176
Novičar iz raznih krajev.
Kakor se »lisi, se sme ustanovitev deželnih odborov po kronovinah našega cesarstva kmalo pričakovati. V Pragi se je nek po povelji c. k. ministerstva notranjih oprav že posvetovanje začelo: kako naj bi se osnoval deželni odbor in kaj naj bo njegovo opravilo; ministerstvo je v to posvetovanje poklicalo 12 zaupnih mož iz višjih političnih vrad-nikov, velikih posestnikov, dohovšine, mestnjanov in pa obert-nikov, kteri se posvetujejo o ti novi osnovi pod predsed-ništvom deželnega poglavarja. — Za zgornjo Austrijo so dovolili   cesar   napravo   gojzd narskega   družtva.   —
Zastran domačih kovačij   veljajo  po  cesarskem  sklepu zdaj sledeči predpisi: 1) nobeden si ne sme za potrebo svoje hiše   brez   posebnega   gosposkinega    dovoljenja napraviti kovačnice;   2)   kdor   prejme   tako dovoljenje, ne sme nič druzega, kakor samoto, česar za svojo lastno hišo potrebuje, v nji delati, pa tudi ne pripustiti, da bi kak drug kovač za-se v nji delal; 3) tudi mora kovaške dela, ki jih za dom potrebuje, le po takem kovaškem hlapcu iz« delovati, kteregaje stanovitno v svojo službo vzeJ, ne pa, da bi za posamezne dela najemal kovača in ga na dan ali za vsak izdelek posebej plačeval. Sicer pa ni predpisano, koliko kovaških hlapcov ali koliko ognjev sme imeti domača kovačnica in da bi se smele v tacih kovačnicah le stare reči popravljati; tudi če vozniki prosijo za napravo domače kovačnice, ni na to gledati,   koliko   konj  da  imajo. — Kakor smo zadnjič rekli,   so se res hude vojske   začele v Krimu, ki menda zdaj ne bojo pred nehale, dokler nebo sovražnik  sovražnika  premagal.    25.,  26.  in 27.  je bila spet huda bitva, to je gotovo, — koliko pa je resničnega na  sledečih   razglasih  francozkega  in  angležkega   vojskovodja, se še prav ne ve, ker se razglasi ti ne vjemajo ne med seboj, ne z uredskimi   rusovskimi   razglasi.    Pelistie-rovo pismo do 27. maja se glasi takole: „25. dan t. m. smo posedli kraje ob  reki   Cernaji; sovražnik se   ni zlo  branil, ampak se hitro umaknil   v   goro;   Kerč  in Jenikale  je zapustil, vse ondi stoječe ladije in magacine sožgal; a z o v-sko morje je v oblasti naši".   Raglan pa je pisal: „brez nesreče  smo   gospodje  azovskega  morja;  armada  naša je 24. t. m. v Kerč u na suho stopila; Rasi so bežali in pokončali vse  terdnjave ob morski soteski in pa   ladije;   več ladij s 50 topovi je padlo nam v roke". Ker je govorjenje zdaj od   azovskega   morja,   naj vzamejo častiti  bravci naš „zemljovid rusovsko-turškega bojišča" v roke, da bojo vidili, da po ti soteski se čer no morje vkup derži z azov-skim,   ki   prav   za prav ni globoko morje,   ampak   plitvo mlakužno jezero,   nekdaj   „palus Mootis"   imenovano   in še le od čara Petra v azovsko morje od tistega časa preker-šeno, ko si je osvojil mesto Azov.    Važno  je pa to morje vendar zavolj tega, ker po njem se je dopeljevala armada in hrana v Krim.   —   28.   ali   29.   maja se je pričakovala določivna vojska. — Iz vsega početja se   zdaj vidi,   da se je zdaj vojska za celi Krim začela, in da ni le več vojska v Krimu.    Iz Carigrada  se piše,   da  armade zaveznikov od vsih vetrov hitijo v  Krim,  al  tudi  Rusi  obračajo  zdaj vso svojo silo na to stran, in če je že unidan (23. t. m.} v bitvi za neki predsevastopoljsk   okop padlo  2500 Rusov po lastnih besedah Goršakovovih (berž ko ne tedaj še več), Francozov in Angležev pa, kakor se sliši, 5000 — koliko strašno veliko kervi bo še prelite v bolj določivnih vojskah! — Na predlog austrijanske vlade niste še odgovorile francozka in angležka, in kakor zdaj reči v Londona in Parizu stoje, ne bote menda zadovoljne s tim predlogom* Osoda tega predloga pa bo menda tudi razsodila prihodnji stati austrijanske vlade, kar se sme iz okolnega pisma misliti, ki ga je dunajski minister grof Buol 14. t. m. razposlal nemškim vladam, v kterem med drugim sledeče pravi: „Ko je bil po zapisniku  štev. 13  predlog  rusovske   vlade zaveržen, je austrijanska vlada sklenila, nov predlog v resen prevdark priporočiti vladama v Parizu in v Londonu, od kterega misli, da bi bil popolnoma pripraven za mirnore-šenje tretjega pravdnega člena, in da bi se mogel po mnenji Nj. veličastva   našega   premilostljivega cesarja,   v Petro-grad kot zadnja beseda (ultimatum) poslati".    Te  besede razločno pravijo, da austrijanska vlada ne bo z manj zadovoljna, — da pa tudi za potrebno ne" spozna,  več terjati.    Ako zdaj rusovska vlada reče, daje z austrijanskim predlogom zadovoljna, — francozka in angležka pa rečete, da niste,.je   menda precej očitno,   pa  austrijanska vlada se ne bo v vojski   združila s francozko in angležko.