Sokol. doma. Začetnikom bomo nudili še posebne ure pred otvoritvijo teča- ja. Vstopninct bo zelo nizka. 1 Popravek. V članku »Pogledi in misli nacionalne mladine«, ki je bil objavljen v 40. štev. našega lista. je vrinil tiskarski škrat v drugi odsta- vek resumeja besedo »omogočiti«, namesto »onemogočiti delo vsem o- nim« itd., kar so cenj. čitatelji go- tovo že sami popi'avili. 1 Krajevna organizacija OJNS v Laškem vabi svoje člane in somišlje- nike iz Laškega in okohce na kome- moracijo za b'agropokojnim ViteSkim kraljem Mučenikom, ki bo v soboto 9. t. m. ob 20. v Sokolskem domu. Pridite vsi ! 1 Poizkus samomora. V sredo 6. t. m. tik pred vlakom, ki vezi približno ob 12. proti Celju, so našli pri prehodu čez progo nad gostilno Plaznik v Debru na tiru nekega B. iz Debra, ki se je trdovratrto upiral poizkusom mimo- idočega pasanta, da ga re§i iz objema smrti. B., ki ga je omenjeni pasant reSil, je bil vinjen. 1 KIho Laško. Danes v petek ob 20.30 posledniič krasni prirodni velefilm Ob pričetku novega šolskega leta o b i 6 Č i t e 1 knjigarno in veletrgowino s papirjem KARL G0RIČAR VDV. - CELJE Kralja Petra cesta 7—9 kjer si preskrbite šolske knjige — nove ali antikvariCne — aktovke, nahrbtnikc. vse vrste Solskih zvczkov in ostale šolske potrebščine. Nalivna percsa z zlatim percsom že od din 55'- noprej. — Kupujcmo tudi antikvariCne šolske knjige ! Stran 6. »NOVA DOB Ac____________________^______________________________fiter. 41. »Sequoia«. Predigra tednik. V nedeljo 10. t. m. ob 1630 in 20.30 in v po- nedeljek 11. t. m. ob 20.30 reprezen- tativen in jubilarni velefilm Paramouiv tove produkcije : »Šampanjski valček«, razkošna opereta najslaiSih dunajskih melodij in najlepSih modernih »šlager- jev«. Nastopajo renomirani svetovni pevci s slavno Gladys Swarthout ter FredMacMurrayem in Jackom Oakiejem. Hrastnik h Zelo bogata trgatev grozdja se obeta letos v Sokolskem domu. Pri- redilo jo bo Sokolsko društvo v so- boto 16. t. m. zvečer. Dol pri Hrastniku o Dvojna mera. Nacionalna mladi- na je ogorčena nad dejstvom, da neka hi§a na Dolu na rojstni dan Ni. Vel. kralja Petra II. ni imela zastave, do- I čim je ob priliki tabora »slovenskih fantov in mož« na tej hiši visela za- stava. Mladina obsoja tako pofetje, zlasti ker stanuje v hiši občmski usluž- benec. Takšne pojave bomo prihodnjič ožigosali z navedbo imen prizadetih. o Težka nesreča je zadela pretekli teden Gnusovo rodbino. Šol>ki ravna- telj g. Anton Gnus se je peljal s svo. jo soprogo, ki že da!je časa boleha, in hčerko Stanko proti Breznemu. Na po- ( vratku je med vožnjo od marnske ka- pele navzdol odpovedala zavora na vozu, konj se je splašil in prevrnil voz. Gosp. Gnus je dobil pri padcu lažje, gospa težje poškodbe, najboli pa je bila poškodovana gdč. Sianka. Ves Dol in okolica želita ponesrečencem čimprejšnje okrevanje. Izgnbile so se usnjate rokavice v kinu Metropol v Celju. Najditelj naj | jih odda proti nagradi pri blagajni kina. Najboljša krma za živino in svinje so pivovarske tropine. Stalno na zalogi jih ima tovarna slada Kirbiš, Celje Maks Zabukosek modna Krojačnica. Celje, Cankarjeva cesta se priporoča za jesensko in zlmsko sezijo | VeC mlQisiti, egilnih gospodov sprejme dobro vpeljana zavarovalna družba za zunanje in pisarniSko delo. — Pismene po- nudbe na upravo lista pod šifro »Zaslužek«. Trgovino z inventarjem na prometnom kraiu, križišče dveli cest, La- va 1 takoj odda Kirbiš, Celje ___________________________________________________________________________________ i „Tesla žarnica" prva domača, sveti čisto, je trpežna, porabi malo toka in je poceni. Dobi se pri tvrdki Karl Loibner Telefon 120 Kralla Petra c. 17 - pri .Zvoncn* Vinski cistilnik (filter) proda KirbiS, Celje 1 Cenj. občinstvu se priporoča tvrdka Anton Lečnik zaloga up, zlata, srebrnine, optika itd. Celje, Glavni trg ! Izkušen optik na razpolago!) Jabolka za prešanje kupi i Kirbiš, Celje DENAR in čas prištedite, ako pri slikanju in ple- skanju uporabljate prvovrstne B A R V E S. HOLOBAR - CELJE Sterilizirano vodo v vsaki množini po nizki ceni prodaja to- varna slada in kanditov Kirbiš, Celje %E^Öi"» 2222 Trajni in ir.očni 'it'"'l-; ^•"•'¦' **vlji iz ^vr- stega nsnja z gn .»ia-sm. at. 31—34 Din 49.—, -.,........___a 5:).— 53::.. ¦ . ,: Lakirane gumene opanke. Najboljša in na.-jcenejii obutev za poljedtlce. W.ika trpežnost, čvrstost, udobnost in nij;ka cena so prednosti tch opank. Za jesen in zinio najboljša obulev. Ženski Din 35.—, otroški Din 25.— in 29.— Din. 38325 .1] Žcnski polčevlji iz lak-gume s pojača- nim ori'tjem Vam bodo odlično služili za dež in blato. 1937—to. . Močni nuški polčevlji za štrapac. Nare- jeni so iz čvrstega br»!:su s prožnim pod- platom. 3925— M:üt;^ Zenski polčevlji na trakee iz čvrstega boksa z gumeninii podplati. k? ne pre- puščajo vode. Za gospodinje, ki mnogo hodijo, so ti čevlji najpriir.^inejši. 0757- ;:..;iui Cevlji za delavce in poljedelce iz mastne kravine z neugonobivimi gumeninii pod- plati. Siroka oblika omogoča lahko in udobno hojo. ftfpfsW Proda se dobro ohranjen šivalni cilinder- stroj Ponudbe na naslov: Celje, Za kresijo §t. 5. Mirna stranka brez otrok išče stanovanje. Naslov v upravi lista. Solnčna soba epa, s souporabo kopalnice, v sredini mesta se odda. Naslov v upravi lista. SO BO lepo oprcmljeno za 1 gospoda iSčcra za 1. november. — Pismene ponudbe na upravo lista pod »Soba« gpm, f* ¦ ^^ mm mm za osnovne, meščanske in srednje 5J U L S^ Im t šolG' monopolne zvezke, risalne in Kmm m . gf^ mm pisalne potrcbščinc k u p i t e zelo 3V J I b t U9odno v knjigarni in trgovini s papirjem FRANC LESKOVŠEK, celje. glavni trg -is Franjo Dolžan - Celje ?; ¦*¦/,'.'."M kleparstvo, vodovodne injtalacije________________ StrelOVOdne napraVe Prevzema via * zgoraj navedene stroke spadafoia delaii ppprawila - Cene zmerne — Postrežba točna In lolidM Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica In rezerve nad Oin 16,5oo 000 — Kupujelnpro- doja devize li\ valute Izdaja averenje za izvoz blaga Sprejema h rani lie vloge na knjižice in tekoci racuii ter nudi za nje popolno var nost in ngodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanj Urejuje in za konxordj »Nove Dobet odgovarja Bado Pečnlk. — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Oetin*. — Oba v Celju.