reklamo novi Telefon 0432/731190 tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 « Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXE PER£UE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Ilaly St. 14(953) Čedad, Četrtek, 8. aprila 1999 Scuola iSì^ w. trmami ... Il trasferimento delTattività previsto entro giugno La Kronos se ne va da Cemur I. «Site É una bruttissima notizia che rappresenta una grave sconfitta per le Valli del Natisone e la nostra e-conomia, oltre a mettere in serie difficoltà diverse famiglie. La Kronos di Cemur (S. Leonardo) chiude i battenti. La proprietà lo ha comunicato al personale una decina di giorni fa. Per ragioni di tipo economico ed organizzativo, ha deciso di trasferire la Kronos a Vicenza dove ha già altre attività di tipo analogo e complementare. Agli attuali 25 dipendenti dell’azienda, che com’è noto produce articoli sportivi, in particolare calzature, ma anche abbigliamento, è stato spiegato che si tratta di una decisione senza ritorno e che il passaggio si dovrebbe svolgere in tempi molto brevi, entro il mese di giugno. Riguardo il personale, non si parla di licenziamenti, ma di trasferimento. La scelta dell’azienda di Cemur colpisce duramente la realtà economica delle Valli del Natisone dove i posti di lavoro sono già insufficienti, mancano nuove iniziative economiche che possano dare lavoro soprattutto ai giovani e dunque fermare il progressivo ed i-nesorabile abbandono dei nostri paesi e delle nostre valli. Anzi, negli ultimi anni si sta assistendo ad un vero e proprio declino di un Alcuni lavoratori della Veplas durante una protesta a Udine (foto d’archivio) comparto, quello industriale, che aveva iniziato a muovere i primi passi negli anni ottanta, ottenendo anche discreti successi. La Beneco-Kronos di S.Leonardo è nata nel 1979 e fin dagli esordi ha rappresentato una realtà industriale piccola, certo, ma importante, dove hanno lavorato decine di dipendenti locali e dove si sono formati molti operatori specializzati e con buone competenze. La parola adesso va alla politica che deve trovare il modo per non disperdere potenzialità ed esperienze acquisite, per impedire il depauperamento del territorio, la sua conseguente desertificazione e la fine della nostra comunità. ‘Ponosni smo na vas, msgr. Gujon’ Ob 90-letnici čestitke predsednika Kučana “Vaša osebnost, spoštovani gospod Gujon, lik neupogljivega slovenskega župnika v Benečiji, je za vse Slovence simbol naše narodne trdoživosti. Vaša nepopustljiva upornost na skrajnem robu slovenskega narodnostnega ozemlja, v najtežjih razmerah, je dajala in še daje zgled in upanje za naš obstoj in prihodnost”. Tako je predsednik republike Slovenije Milan Kučan napisal msgr. Pasqualeju Gujonu 1. aprila za njegov visok življenjski jubilej. In še. “Ponosni smo na vas, veliko nam pomeni, ko slišimo, da ne popuščate, da polni moči nadaljujete svoje delo pod Matajurjem na kulturnem, narodnostnem in verskem področju. Ob vaši 90-letnici vam zato želim, moj dragi gospod Gujon, kot voščilo in našo skupno željo za prihodnost, izraziti svoje trdno prepričanje, da Msgr. Guion piha na svečke in prejema od poslanca Ivana Božica darilo slovenskega parlamenta bomo Slovenci zmogli moči za uspešno vključevanje v skupnost enakopravnih evropskih narodov in da v Benečiji ne bo nikoli zamrla slovenska beseda. V tako prihodnost bo vtkano vaše delo”. Zelo ganjen se je msgr. Gujon zahvalil z lepimi be- sedami predsedniku Kučanu in tudi prijateljem iz Posočja, ki so mu na njegov rojstni dan kot že vrsto let doslej priredili prisrčen sprejem. Ob njegovi 90-letnici so mu čestitali predsednik upravne enote Tolmin Zdravko Likar, državni sekretar Silvester Gabršček, Tone Poljšak v imenu Zveze borcev Slovenije, Zupani iz Tolmina, Bovca in Kobarida ter poslanec Ivan Božič. Srečanja se je udeležil tudi predsednik gorske skupnosti Nadiških dolin Firmino Marinig. Slovenska kulturna društva in organizacije iz videmske pokrajine pa so se na pobudo SKGZ in ZSKD srečali in nazdravili msgr. Gujonu danes, četrtek 8. aprila v Spetru. Il destino dell’ospedale di Cividale Data chiusura: 30 giugno 1999 La scorsa settimana la conferenza dei sindaci dell’Azienda sanitaria “Medio Friuli” ha approvato, a maggioranza, il programma 1999 dell’azienda. Hanno votato contro u-nicamente gli amministratori di Pilifero, Cividale, S. Leonardo, San Pietro al Natisone, Stregna e Re-manzacco (gli altri Comuni delle Valli non erano rappresentati), mentre alcuni sindaci del Manzane-se si sono astenuti. Il documento sancisce la chiusura del reparto di medicina dell’ospedale di Cividale, prevista per il 30 giugno. A nulla sono valsi gli interventi a difesa della struttura ospedaliera da parte dell’assessore civida-lese Clochiatti e dei sindaci Zanutto e Garbaz. Ora, per vedere scritto nero su bianco il destino dell’ospedale, bisognerà attendere il secondo piano di intervento a medio termine della Regione. Ma è un destino che pare ormai segnato. Morje lačnih beguncev in zgrešeni računi Nata ObveSčen strateg bi postavil šotore za begunce že pred vojno Val albanskih beguncev, ki beži iz Kosova proti Črni Gori, Makedoniji in Albaniji, polni televizijske in časopisne slike s strahovitimi prizori. Vojaki in prostovoljci, ki naj bi pomagali, hodijo med ljudmi z maskami, ker se bojijo okužbe. Podobne slike so nam prihajale iz Ruande in afriških držav, sedaj se tičejo ozemelj, ki so nam blizu in to ne samo zemljepisno. Ace Mermolja beri na strani 2 Srečanje o Slovenci v Čedadu Jutri, v petek 9. aprila, ob 19. uri, bo v Čedadu v lepi dvorani delavskega društva Somsi predstavitev knjige Storia degli sloveni in Italia 1866 - 1998 (Zgodovina Slovencev v Italiji), ki sta jo pred kratkim izdala pri založbi Marsilio prof. Jože Pirjevec in Milica Kacin Wohinz. Predstavitev knjige, ki je tudi priložnost za razgovor o naši manjšinski stvarnosti, ob prisotnosti avtorjev prireja kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada. Vabljeni! Aktualno Obveščen strateg bi postavil šotore za begunce že pred napadom Morje lačnih beguncev in zgrešeni računi Ob obisku Clintona v Sloveniji s prve strani Množice starcev, otrok, mater in tudi moških, ki jim je uspelo zbežati, so dokaz tega, da zahodne sile, ki se združujejo v Nato paktu, niso povsem preračunale napada na Srbijo. Nekaj napaCnih raCunov so napravile ZDA in z njimi evropske zaveznice. Dokaz nepravilnosti raCunov so bile in so prav množice beguncev, ki ne Na Veliko noe je bil lep, sonCen dan. Pod latnikom smo pogrnili mizo s tradicionalnimi dobrotami: žolco, pincami, kuhanim pršutom, pirhi. Na vrtu sem izkopal nekaj korenik hrena, jih skrbno opral in nastrgal. Iz vaškega zvonika je prijetno zvonilo in petje zvonov se je pomešalo z žvrgolenjem ptic na cvetočih Češnjevih in breskovih drevesih. Pomlad je prišla med nas z vsem svojim življenjskim sporočilom. Na Veliko noC smo se, po malici in kosilu, zbrali na openskem strelišču, kjer so nacifašisti 1944 ustrelili veC kot sto talcev. Počastili smo njihov spomin, obudili vrednote, za katere so družno padli, roko v roki, Italijani, Slovenci, Hrvatje... Naslednjega dne sem povabil prijatelje. Usedli smo se, medtem ko je zunaj še deževalo iz težkih Črnih oblakov. Beseda je stekla k dogodkom teh dni, vojni na Kosovem in bombardiranju Jugoslavije. Ugibali smo o najdejo zatoCišCa in hrane. Zgodilo se je, da so letala bombardirala Srbijo in vojaške objekte na Kosovu, vojaške in paravojaške Cete pa so lovile Albance v Prištini in v vseh mestih in krajih, kjer se je težko skriti. Priština je na primer mesto na ravnini, iz katerega je nemogoCe bežati. Miloševič je uporabil Albance kot talce in ko bo prisiljen, bo sedel za poga- možnih scenarjih, si povedali, kar je vsak izvedel od sorodnikov in znancev, ki žive... tam dol. Sinov prijatelj iz Arande-lovca. Povedal je, da mesto ni bilo napadeno. Toda veC raket je šlo deset kilometrov vstran, na neko'tovarno. Vsakokrat, ko je raketa padla, so se tla stresla, kakor Ce bi nastal potres. Ljudje se boje. Drugi prijatelj ima v Beogradu sestrično. Nepričakovano so jo izselili, ker živi v bližini neke uradne ustanove, ki bi utegnila biti na seznamu Natovih ciljev. NihCe nima sorodnikov med kosovskimi Albanci. Njihov beg spremljam preko televizijskega ekrana. Reveži. Drobiž za umazane posle, ko bo nastopil trenutek risanja novih meja na zemljevidih. Ko se na ekranu pojavi evropska komisarka, obrnem gumb, menjam kanal. Gnusi se mi to razkazovanje, špekulacija s trplenjem pre- jalno mizo z adutom beguncev in opustošenega Kosova. Skratka, našel je sredstvo izsiljevanja, na kateresa strategi niso računali. Napadalce je verjetno presenetilo že samo dejstvo, da Miloševič ni padel. Morda se bo to zgodilo, cena pa bo tolikšna, da se bodo rablji in žrtve znašli v skupini hiši lakote. V takšnem položaju je težko gnancev za volilno kampani-jo; ne za Kvirinal, paC pa za evropski parlament, kajpak. Kako naj pozabim, da se je njen idejni vodja in mentor šopiril v mimetični uniformi hrvaške vojske na slavonski fronti in hujskal k še večjemu nasilju? Ko sem prijateljem, pod noC, skuhal turško kavo in smo jo mimo srebali, se je v zvezdnati temi oglasilo za-moklo grmenje. Stopili smo na dvorišče, izpod latnika s porezanimi trtami je bilo nebo videti visoko. Na temnem zaslonu so v težkem grmenju brlele nagle luCke. Niso bile zvezde, paC pa bojna letala, ki so se vzpenjala iz Aviana proti Nanosu in naprej, Cez dolenjsko gričevje in slavonsko ravan, tja do Beograda, Novega Sada, Niša, Prištine. Zdele so se, kakor padajoče zvezde v noci Sv. Lovrenca. Le da niso padale, paC pa v valovih tja in nazaj z grmenjem kalile sveti no-Cni mir, pomladansko brstenje in hrepenenje. Kakor, da je med nas legla mora. Med grmenje se je iz oddaljene hiše sredi kraške vasi oglasila pesem. Nekdo je na gramofonu demonstrativno zavrtel sevdalinko. Kakor obupen klic Čustev, kot žalosten spomin. Nato govoriti o humanitarni vojni. Cilji so bili verjetno obramba Albancev in oši-bitev MiloševiCevega režima, akcija pa je dosegla rezultate, ki jih ne bo nih-Ce vesel. Ob tem se mi neprestano zastavlja vprašanje, kako to, da velesila, kot so ZDA in njene evropske zaveznice, ne znajo najti protistrupov proti sre-dnjevzhodnim in balkanskim diktatorjem. Nepomičen je Sadam Hussein, na svojem mestu je Miloševič in še kdo drugi. Verjetno je odgovor preprost in ciniCen. Demokracije se razvijajo tam, kjer se ekonomsko in kulturno krepi vse prebivalstvo. Kjer se stopnjujeta revščina in neinformiranost, se kotijo vojne. Lažje pa je pošiljati že izdelane bombnike, kot pa pomagati narodom, da si ekonomsko opomorejo in se v normalizaciji cepijo proti nacionalizmom in vsem fundamentalizmolm, ki ubijajo demokratični ustroj. Kako je to res, dokazuje že sam primer Albanije. Ko je padel tamkajšnji režim, je Evropoa pustila prižgano vžigalico v rokah Italije. Prave pomoči ni bilo, v Albanijo pa so odhajali poslovneži, ki so želeli izkoriščati ljudi ali pa utrjevati mafijske posle. V kotu so pustili tudi Makedonijo, danes pa naj bi obubožane države gostile stotisoCe bratov iz Kosova. Ljudje še zase nimajo kruha in naj bi pomagali drugim. Evropa je pričela z akcijo, obvešCen strateg pa bi postavil šotore za begunce že pred vojno. Ace Mermolja Cez manj kot tri mesece bo na obisk v Slovenijo prišel predsednik Združenih Držav Amerike Bill Clinton. Dogodek je za državo na sonCni strani Alp izrednega pomena, saj bo tu dva dni preživel predsednik najveCje in najmočnejše države na svetu. Ker je težko verjeti, da je Slovenija Clintonu posebej pri srcu, potem obstajajo drugi razlogi za odločitev predsednika ZDA. Kakšni so ti razlogi? Ignac Golob, do pred nekaj let državni sekretar v zunanjem ministrstvu in danes zunanjepolitični komentator ljubljanskega Dnevnika, ugotavlja: “Nekateri pravijo, da se Clinton prihaja opravičevat, ker nas niso v prvem krogu širjenja povabili v Nato. V s-vetovni politiki je opravičevanje bolj redka in slabotna rastlinica, še posebej takrat, ko ni storjena krivica. Za hiter vstop Slovenije v Nato so posebno zagreti Italijani, toda oni imajo razloge, ki jih druge Članice Nata ne upoštevajo”. Golob je mnenja, da se je s povabilom Madžarski, Češki in Poljski v Nato spremenil položaj Slovenije na vojaško-politiCnem zemljevidu srednje in vzhodne Evrope. Do vključitve Madžarske v Nato je namreC bila Slovenija na neki naCin na prvi Črti pred Natovo fronto, Ce bi seveda šlo za nevarnost z Vzhoda. V drugem krogu naj bi bila še Slovaška, ki ima veliko boljše možnosti, ker bo zapolnila luknjo na novi fronti med Češko in Madžarsko. Ignac Golob pa meni, da ni razloga za razočaranje. Slovenija si večjo varnost lahko zagotovi s kakovostnejšim in bolj ustvarjalnim delovanjem na Balkanu. Razumljivo je, da se je Slovenija celo desetletje po osamosvojitvi morala otepati najrazličnejših potez, pobud ter pritajenih šepetanj in o tem, da je obujanje Jugoslavije od mrtvih več kot zaželeno. Pokazalo se je, da gre za stalno prisotno nevarnost, ki pa se ji je možno izmikati. Slovenska politika se je na tej ravni pokazala za izjemno uspešno in vCasih mogoCe celo preveC odločno. Balkan bo še dolgo Casa nemirno področje in vojna zadnjih tednov to le potrjuje. Gre za rano na evropskem telesu in je jasno, da je potrebno od infekcije zaščititi okolico. V tem smislu bi lahko Slovenija sama sebi izoblikovala svojo vlogo ali pa bo Čakala, da ji jo bodo drugi. Vlogo povezovanja vseh tistih držav, ki jim grozi infekcija, oziroma vlogo, ki bo postavila Ljubljano v stalen partnerski odnos z edino svetovno supersilo. Tukaj ne bi šlo za vprašanje vojaške moCi, ki je Slovenija nima. V tej smeri bi morala Slovenija uporabiti znanje in pamet. Ni dvoma, da je med zelo uspešnimi gospodarstvi in državami in da morda tudi predsednik Clinton pričakuje tesnejše sodelovanje. V takem položaju pa bi lahko tudi z manj nervoze in zaskrbljenosti Slovenija pričakala drugi bolj oddaljeni krog širitve zavezništva Nato. (r.p.) Pismo iz RimajVj Stojan Spetič Od sada brez imena an spomina Družina je doma, ustraSe-na, čuje areoplane, ki vesoko nad magiap garme, ku kar se tuča parbližava... banda judi siuiaSko obliečeni se azhasa s kamjona na robu vasice. Tu an magnjeh so že ta par vratih ... napozvone, ničku uzde-rejo u hišo... “Vsi uon, na fiesto! Albanci. Tle nie prestola za' vas". Preftfajo po his, od kleti do podstriehe, de nie kajSnega skritega. Pregledajo usakega: ženo, otroka an starega. Če uSafajo kake dokumente, kjer je priimak an ime jih sekuestrajo an astar-gajo. Ce uSafajo sude al kiek de ki vaja uzamejo Se tuo... “Od sada za napri, vi niesta vic nič. Sta brez imena, brez obraza, brez družine ne žla-hte, brez hiSe, brez spominu,... če na gresta naglo spu- ot nogi bota an brez življenja!”. An kuart ure potle, družina ki utieka se ogledava an vide hiSo, vas, ki gori. Brez plemena an kadiža so samuo tiste tri hiSe, kijer živijo srbske družine. Nov model etničnega čiščenja - pulizia etnica - ki Mi-loSevičevi sudadi an bande paramilitar dielajo po Kosovu. Zad za telili judi se zažigajo use karte an dokumente ki komunski uficilii so hranil: posebno anagrafe, kjer je zapisano ime, priimek, kje, ka-da, od koga se je an človek rodiu. Potle registre od kata-sta: kier je zapisano kara hi-Sa, ker kos zemje, varta, puo- ja, hosti, ki usak človek, usa-ka družina je imiela, po bankah, po puoStah, po Suolah, use uničeno, de telili judi na bo vic. Use tu nič. Čez mie-sce, lieta,... kar človek niema vic nič u rokah za pokazat duo je, de se je rodiu tel dan, de je živeu tu tisti his, de je biu gospodar tistega premoženja, kaj ima mrest? Kar se bo uarnu, če bo imeu tolo srečo, morebit Se zidiSča zažgane hiSe na usafa vic, al pa notar srbsko družino. Duo mu bo dau pravico, četudi jo ima? Zastopemo zaki kajSan neče pustit hiSe an rajs pusti de ga atu pred njo ustrele, al notar za uso hiso zažgejo. An use tuole ne adni družin je rata lo... vide mo tele dni po tele-vizione. An kar je Se buj stra-Snuo: so samuo otroc, žene, stari... med njin nie moSkih. Kje so možje? Kje so te mladi? U koncentramentih? Martvi an zažgani, de na bo sledu po karnefičinah. Hudobije take, je težkuo podžgriet, pa smo ji priča... an nie začela deset dni od tega. Je deset liet ki Miloševič se rita z ju-dmi. Zaki? Kaj tazdol usega tu-olega? Kuo se more zastopit, de Srbi se čujejo tu pravic? De so takuo globoko prepričani, de Kosovo so srbske tla an de imajo pravico vegnat judi, ki nečejo sparjet popu-noma srbskega izika, srbske kulture, srbsko viero, an posebno srbsko oblast? Use tuole je sad nacionalizma. Kor-nine so le tiste, ki so rodile strupeno lazino nacizma an faSizma. Tuole rata kar an narod, adna nacjon, se prepriča, de ona je kiek posebnega na sviete, de ku taka ima pravico rast, ratat močna an lahko nucat tolo muoč pruot usakemu drugemu narodu ki je na pot, ki vaja manj, zak na more pokazat take velike moči. Ti druz narodi, al se poklone j o al pa ... saj vide mo ka rotava na Balkanu. Stato an nacijon - daržava an narodnost: usaki krat, ki se če tele dvie reči dat u adno samo pridejo Strafinge. Citta-din - daržavljan je človek, ki pripada adni daržavi an usa-ka modernasta daržava, ki je podpisala človiekove pravice, jih da sojmu daržavljanu brez gledat koluorja kože, al tesere od partida, kerega naroda, kere etnije je an kajSan izik guori. Če pa se zameni daržavljanstvo-cittadinanco z nacionalnostjo, daržava rata “nacionalistična". Taka daržava da pravice samuo soji-mu narodu an jih na prizna al pa jih omeji drugin. U takih razmierah reči na morejo ostat mielite. Je deset liet, ki Miloševič napihava Srbe an srbski nacionalizem. An sada videmo, kan use tuole peje. R. Ruttar Četrtek, 8. aprila 1999 “Beneški Sloveniji” literarna nagrada Vstajenje Lepo priznanje za dragoceno delo “Beneška Slovenija”, monografija Milana Grega in 2ive Gruden, je v teh mesecih vzbudila veliko zanimanje za našo deželico, pa ne le zaradi kakovosti publikacije, kjer se slika in beseda lepo dopolnjujeta in bogatita. Na številnih predstavitvah širom po Sloveniji pa tudi v naši deželi je namreč ponudila iztoCnico za razgovor o zgodovinski in kulturni tradiciji Slovencev na Videmskem pa tudi o naši sedanji stvarnosti. In tudi to si lahko avtorja štejeta kot uspeh, saj je naša stvarnost v širšem slovenskem tudi medijskem prostoru precej v senci, in mi smo jima dodatno hvaležni. Knjiga “Beneška Slovenija” pa je pritegnila nase tudi pozornost strokovnjakov in prejela je prvo priznanje. V Trstu so ji namreč 30. marca podelili literarno nagrado “Vstajenje”. “Tudi tokrat je nagrada zvesta svojim naCelom: krščanski naravnanosti, zvestobi slovenstvu ter umetniški kvaliteti. S temi značilnostmi namreC lahko mirno označimo monografijo Milana Grega za fotografski del in 2ive Prof. Živa Gruden Gruden za besedni del.” So napisali v utemeljitvi nagrade. In še: “Iz sodelovanja obeh je nastala vsebinsko in grafično dragocena, razkošna knjiga, v kateri dežela pod Matajurjem zaživi s svojo pokrajino in svojimi naselji, svojo naravo in svojimi ljudmi. Milan Grego je znal s svojim objektivom ujeti v najznačilnejših podobah njene zelene podalpske pokrajine, 2iva Gruden pa je to fotografsko žetev pospremila z izbranim, kulturno razgledanim in estetsko navdahnjenim besedilom. Po zaslugi obeh avtorjev Beneška Slovenija nagovarja bralca iz polnosti svoje ze- meljske stvarnosti: iz svoje narave, zgodovine, arhitekture in etnografije”. 2irija, ki so jo sestavljali Zorko Harej, Zora TavCar Rebula, Diomira Fabjan Bajc, Marij Maver in Martin Jevnikar, je pregledala in ocenila knjige, ki so izšle leta 1998 v zamejstvu in zdomstvu. Iz letošnje bogate izvirne bere je v ožji izbor sprejela enajst del. Na koncu pa se je komisija soglasno odločila za “Beneško Slovenijo”. Podelitev nagrade, ki jo je prispevala Zadružna kraška banka z OpCin, bo v ponedeljek 12. aprila ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. Tubular Bells quest’anno al 21. Folkest Sarà Mike Oldfield la star della prossima edizione del Folkest, il Festival internazionale di musica etnica e nuove tendenze, che è giunto ormai alla sua ventunesima edizione e che da diversi anni con interventi particolari, legati alla cultura locale, tocca anche le Valli del Na-tisone. Questa prestigiosa presenza è un riconoscimento significativo per questa importante manifestazione friulana che ha dimostrato edizione dopo edizione di saper proporre manifestazioni di qualità con artisti. Il Folkest, che per l’immagine grafica si è affidato quest’anno a Fabrica, il laboratorio della comunicazione diretto da Oliviero Toscani, è organizzato dall’Associazione culturale Folkgiornale di San Daniele del Friuli e dalla Edit di Spilimbergo con il sostegno della Regione Friuli-Venezia Giulia, si svolgerà dal 1 al 25 luglio. Per quanto concerne il programma dell’edizione 1999, il cast artistico è in via di defini- Il mondo della scrittura su videocassetta in resiano Nei giorni scorsi si è svolta presso le scuole medie di Resia la presentazione della videocassetta, intitolata “Bielscri-vint”, realizzata a cura dell’Università di Udine. Questa videocassetta, accompagnata da un apposito libretto didattico e frutto dei progetti che sta portando avanti la cattedra di Didattica delle Lingue Moderne all’Università di Udine, in particolare le prof. Silvana Schiavi Fa-chin e Alessandra Burelli, per la conoscenza e valorizzazione delle lingue e dialetti del Friuli. Un viaggio fantastico nel mondo della scrittura dai tempi antichi fino ai giorni nostri per conoscere e apprendere gli sviluppi che le lingue hanno a-vuto nei secoli. Questo è il contenuto della video-cassetta realizzata in friulano e poi tradotta nei dialetti, resiano, šaurano e ti-mavese. Un'immagine di Prato di Resia ** Per i testi in resiano è stata chiesta la collaborazione a Silvana Paletti mentre il doppiaggio delle due protagoniste è stato effettuato dalla bambina Alessandra Brida e da Luigia Negro. A curare tutte e quattro le edizioni è stato Dorino Minigutti, presente anch’egli alla cerimonia che ha illustrato agli alunni le varie fasi della realizzazione. Un lavoro importante è significativo, ha voluto sottolineare il sindaco di Resia Luigi Paletti, che aiuta e incoraggia coloro che portano avanti iniziative volte a valorizzare le culture minori. La presentazione della videocassetta ha dato anche l’occasione all’amministrazione comunale di Resia, rappresentata dal sindaco e dagli assessori Nevio Madotto e Ennio Bortolutti, di donare in se- gno di gratitudine e riconoscenza una pergamena e una medaglia d’oro al prof. Alfredo Barbieri. L’illustre insegnante ha infatti svolto la sua attività nella scuola media di Resia per ben trent’anni dal 1968 al 1998, con costante impegno e passione ed ha sempre incoraggiato l’introduzione nella scuola dell’insegnamento delle tradizioni e della cultura locali. Il prof. Barbieri ha accolto con commozione l’omaggio ed ha, tra le altre cose, ricordato che a Resia ha insegnato ogni giorno con grande piacere e gli è sempre molto gradevole ritornare in valle. Alla conclusione della cerimonia, la videocassetta è stata distribuita a tutti gli alunni e agli insegnanti e potrà essere usata sia a casa che a scuola nell’ambito dei programmi sulla cultura locale. Luigi Negro zione ma già sin d’ora un nome su tutti balza agli occhi: quello di Mike Oldfield, un’artista che manca da tempo dall’Italia che tra l’altro ha riservato a Folkest la sua unica ed esclusiva data nella penisola, all’interno di un fittissimo calendario di impegni europei. Michel Gordon Oldfield ha celebrato nel 1998 i 25 anni del grande successo di Tubular Bells con la pubblicazione di Tubulars Bells 3: dance, flamenco, rock e pop, tutto nello spazio di 45 minuti. 3 S. Pietro, la Pro loco investe nuova? Il progetto è quello di riprendere l’attività della Pro loco di S. Pietro al Natisone. Se ne parlerà in un incontro programmato per giovedì 8 aprile, alle 20.30, nella nuova canonica di S. Pietro. L’assemblea pubblica, alla quale sono invitati a partecipare tutti ma in particolare i giovani abitanti nel comune, servirà a rilanciare, dopo un tentativo andato a vuoto, un organismo che alcuni anni fa fu molto attivo soprattutto con l’organizzazione della festa del patrono del paese. In mostra i paesaggi di Flavio Da Rold Alla Beneška galerija fino al 21 aprile nò La rete di relazioni che da cinque anni in qua si tesse nella Slavia grazie a Postaja Topolove/Sta-zione Topolò ha portato ad un’altra bella mostra nella Beneška galerija di S. Pietro al Natisone. II 27 marzo scorso è stata infatti unaugurata una personale di Flavio Da Rold, ormai un vecchio amico della Postaja, che si presenta con una serie di quadri, anche di grandi dimensioni, dedicati al paesaggio, ma dominati dal colore e dalla luce che quel paesaggio crea. E dove si sono nota- te anche “citazioni” di installazioni che rimandano immediatamente alla Postaja. Alla vernice della mostra, aperta dalla presidente dell’Associazione artisti della Benecia Donatella Ruttar, ha partecipato anche il direttore artistico di stazione Topolò che ha dedicato a Flavio Da Rold ed ai suoi quadri una pregevole riflessione dal titolo “A-scoltando lo sguardo”. La mostra si può visitare ogni giorno dalle 17 alle 19 (tranne nei giorni festivi) fino al 21 aprile. ASSICURAZIONI Agente Generale FRANCESCO IUSSIG Procuratore FEDERICO IUSSIG • PREVIDENZA • INFORTUNI • INCENDIO - RISCHI CIVIU • COMMERCIAU • INDUSTRIALI • RESP. CIV. AZIENDE • RC Alno -ECC. AGENZIA GENERALE DI CIVIDALE Via Europa - Cond. Europa uff ./fax 0432 732112 cell. 0338 8563672 Aktualno Giuseppe Marinig non ha bisogno di molte presentazioni. Da 19 anni sindaco di S. Pietro, da tre presidente della Comunità montana, è la “memoria” amministrativa del suo comune e forse anche delle intere Valli. Questa intervista inizia con il bilancio di quest’ultima legislatura e termina con u-na domanda che ancora non trova risposta. Il bilancio amministrativo di questi ultimi quattro anni è chiuso in attivo o in passivo? “Anche se vi sono state difficoltà finanziarie, dovute allo scarso dialogo con la Regione, l’amministrazione ha avuto grossi finanziamenti, per circa 7 miliardi, nel settore delle opere pubbliche ed altri settori. Questo come Comune ma anche come Comunità montana. Sono tutte opere sulle quali ha deliberato la giunta comunale, dando le sue indicazioni”. Quali sono le opere più importanti realizzate? “Nel settore delle opere pubbliche certamente la realizzazione di 6 alloggi Iacp a Vemasso per un miliardo e 70 milioni, il rifacimento della condotta idrica di S. Pietro e Vemasso per 500 milioni, la realizzazione del secondo lotto del parco urbano per altri 500 milioni, mentre sono già finanziati la sistemazione idro-geologica del costone di Azzida per 900 milioni, la viabilità di accesso alla sede della Comunità montana e alla lottizzazione Sedia per 400 milioni e la realizzazione della piazzola ecologica per la raccolta dei rifiuti ingombranti e differenziati, nella zona Pip, per altri 400 milioni. Solo per citare alcune voci di spesa”. Ora che la zona industriale è esaurita, come si Le amministrazioni comunali della Benecia in vista del voto - 6 Marinig: “Mi schiero per il rinnovamento” A destra Giuseppe Marinig, sotto un’immagine di Vernassi no r può pensare di incrementare l’occupazione? “Per ora, in effetti, non c’è intenzione di espandere l’area. Occorrerà però applicare le convenzioni con le ditte per l’offerta di posti di lavoro alla gente del luogo e completare la ristrutturazione ambientale dei lotti. Applicando le convenzioni dovremmo arrivare a toccare i 5-600 posti di lavoro. Oggi poi, con l’acquisto della Hobles da parte della Nuova Hobles, non ci sono più difficoltà legate al fallimento delle ditte, tutte le attività lavorano a ritmo normale”. C’è qualcosa nel vostro programma di quattro anni fa che non è stato realizzato, ad esempio il teatro polifunzionale... “Il teatro doveva essere finito nel 1995, la ditta ap-paltatrice, la Benedii, nel 1996 è entrata in liquidazione senza aver concluso i lavori. Abbiamo già fatto un intervento per riparare i danni causati dalla cessazione dell’attività della ditta, ed entro quest’anno dovrebbe venir terminato il primo lotto dei lavori, quello della parte centrale del fabbricato. Intanto continuiamo a chiedere al liquidatore i danni causati dall’abbandono del cantiere”. Una domanda di carattere amministrativo. Bastano due assessori da affiancare al sindaco nella giunta? “Dal punto di vista operativo sì, da quello rappre- “Non presentiamo le liste per le elezioni comunali” Gli amministratori locali hanno approvato la scorsa settimana a maggioranza (contrari sei sindaci delle Valli e del Cividalese) il programma 1999 dell’Azienda sanitaria del Medio Friuli, nel quale si prevede la chiusura del reparto di Medicina dell’ospedale di Cividale entro il 30 giugno. E Marinig annuncia: “Alla prossima conferenza dei sindaci proporrò che non si presenti, per le elezioni comunali, alcuna lista. Ovviamente dovranno accettare tutte le forze politiche. Che vengano a gestire i Comuni i commissari regionali, tanto ormai la Regione decide tutto sulla pelle della nostra gente”. sentativo no, tre persone sono poche per poter presenziare a convegni, riunioni e manifestazioni”. Come è stata questa e-sperienza bifronte, sindaco e presidente della Comunità montana nello stesso tempo? “Il fatto di lavorare nello stesso palazzo, sede del Comune e dell’ente montano, mi ha favorito. Il lavoro è però pesante, minimo dieci ore al giorno, non c’è tempo per fare altro”. Soprattutto come presidente della Comunità montana non le sono state risparmiate critiche per la gestione dei fondi europei... “Sono critiche non corrette. Con i finanziamenti europei abbiamo ottenuto tutto il possibile. Se ritardo c’è stato, è stato per colpa dei bandi regionali. Con l’Interreg abbiamo ottenuto circa 3 miliardi, ora avviamo il lavoro per il Leader, creando una società e riproponendo i progetti già presentati. Entro aprile li porterò all’attenzione dell’assemblea della Comunità montana per l’approvazione. Ci stiamo intanto attrezzando per l’Interreg III, indicendo una riunione tra gli amministratori della zona di confine. Addirittura anticipiamo i tempi, quindi”. Qual è stato il rapporto con l’opposizione in consiglio? “Sufficientemente buoni, V nedeljo 18. aprila bo referendum Kot je znano, je bil pred nekaj leti v Italiji sprejet nov volilni zakon, ki je namesto dotedanjega proporCnega sistema uvedel večinski sistem. Vendar je tudi nov zakon ohranil 25-odstotno kvoto za izvolitev poslancev po proporčnem sistemu. To sicer velja za poslansko zbornico, ne pa tudi za senat. V nedeljo, 18. aprila, torej Cez deset dni, bo v Italiji referendum, volil-ci pa bodo na glasovnici dobili vprašanje, ali želijo, da se odpravi omenjena 25-odstotna propor-Cna kvota. Ce bo prevladal ”DA“, bo kvota odpravljena, jče bo prevladal ”NE“ pa bo ostala v veljavi še naprej. Voliti bo inogoCe le v nedeljo, 18. aprila, volišča pa bodo odprta od 7. do 22. ure. Zakaj ’DA‘ Za ”DA“, torej za odpravo proporčne kvote se zavzemajo veCje stranke kot so Levi Demokrati, Forza Italia, AN ter osebnosti različne politične provenience, ki so združene v komiteju za DA. Med temi so Di Pietro in Segni, ki sta bila tudi med pobudniki referenduma. Predstavniki teh političnih sil pravijo, da je treba odpraviti proporčno kvoto iz sedanjega volilnega sistema, tako da pride do "popolnejšega" bipolari-zma. V sedanjem položaju se namreč po oceni teh političnih sil dogaja, da še vedno ni mogoče priti do trdne vladne večine, ki bi bila do konca volilnega mandata sposobna upravljati državo. Vsi, ki volilce pozivajo, naj 18. aprila na referendumu volijo za DA, dajejo za zgled države kot sta Francija in Velika Britanija, v katerih naj bi bile vlade zaradi popolnega večinskega sistema bolj stabilne. To pa je za državljane garancija, da se država do novih volitev upravlja brez velikih ovir, s tem da vlada opravlja svoje delo, opozicija pa odigrava svojo kritično vlogo, vendar ne more neposredno ogrožati vladine stabilnosti. Pobudniki referenduma so v tem trenutku precej zaskrbljeni. Bojijo se volilne abstinence, kajti za to, da je referendum veljaven, se ga mora udeležiti najmanj 50 odstotkov volilcev + 1. Zakaj ’NE‘ Za odgovor ”NE“ na referendumu so se opredelile večinoma manjše stranke kot so Zeleni, Ljudska stranka, Stranka komunistične prenove ter italijanski komunisti, zraven pa je tudi Severna Liga. Omenjene stranke in druga gibanja ter osebnosti, ki so se vključile v odbor za ”NE“ nasprotujejo odpravi preostale proporčne kvote v poslanski z-bomici. Nekatere izmed teh strank so vedno zagovarjale veljavnost proporčnega volilnega sistema, ker je po njihovi oceni edini resnično demokratičen. Zagovorniki NE trdijo, da bi bila z ukinitvijo 25-odstotne proporčne kvote za poslansko zbornico odpravljena še zadnja možnost, da imajo tudi manjše politične formacije svoje predstavnike v parlamentu. Obenem zagovorniki NE dokazujejo, da je proporčni sistem v veljavi tudi v drugih modemih in uspešnih evropskih demokracijah, kot recimo v Nemčiji. Vsekakor obstaja možnost, da se tudi na tem referendumu ne doseže predpisani kvorum udeležencev, kot se je zgodilo v preteklosti že nekajkrat. V bližnji preteklosti sta zaradi premajhne udeležbe volilcev propadla dva referenduma. Prvi je bil, kot se lahko spomnimo, referendum o lovu leta 1990, pred dvema letoma pa je zaradi udeležbe komaj 30 odstotkov volilcev propadlo kar 7 referendumskih vprašanj. l’opposizione si è dimostrata conflittuale su alcuni temi di rilevanza culturale, di tutela della specialità linguistica della Slavia. Ci sono state posizioni contrapposte soprattutto sul posizionamento delle tabelle bilingui, sull’uso dello sloveno locale, sulle proposte tendenti a valorizzare la lingua e la cultura, aspetti non marginali perché riguardano la sfera privata e collettiva dei diritti civili e costituzionali. Posizioni che la lista civica ha portato avanti nello spirito e negli ideali dell’Europa dei popoli e delle regioni”. Proviamo ad immaginare come saranno le Valli, dal punto di vista amministrativo, tra dieci anni. “Ci sarà l’unione dei servizi, richiesta ormai per legge, a cui seguirà sicuramente l’unione dei Comuni, quindi le fusioni. I Comuni non perderanno la loro municipalità, ci sarà una gestione sovracomunale di tutti i servizi. La legge prevede anche che si possano creare delle comunità di valle, ad esempio tra S. Pietro, Savo-gna e Pulfero, oppure si potrebbe realizzare una Comunità montana da Prepotto a Resia, ma lo vedo poco probabile”. E questa comunità di valle cosa sarebbe? “Servirebbe da raccordo tra più Comuni”. Non ci sarebbe una sovrapposizione con la loro unione? “Sì, e infatti è un aspetto della legge che non condivido. Dovrebbero abolire le Comunità montane, creare Comuni più grandi e dare alle Province la gestione di servizi particolari, come la viabilità e la scuola”. La lista civica, lo si sa, tornerà in corsa per le elezioni. Come stanno andando i vostri incontri nelle frazioni? “In alcuni posti, come a Ponteacco, c’è stata molta partecipazione, in altri meno. Stiamo valutando i punti del programma, poi vedremo, sentendo la gente dei paesi, chi candidare, tenendo conto delle intenzioni dei consiglieri uscenti, che non hanno demeritato”. Elei? “Il mio orientamento è per il rinnovamento. Bisogna trovare qualcuno che si candidi a sindaco, ce ne sono tanti...”. Tanti? “Certo, ad esempio Bruna Dorbolò, o Nino Cicco-ne. É chiaro, comunque, che il candidato deve avere un minimo tli esperienza amministrativa”. Dall’altra parte pare ci sia un accordo Polo-Lega. “Se vogliono vincere devono fare una lista unica, ma voglio vedere come andranno d’accordo, tra nazionalisti e secessionisti. Succede a Trieste, ma lì è il potere ad unire le idee, qui non sarà facile”. Michele Obit jih prave Tele dni ribici (pescatori) so zaCel nazaj ribe lovit, an tele praznike jih je bluo vse puno po naših riekah. Tudi an karabinier je loviu ribe z majhano barko na zelenini tra-vnjace! Adan brigadier an adan apuntat sta pasa-la blizu z njih “gazzella” an kadar sta ga zagledala, apuntat je jau brigadierju: - Al videte tistega šleuta, ki lovi ribe? Lahko pišejo potlè zgodbice gor mez nas! - Oh ja - je odguo-riu brigadier - al vieš, de me takuo jezi! De bi znu plavat bi šu v njega barko an bi ga utopiu!!! Jerebica je an maj-han an riedak ticac, pa zlo dobar, an je ratu tudi znani, ker so ga radi jedli francuoski kralji Luigi XIV, XV an XVI. Tu pandiejak po Veliki NoCi je navada iti jest von z mi-est na zelene travnja-ke al pa v karateristi-Cne gostilne po malih vaseh. Tu adni gostilni v Sloveniji je bluo napisano na vrateh: “Ceva-pcici z jerebico”. Judje so misinli, de mu-orejo bit zlo dragi, ker je teZkuo ušafat jerebice današnji dan, pa so se preCudval kadar so bral na “jedilni listi”, de koštajo ku ti drugi CevapCiCi. An radoviedan klient je poprašu gaspodarja, kje ušafa tarkaj jerebic takuo dobar kkup. - Za glih reC - je odguoriu gaspodar -nieso samuo jerebice, ker za narest dobre CevapCiCe se muore luošt manjku dvie sorte mesa, mi drugi lo-žemo pu an pu, jerebi-Cne an konjske me-suo. - Zastopim - je jau klient - pa Četudi kla-deta pu an pu s konji-mi, gre vseglih stuoj-ke an stuojke jerebic. - Oh ne - je spet odguoru gaspodar -imamo zadost dvie jerebice za narest puno kuintalu CevapCiCu, ker ložemo, takuo ki sem vam jau, pu an pu: adnega konja an adno jerebico, adnega konja an adno jerebico.. !!! *** “Ka’ se muore priet zgodit kaka ciestna nasreca? Takuo se vprašajo tisti, ki vsaki dan se vozejo mimo Kočebarja “Ka muormo Čakat, de se zgodi kaka huda nasreCa, de bomo imiel kakega mar-liCa, de odstranejo tist plaz na ciesti?” vprašajo vsi tisti, ki se muorejo vozit vsaki dan mimo KoCebarja pruot Sauodnji an vasi, ki stoje pod Matajuram. Je pru nago-bamo se vozit po tisti ciesti, prestora ga je glih tarkaj, de pasa an avto, ma teZava je v tem, de tisti plaz je glih na ovinku, na kur-vi, takuo de je pru teZkuo videt, Ce na drugi strani parhaja kak drug avto, Cene ka-mjon al koriera, an seda ki je puomlad an parve perja se odperjajo na drievjah par poti je še buj teZkuo zagonat (indovinat), Ce pot je fraj al ne. Se je že zgodilo, de kake niakine so se “taknile” an de kajšan “fanalin” je ostu na ciesti, bi bluo pa ries Žalostno, tragično, Ce na tleh bi ostu kajšan Človek. An naj na pravejo, de ljudje, ki tle tode žive morejo an potarpiet nomalo, tarpè Ze vic cajta an do seda so imiel zadost potar-plienja (pazienza), sa splazilo se je Ze šest miescu od tega, kar tista velika poplava je zajela vse Nediške doline. Bluo je 5. an 6. otuberja lanskega lieta! Ciesta je pokrajinska, zatuo, bi muorala pokrajina poskarbiet za tuole postrojit... vsi se troštajo, de kamane an zemjo, ki tam stoje Ze tarkaj miescu jih na odstranejo setemberja, kar na Matajure bo praznik gorè an gor se bojo vozile naše oblasti. Četrtek, 8. aprila 1999 Na kapeli na Matajurju an na tablah od Cai Duo bi se varnu na tiste čarne čase? Prit na varh Matajurja, odkod se vidi lepo furlansko planino tja do muorja an ta zad pa prelepe gore, italijanske an slovicnske, odpre sarce vsakemu, ki se potrudi prit davje gor. An vsako lieto jih je na tauzinte. Paš ka pomislijo, al pa, ka' so pomislili vsi tisti, ki so paršli tle tele zadnje dneve, kar so zagledal “risbice”, sevieda v Čarnim, ki kajšan nostalgičen človek tistega Žalostnega Casa naše zgodovine, je le- puo narisu na tablo od Cai an na kapelico, ki tam gor stoji? Duo jih je namalu? Al so le tisti, ki so brisal naše dvojezične table pred vaseh? Na riec je sigurna: še njega ga je bluo špot kar je tuole malu, saj je nare-du vse poskriuš, kar ga ni obedan vidu. An Se ankrat, smo sigurni, tudi od telega clovi-eka na pride na dan ne ime ne preimak, kakor se je zgodilo vsakikrat, ki so popackal dvojezične table. Al vesta, kuo se runajo gubance? Učil smo se no vičer v Spietru na iniciativo Lipe Duo zna še od naših mladih CeC an žen narest guban-co? Pru riedke so an še buj riedke, tiste, ki so parpravje-ne zaCet parpravjat testuo, tuC oriehe an runat gubanča-nje..., saj se priet skoCne v pekarno. An povarhu njim se gubanca nimar lepuo uzdigne... Adna od tistih, ki znajo je Erika Balus iz Gorenjega Tarbija, ki je nimar gledala noni Angelini pod parste, kadar je ki kuhala an pekla. Od nje se je puno na-vadla an šele se uCi. Kadar v Spietre smo videl, kuo je ro-Cna an pridna smo tudi za-stopil, kuo je imiela pru, de je odparla nje agriturismo. Tisto viCer o velikonočnih navadah, ki jo je Lipa parpravla v Spietru an z njo zaparla cieu miesac sreCanj, je bluo pru domaCe an parjetno, lepuo. Erika an po-tle Cecilia Banchig Manzini iz Scigli, ona pa runa prave skulture, so nam pokazale tudi, kuo se dielajo golobice. Vso tolo dobruoto so potle spekli an smo jo tudi pokušal... Grede nam je Giovanni Coren pa poviedu ku v prav-ci, kako posodo so nucal an kakuo so pekli, kake so ble navade za veliko nuoC. Posodo, ki so jo nucal, kadar so pekli nam je pokazu Giovanni Coren, Cecilia parpravja golobico, nona Angelina pa prave riceto od gubance, grede, ki jo Erika runa Minimatajur 6 novi matajur__________________________ Četrtek, 8. aprila 1999 La spinta innovatrice del centro metallurgico di La Tène L’espansione dei Celti nell’età del ferro recente La riduzione dei ritrovamenti archeologici ha convinto gli studiosi a ritenere che, attorno la metà del I millennio a.C., vi fu nella pianura friulana un sensibile ristagno economico e demografico rispetto a quanto era stato osservato per il periodo hallstattiano. All’intensificarsi degli scambi degli Etruschi con le regioni d’Oltralpe e dei commerci delle città greche sulle rotte adriatiche che portavano ai grandi fiumi della pianura padana e veneta, in Friuli corrisponde l’esaurimento degli impulsi di Hallstatt. Le cause di questo impoverimento coincidono con le nuove incursioni di popolazioni ‘barbariche’ ai due estremi della regione alpina adriatica e veneta, incursioni che divennero poi vere e proprie invasioni, con vaste occupazioni territoriali. In Europa questa fase è caratterizzata dall’espansione delle tribù appartenenti alla popolazione dei Celti che, attorno al V secolo a.C., si spinsero in un vastissimo territorio oltre la patria originaria, situata tra il Reno, la Saar e la Mosella: si tratta di una delle più importanti popo- lazioni indoeuropee, la cui identità si era sviluppata nell’ambiente culturale di Hallstatt, vero e proprio crogiolo della cultura dei metalli. Questa ebbe la massima espressione culturale nel centro metallurgico svizzero di La Tène. L’espansione dei Celti ebbe i suoi limiti geografici nelle isole britanniche, nella penisola iberica, nel bacino danubiano e in Asia minore. Attorno al 400 a.C., una delle direttrici di espansione dei Celti - che i Romani chiamavano Galli - fu la pianura padana , quindi l’Etruria e infine il territorio di Roma. Fu allora che Roma stessa, dopo le sconfitte di Chiusi e dell’Allia nel 390 a.C., cadde in mano ai Galli di Brenno. La rocca del Campidoglio fu assediata e Roma fu saccheggiata, incendiatale occupata per alcuni mesi. Infine vi fu la trattativa per un riscatto, che tuttavia fu respinta dal dittatore Marco Furio Camillo riprendendo le armi contro i Galli. L’umiliazione della potenza di Roma, a 360 anni dalla fondazione della città, dominerà poi sempre nella Punta di lancia di ferro, della lunghezza di 55 centimetri, appartenente al corredo funerario di una tomba celtica (Slovenia, Il secolo avanti Cristo) memoria storica della repubblica. I Galli furono respinti al nord e fissarono il loro dominio nell’Italia nord-occidentale, dove fondarono Torino, Bergamo e Milano. Solo i Veneti, che pure mantenevano attivi rapporti commerciali con i vicini Galli (Insubri, Cenomani, Boi, Lingoni, Senoni) furono in grado di conservare quasi intatto il proprio territorio. Lo stesso Brenno avrebbe lasciato Roma dopo l’occupazione temendo un attacco dei Veneti in sostegno di Roma. Una seconda direttrice di espansione del Celti avvenne verso il sud-est, lungo il corso del Danubio, la Tracia, la Macedonia, la Grecia. Nel 279 a.C. i Celti raggiungevano Delfi, sede dell’oracolo e dei santuari delle città elleniche. In seguito alla sconfitta sotto il Monte Parnaso, i Celti si ritirarono dividendosi in due correnti: la prima stanziò nelle regioni danubiane (tribù degli Scordisci) e nella regione delle Alpi o-rientali (le tribù dei Tauri-sci), la seconda si diresse verso l’Asia Minore (le tribù dei Galàti). La più stabile fu l’espansione verso occidente, dove i Celti trovarono dimora nella Gallia, nella penisola iberica e nelle isole britanniche. Roma e Celti si trovarono a combattere lunghe guerre, che si conclusero con la definitiva occupazione romana, a cominciare dalla Gallia cisalpina, nella pianura padana. Intanto si sviluppava dal nord la pressione dei Germani. Le varie tribù celtiche non raggiunsero la forma di stato, ma piuttosto si riunivano in federazioni di piccoli regni tribali sulla base delle esigenze di difesa e di conquista di nuovi territori. Prima delle spedizioni romane i paesi ed i villaggi non presentavano difese artificiali; successivamente ebbero città fortificate, centri amministrativi, commerciali ed artigianali. Il territorio dei Veneti, soggetto alle pressioni di popolazioni celtiche del Norico, attraverso le Alpi Cantiche e Giulie, vide una rarefazione della propria popolazione. La decadenza degli insediamenti venetici della pianura friulana viene dunque attribuita alle incursioni dei Carni, che i Romani definivano Gallo-Carni. In Slovenia il gruppo celtico più importante per estensione territoriale ed importanza culturale fu quello dei Taurisci: il cui dominio (sotto nomi diversi fra cui gli Ambisonti, più occidentali verso l’Isonzo) si spingeva ad est verso la Croazia e a nord con il Regno del Norico, di cui essi stessi facevano parte, ad o-vest fino al contatto con la tribù dei Carni. Con Roma il Norico teneva buoni rapporti commerciali ed esportava principalmente ferro, sia di forgiatura che di fusione, acciaio e altri metalli come rame, argento e oro; i Romani esportavano prodotti mediterranei ed artigianali. Dopo la fondazione di Aquileia i rapporti tra Roma ed i Norico si rafforzarono, concludendosi tuttavia con l’annessione pacifica all’impero di Roma. (Archeologia, 57) Paolo Petricig Tito Livio - Storia di Roma AA.VV. -1 Celti - Bompiani, Milano 1991 La Muca taca rivive nei disegni dei bambini Ma che bravi i bambini delia prima classe della scuola bilingue di S. Pietro! Tempo fa sono stati a Gori- zia, a vedere una rappresentazione dove hanno fatto conoscenza con un animale davvero simpatico, la Muca BENEŠKE KRIŽANKE Rešitev prejšnje številke 0 B L 1 C A N A ■ G 1 L U R E L A ttOCA SREČA DIHURJA, KI JO PRoSl, NAJ MU POVARJE •SIMČKA dihorSkA-la Puzzola PRH6A LA GattuJa v\ OCCUPARSI oec SUO PICCOLO- /H&Sh m ■ • v.'L-;.- ■ ■ jf' . • ■ - v. .* •' • ■ ..-C ' - , . l) fV. kŠ-vS' ~ A V'cì-A ;•