BOHOR
ŽARI
Glasilo občinske konference SZDL Šmarje pri Jelšeh
LETO: III
Setveni plan 1981-82
Zrno do zrna, pogača...
Tako pravi star slovenski pregovor. Pomen teh besed je tudi v tem, da vsako majhno zrno žita, vsak več pridelan klas in vsaka njiva dosedaj slabo obdelana ali neizkoriščena, posejana z žitom, pomeni več doma pridelanega kruha. Smo sredi jesenske setve pšenice. Smo v akciji, ki smo si jo skupno zadali, saj smo spoznali da naše kmetijstvo še zdaleč ne daje tistega kar bi lahko dajalo. Tudi to, naše, šmarsko. Ekonomska situacija v svetu in doma nas sili, da čimprej spremenimo naše dosedanje navade in gledanja.
Vse preveč besed porabimo in vse premalo je konkretnih dejanj kako izoristiti vse tiste prednosti, ki jih imamo. Nedvomno so možnosti v kmetijstvu velika prednost naše občine, saj smo temu področju dali v tekočem srednjeročnem obdobju največjo veljavo. Vendar ne tistemu delu, ki kaže še neizkoriščene površine njiv in slabo obdelane hektarje plodne zemlje, temveč tistemu, ki bo iz teh površin dalo hrano. Dobrino, ki jo sedaj naša družba za drage devize uvaža in se zaradi tega odrekamo tistemu, kar bi sicer morali uvažati, pa nimamo deviz. Predvsem iz teh razlogov je nastal setveni plan 1981 — 1982. Gre predvsem zato, da bomo doma pridelali več žita
ali bolje rečeno, da bomo v bodoče jedli kruh, ki bo imel domač okus, brez »deviznih« dodatkov. Po zastavljenem načrtu moramo v šmarski občini zasejati 200 ha njivskih površin s pšenico, ki jo bomo namenili trgu. To pa ne pomeni, da moramo zaradi tega zmanjšati proizvodnjo živinske krme za razširjeno živinorejo na Šmarskem. Gre za to, da bomo dosedaj neobdelane ali slabo ¡obdelane njive posejali s pšenico, ki jo bomo predelali v moko, ne pa z njo krmili živino. Letošnja akcija nima samo namena posejati več pšenice, to je bitka za večjo zavzetost, boljšo ¡organiziranost in strokovnost v kmetijstvu, ali z drugimi besedami za resnično drugačne odnose v kmetijstvu, za več dejanj in manj besed. To nalogo si delijo kmetijski proizvajalci in strokovnjaki Treba je zemljišča najbolje izkoristiti in iz zemlje izvleči vse kar ona lahko da, tako iz tiste v zasebni, kot iz tiste v družbeni lasti.
Bolj, ko bomo organizirani, več kot bo novih spoznanj in znanja vloženega, več in boljše kot bomo sejali, boljši bo naš skupni rezultat. In več bo zrnja, večja in slajša bo pogača.
Zvonko Murgelj
ŠTEVILKA: 5
Poštnina plačana pri pošti 63240 Šmarje pri Jelšah
OKTOBER 1981
Več zrnja, za več doma pridelanega kruha
V našem uredništvu smo pripravili tako imenovano okroglo mizo o letošnjem setvenem pianu. Razgovora so se udeležili: Franc Mlaker, predsednik izvršnega sveta SOb Šmarje pri Jelšah, Jernej Peterlin, predsednik sveta za kmetijstvo pri OK SZDL in koordinacijskega odbora za izvedbo setvenega plana pri izvršnem svetu, Ivan Zogan, kmet zi Šentvida, Edi Strašek, tajnik kmetijske zemljiške skupnosti in Ivan Mlaker, vodja TOZD »Kooperacija« pri Kmetijskem kombinatu Šmarje pri Jelšah.
Letošnjih priprav na jesensko setev smo se lotili s široko družbeno akcijo. Kaj je narekovalo tako odločitev?
Franc Mlakar:	Z družbenim
planom za srednjeročno obdobje 1981/85 smo si v naši družbi zastavili nekatere pomembne cilje. Vsklajevanje plačilne bilance s tujino in prizadevanja za večji izvoz predstavljajo osrednjo usmeritev in pogoj, da bi v prihodnje zagotavljali ustrezen razvoj in urejanje gospodarskih tokov brez večjih motenj. V ta okvir sodi tudi izredno pomembna naloga za večjo proizvodnjo hrane, ki lahko bistveno vpliva na razbremenitev plačilne bilance s tujino; ne samo za zmanjšanje potrebnega obsega deviz za uvoz hrane, nasprotno, ocenjuje se, da bi bilo v bodoče možno hrano celo izvažati. Usmeritev Slovenije v srednjeročnem planu je, da naj bi do leta 1985 pridelali 85 % hrane samli.
Vsako leto dajemo veliko deviz za uvoz pšenice še zlasti v Sloveniji. Iz teh razlogov in na podlagi ocen se ugotavlja, da bi bilo možno z intenzifikacijo pridelovanja pšenice tudi v Sloveniji pridelati več pšenice in na ta način privarčevati dragocene devize. Tako teče v Sloveniji trenutno obsežna družbenopolitična in strokovna aktivnost. V to akcijo se vključujemo tudi v naši občini tako, da smo formirali posebno koordinacijsko telo pri izvršnem svetu, v katerem sodelujejo tako predstavniki Kmetijskega kombinata Šmarje, OK SZDL in Kmetijske zemljiške skupnosti. Naloga tega koordinacijskega odbora je, da vsklajuje strokovno in družbenopolitično aktivnost zato, da bomo tudi v naši občini pridelali več pšenice in se na ta način vključevali v aktivnost SR Slovenije za večje pridelovanje kruha doma. Ta naloga ne more biti samo stvar kmetov in kmetijske organizacije, to mora postati stvar nas vseh, saj hrana in kruh tako obravnavo tudi zaslužita.
Da bi začrtane cilje dosegli, bi morali na naših njivah posejati več pšenice za tržno proizvodnjo. Kakšen je letošnji setveni plan v šmarski občini?
Jernej Peterlin; Da bi pridelali čimveč pšenice doma in da nam je ne bi bilo treba uvažati bo potrebno, da se izvrši vrsta ukrepov; še zlasti zato, ker smo v zadnjih desetih letih močno zanemarjali pridelovanje pšenice, saj so se naše kmetije predvsem usmerjale v živinorejsko mlečno proizvodnjo. Zaradi tega smo sedaj na to akcijo manj pripravljeni in organizirani. Ne glede na to pa smo trdno odločeni, da izvedemo setveni plan v celoti.
Po statističnih podatkih imamo
v občini 16.000 ha obdelovalnih površin, od tega 6.000 ha njiv. Letno se zaseje pšenica pri nas na 600 ha, pridelek pa so do sedaj v celoti porabili pridelovalci sami. V letu 1981/82 moramo poleg 600 ha posejati še 200 ha pšenice za tržišče oziroma za splošno potrošnjo, tako da bi na ha odkupili 2.000 kg. Ta naloga pa je precej zahtevna in bo potrebno veliko dela, da jo v celoti izvedemo. Napačno pa bi bilo mnenje, da mora to delo v celoti o-praviti kmetijska pospeševalna služba. V ta namen, da se akcija razširi na vse družbenopolitične strukture v občini, je izvršni svet imenoval koordinacijski odbor z nalogo, da aktivira družbenopolitične organizacije od SZDL, ZK, KS, da s svojim delom in vplivom pripomorejo, da se setveni plan izvede. Še posebno pomembno vlogo bi morali odigrati sveti za kmetijstvo pri krajevnih organizacijah SZDL. Zavedati se maramo, da od tega, ali bomo imeli dovolj kruha ali ne, zavisi ekonomska in politična moč celotne naše družbe.
Setve pešnice smo se torej lotili letos drugače kot nekaj let nazaj. Načrtneje, predvsem pa pravočasno. Nedvomno pa je za uresničitev zastavljenega cilja vendarle padlo poglavitno breme na kmetijske delovne organizacije, na njihove pospeševalne službe.
Ivan Mlaker: Kmetijska pospeševalna služba Kmetijskega kombinata se je lotila jesenske setve zelo odgovorno. Po zadružnih enotah in krajevnih skupnostih smo izdelali setveni načrt. Moram pa poudariti, da tu ne gre za neko novo usmeritev, ampak da želimo na obstoječih površinah doseči večje ha pridelke, to se pravi, želimo doseči intenzifikacijo dosedanjih površin. Kmetje so z razumevanjem sprejeli to odgovorno nalogo, tako da je sklepanje pogodb uspešno steklo.
Vemo, da smo pred leti sejali več pšenice in da so bile tudi kašče bolj polne. Zadnjih nekaj let pa je pridelovanje krušnih žit občutno upadlo.
Ivan Zogan: Kmetje sedaj v glavnem pridelujemo hrano za živino, ker smo se preusmerili v proizvodnjo mesa in mleka. Večina naših polj je posejanih s koruzo. Z razumevanjem pa smo sprejeli akcijo za večjo tržno proizvodnjo pšenice. Vemo, da za drag denar, ki gre tudi iz našega žepa, sedaj pšenico uvažamo, zato bomo na vseh njivah, ki imajo za to pogoje, posejali to kulturo, ki so jo zelo spoštovali naši očetje, mi pa smo jo nekoliko preveč zanemarili.
Kakšne so možnosti naših njiv-
skih površin za večjo proizvodnjo pšenice?
Edi Strašek:	Tudi Kmetijska
zemljiška skupnost kot nosilec zemljiške politike v občini se je vključila v akcijo setve pšenice Na naših samoupravnih organih smo sprejeli sklep, da se v setev pšenice vključijo vse primerne kmetijske površine, ki so bile do sedaj slabo izkoriščene, morda celo opuščene. Vodimo evidenco slabo obdelanih ali celo zanemarjenih zemljišč tako v zasebnem kot družbenem sektorju.
Trajna naloga zemljiške skupnosti je skrb za povečanje pridelkov v rastlinski proizvodnji, za izboljšavo zakisanih, vlažnih zemljišč, ki jih je v naši občini skoraj tretjina in ki bi z minimalnimi vodnogospodarskimi posegi lahko dajala zadovoljive rezultate. Med te ukrepe štejemo odvo-dnjavanje z odprtimi jarki, apnen j e, gnojenje z organskimi in anorganskimi gnojili itd. Za te male melioracije je Zveza kmetijskih zemljiških skupnosti v Sloveniji predlagala samoupravni sporazum za obdobje 1981-1985, po katerem bi se naj dolgoročno kreditirali tudi takšni posegi v ta-
Ne samo na Kozjanskem, tudi drugod po Sloveniji so zaključili z deli na številnih mladinskih delovnih akcijah. Brigadirji iz vseh koncev naše domovine so na slovesnih zaključkih pregledali uspešnost opravljenega dela, podelili priznanja najboljšim brigadam, posameznikom ter izvajalcem del in se letos še zadnjikrat poslovili z brigadirskim ZDRAVO ter željo, da se prihodnje leto ponovno srečajo.
Tako je bilo tudi na zaključku v naselju v Bistrici ob Sotli, kjer so uedleženci letošnje akcije Kozjansko ponovno dokazali, da so pripravljeni delati, pomagati manj razvitim, se udejstvovati
ka zemljišča s ciljem — proizvajati več hrane. V naši občini je takih zemljišč, ki bi jih bilo mogoče z manjšimi stroški usposobiti za sodobno kmetijsko proizvodnjo, kar okoli 405 ha.
Zelo pomemben ukrep pri povečanju krušnih žit na njivah je izvedba zložbe kmetijskih zemljišč. To je združevanje manjših površin v večje, s čimer je omogočeno kmetu racionalnejše obdelovanje za doseganje večjih in cenejših pridelkov v rastlinski proizvodnji. Pri tej akciji pa gre tudi za izvedbo biološkega kolobarja na 'naših njivah, ker si v zadnjih letih koruza redno sledi več let in se kažejo že negativni učinki. Zato je s strokovnega stališča nujno, da so vse monokulture s koruzo vsaj enkrat zamenjane s stminami.
Razgovor smo strnili z ugotovitvami, da smo tudi v naši občini vsa prizadevanja usmerili v večjo tržno proizvodnjo pšenice, da bomo slabe travnike in opuščene njive tudi mi spremenili v žitna polja. Bitka za več doma pridelanega kruha je tako bitka za večje pridelke z domačih njiv.
Mimica Kidrič
številnih dejavnosti v prostem času — le teh je bilo na letošnji akciji še posebej veliko, ki nenazadnje pomenijo korak naprej pri oblikovanju osebnosti mladega človeka. In ravno zato uspešnosti akcije ne gre ocenjevati samo po opravljenem delu, kljub temu, da v marsikateri dom na Kozjanskem, brez pomoči brigadirjev, še dolgo ne bi pritekla pitna voda, pripeljala urejena cesta itd. Tri mesece na leto tu ni le zvezno delovišče, poligon za obujanje tradicij NOB ter spoznavanje krajev Titove mladosti, to je kovačnica bratstva in enotnosti med vsemi narodi in narodnostmi v naši domovini in šola samouprav-
Uspešen zaključek letošnje ZMDA KOZJANSKO
Nasvidenje prihodnje leto
Akcija KOZJANSKO 81 je zaključena. Se zadnji pozdrav zastavi
ljanja. Da je bilo mladim na Kozjanskem lepo, je nedvomno res, saj so to zatrjevali vedno, kadar smo jih obiskali. Iz ust brigadirjev je bilo velikokrat slišati: »Ce bi bilo od nas odvisno, katere zvezne mladinske delovne akcije se bomo udeležili prihodnje leto, bi prav gotovo izbrali Kozjansko. Tu živijo tako dobri ljudje, s katerimi smo postali pravi prijatelji. Spoznanje, da pomagaš prijatelju, ki se zaveda tvoje pomoči, je naše največje zadovoljstvo.«
Ker je akcija Kozjansko specifična glede na oddaljenost obeh naselij in lokacijo delovišč, je zahtevala velike organizacijske napore različnih dejavnikov v šmarski in šentjurski občini. Zato ni čudno, da je tu in tam prišlo do nekaterih težav. Niso bile velike, pa vendarle, priznali smo jih, ugotovili vzroke, kar je tudi dovolj, da se prihodnje leto ne bodo več ponavljale.
Program del v celoti realiziran
Dobra pripravljenost vseh šestnajstih brigad s 658 brigadirji, ki so sodelovali na letošnji akciji, je omogočila, da je bil plan v celoti realiziran oziroma presežen. Od
predvidenih 75000 norma ur so jih realizirali okoli 83000 in znaša vrednost opravljenih del na deloviščih v šmarski in šentjurski občini staro miljardo in 78 milijonov dinarjev. Kljub slabemu vremenu — v vseh treh izmenah zjje bilo osem deževnih dni — ko delo na trasi ni bilo mogoče, so plan celo presegli, saj so vsa kokraten izpad nadoknadili z u-darniškimi dnevi in delovnimi sobotami. Na to nas opozarjajo stotine metrov izkopanih kanalov za vodovod, elektriko, urejene ceste in še vrsto drugih del, opravljenih v času letošnje akcije.
Za pridne roke brigadirjev, ko se bodo prihodnje leto zopet srečali na deseti, jubilejni akciji KOZJANSKO, je ostalo še veliko dela. Da bodo tudi prihodnje leto odhajali iz naših krajev z dobrimi vtisi, se maramo še bolj organizirati in dosledno uresničevati sprejete usmeritve za organiziranje mladinskega prostovoljnega dela. Dokažimo, da to zmoremo in pozabimo, da akcija KOZJANSKO poteka v dveh občinah.
Darja Lojen
V desetih letih prebivalcev več
791
Za nami je popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, ki je bil za vso Jugoslavijo opravljen po stanju, kakršno je bilo 31. marca 1981. Po prvih podatkih, ki so jih neposredno po končanem popisu izdelale občinske popisne komisije, živi v občini Šmarje pri Jelšah 31.399 prebivalcev, kar je za2,58 °/o več kot leta 1971. Ti prebivalci živijo v
prebivalcev zmanjšalo, le v šestih pa se je povečalo. Najneugodnejša slika je v južnem delu občine, kjer je padec števila prebivalstva najmočnejši, kar je zgovo-en dokaz večje raostalosti tega področja in neučinkovitosti politike skladnejšega regionalnega razvoja znotraj občine.
Na delu v tujini je bilo 31. marca 1981 745 naših občanov z
Kolo prijateljstva in tovarištva ob slovesu je spremljala marsikaterai5i-5-i*^‘l-solza in ena sama misel — prihodnje leto se zopet srečamo.
8.902 gospodinjstvih, torej ima eno gospodinjstvo povprečno 3,53 člana. Povečanje števila prebivalcev pa ni enakomerno za vso občino, marveč se je v večini KS število		njima pa še 245 njihovih družinskih članov, kar je več kot ob prejšnjem popisu leta 1971. Število prebivalcev, zdomcev in gospodinjstev je po KS naslednje:		
	KS	štev. na_ prebivalcev ^časnem delu v tujim		gospo- dinjstev
1.	Bistrica ob Sotli	1732	65	478
2.	Buče	503	34	144
3.	Dobovec	659	19	158
4.	Donačka gora	995	33	236
5.	Kostrivnica	1311	56	347
6.	Kozje	1211	39	368
7.	Kristan vrh	979	23	254
8.	Lesično	1018	30	275
9.	Mestinje	861	32	239
10.	Osredek	102	4	26
H.	Podčetrtek	1114	32	331
12.	Podsreda	755	20	280
13.	Polje ob Sotli	507	32	166
14.	Pristava	1403	62	392
15.	Rogaška Slatina	7662	297	2306
16.	Rogatec	1401	33	448
17.	Sladka gora	691	24	188
18.	Stojno selo	616	7	164
19.	Šentvid	1283	14	372
20.	Šmarje pri Jelšah	3817	69	1065
21.	Tinsko	252	1	69
22.	Vinski vrh	830	9	222
23.	Virštanj	514	24	134
24.	Zagorje	371	7	101
,25.	Zibika	812	24	199
	Skupaj	31399	990	8902
Uredništvo vam
Po občinskem prazniku, ko je naš list izšel skupno z NOVIM TEDNIKOM, je pred nami nova številka glasila. Tokrat ‘¡smo ga pripravili sami ali bolje rečeno tisti, ki smo bili prepričani, da vemo nekaj, kar zanima tudi vas. V številki smo skušali zajeti pač tisto, kar je v tem trenutku najpomembnejše "v občini.
J Gotovo vsega nismo naredili tako kot bi morali, zato izko-- riščamo priložnost, da vas pozovemo k sodelovanju in da se predvsem vi, bralci, oglašate v našem glasilu. Pišite nam o vsem, kar se dogaja zanimivega v vašem okolju in kar je za-nimivo našemu občanu. Le na ta način bomo v »BOHOR ŽARI« vnesli vse, kar večina iz njega pričakuje.
»i Spremenili smo tudi način dostave do bralcev. Odslej bojmo naše glasilo dostavili v večino trgovskih lokalov v občini, kjer si ga lahko vzamete, seveda dokler izvodi ne bodo pošli.
Ugotovili smo namreč, da prejšnje številke niso prišle do bralcev in jih je kar precej ostalo v različnih predalih in omarah. Vas, ki ste med prvimi dobili v roke izvode te številke fpa prosimo, da na nov način distribucije opozorite vašega so-* seda, ki je morda še ne pozna.
Uredništvo
Iz staleža živine lahko sklepamo, da je v živinorejski proizvodnji po pomenu na prvem mestu govedoreja, saj je bilo 31. 3. v hlevih 16.067 glav govedi, sledijo pa prašiči, ki jih je bilo 12.056. Zelo skromno je število konj, ki jih je bilo komaj 100, in ovac, ki smo jih našteli 82. Iz podatkov sledi, da pridobiva na pomenu perutnina. Te je bilo 66.295 komadov, kar pa je še vedno manj, kot so dejanske možnosti našega področja.
Popis je zahtevna in draga akcija, vendar so rezultati neprecenljive vrednosti za oblikovanje smeri in strategije bodočega
družbeno-gospodarskega razvoja. Iz podatkov o prebivalstvu (starostni, spolni, izobrazbeni strukturi, razmerji med aktivnim in neaktivnim kmečkim prebivalstvom) nam bo po dokončni obdelavi na voljo polna slika o tem, do kam smo prišli v družbenem in gospodarskem razvoju, saj se le-ta na teh področjih zrcali v demografskih (prebivalstvenih) gibanjih.
Vse sile bo potrebno usmeriti na področja, kjer je stanje najslabše, in tako pričakovati nov popis ter njegove rezultate z večjim optimizmom.
Marjan Babič
Šmarje
pri
Jelšah
Letos smo občinski praznik
Moto letošnjega občinskega praznika	Številni udeleženci osrednje slovesnosti
Stabilizirati ne pomeni ustaviti razvoj, pač pa preusmeriti naše moči in napore v tisto, kar je pametnejše, v sedanjem trenutku boljše in sprejemljivejše. Tudi tu imamo dobre osnove, ki izvirajo tudi iz pretekle usmerjenosti razvoja gospodarstva v naši občini.
In kar je najvažnejše, kar prekaša vse danosti. Imamo ljudi, delavce, kmete, vse delovne ljudi, 'ki navajeni skromnosti že leta ustvarjajo, polni volje in prepričanja, boljše življenje sebi in vsem bodočim. Imamo občane, smo občani, ki smo že neštetokrat dokazali, da smo za skupne interese pripravljeni
žrtvovati vse, da smo še čvrstejši, še bolj zagreti takrat, ko udarjajo v nas valovi ujm vseh vrst in kot granitna skala, sestavljena iz tisočerih kamenčkov, kljubujemo vsem viharjem tega sveta.
Zaupanje v nas same, v našo enotnost in moč je najvažnejše in prepričan sem, da nam ga ne manjka.
Naša pot je Titova pot in vodi samo naprej!
Darko Bizjak, predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Darko Bizjak: Želimo, da bi tudi današnji praznik pomenil srečanje tovarišev, bojni posvet za nove borbe in nove zmage
V kulturnem programu so nastopili tudi združeni pevski zbori iz Rogatca in Rogaške Slatine in godbi iz Prebolda
Nastop ritmične skupine iz Rogaške Slatine
Zelo težki so bili pogoji okupacije na območju Štajerske v celoti, s tem pa tudi na Kozjanskem in seveda tudi na območju, ki je danes v mejah šmarske občine. Spomnimo se samo velikih žrtev, ki so bile prizadejane aktivistom OF in Partije ter enotam NOB na Kozjanskem v prvih letih vojne in okupacije. Že v 1941. letu so bile razbite ali uničene krška skupina, Celjska in zatem še Brežiška četa ali 1. četa Kozjanskega (Ristovegaj bataljona iz sestava II. grupe odredov, v februarju 1943 pa Srečkova ali 2. četa istega bataljona.
Ko že govorimo o težkih pogojih partizanskega vojskovanja v prvih letih vojen, ne smemo mimo dejstva, da je bila ravno Kozjanska četa — z izjemo Modrasove in Antoneskove skupine, ki sta tvorili njeno jedro — večinoma sestavljena iz borcev tega območja. Zelo aktivno je delovala na celotnem Kozjanskem, najaktivnejša pa je bila na območju vaše občine od Rogatca in Boča do Orlice in Bohorja.
General Miha Butara, slavnostni govornik
Vinskem vrhu
praznovali na
General Miha Butara sprejema raport komandanta pohodne enote
Za vzorno dejavnost in uspehe pri hitrejšem razvoju je krajevna skupnost Vinski vrh prejela plaketo »9. september«
Pozdrav delegacije bratske občine Ariije iz SR Srbije ...
... in bratske občine Čazme iz SR Hrvatske
Preskarjev mlin obnovljen
Na kraju, kjer je bila domala v celoti uničena 2. četa Kozjanskega bataljona, je bila v soboto
12.	septembra slovesnost ob otvoritvi prenovljenega Preskarjevega mlina.
2.	četa Kozjanskega bataljona je na Osredku pri Podsredi delovala od septembra 1942 do 18. februarja 1943, ko je Nemcem uspelo vriniti vohunko, nekdanjo kurirko celjskega okrožja, ki je taborišče na Osredku izdala. In ravno pri Preskarjevemu mlinu, ob potoku Močniku, je v noči za-zašla v zasedo in bila skoraj v celoti -uničena. Padlo je 14 borcev, 7 večinoma ranjenih pa so Nemci zajeli in odpeljali ter kasneje ustrelili. Le petim ranjencem se je uspelo rešiti ter se priključiti 3. četi.
Zato je bila že pred leti pobuda domicilnega odbora II. grupe odredov iz Celja, da se na Osredku postavi spomenik, s katerim bi izrazili spoštovanje do borcev Kozjanskega bataljona, ki so dali življenje za svobodo.
Zamisli za ureditev spomenika je bilo več, in so se iz dneva v dan spreminjale, pokazale pa so se tudi finančne težave. Končno so skupaj z občinskim združenjem Zveze borcev Šmarje pri Jelšah, Zavodom za spomeniško varstvo v Celju, osnovno organizacijo ZSMS Podsreda ter -krajani KS Osredek, našli ustrezno rešitev — obnoviti, zaščititi in obeležiti mlin kot spomenik I. ka-tegardje v spominskem -arku Kumrovec — Trebče. Pri prenovi spominskega obeležja, kakor tu-
di pri ureditvi ceste, so z lastnim delom pomagali prav vsi. Posebej pa so se izkazali mladi, saj so v teh krajih še kako dovzetni za ohranjevanje revolucionarnih tradicij in najbolj so srečni, ko jih obiščejo borci, ki so v njihovih krajih bili hude bitke. To so dokazali tudi z ustanovitvijo pohodne enote, ki že peto leto zapored hodi po poteh Kozjanskega bataljona, in to tradicijo želijo še ohranita.
Na slovesnosti, ki je sovpadala s praznovanjem -praznika občine Šmarje pri Jelšah, so se zbrali vsi preživeli borci, predstavniki družbenopolitičnih -organizacij brežiške in šmarske občine ter krajani Osredka in okolice. Slavnostni govornik je bil komisar II. grupe odredov Franc Slovenc —
Popaj, ki je v svojem -govoru orisal dogodke pred 40. leti na tem delu štajerske, in 'oudaril, da spomenik ne pomeni samo zahvalo za izraz spoštovanja do borcev, ki so delovali na tem območju, ampak bo z dokončno ureditvijo ceste povezal kraj z bližnjim okoljem ter mu dal lepšo podobo. Borci in krajani pa imajo v svojem programu še nekaj nalog oziroma želja, ki jih nameravajo realizirati do -prihodnjega leta: dokončno usposobiti mlin za nemoteno obratovanje, pridobiti domicil v brežiški občini ter asfaltirati cesto. Če bo interes še naprej takšen, kot se je pokazal na otvoritveni slovesnosti, jim bo to nedvomno uspelo.
Darja Lojen
Današnja podoba Preskarjevega mlina na Osredku
Nov delovni čas občinskih upravnih organov
V okviru stabilizacijskih prizadevanj je IS skupščine občine Šmarje pri Jelšah z namenom, — da bi občani v čim večji meri urejali zadeve pri upravnih organih v svojem prostem času, določil nov delovni čas občinskih — upravnih organov. Novosti so sledeče:
— uradne ure za poslovanje z občani v popoldanskem času
so (poleg srede} tudi v ponedeljek
določene upravne službe, na katere se občani pogosteje obračajo, poslujejo za občane vsak dan
ob določenih obdobjih, ko se občani v večjem obsegu obračajo na upravne organe, bodo upravni organi poslovali v posameznih Krajevnih skup-
nostih, lahko pa tudi v večjih organizacijah združenega dela ipd. (npr. ob razgrnitvi davčnih odmer, predaji davčnih napovedi idr.}, na tak način bi zagotovili sprejem vlog, dajanje posjasnil in napotkov, ki zajemajo širši krog občanov in delovnih -ljudi;
— upravni organi bodo zagotovili dežurno službo v -primeru, ko bodo to terjale potrebe službe.
Sprejemna informacijska služba deluje sedaj v prostoru, kjer je zlasti prostor za stranke premajhen in povzroča ob večjem številu strank gnečo. Še v letošnjem letu je predvidena selitev te službe v večji prostor, kjer bodo občani lahko »dostojno« -izpolnjevali svoje zahtevke.
Nov delovni čas upravnih organov je začel veljati s 1. junijem letošnjega leta. Kljub temu, da so bili občani z -njim seznanjeni po radiu Šmarje in da je vidno označen na vhodu v upravno stavbo, opažamo, da se občani premalo poslužujejo možnosti, da urejajo zadeve v popoldanskem času, zlasti še v ponedeljek popoldan. Upamo, da bomo z obvestilom v »Bohor žari« pripomogli k temu.
Kot zanimivost naj povemo še to, da bo občinska skupščina v jeseni obravnavala odlok, s katerim naj bi z novim delovnim ča-
som upravnih organov uskladili delovni čas strokovnih služb samoupravnih -inter. skupnosti, ki neposredno poslujejo -za občane, kakor tudi delovni čas drugih javnih služb.
Potrebama delovnih ljudi in občanom pa bi z odlokom prila-goli tudi delovni čas trgovine in drugih uslužnostnih dejavnosti.
URADNE URE ZA POSLOVA NJE Z OBČANI
Ponedeljek od 7.00 do 16.00
vsi upravni -organi
Torek od 7.00 do 14.00
sprejemna pisarna
referent za registracijo motornih
vozil
referent za odmero prometnega davka od motornih vozil referent za splošne zadeve na oddelku za ljudsko obrambo
Sreda	od	7.00	do	16.00
vsi upravni organi
Četrtek	od	7.00	do	14.00
sprejemna pisarna
referent za registracijo motornih
vozil
referent za odmero prometnega davka od motornih vozil referent za splošne zadeve na oddelku za ljudsko obrambo
Petek	od	7.00	do	12.00
vsi upravni organi
Edi škornik
750 - letnica rojstva
Frana Levstika
Po vsej Sloveniji se v tem času vrstijo različne prireditve ob obletnici rojstva slovenskega pisatelja, pesnika in literarnega kritika Frana Levstika. Osrednja republiška prireditev je bila 27. septembra v Velikih Laščah, kjer se je na množičnem zborovanju zbralo veliko število delovnih ljudi iz vse Slovenije in počastilo spomin očeta slovenske literarne kritike.
Prireditvam ob tej obletnici pa se bodo in so se že, pridružile tudi občani iz šmarske občine. Osrednja občinska proslava bo v petek, 16. oktobra v Zdraviliški dvorani v Rogaški Slatini, kjer bo nastopil moški pevski zbor »Zdravilišča« Rog. Slatina in recitacijska skupina. V prostorih občinske matične knjižnice v Šmarju bo novembra postavljena razstava o Franu Levstiku, ob otvoritvi razstave pa bo krajši literarni večer. Tudi v drugih krajih po občini se bodo oddolžili Levstikovemu spominu. Taiko pripravljajo prireditev -v Virštanju, v Kozjem, Rogatcu in drugod. Svoj delež pa bodo prispevale tudi šole, ki so v svoje programe vnesle interne proslave in učne ure posvečene Franu Levstiku. Tako bo Levstikovo delo ostalo še bolj blizu mlademu rodu, ki bo znal njegovo delo tudi v prihodnje ceniti z vsem spoštovanjem.
Jože Calvš
/O ljubljanska banka
Exspozitura Šmarje pri Jelšeh
^ ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
Nova motokros steza v Lembergu
Predstavljamo vam
ŽKK »ROGAŠKA«
Več v zraku, kot na tleh
Ob prazniku občine Šmarje pri Jelšah, so v nedeljo, 20. septembra s pozivno člansko dirko v motokrosu odprli novo stezo v Lembergu. Že dalj časa je prebivalce Lemberga, Sladke gore in okolice hrup specialnih motorjev opozarjali, da se v njihovem kraju nekaj dogaja, navihanci so celo rekli, da gradijo nekaj, kar bo Lembergu povrnilo staro slavo. In res, na dan dirke je lahko več kot 4000 obiskovalcev spoznalo, da je na travnati jasi nad Lembergom nastala prava steza za motokros, dolga 1850 metrov in speljana tako, da je gledalec užival v dirki, in videl vsak dvoboj, ne glede na to, na kateri konec steze se je postavil. Lastniki zemljišča so tega odstopili Avto-moto društvu »ŠLANDER« iz Celja, ki je skupno z domačini, predvsem pa z dobro voljo mladih domačinov tekmovalcev, zgradil stezo, ki bo postala športni poligon za novo vrsto športa v
šmarski občini. Sama prireditev je odlično uspela, veliko število gledalcev je uživalo v dirkah motorjev moči 50, 125 in 250 ccm iz vse Slovenije. Organizatorji so imeli nemalo problemov, toda domačini, bi so stezo vzeli kot svojo, so se izkazali, in brez za-petljajev je dirka stekla do konca. Navdušenje gledalcev je bilo toliko večje, ko so v posameznih dirkah nastopali tudi domačini, ki tekmujejo za AMD »ŠLANDER« Celje; tako sta slavila zmago Gorazd SOVIČ v kategoriji do 125 ccm in Marko BONČA v kategoriji do 250 ccm, v kategoriji 50 ccm pa je zmagal Tomaž MAJERLE iz Črnomlja.
Organizatorji računajo, da bodo drugo leto progo še izboljšali, da bi lahko bile v Lembergu tri do štiri dirke na leto. Skratka, še bo priložnosti, da sl ogledamo atraktivne skoke in vratolomne vožnje motokrosistov.
Z. M.
Lovorjevi venci za najboljše
V. selekcija ŽKK »ROGAŠKA«
bili zelo šibki, imeli so samo eno ekipo, 11 igralk, pa še ta se je sorazmerno hitro osipala. Dekleta so se kaj hitro naveličala trdega športnega dela. Leta 1981 so se vključili v Mariborsko košarkarsko podzvezo in s tem v tekmovalni sistem. Ker so želeli sebi in skeptikom dokazati, da lahko doseždjo množičnost in kvaliteto tudi v ženski košarki, so se usmerili (kot prvi v Sloveniji) v vzgojo mladih igralk, predvsem mlajših pionirk. To vzgojo šo iz Rogaške razširili na ostala območja občine Šmarje, Podčetrtek, Bistrica, Kozje in Lesično. Pri delu so pomagali učitelji telesne vzgoje Rihtarič, Remih, Uršič in Kolar ter trenerji in vaditelji: Pak, Trbovc, Vukovič, Bastašič in drugi. Število igralk je iz leta v leto naraščalo in vzporedno z novimi igralkami je rastla tudi kvalitetna igra, zato tudi uspehi niso izostali. V zadnjih treh letih se je ženska košarka naše občine
Foto: O. Toman
bma odličja, na republiških finalih lansko leto pa so osvojile prvo mesto v SRS v postavi:	Pešič Z., Zupanič,
Pak M., Budiša, Kolar Povšnar, Zdovc, Jošt, Soko-šek, Čujež, Zupan, Mohorko in Virant pod vodstvom trenerja Ferda Paka.
— Članice so v minuli tekmovalni sezoni osvojile peto mesto v Sloveniji.
V klubu je pet prvih in drugih selekcij, tri tretje selekcije in po eno četrto in peto selekcijo. S selekcij ami delajo štirje trenerji, enajst vaditeljev in šest vodnikov, letos pa bodo z dodatnim usposabljanjem usposobili še tri trenerje.
Za doseganje vseh teh rezultatov je vloženo ogromno dela in sorazmerno malo sredstev. Vsako leto organizirajo z najboljšimi in najbolj nadarjenimi igralkami letne in zimske priprave.
Tokrat vam na športni strani glasila »BOHOR ŽARI« predstavljamo Ženski košarkaški klub »ROGAŠKA« iz Rogaške Slatine.
Ženski šport je bil in ponekod je še zelo zapostavljen in tudi rezultati skromnejši. Tako je bilo do nedavnega tudi v naši občini , saj razen osnovnošolskih ekip, ni bilo ekipe, ki bi tekmovala in zastopala dekleta naše občine. Perd skoraj 11. leti je nekaj entuziastov v Rogaški Slatini pričelo zbirati dekleta, ki so želela svoj prosti čas posvetiti šport ni dejavnosti — košarki. Na začetku je bilo predcej težav zaradi nerazumevanja nekaterih staršev deklet in tudi okolice, ki je bila navdušena le za nogomet in moško košarko. Težave so imeli tudi zaradi pomanjkanja sredstev, strokovnih delavcev in ustreznih prostorov za vadbo, saj so bili samo sekcija pri moškem klubu »STEKLAR«. Tudi kadrovsko so
postavila ob bok veliko bolj priznanim in poznanim sredinam v slovenskem prostoru, kot so Maribor, Jesenice, Ljubljana, Litija Kranj in drugi. Strokovnjaki za žensko košarko v Sloveniji so prijetno presenečeni nad uspehi in kvaliteto igralk naše občine. Že pred leti je prišla v širši izbor za republiško selekcijo Otorepec Dita, sedaj pa so v izboru Virantova in Čuježeva.
Za popolnejšo predstavitev navajamo nekaj podatkov:
—	sekcija je bila ustanovljena 1970. leta, samostojen klub je od leta 1980.
—	Do minule sezone smo tekmovali v Mariborski podzvezi, sedaj pa v slovenski ligi.
—	Največji uspehi kluba so v pionirskih vrstah, saj so pionirke zadnja štiri leta v vrhu Slovenske pionirske košarke. V letih 1977, 1978 in 1979 so pionirke osvajale bronasta in sre-
Letne na morju, zimske v telovadnici v Šmarju. Ugotovili so, da se tako vložena sredstva obrestujejo v kvaliteti igre. Letos si obetajo kvalitetnejše zimske priprave na katerih bo prisostvoval zvezni trener kadetske reprezentance Slobodan Mičovič.
V minuli sezoni ni bilo računati na večji uspeh ekipe kot je peto mesto v Sloveniji, saj so druge ekipe dosti bolj izkušene. Igralke so si v glavnem nabirale izkušnje za prihodnje obdobje. Peto mesto so priigrale: Alenka Virant (16 let), Zorica Pešič (14), Tanja Kamenšek (22) (kapetan ekipe), Karolina Pirš (18), Mojca Zupan (14), Marjeta Čujež (16), Andreja Oblak (18), Milica Goričan (19), Breda Mlakar (17), Vlasta Pov-šnar (15), Karolina Čepelnik (18),
Zvezdana Dangubič (19), Marina Pešič (21), Zdenka Lorger (17), Andreja Peterlin (16), trenerja sta bila Jani Trbovc (22) in Milan Bastašič (22), tehnični vodja pa Marjan Šariah (32).
Seveda se pri delu kluba srečujejo tudi s težavami, katere pa s pomočjo telesno kulturne skupnosti, Občinske zveze za telesno kulturo, delovnih organizacij in družbenopolitičnih organizacij dokaj uspešno rešujejo. Osnovni in največji problem je pomanjkanje ustreznih prostorov v Rogaški, kjer ni nobenega ustreznega te-lesnpkulturnega objekta. Zato so dodatni stroški s prevozi na treninge in tekme v šmarsko telovadnico. Drugi problem je pomanjkanje sredstev za nemoteno izvajanje programa dela. Tele-
snokulturna skupnost prispeva 65 odstotkov potrebnih sredstev. Razliko pomagajo pokriti nekatere delovne organizacije: Zdravilišče, Steklarna, Steklarska šola, KORS in drugi, del finančnih sredstev pa si prislužijo z lastnim delam.
Kako naprej?
Ko so na skupščini kluba decembra minulega leta sprejemali srednjeročni program dela, so zastavili ambiciozen načrt, ki pa je dosegljiv le, če bo delo v klubu še naprej kvaliteto in bo zagotovljenih večina potrebnih sred-ste. Glede na dosedanje uspehe mlajših kategorij in pa potencial sedanjih mladih igralk, se ni bati, da cilja ne bi dosegli. Želijo si, da v naslednjem tekmovalnem obdobju dosežejo uvrstitev
na tretje do četrto mesto, v obdobju 1982/83 pa uvrstitev v drugo zvezno ligo. Tudi mlajše morajo doseči dobre tekmovalne rezultate, saj imajo igralke — ka-detke priložnost za uvrstitev v republiško polfinale, enako tudi ekipa mladink.
Da bo zastavljeni cilj dosežen, bodo še naprej iskali mlada nadarjena visoka dekleta v naši in Šentjurski občini, pridobivali nove strokovne kadre, se trudili za izgradnjo več namenskih igrišč v občini in za izgradnjo telovadnice v Rogaški Slatini.
Pričakujejo, da bo prizadevanja podprlo združeno delo v občini in tako kot doslej, morda pa še bolj, prisluhnilo hotenjem zavidanja vrednim in marljivim v
ŽKK »ROGAŠKA«. Trbovc J.
Hudomušna kritika
Izgleda, da so za avtobusno postajališče na Podplatu podpisali trden samoupravni sporazum krajani, avtobusni prevozniki, trgovci, pa še kdo, saj si spretni udeleženci prometa ne znajo drugače razlagati gneče, ko avtobus v križišču odpre vrata potnikom pred vhodnimi vrati v trgovino. Poskus, da bi postajališče uredili s »primerno« streho, ki jo kaže naša slika na levi, se je izjalovil, saj je pred dnevi nekdo »novogradnjo« prevrnil v potok za postajališčem. To pa ne pomeni, da se ne bo nič spremenilo, le potrpežljivost je potrebna. Kako se tej stvari streže so pokazali v sosednjem Mestinju, kjer je podoba postajališča in njegova urejenost bistveno drugačna, pa čeprav še z deli niso v celoti končali.
Tako je bilo je pred dnevi na levi...
... in tako je vsak dan na desni
ABONMA »KOZJANSKO« V NOVI SEZONI
Odbor za gledališko dejavnost pri občinski kulturni skupnosti Šmarje pri Jelšah, je zaradi vsemanjšega zanimanja za gledališki abonma v Celju, spremenil dosedanji sistem abonmaja.
Z letošnjo sezono si bodo ljubitelji gledališča lahko ogledali gledališke predstave v kulturnem domu v Šmarju in se ne bo več treba voziti v Celje. V program abonmaja pa bodo vključene predstave gledališč iz Ljubljane, Maribora, Celja in drugod. Tako bo popestren tudi program, saj bodo abonenti lahko videli različne igralske ansamble in predstave. V abonma bo vključenih šest gledaliških predstav, ki bodo odigrane v šmarskem kulturnem domu in dve glasbeni predstavi, ki bosta obsegali ogled opere v Mariboru ter glasbenega koncerta v Zdraviliški dvorani v Rogaški Slatini. Da je nov način abonmaja občanom bolj pristopen, dokazuje razprodana dvorana šmarskega kulturnega doma. Prva predstava bo koncem oktobra, ko se bodo predstavili člani mariborskega gledališča s komedijo Frana Milčinskega Butalci.	J. C.
Glasilo BOHOR ŽARI izdaja Občinska konferenca SZDL Šmarje pri Jelšah v nakladi 5000 izvodov.
Uredniški odbor:	Bizjak Franc, Habjan Vinko, Jakoš Jože,
Kidrič Mimica, Javorič Slavko, Lapornik Marjana, Murgelj Zvonko, Filko Zlatka, Škomik Edi, Šmigoc Karel, Valant Marcela. Fotografije: Stanko Mestinšek. Naslov uredništva: Radio Šmarje pri Jelšah tel. 821-118, 821-200, ž. rač. 50730-603-35225 Radio Šmarje pri Jelšah. Tisk: »Papirkonfekcija« Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 421-1/72. Fotografij in rokopisov ne vračamo.
Nekaj kar ne najde vsak...
To kar je v gozdovih okoli Šmarja našel strasten gobar Jože Pe-zdevšek uspe le malokomu
VITAL - Mestinje