Nevesta.
Že perna postelj tu stoji,                  od dekle moinc in koščette
na nji nevestica leH.                         in kose ostro naostrene . . .
Na licik bledik smck ji kroži,          Kot solnce šenin Čaka Čist
ob Čelu roša je />ri roži . . .            nevesto svojo — Jezus hrist.
Vsa v belo je napravljena^                Nevesto, dušo iz tdesa,
pred ženina postavljena ...             v visoka vsame jo nebesa.
Blesti v nadzemski prelepoti,            Ob grobu dekla tiha — smrt —
pot svetlo šc ji gre naproti.             telo zagreblje v božji vrt.
A ona sama — krasen cvet —        Teto sagrinja Črna zemlja, od dekle tnrsle je zadet,                   dušico Šenin —¦ K?istus spremlja..
Fr. Žgur