TEHNIK
LETO XXII., ŠT. 48
PTUJ, 12. DECEMBRA 1974
CENA 1,5 din
OB SEDMEM KONGRESU
^ ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE
V prihodnjem tednu bp v
Beogradu zasedal 7. kongres Zveze
sindikatov Jugoslavije. V obdobju
' med 6. in 7. kongresom ZSJ so bili
doseženi veliki uspehi v samo-
upravnem in materialnem razvoju
družbe, uresničene pa so bile tudi
zgodovinske spremembe v družbeno
ekonomskem in političnem sistemu.
Družbeni nosilec teh sprememb je
delavski razred pod vodstvom Zveze
komunistov Jugoslavije in tovariša
Tita. ZSJ, ki ima v svojih, vrstah
okrog štiri milijone sindikalno
organiziranih delavcev, se vse bolj
uveljavlja kot organizirana družbeno
politična in akcijska sila delavskega
razreda in kot dejavnik njegovega
povezovanja v boju za graditev
samoupravne socialistične družbe. Z
novo ustavo SFRJ so bile storjene
pomembne spremembe m ustvaqeni
pogoji za uresničevanje odločilne
vloge delavskega razreda v razvoju
socialistične družbe. Z novo ustavo
so bili ustvarjeni tudi temelji za
delovanje sindikatov kot sestavnega
dela samoupravnega sistema in kot
najširša oblika organiziranja delav-
skega razreda v neposrednem
uresničevanju oblasti in razvoju
samoupravljanja.
Delegati, ki bodo prišli na kongres
iz vseh krajev Jugoslavije bodo
kritično ocenili dosedanje delo,
dosežene uspehe, neuspehe in
pomanjkljivosti. Njihova glavna
naloga pa bo, da se dogovorijo o
najpomembnejših nalogah sindi-
katov v nadaljnem odločilnem boju
za uresničevanje ustave in stališč X.
kongresa ZKJ. V ta namen bodo
razpravljali o osnutkih in sklepali o
kongresnih resolucijah:
-	o osnovnih smereh aktivnosti
sindikatov v realizaciji ustave in
stališč X. kongjesa ZKJ;
-	o nalogah sindikatov v graditvi
sistema pridobivanja in delitve
dohodka in osebnih dohodkov;
-	o nalogah sindikatov pri
zboljševanju in nadaljnjem razvoju
medsebojnih razmerij delavcev v
združenem delu;
-	o nalogah sindikatov pri
hitrejšem reševanju stanovanjsldh
problemov in pri izboljševanju
življenjskih pogojev delovnih lju&;
-	6 nžJogah sindikatov pri
izboljševanju in zaščiti delovnega in
življenjskega okolja;
-	o nalogah sindikatov pri
izboljševanju zdravstvene zaščite,
zdravstvenega in pokojninsko inva-
lidskega zavarovanja delavcev;
-	o nalogah sindikatov na
področju oddiha in rekreacije
delavcev;
-	o nalogah sindikatov v
izobraževanju in usposabljanju de-
lavcev za delo in za samoupravljanje;
-	o nalogah sindikatov pri
razvijanju kulturnega življenja delav-
cev;
-	o nalogah sindikatov pri
uresničevanju samoupravne delavske
kontrole;
-	o nalogah sindikatov v zvezi z
začasnim zaposlovanjem jugoslo-
vanskih delavcev v tujini;
-	o nalogah sindikatov in Zveze
sindikatov Jugoslavije v splošno
ljudski obrambi; varnosti in druž-
beni samozaščiti;
-	o mednarodni dejavnosti Zveze
sindikatov Jugoslavije.
Iz navedenih vprašanj je razvidno,
da bo kongres razpravlji in sklepal
predvsem o vprašanjih, ki so za vse
delavce v Jugoslaviji življenjsko
pomembna.
Iz občine Ptuj bodo na konaesu
sodelovali: FRANC KLEMENClC,
TGA »Boris Kidrič" Kidričevo;
MARIJA ŠANDOR, Kmetijski kom-
binat Ptuj - TOZD Kletarstvo
^Slovenske gorice" Ptuj; ing. JURIJ
STALCER, Komunalno podjetje
Ptuj in J02E STEBIH, Pleskar,
Ptuj. Delegatom želimo srečno pot
in uspešno delo na kongresu!
F. B.
vreme
do nedelje, 22. decembra 1974
Mlaj bo v petek, 13. decembra
ob 17.24.
Vreme zadnjega tedna je bilo
lepo in toplo do 12 stopinj
Celzija. Severno od Alp je večji
del snežilo. Zato je bil cestni
promet na Bavarskem in v
severni Avstriji otežkočen, za
nekaj časa pa tudi ustavljen.
Sprva je snežilo do 400 m višine.
Ko se je otoplilo, je snežilo le še
na višinah 1.500 metrov, v
nižinah pa je deževalo.
Od nedelje 8. decembra, na
ponedeljek, 9. decembra so
nastopile v več krajih severne
Avstrije večje poplave. Avto-
ceste so bile v ponedeljek, 9.
decembra na več krajih preplav-
ljene in za vožnjo neuporabne.
Poplave so bile najmočnejše
okrog Solnograda in Dunajskega
novega mesta, kjer je reka
Donava narastla na 6.80 m.
Napove.d: Ker bodo na severu
padavine še trajale, bomo pri nas
imeli pretežno oblačno vreme.
Občasno bodo nastopila rahla
rosenja. Ker se bo vreme ob
koncu tedna in prve dni
prihodnjega tedna ohladilo,
lahko računamo na poledico.
V soboto, 21. decembra, bodo
inizli vetrovi naznanili začetek
zime. Glede snega pa v nižinah
do 25. decembra ne bo nič.
Alojz Cestnik
Poročilo o volitvah v SIS v ptujski
občini
Volitve članov delegacij za
oblikovanje skupščine SIS, so za
nami
6. decembra 1974 so volili
delovni ljudje v ptujski občini na '
103 voliščih v TSS in izvolili v
temeljnih organizacijah združenega
dela 61 splošnih delegacij, iz katerih
bodo delegirali delegate v skupščine
SIS naslednjih področij: vzogje in
izobraževanja, kulture in znanosti
raziskovalnih dejavnosti, zdravstva,
socialnega skrbstva, telesne kulture,
pokojninskega in invalidskega zava-
rovanja; v delih TOZ-a (dislociranih
obratih) 3 splošne delegacije, iz
katerih bodo delegirali delegate v
skupščine SIS naslednjih področij'
vzgoje in izobraževanja, kulture in
znanosti raziskovalnih dejavnosti,
zdravstva, socialnega skrbstva, te-
lesne kulture, zaposlovanja, pokoj-
ninskega in izvalidskea zavarovanja
in v samoupravnih organizacijah-
skupnostih, ki niso organizirane kot
TOZD 10 splošnih delegacij, iz
katerih bodo delegirali delegate v
skupščine SIS naslednjih področij:
vzgoje in izobraževanja, kulture in
znanosti raziskovalne dejavnosti,
zdravstva, socialnega skrbstva, te-
lesne kulture, zaposlovanja, pokoj-
ninskega in invalidskega zavaro-
vanja.
V volilnih imenikih ža volitve
članov delegacij za oblikovanje
skupščin SIS v delovnih organi-
zacijah, je bilo vpisanih 13.465
volilcev, od tega je glasovalo 11.998
volilcev ali 89,11 % in ni glasovalo
1.467 volilcev ali 10, 89 %.
8. decembra 1974 so občani volili
na 171 voliščih v krajevnih skup-
nostih in izvolili 23 splošnih dele-
gacij za delegiranje delegatov v
skupščine vseh samoupravnih intere-
snih skupnosti vzgoje in izobraže-
vanja, kulture, zdravstva, socialnega
skrbstva, otroškega varstva, telesne
kulture, pokojninskega in invalid-
skega varstva (upokojcnci), požar-
nega varstva, stanovanjskega gospo-
darstva: dve splošni delegaciji za
delegiranje delegatov v skupščine
nekaterih samoupravnih interesnih
skupnosti naslednjih področij: te-
lesne kulture, pokojninskega in
invalidskega varstva (upokojenci),
požarnega varstva, stanovanjskega
gospodarstva in 11 posebnih dele-
gacij za skupščine naslednjih samo-
upravnih interesnih skupnosti: 2 za
vzgojo in izobraževanje, 2 za kultu-
ro, 2 za zdravstvo, d ve za socialno
skrbstvo, 2 za otroško varstvo in 1
za telesno vzgojo.
Za volitve članov delegacij za
oblikovanje skupnosti samoupravnih
interesnih skupnosti je bilo v občini
Ptuj v volilni imenik vpisanih
45.029 volilcev, glasovalo je 39.230
volilcev ali 93,17 %.
Najboljši volilni rezultat so zabe-
ležili v Gorišnici, kjer je volilo 98,17
% volilnih upravičencev, najslabšega
pav Žetalah: 79,79 %.
MG
VISOKA VOLILNA UDELEŽBA
V ORMOŠKI OBČINI
v PETEK JE PRIŠLO NA VOLIŠČA 96,87 ODSTOTKA, V
NEDEUO PA 96,04 ODSTOTKA VOLILCEV - TUDI OBA
REFERENDUMA STA USPELA.
Minule volitve v samoupravne
interesne skupnosti so bile zadnji
člen v formiranju delegatskih
skupščin, ki enakopravno odločajo
z vsemi zbori družbenopolitične
skupnosti. Pomenile so tudi eno
izmed variant uresničevanja ustave
in prve tako imenovane delavske
volitve.
Prvi del volitev v SIS je bil na
ormoškem območju prejšnji teden v
petek. Takrat so volili svoje
delegacije delovni ljudje v združe-
nem delu. Na lepo okrašenih 35
voliščih je v času od 5. do 14.30.
ure, ko so bile volitve v celoti
končane, glasovalo 2.087 od 2202
volilnih upravičencev, to je 94,87
odstotka. Izvoljenih je bilo 18
delegacij, ki skupaj štejejo 219
delegatov. Prvi del volitev delegacij
za pošiljanje delegatov v samouprav-
ne interesne skupnosti je na
ormoškem območju lepo in v celoti
uspel. Po posameznih temeljnih
organizacijah združenega dela so bili
rezultati naslednji (v odstotkih):
Slovin TOZD Kmetijstvo Ormož -
96,11; Tovarna plastičnih in opt.
izdelkov ,,Jože Kerenčič" 90;
IGP „Ograd" - 92,56; EKP
„KRAN" 93,89; TP „Zaija" 95,65;
Stan. kom. podjetje - 94,81;
Sekcija za vzdrževanje proge,
nadzorstvo Ormož - 97,30; TOZD
Promet, sekcija Pragersko, žel. post.
(Nadaljevanje na 2. strani)
2 stran
tednik — Četrtek, 12. decembra 1974
Markoviškim kurirjem v spomin
PROSLAVA V SPUHLJI
V petek, 7. decembra je minilo
natanko 30 let, odkai so v Spuhlji
pri Ptuju padli štirje markovški
kurirji: Alojz Bezjak, Jože Janžeko-
vič, Franc Kosec in Stanko Štrafela,
vsi kurirji okrajnega odbora osvobo-
dilne fronte na območju Haloz. Ob
spominskem obeležju v Spuhlji pri
ftuju je pripravila krajevna organiza-
cija ZZB NOV, skupaj z markov-
škimi šolarji in drugimi družbeno-
političnimi organizacijami komemo-
rativno svečanost. Ob spomeniku je
bila ves čas komemoracije častna
straža vojakov garnizije „Dušana
Kvedra", Ptuj. Spomin na padle je
obudil Ivo Rau, kije bil pred 30 leti
tudi sam kurir okrajnega odbora
osvobodilne fronte. Markovški šolar-
ji so nato v kulturnem programu z
recitali in pesmijo počastili spomin
hrabrim kurirjem. Delegacija občin-
skega odbora ZZB NOV pa je k
spomeniku položila venec.
Na komemoraciji so bUi vsi
vidnejši ptujski družbenopolitični
delavci, vaščani Spuhlje ter markov-
ški šolarji, ki so ob spomeniku
prižgali številne svečke.
M. Ozmec
Še o seji IS SO
Ptuj
Na nedavni seji IS SO Ptuj, o
kateri smo na kratko že poročali, je
bila na dnevnem redu tudi'
problematika zgodovinskega in Po-
krajinskega muzeja Ptuj.
Zgodovinski arhiv je brez ravna-
telja. Treba ga je poiskati, zato je
organizacija ZKS TKS Ptuj na svoji
seji v oktobru sprejela sklep, naj IS
SO Ptuj preuči tcuvprašanje in najde
ustrezno rešitev. Po dosedanjih
kriterijih se za ravnatelja zgodo-
vinskega arhivva zahteva filozofska
ali pravna fakulteta s prakso, v
arhivskem delu. SO Ptuj je
ustanoviteljica zgodovinskega arhi-
va, zato naj preuči sedaj veljavne
razpisne pogoje. IS je o tem
razpravljal in sklenil, da ustrezno
rešitev tega problema poiščeta
tajnik IS SO Ptuj in generalni
sekretar SO Ptuj.
V pokrajinskem muzeju v Ptuju
pa še vedno ni rešeno vprašanje
stanovanja nove ravnateljice Štefke
Cobl, sicer naše rojakinje, ki želi
jesen svojega dela in življenja
posvetiti Ptuju. Zopet bo nastal nov
kadrovski problem, če to vprašanje
ne bo rešeno. Tudi o tem je IS
razpravljal in sklenil, da se TKS Ptuj
predlaga najem kredita iz združenih
sredstev za graditev stanovanj. V
bodoče pa bo potrebno načrtno
reševanje stanovanj za kadre.
mg
DANES V ORMOŽU
Dogovor
komunistov
V času od 19. do 21. decembra
ter od 9. do 11. januarja bo v
Ormožu seminar za vodstva organi-
zacij ZKS, člane komiteja in
predsednike komisij pri komiteju
občinske konference ZKS ter člane
Rolitičnega aktiva občine Ormož,
famen seminarja je idejno usposab-
ljanje ter preverjanje uresničevanja
ustave, in sprejetih dokumentov ZK
v praksi. O pripravah na ta seminar
bodo člard komiteja občinske
konference ZKS Ormož spregovorili
na svoji današnji - 13. redni seji.
•Razen navedenega bodo obravnavali
tudi načrt nalog za uresničevanje
sklepov 4. seje predsedstva CK ZKJ,
ki je bil sprejet na skupni seji
medobčinskega sveta ZKS, SZDL in
ZSS območja podravskih občin.
Sprejeti sklepi namreč nalagajo
komunistom neposredne naloge, ki
jih bodo morali uresničevati na vseh
področjih in vseh družbenih sredi-
nah. IzvrM komite predsedstva CK
ZKS je ugotovil, da velika večina
osnovnih organizacij ZKS kljub
neposrednim obveznostim še ni
začela oblikovati in izpolnjevati
svojih nalog. Današnji razgovor
ormoških komunistov bo zato
namenjen pospešitvi razčlenjevanja
neposrednih obveznosti pri reše-
vanju problemov in nalog, ki čakajo
člane zveze komunistov.
jr
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ormož in Središče - 100; TOZD za
PTT promet Ptuj, pošte v občini
Ormož - 100; GG Maribor TOZD
Gozdarstvo Ormož - 96,97;
„Moda" G. Radgona obr. Tomaž -
80,49; „Droga" Portorož obr. Citrix
Središče ob Dravi - 92,86; „Slog"
Maribor, obr. Središče ob Dravi -
100; Osnovna šola Ormož - 98,77;
Osnovna šola Velika Nedelja - 100;
Bolnišnica dr. J. P. Ptuj, TOZD
Psihiatrični oddelek, Ormož -
98,17; ZZD Ptuj TOZD Zdravstvena
postaja Ormož - 98,31 in Uprava
skupščine občine Ormož - 98,44
odstotkov.
Praznično vzduge, Id je v petek
vladalo na vseh voliščih v organi-
zacijah združenega dela se je v
nedeljo preselilo med ljudi v
krajevnih skupnostih, kjer se ie
glasovanje nadaljevalo po vaseh.
Delovni ljudje in občani območja
ormoške občine so minulo nedeljo
razen splošnih delegacij za samo-
upravne interesne skupnosti volili
tudi vaške svete, ki bodo pošiljali
svoje člane v zbor delegatov
krajevne skupnosti ter vaške odbore
SZDL, katerih člani bodo sestavljali
krajevno konferenco SZDL. Vseh
60 volišč je bilo lepo okrašenih,
visoke volilne rezultate pa so ^
zabeležili že v jutranjih in *
dopoldanskih urah. Tako je do 8.
ure ^asovalo že 31 odstotkov
volilnih upravičencev, do 12. ure
85, do 14. ure pa že 91 odstotkov.
Na dveh voliščih (Krčevina in
Zasavci) so z volitvami končali že
nekaj minut po 8. uri, medtem'ko je
bilo ob 14. uri zaprtih že 36 volišč.
Končni rezultati po posameznih
krajevnih skupnostih so naslednji (v
odstotkih): Ivanjkovci - 96,41; Kog
- 96,46; Miklavž pri Ormožu -
96,51; Ormož - 95,92; Podgorci -
97,76; Tomaž - 94,14; Velika
Nedelja - 97,67 in Središče ob
Dravi - 94,59 odstotkov volilne
udeležbe. V vsej občini je od 12.187
volilcev (po odbitku odsotnih)
prišlo na volišča 11.704 volilnih
upravičencev, to je 96,04 odstotka.
Volilo ni 483 ali 3,96 odstotka
volilcev. Neveljavnih glasovnic je
bilo 447. T^o visoka volilna
udeležba je izpolnila tudi najbolj
optimistična pričakovanja.
(Nadaljevanje na 16. strani)
Uspele volitve delegacij 5. in 8.
decembra v bistriški občini
Ko so se pozno v noč pokazali
rezultati volitev delegacij v samo-
upravne interesne skupnosti v
občini Slov. Bistrici, so z doseže-
nimi rezultati lahko vsi bih
zadovoljni. Tako v prvih volitvah, v
TOZD kakor tudi drugih, v
krajevnih skupnostih so bili doseže-
ni rezultati, ki so poklali veliko
zavest delovnih ljudi bistriške
občine za uveljavljanje ustavnih
sprememb na poti v boljšo
prihodnost.
V prvem krogu volitev delegatov
za delegacije SIS delovnih kolekti-
vov se je udeležilo volitev 5542
zaposlenih od skupno vpisanih
5985. V 47 delovnih kolektivih je
tako volilo 92,5 odstotkov zaposle-
nih. Prav tako kot volitve v delovnih
kolektivih, so bile dobro pripravlje-
ne tudi volitve 5. decembra, ko se je
glasovanja udeležilo na skupno
voliščih 19.962 občanov od 2L 175
volilnih upravičencev. Odstotek je
presegel pričakovanja. Glasovalo je
kar 91,3 odstotka voUlcev.
Iz raznih vzrokov se glasovanja ni
udeležilo 1837 občanov, od tega
vsled bolezni 66. Na službenih
potovanjih je bilo 28 občanov, v
JLA pa "h je 232. Med
najštevilnejšimi odsotnimi je bilo
število zdomcev 996. Pri 510
občanih pa so ostali vzroki
izostanka neznani.
V 14 krajevnih skupnostih,
kolikor jih ima občina, je bilo 13
volišč. Najhitreje so z volitvami
končali v KS Kebelj, na volišču v
Lukanji, kjer so zaključili že ob
7.15. Sledile pa so jim KS Laporje,
Makole in Oplotnica.
Najboljši volilni rezultat so dosegli
v KS Zg. Ložnica: 98 odstotkov.
Zelo dobre rezuUate pa so dosegli
tudi na voliščih v KS Zg. Polskava z
96 odstotki, Pragerskem z 95
odstotki in v Oplotnici z 94
odstotki.
Ugotovitev ob zaključku volitev
delegatov v samoupravne interesne
skupnosti na področju občine Slov.
Bistrica je velika udeležba volilnih
udeležencev na glasovanju, saj na
voliščih ni bili^ pripomb, občutiti pa
je tudi bilo rezultate velikih
prizadevanj tako OK SZDL in OK
ZSS Slov. Bistrica s krajevnimi
konferencami v krajevnih skupno-
stih ter osnovnih organizacij sindika-
ta v delovnih kolektivih. Pomembno
vlogo pri volitvah so odbrale tudi
druge družbeno pol. organizacije.
V. H.
tednik — Četrtek, 12. decembra 1974
stran 3
FRANC ŠETINC,VLADOJANŽIČ IN EMIL ROJC V BISTR. OBČINI
v petek, 6. 12. 74 so občino Slov.
Bistrico obiskali predstavniki IK
p redsedstva CK ZKS, med njimi
sekretar IK predsedstva CK ZKS
Franc Šetinc, namestnik Vlado
Janžič in predsednik komisije za
družbenopolitična in idejna vpraša-
nja znanosti, prosvete in idejno
politično usposabljanje komunistov
Emil Roje ter Slavko Soršak,
sekretar medobčinskega komiteta
ZKS Maribor, Lenart, Ptuj, Ormož
in Slov. Bistrica.
Na področju občine Slov. Bistrica
so se člani IK ZKS po daljšem
obdobju zadržali ves dan, kar je
omogočilo, da so Bistričani in drugi
občani lahko prikazali trenutno
stanje gospodarjenja, njeno prete-
klost pa tudi načrtovane perspektive
razvoja občine in posameznih
organizacij.
Dobro sestavljen program obiska
članov IK ZKS je pripravila OK
ZKS Slov. Bistrica, s tem pa je
zagotovila, da so se gostje lahko v
tem kratkem času v občini seznanili
z gospodarskim, kulturnim in
družbenopolitičnim življenjem ob-
čanov.
V	dvorani hotela Planina v Slov.
Bistrica so se že pred deveto uro
zbrali člani političnega aktiva
občine, predstavniki delovnih kolek-
tivov, sekretarji osnovnih organizacij
ZK in drugih organizacij, ki so želeli
kar najbolj vsestransko seznaniti
goste o položaju v občini pa tudi
njeno udeležbo v republiškem
merilu.
Razgovor gostov s političnim
aktivom občine o jjolitičnih
razmerah in stanju v občini kakor
tudi problematiki in položaju
gospodarstva je pričel sekretar OK
ZKS Slavko Kleindienst, ki je
najprej orisal stanje in aktivnost
komunistov v občini kakor tudi
uresničevanje ustave v praksi, kjer je
poudaril dosežene pozitivne rezul-
tate pa tudi osvetlil področja, kjer
bodo morali po ustavnih načelih še
storiti odločnejše korake. O
političnih razmerah in gospodarskih
problemih je govoril Adolf Kloko-
čovnik, načelnik oddelka za
gospodarstvo in finance pri skup-
ščini občine. V razpravo se je
vključil tudi Franc Šetinc, ki se je
zanimal za razpoloženje neposred-
nih proizvajalcev ob uveljavljanju
ustavnih sprememb. Na to vprašanje
je odgovoril član CK ZKS Jože
Dušej, ki je tudi sekretar aktiva
neposrednih proizvajalcev pri OK
ZKS Slov. Bistrica. Poudaril je, da
so spremembe ustave med zaposle-
nimi zelo žrvo odjeknile in o njih
veliko razpravljajo ter so mnoge
našle tudi pot v prakso. Mnenja pa
je, da odločanje o ustavrjenem
dohodku še vedno ni tako razvito,
kot bi si želeli. Jože Dušej je v
nadaljevanju osvetlil še področje
stanovanjskega gospodarstva.
V	razgovoru so goste seznanili
tudi z delom krajevnih skupnosti.
Ptedsednik skupščine občine Slov.
Bistrica Alojz Kores je v razpravi
menil, da rezultati integracije
IMPOL-TGA Kidričevo že daje
prve sadove, vendar bo potrebno to
sodelovanje še razširiti in izkoristiti
vse tiste možnosti, kijih daje takšna
integracija. Franjo Podkrižnik je
opozoril na socialno varnost
občanov. Norbert Jedločnik pa na
nekatere člene resolucije družbeno
ekonomskega razvoja Slovenije,
kadrovska vprašanja in problemati-
ko otroške prehrane. Cas, ki je bil
programiran za razgovor članov
predsedstva IK CK ZKS z občani je
bili veliko prekratek, saj je bilo iz
obeh strani še ^veliko vprašanj in
pojasnil, katerih' pa zaradi pomanj-
kanja časa ni bilo mogoče izmenjati,
zato se je Franc Šetinc omejil
pogovoriti predvsem o nekaterih
najpomembnejših vprašanjih. Med
n^mi je bilo posebno vprašanje
solidarnostne akcije za Kozjansko.
Ob tej priložnosti je poudaril, da je
treba storiti vse , da bi akcija kar
najbolj uspela. „Kljub uspehu akcije
pomoči Kozjanskemu" je dejal
Šetinc, „bomo uspeli nadomestiti
komaj del nastale škode, ki jo ie
naredil potres tem krajem'.
Odločno se je potrebno postaviti po
robu vsertl protisilam, ki so tudi v
tej akciji prisotne", je še poudaril in
to misel sklenil z zagotovitvijo:
„Storjeni so odločni ukrepi, da se
udari po takšnih protisilah."
Ko je sekretar predsedstva IK CK
ZKS Franc Šetinc obravnaval
področja nerazvitih občin je
poudaril, da se sedaj že pripravlja
zakon o območjih in ne več
.nerazvitih občinah, kot je bilo sedaj.
Občina Slov. Bistrica ima v tej smeri
velike interese, saj je na njenem
območju veliko predelov, ici po
doseženem dohodku celo zaostajajo
za nerazvitimi občinami v Sloveniji.
Posebno je to območje Haloz,
Dravinjske doline pa tudi dela
Pohorja. Ob zaključku razprave je
Franc Šetinc ugodno ocenil doseže-
ne rezultate bistriške občine v smeri
stabilizacijskih ukrepov in gospodar-
skega razvoja, še posebno pa je
poudaril, da so si v občini postavili
program, ki obeta dobro osnovo, da
se občina v naslednjih letih
gospodarsko in politično okrepi in
se tako odmakne od spodnjega dela
slovenskih razvitejših občin. To pa
bo zahtevalo od vsakega posamezni-
ka in še posebno od članov ZK
novih in večjih naporov.
OBUUB IN PRISEG JE DOVOU
je v nadaljevanju naglasil Franc
Šetinc in nadaljeval: „Živimo v
času, ko se ne smemo ukvarjati zgolj
s teorijo. Preiti je nujno v prakso.
Med ljudmi je velika pripravljenost
za sprejemanje ustavnih sprememb.
Nezadovoljstvo pa se .kaže predvsem
zaradi prepočasnega uresničevanja."
PODRAŽITVE
Skoraj nemogoče je, da bi se
danes lahko pojavu podražitev
upirali, kljub temu, da je to velika,
za delavce z nizkimi osebnimi
dohodki tudi največja obremenitev.
To je nujen korak v smeri uspeha na
poti k nadaljnjemu razvoju, če
hočemo slediti hitrim korakom
razvoja v svetu. Razdrobljenost
slovenskega gospodarstva to še
pospešuje, zato je naloga komuni-
stov, da v smeri povezovanja
slovenskega gospodarstva storijo še
veliko več, rezultate pa je potrebno
vsak dan meriti. Ob tem pa je
potrebno poudariti vlogo stalnega in
razumljivega informiranja.
Emil Roje je poudaril, da je
potrebno za uresničevanje ciljev
najtesnejše sodelovanje z množicami
ljudi, tesnejši pa morajo biti tudi
odnosi TOZD in krajevne skupnosti.
Slavko Soršak je v razpravi osvetlil
možnosti tesnejšega povezovanja
med IMPOLOM IN TGA Kidričevo
in poudaril, da integracija ni zunaj
združenega dela in da see bo v
bodoče potrebno več dogovarjati
znotraj združenega dela. .Veliko
področij, pripravljenih za razpravo,
je ostalo zaradi pomanjkanja časa
neobdelanih. Gostje so se skupno s
predstavniki družbenopolitičnega
življenja bistriške občine nato
udeležili razgovora z vodstvom,
predstavniki samoupravnih organov
in več zaposlenih v največji delovni
organizaciji bistriške občine, IMPO-
Lu. Skupno se je razgovora v
Impolu udeležilo nad 130 zaposle-
nih.
150 LET IMPOLA
V razgovoru z delavci in
poUtičnim aktivom delovne organi-
zacije IMPOL, katero so si ob
prihodu gostje iz predsedstva CK
ZKS tudi ogledali, so osvetlili
prehojeno pot organizacije in
njihova prizadevanja za še hitrejše
napredovanje. Sekretar 00 ZK
IMPOL Ivan Rutinski je uvodoma
seznanil goste z dejavnostjo te
organizacije in uveljavljanjem njiho-
vihh prizadevanj v samoupravnih
organizmih ter neposredno na
delovnih mestih, predsednik delav-
skega sveta Hinko Žolnir pa je orisal
gospodarski razvoj in družbeno-
politično delo v kolektivu. O
dosedanjem razvoju in novih načrtih
tega aluminijske^ predelovalca je
spregovoril novi direktor Jože
Kavkler, ki je tudi poudaril, da se
kolektiv nahaja pred novimi velikimi
investicijami, ob tem pa združevanje
v aluminijski industriji ne sme ostati
na doseženih rezultatih povezovanja
IMPOLa in TGA Kidričevo, ampak
mora postati slovenski in pozneje
tudi jugoslovanski kombinat proiz-
vodnje in predelave aluminija.
Tehnični direktor ing. Franjo
Kikec je govoril o sedanjem razvoju
podjetja ob tem pa poudaril, da slavi
ta kolektiv v prihodnjem letu 150
letnico delovanja. Se pred več leti
pa je bil prav ta kolektiv kovač niča
kadrov te stroke za vso Jugoslavijo.
Komercialni direktor ing. Viktor
Maček je opozoril na pomen in
proizvodnjo aluminija v naši državi
in izven nje ter uveljavljanje
kolektiva s svojimi izdelki na
tržiščih doma in v svetu, kjer si je
pridobil ime solidnega in kvalitet-
nega proizvajalca.
V nadaljevanju razprave, ki se je
udeležilo več neposrednih proizva-
jalcev, so spregovorili o uveljavljanju
nove ustave v praksi, razvoju
samoupravnih odnosov, proti-
inflacijskih prizadevanjih komuni-
stov, informiranosti in dmgih
področjih. Tudi v teh razpravah se
je vključeval Franc Šetinc, ki je
dajal odgovore na postavljena
vprašanja zaposlenih, nekatera pa je
tudi sam postavljal.
Emil Roje se je pogovarjal s
komunisti ter predstavniki samo-
upravnih organov in družbeno-
političnih organizacij posebne
osnovne šole v Slov. Bistrici o idejni
usmerjenosti vzgoje in izobraževanja
v občini ter problematiko POS.
POLJCANE
ZAČETEK JAVNE RAZPRAVE O
IDEJNI USMERJENOSTI VZGOJE
IN IZOBRAŽEVANJA
Obveznosti so sekretarju predsed-
stva IK CK ZKS Franca Šetinca
preprečile, da se ni uspel udeležiti
pogovora s komunisti in drugimi
pedagoškimi delavci OS Poljčane,
sekretarji organizacij in aktivov ZK
in ravnatelji osnovnih šol občine
Slov. Bistrica, člani komisije
konference za družbenopolitične
probleme in idejno politične odnose
ter predstavniki zavoda za šolstvo,
ki je bil v popoldanskih urah v
poljčanski osnovni šoli. LMeležili pa
so se ga Vlado Janžič, Emil Roje in
Slavko Soršak, ki so izrazili
zadovoljstvo o dosedanjih prizadeva-
njih bistriških šolnikov in še
posebno komunistov v prizadevanjih
na področju idejne usmerjenosti
vzgoje in izobraževanja v šoli in
občini. Prisotni so v bogati razpravi,
ki je sledila uvodnim prikazom
razvoja poljčanske osnovne šole,
rezultata samoprispevka Bistričanov
za obnovo in gradnjo šolskih
prostorov, ki ga je podal ravnatelj
Alojz Mesarič, opisali mnoge težave,
s katerimi se srečujejo pri
uresničevanju svojih delovnih in
tudi izobraževalnih načrtov. Tov.
Stepaničeva, sekretarka OOZK
Poljčane je prikazala dosedanjo in
bodočo delo organizacije, medtem
ko so v razpravi poudarili pomen
družbenopolitičnega izobraževanja
prosvetnih delavcev, priprave na
celodnevno bivanje učencev v šolah,
predšolskega varstva, zapletenost
učbenikov za osnovne šole in še o
mnogih drugih vprašanjih.
Zaključek celodnevnega bivanja
članov IK CK ZKS so imeli na
Boču, kjer so goste seznanili
predstavniki delovnih in družbeno-
političnih organizacij krajevne skup-
nosti Poljčane o doseženih rezulta-
tih in bodočih nalogah. Razgovor je
nakazal velik napredek gospodarskih
dejavnosti pa tudi pomembne
uspehe na področju komunalnih
storitev. Ob tem pa so osvetlili tudi
težave, s katerimi se srečujejo ob
prizadevanjih za že hitrejši razvoj
KS.
VH
4 stran
tednik — Četrtek, 12. decembra 1974
KAM Z »ZARJO«?
Trgovsko podjetje „Zarja" Ormož
je največje trgovsko podjetje v
ormoški občini. Razen nje se s
prometom blaga bavi 8 organizacij.
Skupno se s trgovsko dejavnostjo
ukvarja torej 9 organizacij, od tega
sta dve organizaciji združenega dela
in sedem delovnih enot s sedežem
izven občine. Tako „razmetana"
preskrba potrošnikov na relativno
majhnem območju občine Ormož
ze sama po sebi napeljuje v
združevanje te dejavnosti.
Ormoško trgovsko podjetje ,,Zar-
ja" je nastalo leta 1960 z združitvijo
TP ,,Preskrba" in „Dom" Ormož.
Pomemben predstavnik trgovske
dejavnosti na območju občine je TP
„Koloniale" Maribor, h kateremu se
je leta 1968 pripojilo grosistično
trgovsko podjetje „Pivo - slatina"
Ormož. S pomembno oskrbo
potrošnikov z blagom široke porabe
se ukvarja tudi SVL TOZD
»Jeruzalem" Ormož. Kljub napred-
ku, ki ga je dosegla trgovina na
območju ormoške občine nekaj
zadnjih let, je zanjo še vedno
značilna velika razdrobljenost in
pomanjkanje obratnih sredstev,
posledica tega pa je slabša
založenost in s tem včasih
nezadovoljstvo potrošnikov. Raz-
meroma slaba akumulativnost je
razlog za slabšo investicijsko
sposobno st.
Tako razdrobljena oblika (ne-
)organiziranosti onemogoča zaradi
konkurenčnih razlogov prizadevanja
po specializaciji posameznih proda-
jaln. Vse to so razlogi, ki so
pripeljali koordinacijsko komisijo za
spremljanje in uresničevanje ustave
pri občinski konferenci SZDL
Ormož do mnenja, da bi bila vsa
trgovina, ki se ulwarja s prometom
blaga široke porabe, organizirana v
temeljno organizacijo združenega
dela, ki bi poslovala v okviru tiste
organizacije združenega dela, ki bi
zagotovila uspešno organizacijo in
modernizacijo trgovske mreže ter
uresničevanje občinskih programov
s področja preskrbe prebivalstva z
blagom široke porabe. Mnenje
komisije je, da bi taka razmejitev za
nekatere kolektive bila boleča,
vendar realna in možna, če bi
sporna vprašanja reševali s kompen-
zacijami.
Po mnenju, ki je prisotno v
Ormožu, trgovsko podjetje Zaija
predlogom komisije ne more
zadostiti. Zato se že lep čas okrog
Zarje pletejo različni ženini in
neveste. Kot nam je povedala
direktorica podjetja Anica Lukaček,
dipL oec. tudi sami že lep čas
razmišljajo o tem, s kom bi se
povezali. V skladu z izhodišči o
povezovanju trgovske in proizvodne
dejavnosti so že izdelali ekonomski
elaborat o morebitni združitvi z IGP
„Ograd" Ormož. V smislu povezova-
nja trgovske dejavnosti prav ta ča«
preučujejo možnosti za povezavo
trgovskDi podjetij Izbira in Merkur,
Ptuj ter Zarja, Ormož. Nekaj so se
pogovarjali tudi že o tretji varianti,
to je Zarja, - IGP Ograd Ormož -
Mercator Ljubljana. Pted nedavnim
so se pri Zarji oglasili tudi
predstavniki trgovskega podjetja
ABC iz Ljubljane. Načrtujejo pa
tudi možnost zdruzitve s sestavljeno
organizacijo združenega dela, ki se
začasno imenuje TIMA (trgovina-
industrija Maribor) iz Maribora. V
okviru te SOZD je tudi trgovsko
podjetje „Koloniale" Maribor, ki
Ormožu obljublja gradnjo nove
blagovne hiše na Mestnem trgu. Ker
delavci, zaposleni v trgovskem
podjetju Zaija dobro poznajo
izkušnjo obrtnega podjetja »Pekar-
na" Ormož in njihovo združitev z
mariborskim INTESom, bodo o tej
in vseh drugih možnih integracijah
temeljito premisliU. Nekaj je pri vsej
stvari res: Zarja se bo oženila ali
omožila, toda s kom se še ne ve!
Na prostoru, kjer na Mestnem trgu v Ormožu stoji ta stara hiša in v kateri
ima Zarja svojo prodajalno „Steklo-barve" bo nekega dne stala nova
večnadstropna blagovna hiša.	Foto: J. Rakuša
Stopnja rasti je padla
Gospodarske organizacije združe-
nega dela območja občine Ormož
izkazujejo po periodičnih obračunih
za prvih devet mesecev letošnjega
leta 264.913 dinarjev celotnega
dohodka. Primerjava z enakim
obdobjem lanskega leta nam pove,
da se je letos dohodek povečal za 30
odstotkov. Stopnja rasti celotnega
dohodka je bila v obdobju
september 1973 in september 1974
zelo različna. Lansko leto je znašala
31 odstotkov, po zaključnih
računih za lansko leto pa se je
zmanjšala na 28 odstotkbv. V prvem
trimesečju letošnjega leta je porasla
na 30 odstotkov, po preteku šestih
mesecev se je dvignila na 37, ob
koncu septembra pa je spet padla na
30 odstotkov.
Takšno gibanje celotnega dohod-
ka so povzročile zlasti proizvodnja
in storitve ter realizacija in cene.
Nadpoprečno rast je dosegla samo
industrija (indeks 170) medtem ko
druga področja niso dosegla občin-
ske ravni.
Delež kmetijstva v celotnem
dohodku gospodarstva znaša 43,5
odstotka. V enakem obdobju
lanskega leta je znašal 46,1
odstotka. Pretežni del dohodka tega
x3dročja odpade na SOZD „Jeruza-
lem" Ormož: 98,9 odstotka. V
enakem času lani: 99,2 odstotka-
Drugo najmočnejše področje je
trgovina z gostinstvom. Celotni
dohodek je povečala za 27
odstotkov, njen delež v celotni
strukturi pa se je nekoliko znižal.
Precejšen vpliv na oblikovanje
celotnega dohodka ima interna
realizacija, to je obračunavanje
prodanega blaga in storitev med
temeljnimi organizacijami združe-
ne ga dela v sestavu iste OZD. Ta
delež se je v celotnem dohodku
znižal od 6,7 lani na 5,1 odstotka
letos. Vse druge oblike dohodkov so
se povečale. Skoraj polovica celot-
nega dohodka je bila dosežena z
realizacijo trgovskega blaga. Največji
delež pri tem ima trgovsko podjetje
Zaija, sledi SOZD »Jeruzalem" in
tovarna „Jože Kerenčič". Druga
najmočnejša oblika celotnega do-
hodka je realizacija proizvodov in
proizvodnih storitev, ki je od lanske
višja za 51 odstotkov. Največ je na
tem področju ustvarila industrija,
največji delež pa odpade na tovarno
„Jože Kerenčič". ftecejšen porast
so dosegli tudi drugi in izredni
dohodki ter dohodki po popravku
finančnega rezultata.
Kljub doseženim uspehom v
OrmoTu z ustvarjenim niso zadovolj-
ni. V prvih devetih mesecih
letošnjega leta je znašala rast
celotnega dohodka v naši repubUki
45 odstotkov, to je za 15 odstotkov
več kot v občini Ormož. Tako
gibanje pomeni nazadovanje glede
na doseženo rast v republiki.
Posledica tega je zaostajanje za
gospodarsko rastjo drugih občin.
Tak položaj nalaga ormoškim
gospodarstvenikom posebno skrb in
gospodarske ukrepe.
Ne bonov in ne
gotovine
v razpravi o sindikalni listi za
prihodnje leto so člani občinskega
sveta zveze sindikatov Ormož izreldi
mnogo kritičnih pripomb, glede
izvajanja posameznih določil -
predvsem dodatkov za družbeno
prehrano. Nepravilno je predvsem
to, da nekatere organizacije združe-
nega dela (v večini primerov
negospodarske organizacije!) izpla-
čujejo zgornjo mejo, se pravi
najvišje možne dodatke, ker imajo
denar, druge pa morajo ostati pri
najnižjih možnih številkah. Drugi
problem je v tem, da bodo vsi tisti
delavci, ki jim podjetje ne more
organizirati družbene prehrane,
prikrajšani za dodatek, ali pa bodo
dobili minimalnega. Sindikalna lista
namreč določa, da za prehrano v
tovarniških menzah lahko dobi
delavec 300 din mesečno, sicer pa
samo 100 din. Padel je predlog, da
bi ta problem morali reševati prav
tako, kot smo rešili dodatek za
dopust, kjer morajo vsi dobiti
enako, ab vsaj približno enako. Zato
bi kazalo takšno izplačevanje v
gospodarskih in negospodarskih
dejavnostih usklajevati na ravni
občine.
Glede vprašanja družbene prehra-
ne so se v Ormožu odločno zavzeli
za prepoved izplačevanja teh
dodatkov v obliki bonov ali
gotovine. Vsem delavcem v vsaki
organizaciji združenega dela se da
organizirati družbena prehrana, če
je interes. Za primer je bil naveden
TOZD Kmetijstvo Ormož, ki ima
svoja delovišča po vsej občini, pa
nihče ne ostane brez toplega obroka
hrane. Znani so tudi drugi primeri,
ko podjetje organizira družbeno
prehrano delavcem na terenu -
p onekod iz najbližjih delavskih
kuhinj. Družbeno prehrano bi
kazalo širiti tudi na družinske člane.
Res da mnogo otrok je v šolah in
vrtcih, mnogo pa jih je še izven tega.
V samem Ormožu je že padel
predlog za grad.tev novega objekta
družbene prehrane, ki bi naj stal na
prostoru ob letnem kopališču.
Seveda so bile povabljene k
sodelovanju vse organizacije združe-
nega dela, pa razen TOZD
Kmetijstvo ni nobena pokazala
razumevanja.	jr
Srednješolski dijaški dom v Mariboru
PRI FINANCIRANJU GRADNJE BO SODELOVALA TUDI
PTUJSKA OBCINA
Predlog sporazuma o financiranju
gradnje dijaškega doma srednješolk
v Mariboru je bil na dnevnem redu
zasedanj vseh treh zborov SO Ptuj.
Izvršni svet SO Ptuj je ta predlog že
obravnaval 26. septembra in predla-
gal zborom skupščine, da pristopijo
C sporazumu o financiranju gradnje
dijaškega doma srednješolk v
Mariboru.
Maribor kot drugo največje
izobraževalno središče v Sloveniji z
močno razvito mrežo srednjih šol,
ki bi naj pokrivala izobraževalne
potrebe za širšo regijo, nima za to
razvite mreže dijaških domov. Pri
tem pa ne smemo pozabiti na
vzgojno funkcijo, ki jo opravlja
dijaki dom v izobraževalnem
sistemu. Problematika dijaških do-
mov ni samo problematika Mari-
bora, njegove okoUce, ampak je to
širši slovenski problem, ki ga bo
treba sistemsko reševati. Nedo-
pustno je še dalje potiskati sanacijo
študentskih in dijaških domov na
slepi tir in reševanje te problematike
prepuščati slučaju in dobri volji.
Prav ta dosedanji neodgovorni
odnos do te problematike je vrsti
generacij mladih oteževal pogoje
učenja ali ji celo onemogočil
pridobitev višje izobrazbe. Spreme-
njena politika štipendiranja bo
odprla vrata srednjih šol precejš-
njemu številu mladih, zato moramo
takoj realizirati že sprejeti načrt za
sanacijo dijaških domov in zgraditev
novih, 5000 novih postelj, ki jih
predvidevamo, je še premalo.
Mariborski srednješolski dijaški
dom, bo dom za dekleta. Zakaj? To
iz razloga, ker biva v mariborskih
dijaških domovih sarno 274 dijakinj,
medtem ko je v moških domovih
zajetih kar 1807 dijakov. Ti podatki
zgovorno povedo, da imajo fantje
več možnosti za šolanje kot dekleta,
ki so v večini primerov prepuščena
različnemu tretiranju privatnih last-
nikov stanovanj, ali pa so kot vozači
izpostavljena in z vožnjo dodatno
obremenjena Zato o upravičenosti
gradnje dijaškega doma srednješolk
v Mariboru ne more biti dilem.
Iz občine Ptuj se vozi v
mariborske srednje šole okrog 885
dijakov in dijakinj. Občina Ptuj bi
naj po predlogu 3. člena predloga o
fmanciranju gradnje doma sre(£ije-
šolk v Mariboru sodelovala z
789.157.- dinarji. Pri določitvi
višine deleža sredstev za financiranje
gradnje dijaškega doma srednješolk
v Mariboru so bila za vse občine
upoštevana trojna merila: narodni
dohodek, število prebivalcev in
število učencev in dijakov, ki
obiskujejo srednjo šolo v Mariboru z
območja občin Koroške, Podravja
in Pomurja.
MG
tednik — Četrtek, 12. decembra 1974
stran 5
OBČINSKI SVET ZSS ORMOŽ
PO REPUBLIŠKEM IN PRED ZVEZNIM
KONGRESOM
Člani občinskega sveta zveze
sindikatov Ormož so minuli pone-
deljek „spravili pod streho" obsežen
dnevni red svoje 5. redne seje.
Razgovor je bil skoraj 100 odstotno
sklepčen, kar že vse leto ni bila
navada, temveč problem. Predsed-
nik ormoške sindikalne organizacije
Rudi Peršak je prav zaradi tega
pogumno napovedal, da se za
ormoške sindikate začenja nov čas,
ko bodo ob večji aktivnosti članstva
ter dokumentih sindikalnih kongre-
sov lahko uspešno delali v prid
delovnega človeka.
Najprej so obravnavali priprave na
8. kongres ZSS. Sp lošna ocena je, da
so člani vseh 31 osnovnih
organizacij sindikata (OOS), kolikor
jih povezuje občinski svet, z
zanimanjem spremljali priprave na
kongres ter delo kongresa samega. V
svojih predkongresnih razpravah so
prišli na dan tudi s konkretnimi
predlogi, ki bi jih naj slovenski (ali
pa tudi širše!) sindikati rešili. Tako
so na primer živinorejci opozorili na
pomanjkljivo informiranost delav-
cev. Predlagali so, da se naj v vsaki
delovni skupini izbere oseba, ki bo
skrbela za pravočasno obveščenost
svojega dela kolektiva. Zdravstveni
delavci so opozorili na problem črne
prakse zobozdravstvenih delavcev v
Sloveniji. Sindikati bi naj rešili ta
problem s prizadevanji za izboljšanje
delovnih pogojev in pravilno
stimulacijo teh delavcev. Na osnovni
šoli Tomaž pogrešajo povezavo med
posameznimi OOS. Predvsem sp se
zavzeli za ponovno oživitev dneva
prosvetnih delavcev. V p oštev bi
prišli tudi skupni izleti, izobraževa-
nje ip. V drugih OOS so načeli ,
probleme stanovanjske gradnje, ki se
naj širi tudi na območja izven mesta
Ormož, delavci Gozdnega gospodar-
stva so predlagali benificiranje svoje
delovne dobe, peki se želijo
organizirati v lasten TOZD itd.
Celotna predkongresna dejavnost je
bila živahna in konstruktivna.
Podobno je tudi v pripravah na 7.
kongres ZSJ. Prisotni so menili, da
kljub manjšemu številu resolucij
(glede na slovenske kongrese), ki
bodo predložene 7. kon^esu ZSj v
razpravo in sprejetje, ni bistvenih
sprememb med prvimi in drugimi
dokumenti. Načelno razliko je
opaziti samo pri nagrajevanju.
Slovenski sindikati se nek^oliko bolj
nagibajo k vrednotenju minulega
dela, medtem ko zveza zagovarja
nagrajevanje po rezultatih d«la.
V	tej razpravi so se dotaknili tudi
problemov okrog enotnega jugoslo-
vanskega tržišča ter opozorili na
nekatere -dileme. Enotnost trga
zahteva tudi enotnost delitve m
enotno obrenienjenost. Sedanji
položaj na tem področju je
nasproten vsem tem prizadevanjem.
Organizacije združenega dela so v
Sloveniji mnogo višje obremenjene
kot v drugih republikah. Tu je tudi
vprašanje enotnosti cen, ki se
navezuje na enotnost trga. Takih in
podobnih primerov je še veliko.
Posebej bi kazalo razčleniti vpraša-
nje odnosa bank do organizacij
združenega dela. V času nelikvid-
nosti so si najele kratkoročne
premostitvene kredite - visoke
anuitete pa so tudi eden faktorjev
povečevanja bremen na plečih
gospodarstva. Omeniti bi kazalo še
nasprotja rasti cen v kmetijstvu in v
industriji. V prvi dejavnosti so rasle
mnogo počasneje kot v drugi, kar
vodi v slepo ulico. Prisotni so
menili, da je na teh področjih treba
spostaviti zmerna ravnovesja, sicer
se bo voz prekucnil.
V	nadaljevanju razgovora je tekla
beseda o pripravah na občne zbore v
OOS. Gre za ocene opravljenega
dela ter načrtovanja programov za
prihodnost ter poenotenje manda-
tov vseh funkcionarjev. Pred
volitvami novih vodstev je treba
posebej skrbeti za dobro kadrovanje
in ne pozabiti, da tudi mladina dela
vOZD.
Spregovorili so še o sindikalni
Usti, podpisu dogovora o financira-
nju in finančnem poslovanju
sindikatov in zveze sindikatov v SR
Sloveniji ter akcijskem programu
dela sindikatov do konca januarja
prihodnje leto.
jr
Hitra rast cen gostinskim storitvam
ovira boljšim poslovnim uspehom
Kljub ugodni rasti fizičnega
obsega industrijske proizvodnje in
realnimi kazalci, ki kažejo na visoko
konjukturo v gospodarstvu ptujske
občine, moramo ugotoviti, da je bil
letošnji turistični in gostinski
promet pod ravnijo lanskega
enakega obdobja. Zakaj?
V prvem polletju je znašal iztržek
v gostinstvu ptujske občine 20.813
tisoč dinarjev. To je sicer za 17 %
več kot lani v enakem obdobju. Ob
cca 20 % porastu cen gostinskim
storitvam pa ugotovimo, da je realni
obseg storitev nižji od lanskega. To
pa nikakor ni v skladu z izhodišči
družbenoekonomskega razvoja ob-
čine Ptuj, kjer je planirana rast
gostinskega prometa za 25 %.
Glavno postavko v strukturi
gostinskega prometa tvori iztržek
hrane, saj je zastopan s 34 % v
celotnem prometu ter je celo višji
kot lani. Ob upoštevanju povečanja
cen pa tudi tu ne moremo govoriti o
večji prodaji hrane v gostinstvu.
Po^ed na analizo sestave količin-
skega prometa v gostinstvu daje
predvsem naslednje ugotovitve:
prodaja piva je padla za 15 %,
slatine in sode za 5 %, prodaja
drugih žganih pijač pa le za 1 %.
Najugodnejša rast je dosežena pri
prodaji nekoncentriranih sadnih
sokov, kjer je indeks dosegel stopnjo
254. Tudi pri prodaji koncentriranih
sadnih sokov je indeks skočil na
120. Tudi prodaja vina je večja za
17 %. Indeks števila prenočitev
znaša le 87, kar je predvsem
posledica manjšega turističnega
prometa.
Na področju investicij v gostin-
stvu se v glavnem nadaljine z deli,
začetimi že v letu 1973. Gostinsko
podjetje „Haloški biser - grad Bori"
je nadaljevalo s preurejanjem
turističnih sob ter ostalih preure-
ditvenih del na Borlu, kar je v
skladu s smernicami družbeno-eko-
nomskega razvoja občine v letoš-
njem letu. Nadalje sodi med
pomembnejše investicije napeljava
centralne kurjave v grajsko resta-
vracijo, zaradi česar bo lahko
sezonski objekt odprt skozi vse leto.
Tudi turistični promet ne narašča
po predvideni stopnji. Vzrok je v
padcu števila inozemskih gostov in
nočitev. Število gostov je sicer
poraslo za 5 %, med tem, ko je
število prenočitev padlo, saj je bilo
realiziranih 15 % manj nočitev kot v
polletju lani.
Domači turizem je porasel po
številu gostov za 25 %, nočitev pa je
za 2 % manj. Kljub realtivno slabim
pokazateljem ne smemo ocenjevati
obdobja neuspešno, saj je bilo
realiziranih 37 % več nočitev v
primerjavi s polletjem 1972.
Z absolutnimi števili prikazano,
nas je obiskalo 7.813 gostov, od
tega 80 % domačih in 20 % tujih s
skupno 10.514 nočitvami. Polovica
tujih nočitev odpade na goste iz
Avstrije, sledijo pa zahodni Nemci
in Italijani.
V	prvem polletju so prenočitveni
objekti v Ptuju razpolagali s 175
ležišči, ki pa so bila le 33 %
izkoriščena. Le v hotelu Petovio so
bila ležišča zasedena 64 %.
V	prvih mesecih letošnjega leta sta
bili v Ptuju dve pomembni turistični
prireditvi, ki jih je organiziralo
turistično društvo Ptuj, v sodelo-
vanju s folklornim društvom. To sta
tradicionalno kurentovanje in kar-
neval ter fantovščina kmečke
ohceti. Obe prireditvi sta za naše
mesto velikega portiena, saj sta
privabili veliko število obiskovalcev.
V	pripravi je izdaja turističnega
vodiča po Ptuju, v propagandne
namene pa so že izdelane 4
turistične informativne table, ki
obodo locirane ob magistralni cesti
Zagreb-Krapina-Maribor.
-OM-
6 stran
tednik — Četrtek, 12. decembra 1974
Bistriška lekarna v novih prostorih
Ena od najstarejah lekarn v
Sloveniji, lekarna v Slov. Bistrici se
je ob letošnjem praznovanju 29.
novembra po dolgih pričakovanjih
preselila v nove, zelo sodobne
prostore. Iz dosedanjih, ki so bili
utesnjeni, za kraj Slov. Bistrico pa
tudi na manj primernem prostoru, v
Zdravstvenem domu na Zg. Bistrici,
so se sedaj preselili v novo poslovno
stanovanjsko zgradbo.
Ob otvoritvi tako pomembnega
objekta velja pogledati tudi bežno v
preteklost te dejavnosti. Prve
začetke lekarne v Slov. Bistrici
najdemo že v letu 1614 in sicer v
minoritskem samostanu. Po več kot
150 letih od tega časa so dobili
prebivalci mesta prvo javno lekarno
v eni najstarejših hiš na Glavnem
trgu, kjer je delovala vse do leta
1955, ko je svojo dejavnost preselila
v prostore sedanjega Zdravstvenega
doma na Zg. Bistrici.
Po 20 letih pa je Bistričanom
uspelo dobiti zopet eno najsodob-
nejših lekarn v Slovpniii Tlnseženi
rezultati so predvsem plod stalnih
prizadevanj delovnega kolektiva
bistriške lekarne in skupščine
občine Slov. Bistrica. Celotna
investicya je veljala 110 milijonov
SD, od tega je več kot polovico
prispevala sama lekarna, katere
opremo je načrtoval ing. Anton
Lešnik iz Maribora.
Lekarna je razen ugodnejše
krajevne lege v veliki meri pridobila
na površini, saj so bili v starih
prostorih utesnjeni na 86 kvadratnih
metrih, v novih pa je prostora 177
kvadratnih metrov. S takšnimi
pridobitvami je omogočeno uresni-
čevati vedno večje zahteve na
področju lekarniške službe v Slov.
Bistrici, kjer je zaposlenih 8 ljudi,
potrebe pa so večje. Nujno bi še
potrebovali vsaj dva farmacevta. Že
več let vodi ta delovni kolektiv
magistra Ela Zemljič, ki ima skupno
z vsemi člani lekarniškega kolektiva
velike zasluge za tako pomembno
pridobitev laajanov pa tudi občas-
nih obiskovalcev mesta.
VH
Srečanje ostarelih pri Veliki Nedelji
Krajevna organizacija RK in
komisija za ostarele pri KS Vel.
Nedelja, sta 23. 11. 1974 pripravili
srečanje ostarelih v zadružnem
domu. Nekateri so prišli peš, druge,
oddaljene pa sta gasilski društvi iz
Mihovec in Senožeč vozili z avtom.
Vabilu se je odzvalo 96 starčkov
nad 70 let starosti. Od žensk je bila
najstarejša I^enčka Zemljak v 90.
letu, od moških pa Martinek
Miklošič v 83. letu. Največ jih je
bilo od 75 do 80 let starosti.
BiU so iz 10 vasi KS, samo iz 2
vasi, Sodinci in Strmec ni bilo
nikogar. Kakor se je zvedelo,
odborniki teh vasi niso hoteli
obvestiti teh starčkov, ker so bila
vabila ustmena. Ali imajo res mladi
tako slab odnos do starčkov? Ali se
zavedajo ti ljudje, da bodo tudi oni
enkrat ostareli, ker ne privoščijo
vesele urice tem starčkom na jesen
njihovega življenja?
Ob 9. uri je predsednik RK Ivan
Kandrič pozdravil navzoče, jim
zaželel dobrodošlico ter na kratko
obrazložil pomen • tega srečanja.
Nato so dobili malico, čaj in pecivo.
Po malici jih je pozdravil in v lepih
besedah obrazložil, kaj daje skup-
nost za ostarele predsednik KS
Franc Kosi, nato je predsednica
občinskega RK Marica Brazda zelo
lepo orisala življenje človeka od
rojstva do onemoglosti ter kako bi
mogli nuditi tem starčkom sosedsko
pomoč. Ob enem je tudi izročila
priznanje za nudenje sosedske
pomoči tov. Boškovi, katero
podeljuje občinski RK na dan
ostarelih vsako leto.
Nato je bil kulturni prpgram, ki so
ga izvajali učenci in učenke osnovne
šole Vel. Nedelja pod vodstvom
učiteljic, zelo lep.
Marsikatero oko od navzočih je
bilo solzno, s^ so spomini begali v
mlada leta, ki so preMtro odšla.
Nato je bilo kosilo in začel se je
veseli program. Ob kupici vinca in
harmoniki so se razvezali jeziki,
zališala se je lepa slovenska pesem
„0] mladost ti moja" ter druge.
Kramljali so drug z drugim o poteku
svojega življenja. Manjkalo tudi ni
plesa, polke, valčka, kakor je že
stara navada starejših Slovencev.
K
SOLIDARNOST MED MLADIMI
Mladi 2a mlade
Mladi iz TGA „Boris Kidrič",
Kidričevo in iz Kidričevega so se
lotili pohvale in posnemanja vredne
akcije zbiranja obutve za osnovno-
šolsko mladino Slovenskih goric in
Haloz. Obiskali so šole: Cirkulane,
Zetale, Naraplje, Rodni vrh,
Gruškovje, Leskovec. In kaj so
videli? Porazno sliko. Otroke, ki
hodijo ure in ure v šolo BOSI!
Razmislili so. Ali ne bi bilo prav, da
prav mladi pomagamo mladim?
Rečeno, storjeno. Na pomoč jim bo
priskočil tudi sindikat tovarne, ki
jim je obljubil nakup 100 do 150
parov copat. Zopet se postavlja
vprašanje, kako te copate pravilno
razdeliti. Pri tem pričakujejo vso
pomoč učnega osebja na teh šolah.
Upravičeno so se vprašali: Kaj pa
RK? V tem primeru gre za malo
nezaupnico določenim ljudem.
Zakaj 80 nekatere krajevne pisarne
natrpane z oblačili? Zima je pred
vrati, ljudje pa čakajo. Koga? Tiste,
ki se bodo morda spomnili, da je
zunaj mraz in da nekoga zebe in
potrebuje pomoč. Tega nikar,
ljudje! Kaj moramo vedno čakati
injekcije od nekod. Mladi ne bodo
čakali, šli so se na delo. Akcija, ki je
pognala svoje korenine, ne bo
zamrla, nasprotno še bo rastla in se
razvijala. Postala bo akcija širšega
pomena, akcija vseh mladih. V
decembru bomo v akcijo vključili še
osnovne in srednje šole iz Ptuja.
Zbirali bomo pretežno obutev in jo
tudi sami delili pod naslovom
»Mladina deli".
Obenem je ta akcija tudi uvod v
ustanavljanje komisije za socialno
politiko pri OK ZSMS Ptuj. Prav
ZSMS ima na področju socialne
politike še posebno pomembno
vlogo, saj lahko nekatere socialne
probleme že v razvojni fazi zatre, ali
vsaj omili. ZSMS se zavzema, da
postane socialna politika aktivna
politika zavestnega spreminjanja
družbe. Socialno pohtiko v razme-
rah graditve socialistične samo-
upravne družbe bo v bodoče
potrebno še veliko širše raziskovati
ter znanja in spoznanja vedno bolj
poglabljati.	mG
tednik — Četrtek, 12. decembra 1974
stran 7
Ivan Gajšt - žrtev delovne nezgode
Pravijo, da nesreča nikoli ne
počiva. Na človeška življenja preži
smrt na vsakem koraku, bodisi na
cesti, na delovnem mestu in človek
res nikoli ne ve, kdaj ga bo doletelo
tisto najhujše.
Tako je tudi v ponedeljek po
praznikih nič hudega sluteč prišel
na delo v Tovarno dinice in
aluminija Ivan Gajšt iz Barislkvc.
Domov pa se ni več vrnil. Zgodila se
je delovna nezgoda, katere žrtev je
bil komaj 37 letni Ivan. Na
delovnem mestu ga je sjtisnilo
dvigalo. Ni mu bilo več pomoči.
Umrl je med prevozom v bolnišnico.
Ivan se je rodil v Sestržah, kjer je
obiskoval osnovno šolo. Po šoU je
pomagal doma staršem, vse do
odhoda k vojakom. Po vrnitvi se je
zaposlil v TGA v Kidričevem, kjer je
delal osem let. V tem času se je tudi
ustvaril družino.
Kot mnogi, si je tudi on pozneje
poiskal delo v Avstriji in sicer v
Gradcu. Bil je blizu doma ter je zato
družino kar pogosto obiskoval,
hkrati pa si gradil tudi nov dom.
Nesreča je hotela, da mu je maja
letos po zahrbtni lx)lezni umrla žena
Anica, ko ji je bilo 37 let. Otroci so
ostali sami, zato seje moral vrniti iz
Avstrije domov. Delovna skupnost v
Kidričevem ga je zopet vzela med
svoje, lu je bil- zaposlen štiri
mesece, ko ga je doletela smrt.
Tako so v nepolnih sedmih
mesecih izgubili otroci Zvonko,
Zlatka, Ivko, Sonja in Maijan oba
roditelja. Otroci ne bodo prepuščeni
sami sebi. Zanje se je zavzela njihova
teta Terezija Kramberger in njen
mož Ivan. Skupaj bosta te otroke
vzgajala, vendar jim pravih staršev le
ne bosta mogla nadomestiti, zato je
nesreča toliko večja in boleča.
Da je bil pokojni Ivan priljubljen
med sovaščani, zlasti pa sodelavci, je
pokazal pogreb, ko so ga v tako
lepem številu pospremili v njegov
mnogo prerani grob na pokopdišče
v Vidmu pri Ptuju. Naj mu bo lahka
domača zemlja!
F. H.
SEMINAR ZA VODSTVA ORGA-
NIZACIJ ZKS, ČLANE KOMI-
TEJA, PREDSEDNIKE KOMISIJ
IN ČLANE POLITIČNEGA AKTI-
VA
ki ga organizira komite ZK, DU,
komisija za idejne politične proble-
me pri komiteju ZK. Seminar je
razdeljen v dva dela: prvi del
seminarja bo 12., 13. in 14.
decembra t. 1. in drugi del: 16., 17.
in 18. januarja 1975 v Narodnem
domu v Ptuju. Naloga seminarja je
idejno usposobiti ter preveriti
uresničevanje sprejetih dokumentov
v praksi. Prinaša novost, namreč
novo metodološko obliko dela. V
dopoldanskem času bodo udeležen-
ci seminarja sUšaU teoretično
obrazložitev določenih aktualnih
vprašanj, v praktičnem popoldan-
skem delu pa se bo neposredno
preverjalo, kako se ti sklepi v praksi
uresničujejo. Na popoldanskih raz-
govorih s člani osnovnih organizacij
ZKS in drugih predstavnikov bodo
delali kratke zapise razgovorov in
sprejemali ustrezne sklepe, ki bodo
obvezni za organizacije ZK ali druge
organe.
MG
Pokojni Ivan Gajšt s prav tako
pokojno ženo Anico in tremi otroki.
Pred praznovanjem 22. decembra -
dneva JLA
Letošnje praznovanje 22. de-
cembra rojstva JLA, poteka pod
pokroviteljstvom OK ZSMS Ptuj.
Dediči zgodovine smo, ki jo je v
legendarni borbi pred 30 leti začela
pisati Jugoslovanska ljudska armada.
Rodila se je neposredno iz našega
delovnega ljudstva, iz zaupanja v
vodstvo naše^ osvobodilnega giba-
nja, iz zaupanja v partijo in Tita, ki
je znal na čelu oboroženih ljudskih
množic in z njimi vred zmagovati ter
ustvariti zmagovito regularno voj-
sko, ki je postala zgled partizanske
neuničljivosti in simbol narodne
hrabrosti.
Da bi čim bolj približali veličino
rojstnega dne naše armade mladim,
bo vsako osnovno šolo obiskala tri
ali štiri članska ekipa, sestavljena iz
predstavnika JLA, delavca s področ-
ja splošnega ljudskega odpora ter
predstavnika zveze rezervnih voja-
ških starešin. V razgovorih, ki jih
bodo člani ekipe imeli z učenci,
bodo govorili o življenju in delu
vojakov, osnovnih nalogah mladih
na področju splošnep ljudskega
odpora ter o podrobnostih zamisli
splošnega ljudskega odpora. Pred-
stavnik zveze rezervnih vojaških
starešin, ki bo istočasno tudi član
Zveze borcev, bo povedal kakšen
oseben doživljaj iz NOB, zraven tega
pa bo mlade tudi seznanil z
nekaterimi akcijami organizacije
zveze rezervnih vojaških starešin.
Poseben poudarek bo namenjen
kadrovanju v vojaške šole. Na tem
področju do sedaj nismo beležili
velikih uspehov.
Mlade je treba pred obiskom
seznaniti s pomenom 22. decembra.
To pa iz razloga, da bodo lahko
postavljali vprašanja članom ekipe
ob njihovem obisku. Ekipe bodo
imele s seboj tudi nekaj vrst
posameznega lahkega orožja, kajti
ugotovljeno je, da je to ena izmed
najzanimivejših stvari, zlasti za
bodoče vojake. Prikazovali bodo
tudi filme iz vojaškega življenja. Da
bi mlade še bolj pritegnili v tok
praznovanja 22. decembra, je
razpisan natečaj za najboljši spis o
pomenu 22. decembra. Spdse naj bi
pisali učenci 7. in 8. razredov. Na
voljo sta dva naslova; Zakaj
praznujemo 22. december? V tem
spisu bi se naj mladi dotaknili
zgodovinskih dogodkov, ki so
vplivali na praznovanje tega dne,
vzroke praznovanja tega dne in
pomena današnjega praznovanja; in
Močna armada - branilec miru in
neodvisnosti. V tem spisu pa je
treba poudariti zlasti našo politiko
neuvrščenosti, stanje v svetu, zlasti v
tem letu, kdo je ustvaril zamisel o
organizaciji neuvrščenih držav in
zakaj danes usposabljamo našo
armado. Take in podobne oblike
dela so za učence najbolj zanimive,
ker jih bo tako delo pritegnilo k
večjemu razmišljanju o pomenu
praznovanja tega dne. Trije učenci,
ki bodo napisali najboljše spise,
bodo prejeli knjižne nagrade. Spise
bodo ocenjevale ekipe ob obisku.
Za zaključek: JUGOSLO-
VANSKA UUDSKA ARMADA je
naše trdno poroštvo za nadaljnji
socialistični razvoj naše d<5movine,
za nadaljnjo rast bratstva in
enotnosti. A hkrati tudi jamstvo, da
bo vsak poskus napada od zunaj
naletel na najširši ljudski odpor, da
bomo našo državo branili z vsemi
sredstvi, da bo naša dežela z vsemi
razpoložljivimi silami najodločneje
branila pravico graditi našo samo-
upravno družbo t^o, kot to ustreza
koristim naših narodov in narod-
nosti.	GM
F.B.
VOJNA IN ZLOČINI
(Odlomki iz spominov Ptujčana)
V__y
Ce niste mogli
sprejeti prve možnosti rešitve, potem je to po
mojem mnenju poslednja."
Ko sem naknadno imel več časa o tem
razmišljati, se nisem mogel otresti ocene, daje
mož umel dokaj dobro pogovor čimbolj
dramatično stopnjevati. Čedalje tesneje mi je
ožil krog možnosti gibanja, vedno bolj me je
stiskal ob steno.
Po glavi mi je zarojilo nebroj nerešljivih
misli; zakaj obdeluje med štiriinšestdesetimi
prav mene? Kako je mogoče, da na takem
položaju tvega z zapornikom iz sovražnega
tabora stvari na tak način prikazovati? Zakaj
mi svetuje nekaj, kar verjetno ne bo uspelo,
četudi bi on pošteno mislil? Zakaj hoče prav
iz mene narediti prvo žrtev? Ali misli samo
name, ali morda poskuša potom mene
vzburkati celo skupino, da bi tvegali poskus, ki
bi jim potem služil kot povod za pokol? Ali je
mrda res nasprotnik nacifašizma, ki se je po
načelu trojanskega konja vrinil, da bi od
znotraj rušil? Kje so končno milijoni
Taelmanovih komunistov? Ali je morda on
eden njih, ki skuša po svoje blažiti zlodejstva in
napeljevati vodo na kolesa mlina, ki bi naj
počasi nagrizel sedaj še trdno stavbo?
Da bi moj 'prijatelj apotekar' upal toliko
tvegati m da bi skupno napravila tak načrt
nikakor nisem mogel verjeti. . . Sami vprašaji'
same neznanke. Kamorkoli bi iztegnil roko in'
misbl, mkjer trdne zanesljive opornice. Vse
sama kruta negotovost, zahrbtnost in pasti
evkalipticnih jezdecev. Le eno je bilo jasno -
da smo^ bili „GestapoheaftUnge", znotraj
bodeče zice, pod naperjenimi strojnicami in
gob h rok.
Z nedvoumnim odgovorom nisem mogel
dalje odlašati. „Gospod stražnik, spravil ste to
v veliko zagato in težko situacijo! Zakaj vse
to? Zakaj prav mene? . . . Tudi za ta način
poskusa rešitve se ne morem odločiti. Tako
veliko tveganje bi bilo obdano s samimi
negotovostmi. Nasnovano v negotovosti,
začeto bi bilo v negotovosti, končni izid pa bi
bila čista negotovost! . .. Mojemu značaju se
bolj prUep gotovost, četudi še tako kruta,
moral bi imeti neke razumljive razloge. V celi
verigi dosedanjih dogodkov je jasno le to, da
smo po nedolžnem v tem vašem taborišču.
Dobro se zavedam, da nisem zakrivil ničesar, za
kar bi moral vam polagati račune. In še enkrat,
po mednarodnem pravu pa tudi po osnovnih
človeških načelih je pravica absolutno na naši
strani. Nimam nobenega razloga, da bi se
poslužil ilegalnih možnosti za svojo rešitev. Za
vse, kar boste ukrenili z nami, bo odgovarjal
nemški narod in vi osebno. Če ravnam po vaše
in prevzamem svojo usodo v lastne roke, se
podam v svojih očeh v negotovost, v vaših pa v
upor in pobeg, ki ga kaznujete s smrtjo . ..
Zakaj bi si sc^il sam? Kot tujec v neznanih
krajih bi prišel hitro v kremplje gestapu, ki
vlada pravtako na Hrvaškem, kjer so mu
pridruženi še ustaši. Če pa ostanem v tem
hlevu, ostane vse enako negotovo . . . Ljubša pa
mi je negotovost, ki si je nisem sam izbral."
Dalje prihodnjič.
8 stran
tednik — Četrtek, 12. decembra 1974
PRED OBČINSKIM SODIŠČEM V ORMOŽU
4X6 mesecev za malomarnost
Ob blatni, skoraj neprevozni poti,
ki vodi skozi hardeški gozd proti
Litmerku, živita v Pavlovcih 22, v
izredno revnih okoliščinah sestri
Hilda in Darinka, rojeni Srabotič.
Sedaj sta obe poročeni in imata
seveda vsaka svoje otroke. No, to še
ne bi bilo nič posebnega, če ne bi
prav njuni otroci in posebej še
triletni Boris, bili žrtev malomar-
nosti svojih staršev. Ob hiši, v kateri
obe družini stanujeta, je namreč
mlaka, v kateri se je 10. julija letos
utopil triletni Boris Srabotič. To pa
ni edina žrtev.
Vsi štirje odrasli stanovalci hiše v
Pavlovcih 22, Hilda in Franc Skok
ter Darinka in Anton Lebar so se
prejšnji teden znašli pred tričlan-
skim senatom občinskega sodišča v
Ormožu. Obtožnica jih je bremenila,
da so do 10. 7. 1974 v Pavlovcih pri
hiši št. 22 imeli nepokrito in
nezavarovano mlako v velikosti 2,80
krat 3,60 m in v kateri je bilo
omenjenega dne 1,10 m vode. Jama,
v Katero se ob dežju nateka voda in
ki jo potem obe družini uporabljata
za pranje, je pomenila potencialno
nevarnost za otroke, ki so se v
bližini igrali. Na dveh straneh je
mlaka ograjena z živo mejo, na
drugih dveh straneh pa je bil dostop
prost. Vsi obdolženci so vedeli, da
ta jama predstavlja nevarnost za
otroke. Vedeli so že leta 1948, ko se
je tu že utopil en otrok. To jih ni
spametovalo. Jama je ostala neza-
varovana. Trikrat se je že primerilo,
da so obdolženci morali reševati
utapljajočega se otroka. Glede na to
so se obdolženi morali zavedati, da
ta mlaka predstavlja nevarnost za v
bližini igrajoče se otroke, ukrenili
pa niso nič, da bi to nevarnost
zmanjšali ali celo odpravili. Obdol-
ženi bi se bili morali zavedati, da
lahko tudi v bodoče pride do
nesreče. Tako je njihova lahko-
miselnost pripeljala do težkih
posledic, ko je triletni Boris letos
julija v mlaki utonil. S tem so storili
vsak po eno kaznivo dejanje uboja iz
malomarnosti (137/1 KZ).
Povedali smo že, da to ni edina
žrtev te mlake. Mati pokojnega
Borisa Hilda Skok je na sodišču
povedala, da je obravnavana mlaka
,bila ograjena z leseno ogr^o, ena
stran pa je bila zavarovana z žico.
Boris se je vode bal, zato ni nikdar
silil k mlaki. Usodnega dne je
verjetno šel po žogo in se pri tem
utopil. Še 4 minute preden sem
zvedela za utopitev, sem ga videla na
cesti pred hišo v skupini otrok. Tudi
moja sestra, poročena Lebar se je
kot otrok v tej mlaki utapljala
trikrat. Enkrat smo jo s težavo rešili.
Leta 1948 je v tej mlaki utonila
najina sestra Mira, stara 3 leta in
pol. Še predtem sta se v tej mlaki
utopila dvojčka, stara 9 let -
očetova brat in sestra in še enkrat
dvojčka, tudi očetov brat in sestra
stara 7 let. Moja sestra Mira je tako
bila peta žrtev te mlake, moj sin
Boris pa šesta.
Poudariti velja, da so vsa leta to
usodno mlako zagrajevali, vendar
nikdar tako, da bi držalo dalj časa.
Ograje so se sproti podirale, rastlo
pa je tudi število njenih žrtev.
Najenostavneje bi bilo mlako zasuti.
toda kje potem vzeti vodo, ker
studenca nimajo. Sedaj je mlaka
ograjena z 80 cm visoko ograjo, ki
pa je otroci lahko preplezajo.
Pravzaprav vse mlake, ki jih je po
naših Slovenskih goricah vse polno,
saj je skoraj pri vsaki hiši,
predstavljajo potencialno nevarnost
za utopitev - ne samo otrok. Ob
tem primeru se je porodila misel, da
bi kazalo problem nevarnosti teh
mlak rešiti z občinskim odlokom, ki
bi naj predpisal takšno in takšno
ograjo ii pa jamo zasuti. Obdol-
ženci so se v tem smislu tudi
zagovarjali, češ kaj pa vse druge
mlake? Srabotičeva mlaka ni edina,
kjer se je letos pa tudi prejšnja leta
utopil kakšen otrok, pa zato ni bilo
kazenskih sankcij. Kljub temu je
glede na večkratne smrtne primere
tri članski senat občinskega sodišča
v Ormožu spoznal obdolžence za
krive ter obsodil vsakega na šest
mesecev zapora. Kazen je pogojna
za dobo treh let. V tem času ne
smejo storiti novega kazenskega
dejanja. V tem preizkusnem roku pa
morajo tudi mlako primerno
zavarovati aH jo zasuti.
SODBA SE NI PRAVNO-
MOČNA.	jr
Mlaka, v kateri je našlo smrt že šest otrok
Društva Invalidov tudi v občinah
LJUTOMER, ORMOŽ IN PTUJ
Ce ste v poletnih mesecih zahajali
na stadion NK Drava v Ptuju, ste na
košarkaškem igrišču zagotovo kdaj
videli živahno tekmo invalidov na
vozičkih. Zakaj pa ne? Tudi oni so
lahko športniki kot vsi ostali. Morda
so potrebni še večje pozornosti, kot
ostali zdravi športniki. O tem in
podobnem so se pogovarjali na
nedavnem posvetu predstavniki
občinskih organizacij invalidov ob-
čin Ljutomer, Ormož in Ptuj.
Posvet je vodil Ivan Peršak,
predsednik iniciativnega odbora za
ustanovitev društev invalidov v
omenjenih občinah.
Zveza društev invalidov Slovenije
združuje 35 društev invalidov v
posameznih občinah, V vseh
društvih je včlanjenih nad 14.000
delovnih invalidov in drugih telesno
prizadetih občanov, to je tistih
prizadetih oseb, ki ne morejo biti
člani drugih specializiranih invalid-
skih organizacij, kot zveze slepih,
zveze ^uhih, društev za pomoč
duševno nezadostno razvitim ose-
bam, druš^a za mišična in živčna
oboljenja. Zveze civilnih žrtev vojne
in drugih. Osnovni namen društva
invalidov je spremljanje in izvajanje
usposabljanja in zaposlovanja invali-
dov, zavzemati se za ustrezno
varstvp invalidov pri delu in v okolju
sploh, odkrivanje socialno ali kako
drugače ogroženih invalidov in
sodelovanje pri reševanju splošnih in
specifičnih potreb in interesov
invalidov v ozki povezavi z
družbenopolitičnimi, skrbstvenimi,
zdravstvenimi, vzgojno izobraže-
valnimi, telesnokulturnimi in dru-
gimi skupnostmi ter organizacijami
združenega dela. Društva pa dajejo
tudi pobude za izpopolnjevanje
zdravstva in skrbstva invalidov ter
med drugim razvijajo športno
kulturo in družbeno dejavnost ter
rekreacijo, kar drugi posebej za
invalide ne organizirajo ali pa v
omejenem obsegu.
Na območju občin Liutomer.
Ormož in Ptuj živi po strokovni
oceni ;iad 3.000 delovnih in drugih
tako ali drugače telesno prizadetih
oseb. Le majhno število teh ljudi je
včlanjenih v obstoječe specializirane
invalidske organizacije. Večini teh
pa ni omogočeno, da bi organi-
zirano delovali v svoji organizaciji,
ker je ni. Zaradi različnih razlogov
pa se žal le maloštevilni vključujejo
v družbenopolitično, gospodarsko
in družbeno življenje drugje in so
tako večkrat odrinjeni od nepo-
srednega vpliva na svoj položaj. Po
6-letnem delovanju društev inva-
lidov v velikem številu občin že
lahko trdimo, da večina invalidov
želi sodelovati v svojih društvih in
po njih v vseh ostalih družbenih
strukturah. Zaradi tega so invalidi
formirali iniciativni odbor za
ustanovitev društev invalidov v
občinah Ljutomer, Ormož in Ptuj,
• Moralna pomoč tem priza-
devanjem sta pismo republiške
konference SZDL in materialna
pomoč zveze društev invalidov SR
Slovenije ter Zveze za šport in
rekreacijo invalidov Slovenije. Priča-
kujejo pa, da takšna podpora tudi
na našem področju ne bo izostala.
Predstavniki vseh treh občin so ta
prizadevanja v celoti podprli ter se
obvezali, da bodo storiU vse, da
bodo dništva v omenjenih občinah
kar najhitreje ustanovljena,
Stanko Fabjan, tajnik temeljne
telesnokultume skupnosti Ptuj je
dejal, da je že izdelan načrt o
pomoči invalidom na športno
rekreacijskem področju. Invalidom
športnikom so daU na razpolago
športne objekte in trenerje, bodo-
čim društvom invalidov pa bodo
primaknili še nekaj denarja.
Zavedamo se, da so društva
invalidov v občinah Ljutomer,
Ormož in Ptuj potrebna, saj bodo
lahko v precejšnjo pomoč pri
vključevanju svojih članov v aktivno
družbeno življenje v samih društvih
kot v drugih samoupravnih inte-
resnih skupnostih od krajevnih
skupnosti navzgor.
M. OZMEC
PTUJ
12,12,: „UBIJALEC IZ RI-
LINGOTON TRGA" angl, barv, CS
krim film;
13. in 14. 12,: „ČRNOBRADA
POŠAST" am. barv. CS Disneyev
film, v soboto samo ob 17.30 ker bo
ob 19,30 na sporedu it, am, barv,
CS film JUNAKI IN IZDAJALCI
15, 12,: „JUNAKI IN IZDA-
JALCI" it, am, barv, CS vvestern, ob
15.30 bo na sporedu slovenski
barvni CS film „CVETJE V JE-
SENI"
tednik — Četrtek, 12. decembra 1974
stran 9
Dominik GLUŠIČ
SPOMINI NA PTVISKE ZAPORE
ZAPREJO SODELAVCE SLOVENSKOGORIŠKIH PARTI-
ZANOV
Po tragični bitki pri Mos^u so se v zaporih odvijali najhujši
dnevi. Iz celic je puhtelo trpljenje. S paznikom Pihlarjem, ki je postal
moj zaveznik pri pomoči jetnikom okrog novega leta 1941, sva vsak
e) svoje tolažila, bodrila h pogumu, opozarjala jetnike, naj ne
onejo, vtihotapljala hrano za zaprte, prinašala in odnašda razna
sporočila odujetnikov in za jetnike. Vse to delo pa sva morala skrbno
prikrivati, kar ni bilo lahko, saj so sedeli po celicah tudi ovaduhi.
Največ ljudi so avgusta, pa tudi že prejšnje mesece, nato pa do
konca leta 1942, zaprli iz Slovenskih goric, precej pa tudi iz samega
Ptuja. Vsi so bili povezani s slovenskogoriško partizansko četo.
Zaprto je bilo staro in mlado. V ptujskih zaporih so preživeli po
nekaj tednov, nakar so jih poslali na Bori, nekatere pa naravnost v
Maribor, kjer so jih ustrelili. Po celicah je tdlo vse natrpano z jetniki.
Med njimi je bilo precej žena in deklet. Kar pogumno so gledale zli
usodi nasproti. Ne mogel bi pa povedati, če so katerega ali katero
Nemci prisliU s s^'ojim zločinskim pretepanjem, da je kaj povedal o
kakšnem sodelavcu. Vem pa, da so HU vsi od kraja, razen knminalcev
pretepeni, žene in dekleta, fantje in možje. Največ jih je bUo zaprtih
iz tedanjih občin Destemik (Sv. Urban), Trnovska vas, Vi,tomarci,
Nova vas pri Ptuju in Ptuj.
Lackovo družino so zaprli že 25. julija 1942, a so jo še istega dne
proti večeru izpustili. Menda so si mislili, da bi na ta način prišli na
sled očetu Jožetu Lacku. Tiste noči so Nemci zažpH Reševo
domačijo v Vintarovcih. Tako so se maščevali, ker so odšli trije
Reševi fantje k partizanom v slovenskogoriško četo. Očeta
p^izanov Rešev so privedli v ptujske zapore že 7. junija 1942,
njegovo ženo Gero pa 10. junija. Ženo najstarejšega partizana izmed
bratov Rešev pa so zaprli 10. julija. V ptujskih zaporih je preživela
enajst dni. Dnevi pa so ji bili šteti, kajti okupator jo je ustrelil v Celju
31. julija 1942. Starši bratov Rešev, partizanov slovensko goriške
čete, so umrli v koncentracijskem taborišču.
Iz ptujskih zaporov so odvedli na streljanje v Celje poleg Matilde
Reševe še njeno mamo, Gero Vauda iz Trnovskega vrha, tri
Druzovičeve iz Selc (starše in hčerko), Stanka Slodnjaka iz
Trnovskep vrha in Rudolfa Brunčiča iz Crrnlje.
Junija je gestapo že mrzlično iskal slecU za slovenskogoriškimi
partizani. Napel je vse sile, da bi jih odkril. Ovaduhi so javljali
sumljive ljudi, ki bi utegnili pomagati partizanom ali pa so njihovo
pomoč že odkrili.
Junija je prišel na sled Osojnikovi družini, trdni partizanski
zaveznici. Franc Osojnik je bil tedaj komandir slovenskogoriške čete.
V zapore pa so gestapovci pripeljali njegovo ženo Ivanko, staro tedaj
dvaintrideset let, njegovo sestro Marijo in gospodarskega pomočnika
pri Osojnikovih, Antona Pemeka. Ivanka je bila v Ptuju zaprta do
30. junija, ko so jo odtod odvedli na Bori, od tam pa v taborišče,
odkoder se ni vrnila, Osojnikova sestra je taborišče preživela.
Od junijskih zapornikov iz leta 1942 se spominjam še na Franca
in Marijo Rajšp iz Doliča pri Desterniku. Rajšp je tesno sodeloval s
partizani, zato so ga Nemci ustrelili že 23. junija. V zapore pa so ga
privedli sedmega. Njegova žena je umrla v taborišču. V ptujskih
zaporih je preživela od 7. do 22. junija. Od nas je morala najprej na
Bori, nato pa v Osvviedm.	,
ZAPORNIKI JULIJA 1942
Od julijskih zapornikov iz leta 1942 se spominjam Mira Križeja,
bivšega pešadijskega narednika v jugoslovanski vojski. Tedaj je bil star
petindvajset let. Iz zaporov so ga odpustili 21. decembra 1942.
Njegove domače sem dobro pozn^, ker so bili moji sosedje v Štukih.
Njegovi starši so imeli gostilno. Mater Nežo, očeta Alojza ter dva
sinova, Dušana in Milana so Nemci izgnali poleti 1941 na Hrvaško.
Njihovo imetje so zaplenili. Mira tedaj niso našli doma, zato je ostal v
Ptuju. ,
Jetničar Jerman je užival, ko so zaprli bivšega narednika in
vnetega sodelavca OF. Zbodel g^a je, češ, da je spadal v srbsko vojsko,
in pridjal: „Vas, srbsko nesnago, bo Htler vso zbrisal s sveta!" Križe
mu je odgovoril: „Gospod Jerrnan, zraven spada tudi vaš sčrodnik
Irgl, ki je bil v Jugoslaviji komandir žandarmerijske postaje v
Paračinu. Ali se več ne spominjate, kako sem mu nosil pakete, ko
sem se vračal z dopusta v Ptuju nazaj v Srbijo, pakete, ki ste mu jih vi
pošiljali? " Križe je Jermanu še marsikaj zabrusil.
Julija je privedel gestapo v zapore tudi ženo učitelja Alfonza
Mazluja. Bilo je sredi meseca, izpustil pa jo je v začetku avgusta.
Menda so jo prijeli na vlaku in nasH pri njej razna pisma za ptujske
begunce v Ljubljani, kamor se je peljala. Zato so jo aretirali.
Dalje prihodnjič
KRAJEVNA SKUPNOST
PTUJSKA GORA
Kdo ne bi vedel za Ptujsko goro,
za ta slovenski biser gotike, kot
pravi ppkojni zgodovinar France
Štele. 2e res, da o romarski in
gotski cerkvi vemo skoraj vse, toda
o problemih, težavah in življenju
tamkajšnjih ljudi vemo bore malo.
Življenje tam okoli cerkve in še dlje
naokoli je podobno vsem življenjem,
vendar je drugačno, zelo drugačno.
Poznavanje le tega nam bo v korist.
Prvi obronki Haloz se tu začnejo in
Haloze so sinonim za težko in revno
življenje, takorekoč za životaijenje
gre.
, Da bi si krajani olajšali življenje,
svoje delo in svoja pota so se
združeni v krajevno skupnost lotili
dela. Za njimi je gradnja vodovoda,
ki so ga zgradil; s prostovoljnimi
prispevki in s prostovoljnim delom,
tako da so vsa ključna dela opravili
sami, seveda s strokovno pomočjo.
V prihodnje nameravajo oz. si želijo,
da bi se njihov vodovod priključil k
regionalnemu. Drugo večjo akcijo so
napravili pri modernizaciji cest, ki je
v krajevni skupnosti Ptujska gora
poleg poplav Dravinje in Polskave
najšibkejša točka; trn v peti, kot
pravijo občani.
Do sedaj so popravili in uredili
več voznih cest: Do kleče-Janžki
vrh, Jurovska vas-Vrhe, Ptujska
gora-Doklece, cesto v Babčjo vas in
še nekatere druge. Pred krajevno
skupnostjo pa je nova naloga. Lotili
so se asfaltiranja glavne ceste, ki
vodi iz Lovrenca na Dr. polju na
Ptujsko goro in dalje do Majšperka.
Letos so asfaltirali cesto do vznožja
Ptujske gore in trg pred cerkvijo.
Ostala dela pa bodo nadaljevali
prihodnje leto in jih končali do
maja 1975. Asfaltiranje je ogromna
investicija, zato je bil nujen
samoprispevek vseh občanov. Spre-
jeli so ga 1. aprila 1974 in bo trajal
vse do 31. marca 1979. Denar,
zbran s samoprispevkom so tako
razdelili: 40 % zbranih sredstev za
sofinanciranje asfaltiranja ceste, 20
% za adaptacijo šole, 30 % za
popravilo mostov in preostalih
voznih poti in 10 %je namenjeno za
ureditev pokopališča. Poleg samo-
prispevka, ki znaša 1 % od osebnega
dohodka, 5 % od katastrskega
dohodka, 4 % za svobodne poklice
in 1 % za upokojence, če le-ti imajo
več kot 1000 dinarjev mesečne
pokojnine, so sredstva prispevali:
Cestni sklad 21 milijonov starih
dinarjev, občina 5 milijonov, cerkev
2 mUijona, Panonija 2,5 milijona.
Konus TOZD Majšperk okoli
milijon, tovarna aluminija Kidričevo
pa jim je uredila gramozno jamo.
Albert Krapež, predsednik kra-
jevne skupnosti, vodja konfekcije v
Konusu takole meni: Lepo je videti
Ptujsko goro, toda kako težko se tu
živi, se žal premalo vidi, skoraj nič.
Tako sami smo in prepuščeni
haloški zemlji. No, zakaj nam
odhajajo ljudje, zakaj vedno manjši
jrirastek, zakaj beži mladina iz teh
aajev, s teh ličnih obronkov, kjer
naj bi se uveljavilo vinogradništvo in
gozdarstvo ter v neki obliki tudi
turizem? Zakaj? Zato, ker je vse
tako neangažirano, neorganizirano,
ker se nihče noče ukvarjati s
Halozami, ker ni zaposlitve, ker se
tu tako težko živi. Predlagam, da se
v najkrajšem času pripravi gospodar-
ski in urbanistični načrt Haloz oz.
Ptujske gore. Zakaj smo lahko s
hitro akcijo uredili Kozjansko,
Haloz pa na noben način ne
moremo? Zato apeliram na
odgovorne, naj se končno lotijo
širše akcije kako rešiti Haloze.
Pohiteti moramo, ljudje naiji.bežijo.
Ostajajo pa starčki in onemogli
vaščani. Kaj ni čudno, da je v šestih
vaseh (Podlože, Ptujska gora,
Doklece, Janžki vrh, Slape, Stogov-
ci) nad 30 socialnih podpirancev ,..
Da Haloze oz. naša krajevna
skupnost ne bo ostala takšna kot je
danes, je zadnji čas, da občina m
republika začneta ne razmišljati,
temveč ukrepati. V mislih imam
fmančna sredstva, gradnjo novih
poslopij, kulturnih domov, stano-
vanj, pospešitev urbanizacije in
gospodarstva Haloz, naše krajevne
skupnosti.
Štefan MaUy, učitelj: Na ptujski
gori imamo pet razredov osnovne
šole. Ne bi rekel, da se temu reče
šola, ne, to je zgradba z zidovi, kjer
vlada mraz in vlaga. Pozimi je v
učilnicah tudi po osem stopinj.
Potrebna bi bila adaptacija šole,
gradnja telovadnice, ureditev šport-
nega igrišča.
Patronat nad šolo ima Vodna
skupnost Ptuj, toda le na papirju, v
šali rečeno: Vodno skupnost je
odnesla voda.
V	naši krajevni skupnosti deluje
dramska skupina, ki je v lanski
sezoni predstavila veseloigro Zakon-
ski babilon. Saj bi bilo še več
društev, toda kje naj bi se shajala,
kje delala? Ni prostora in zato tudi
kulturnega življenja ni. Pohvalimo se
edino lahko s knjižnico, ki sodeluje
s ptujsko potujočo knjižnico, reči
moram, da uspešno.
V	prihodnje si želim, da bi o naši
krajevni skupnosti le nekje nekaj
slišali, morda tudi, da bi nas uslišali.
Smo na revnem področju, otroci se
vsak dan srečujejo s težavami,
spremlja nas nesreča; Dravinja in
Polskava nam zaradi slabih regulacij
jemljeta življenja, pridelek in
zemljo. Mora nas slišati spomeniško
varstvo, vodni sklad, občina Ptuj,
sosedne krajevne skupnosti, tovarne
in podjetja in nam z materialnimi in
finančnimi sredstvi pomagati. Tudi
pri nas je Kozjansko!
No, vesel sem, da bo do nas stekla
asfaltna cesta, da se bo zato malo
bolj razmahnil turizem, da smo
zgradili vodovod. Vendar bomo
vesel še bolj, če bo takšnih akcij še
več. Haloze se ne smejo spremeniti v
neobljudeno območje.
Šteifan Belca, tajnik krajevne
skupnosti, vodja krajevne pisarne
Ptujska gora: V petletnem planu se
morata poleg glavne ceste asfaltirati
še cesti Ptujska gora-Stogovci,
Podlože--Sestrže, adaptirati šolo in
šolarjem napraviti igrišče, popraviti
pokopališko ograjo in zgraditi
mrliško vežico. Na vsak način je
treba pri nas zboljšati tudi gostinske
storitve, misliti na prenočišča,
angažirati mlade v razna društva in v
družbeno politične organizacije, da
nam ne uidejo z domov.
Pred 15 leti je v naši krajevni
skupnosti živelo 1450 ljudi, zdaj jih
živi 13.17.	^^
Gasilsko društvo je zainteresirano,
da se poveča dvorana. Mladinska
organizacija šteje okrog 50 mladin-
cev, toda kaj, ko se ne morejo
zbrati, kaj šele, da bi delali,
ustvarjali, se športno udejstvovaU.
(Nadaljevanje na 16. strani)
10 stran
tednik — Četrtek, 12. decembra 1974
Dr. Fran Brumen
NASVETI ZA DIABETIKE
2. nadaljevanje
čino hrane, katere energijo merimo
v kalorijah, urejamo po ugotovitvah
uravnovešenja, prav tako pa tudi
razmerje posameznih sestavin. Pri
odmerjanju količin hrane je seveda
potrebno UPOŠTEVATI KALO-
RIJE EVENTUALNO DODANIH
PRIPRAVKOV, ki so namenjeni
diabetikom (količine kalorij so
običajno poleg drugih podatkov
označene na zavitku, n. pr. Sionon
ali Diabit). Vsakemu sladkorniku
moramo po uravnovešenju izdelati
točna' navodila o sestavljanju
njegove bodoče diete.
Prednost naj ima vitaminsko
bogata hrana (sadje in zele-
njava). Popolnoma pa je treba
opustiti hraniva, ki vsebu-
jejo Cisti sladkor, ker ta
prenaglo prehaja v kri in tako
povzroča ŠKODLJIVO TRE-
NUTNO ZVIŠANJE KRVNEGA
SLADKORJA. V današnjem moder-
nem načinu zdravljenja sladkorne
bolezni je zagotovljena VELIKA
MOŽNOST MENJANJA IN MED-
SEBOJNEGA ZAMENJAV ANJA
SESTAVIN HRANE, kar zadovo-
ljivo bogati sladkor ne žev jedilnik.
DOLOČENE OMEJITVE SO NEI-
ZBEŽNE! Kdor krši tozadevne
zdravnikove predpise, tepe samega
sebe, kar bo nekoč prepozno
obžaloval.
Navodila sledečega poglavja bodo
pomagala vztrajno izvajati predpise
diete. S pomočjo teh smernic je
lahko sestaviti jedilnik, ki spričo
pestrosti in bogate izbire zado-
voljuje želje vsakega posameznika.
KAKO JE MOGOČE DIABE-
TIKU DIETO POPESTRITI IN JO
NAPRAVITI OKUSNO?
V končnem po^avju o načrto-
vanju diete bo navedenih pet skupin
z različnimi sestavinami hrane, ki
naj bi jih v določenih količinah
sladkornik použil v enem obroku. K
temu je treba redno vsak dan pri
obedu in pri večerji dodajati še
zelenjavo in solate. Vsakodnevni
jedilnik vsebuje vsa potrebna
hraniva v toUki meri, da je pri
natančnem odmerjenju po dietnih
predpisih v polni meri ZAGO-
TOVUENA	KALORIČNA
POLNOVREDNOST.
Poglavje o, zamenja vanju hraniv, ki
sledi, bo pokazalo, kako je mogoče
vselej sestaviti tak jedilnik, da bo
mikaven za vsakega bolnika. V teh
seznamih NAVEDENA HRANIVA
LAHKO POLJUBNO MED SEBOJ
ZAMENJAVAMO, ne da bi se s tem
pravilnost razmerja pomembno
spremenila. Hraniva na istem
seznamu vsebujejo namreč v
navedenih količinah približno ista
razmerja ogljikovodikov, maščob in
beh^akovin.
Če so npr. predpisane za obed tri
mesne enote, jih lahko v smislu
seznama D brez škode zamenjamo s
tremi enotami tam navedenih hraniv
(meso, riba, perutmna, divjačina,
klobase, sir, jajca). Enaka možnost
zamenjave je izvedljiva tudi pri
drugih hranivih, seveda pod izključ-
nim pogojem, da MED SEBOJ
ZAMENJUJEMO LE HRANIVA,
NAVEDENA NA ISTEM SEZNA-
MU.
Potrebno je V CELOTI POUŽITI
ZA EN OBROK DOLOČENO
KOLIČINO JEDI! Uravnovešeno st
osnovne presnove in z njo ugodno
počutje ter delazmožnost diabetika
ne slonita le na pravočasnosti
prejemanja predpisanih zdravil,
temveč tudi na redoslednosti, s
katero izvajamo jedilnik po količi-
nah, sestavi in časovni točnosti
použitja obroka!
NEKATERI PRAKTIČNI NA-
POTKI ZA KUHINJO.
V začetku zadostuje stehtati
hrano, navedeno v seznamih o
zamenjavanju hraniv le tolikokrat,
da je POTEM MOŽNO NADA-
LJEVATI Z ENOSTAVNEJŠIM
ODMERJANJEM z malo žličko, z
jedilno žlico, skodelico ali pa
krožnikom, kar praktično zado-
voljuje. Na tak način je mogoče
dodelitev posameznih hraniv v
smislu celodnevnega jedilnika zelo.
poenostaviti.
Praviloma je dovoljeno začiniti
hrano po želji z dodafki (dišave, sol,
poper ipd.). Pri eventualnih kompli-
kacijah so seveda potrebne posebne
prepovedi. Tako sme npr, diabetik z
visokim krvnim tlakom uživati le
manjše količine kuhinjske soli ipd.
Meso in ribe je najbolje pripraviti
na žaru, dušiti, ali pa skuhati, ker ti
načini dovoljujejo najmanj mastno
pripravo. Le tedaj, ^dar priprav-
ljamo meso take kvalitete, ki ne
vsebuje maščobe prek dovoljenih
količin, lahko manjkajoči del
maščobe dodamo in seveda po
kalorijah priračunamo - tako meso
lahko tudi spečemo- ali spražimo,
kolikor ni prepoveduj očih kompli-
kacij (skleroza, bolezni jeter,
žolčnih vodov ipd.)
Sledi 3. nadaljevanje
Dr. Mirko Venguš
Značilnosti v prehrani
starostnika
Ko sem pred kratkimc
objavil splošen in strnjen pregled o
prehrani v starosti in o boleznih, ki
jih nepravilna prehrana povzroča in
spremlja, mi je prišlo na misel, da bi
bilo dobro vprašanje pravilne
prehrane obravnavati tudi z druge
plati. Tu mislim predvsem na način,
kako se hranimo, na navade in
razvade pri hranjenju in na
psihološke učinke, ki spremljajo
zelo pomemben proces hranjenja.
Letos je svetovni dan zdravja
posvečen pravilni in zdravi prehrani,
zatorej o tem perečem ter zelo
občutljivem vprašanju več pišemo v
dnevnem tisku in govorimo tudi po
radiu. Vsi želimo biti zdravi, vsi
želimo čim dalje ohranjati naše
zdravje in dobro počutje v visoko
starost. To bomo dose^ le, če se
bomo pravilno in zdravo hranili.
Toda kaj je prava in zdrava
prehrana? Na to vprašanje ni vedno
lahko in v vsakem primeru
odgovoriti. Tako sem na primer
poznal moža, ki je ob ,,navadni"
kmečki hrani dočakal častitljivo
starost in je bil telesno in duševno
čil, ko pa ga je življenje prisililo, da
je spremenil kr^ bivanja in način in
obliko prehrane, se je po nekaj
mesecih njegovo zdravstveno stanje
bistveno poslabšalo. Postal je
duševno zmeden in tudi telesno je
začel propadati in hirati. Na tem in
podobnih primerih torej opazimo,
kako važno in pomembno je
ohranjati ustaljene navade v pre-
hrani, seveda, če so te vsaj v mejah
normale. Tu^ kraja bivanja naj ne
bi brez tehtnih razlogov menjali.
Starejši človek se takim spre-
membam le zelo težk) prilagaja in
prilagodi, že takoj pa lahko
ugotovimo, da ne moremo govoriti
o neki posebni hrani za ostarele
ljudi. Za dobro počutje v starosti in
zdravje ni važna samo hrana po sebi
kot taka, četudi je kakovostno
pravilno sestavljena in dobro
pripravljena, ampak je enako
pomemben način in potek uživanja
hrane in seveda tudi navade, ki smo
si jih ob tem z leti pridobili. In ko
jemo, je to čisto nekaj posebnega in
osebnega, Z leti je namreč vsak
posameznik spoznal, katera jedila je
rad užival, katera jedila je lahko
prenašal in so mu pripomogla k
dobremu počutju in katerih jedil
„ni maral", ker so mu škodovala.
Vemo pa tudi, da je zelo malo ljudi,
ki lahko pojedo vse, kar pride na
mizo, V glavnem se bomo torej
čuvali Spremembe jedihiika. Tega
bomo spremenili le v primeru
bolezni in tudi sicer po presoji in
nasvetu zdravnika. Potem se ne
bomo preobremenjevali z močnimi
in slastnimi obroki, po drugi strani
pa se zopet ne smemo preskromno
hraniti v prepričanju, da bomo
shujšali in si tako podaljševali
življenje. Oboje je napačno. Sta-
rostnik naj ne je preveč, ker se
potem čez mero zredi in zamasti, s
čimer je že deloma iztrošeno srce še
dodatno obremenjeno. Stari človek
pa tudi ne sme jesti premalo, ker se
hranila v prebavilih ne prebavljajo
enako učinkovito, kot v mladosti in
v srednjih letih našega življenja.
Starostne spremembe prebavil so
zelo individualne, lahko pa rečemo,
da povsem nikdar ne manjkajo. Že
izločanje sline, recimo, v ustih,
popusti s časom zaradi pešanja
okusa in vonja. Želodec izloča manj
želodčnih prebavnih sokov. Cesto
imamo pred seboj še jetrnega
bolnika, zaradi česar je zmanjšana
količina žolča. Razen tega je zaradi
degenerativnih sprememb na sluz-
nici želodca in črevesja zmanjšana
resorbtivna sposobnost (vsrkavanje
hrane skozi sluznico). Znano je tudi,
da ostareli ljudje tožijo, da so zaprti,
da gredo težko na blato, kar je
povezano z lenivostjo črevesja.
Zaradi razgradnje in naravnega
procesa staranja mora tako orga-
nizem sproti obnavljati in nado-
meščati celice, ki so degenerirale, ki
so propadle, V tem pa 1» organizem
uspel le v primeru, če bo dobil v
sebe dovolj važnih hranil. To so
predvsem beljakovine, ki so osnova
vsake prehrane. Sem štejemo
raznovrstno meso živalskega po-
rekla, ribe, mleko, sir in jajca.
Potem upoštev^o ogljikove hiirate,
ki jih najdemo tako v svežem, kot v
suhem sadju, v sadnih sokovih, v
pecivu, kruhu in različnih žitaricah.
Ne pozabimo na maščobe, ki pa naj
bodo količinsko omejene, največ 40
do 50 g dnevno. Zelo primerna so
kakovostna olja. Pri soli smo
pievidni in raje uživamo manj kot
bolj slano hrano.
Nadaljevanje prihodnjič
tednik — Četrtek, 12. decembra 1974
stran 11
KOPRSKA LUKA, SLOVENSKO OKNO V SVET
NEKAJ ZNAČILNOSTI OBALNEGA OBMOČJA
(Nadaljevanje)
Obalno območje, kot enoten
gospodarski prostor, pokrivajo obči-
ne: Izola, Koper in Piran. Skupna
površina meri 345 kvadratnih
kilometrov, od tega odpade na
občino Koper 79 odstotkov, 8 na
Izolo in 13 odstotkov na Piran. Na
tem območju živi danes okoli
61.000 prebivalcev in je udeležba
posameznih občin sledeča: Koper
61 odstotkov, Izola 18 in Piran 21
odstotkov. Iz vsega tega je jasno, da
večina podeželja obalnega območja
leži v občini Koper, kar zmanjšuje
povprečno gostoto prebivalstva v tej
občini. Na kvadratnem kilometru
obalnega področja živi poprečno
176 prebivalcev, kar je enkrat več
kot v republiki Sloveniji.
Družbeni proizvod bo v letošnjem
letu znašal predvidoma 3,3 milijarde
dinarjev ali 54.000 din na
prebivalca. Akumulativnost gospo-
darstva je najvišja v občini Piran, kar
je pripisati deležu Splošne plovbe,
najnižja pa je v občini Izoli, kar je
predvsem posledica ekstenzivne
industrijske proizvodnje. To je
razvidno tudi pri skupnem številu
okoli 30.000 zaposlenih. Sorazm.er-
no veliko je zaposlenih žensk, saj
predstavljajo 49 odstotkov vseh
zaposlenih.
Delež kmečkega prebivalstva je oo
popisu prebivalstva v letu "19^1
znašal na obali 11,4 odstotka, v
Sloveniji pa 20,4 odstotka. Deagrari-
zacija je na obalnem območju
potekala dvakrat hitreje kot v
Sloveniji, saj je bil delež kmečkega
prebivalstva v letu 1953 isti kot v
celotni Slovenci (nekaj čez 41
odstotkov). Pričakujejo, da bo
urejanje cest in ostale povezave, kot
gradnja višinskega vodovoda, ki je že
v teku, delno zaustavila razslojeva-
nje podeželja. Zdomci, kakor tudi
brezposelni ne predstavljajo poseb-
nega problema. Brezposelni so v
glavnem težje zaposljivi ljudje.
Pomanjkanje delovne sile se kaže le
v kvalificiranih in strokovnih
delavcih.
Število zaposlenih žensk že nekaj
let narašča po 4,1 odstotni stopnji
rasti, kar je znatno nad naravnim
prirastom prebivalstva. Ker je tudi
delež zaposlenih prebivalcev zelo
visok, je potreba po prilivu delavcev
iz ostalih območij toliko večja.
Glavna ovira v hitrejšem zaposlo-
vanju novih delavcev je pomanjkanje
stanovanj, saj je treniftni primanj-
kljaj okoli 1.800 stanovanj. V
zadnjih desetih letih so zgradili
4.000 stanovanj, kai predstavlja
dobro petino celokupnega stano-
vanjskega fonda. Ta pa je v zelo
slabem stanju, saj se zadnjih
petdeset let ni zgradilo tako rekoč
nič. Pri sedanji ravni stanarin pa ta
fond še hitreje propada.
Za obalno področje pa je značilno
tudi to, da je ob izredno hitri rasti
gospodarstva močno zaostajala soci-
alna sfera razvoja. Leta 1955 je bil
narodni dohodek 40 odstotkov pod,
lani pa 40 odstotkov nad republi-
škim poprečjem. Obstajajo veHki
problemi za zagotovitev prostorskih
pogojev, za izobraževanje, zdravstve-
no varstvo, kulturo in telesno
kulturo. Pri tem pa je treba
upoštevati, da do leta 1954, ko je
bilo to območje priključeno
Jugoslaviji, vsega tega še ni bilo,
izgradnja se je začela 10 let pozneje
kot v ostali Jugoslaviji in to pod
skrajno neugodnimi pogoji.
Značilnost gospodarskega razvoja
obalnega območja je v izkoriščanju
komperativnih prednosti, ki so tudi
omogočile, da se je to območje
razvilo iz zaostalega in subvencional-
nega območja v eno najrazvitejših
področij celotne Jugoslavije. Na
osnovi komperativne prednosti je
dan dominanten položaj razvoju
pomorskega gospodarstva z ustrezno
industrijo in turizmom. Zaradi te^a
in realtivnega zaostajanja v razvoju
industrije predstavlja terciarni sek-
tor gospodarstva 56 odstotkov v
skupnem družbenem proizvodu.
Poprečna stopnja rasti v zadnjih
desetih letih je znašala '12
odstotkov. Glavna nosilca pomor-
skega gospodarstva sta luka Koper
in Splošna plovba Piran. Temu pa se
sedaj pridružuje še Sermin, ki naj bi
realiziral industrijski del pomor-
skega gospodarstva. Osnovni nosilec
in center razvoja turizma je še
vedno Portorož,
Posebna značilnost obalnega po-
dročja je maloobmejni promet, kije
variabilen in je kot barometer v
meddržavnih odnosih in kupni moči
prebivalstva - gibanju cen. Obalno
območje je osnovni dejavnik v
naraščajoči pomorski orientaciji v
razvoju SR Slovenije. Zagotovo pa
velja, da svojih izrednih gospodar-
skih možnosti doslej to območje, še
manj pa republika Slovenija ni
dovolj izkoristila. Kako dolgo bo
treba še čakati?	m. OZMEC
12 stran
tednik — Četrtek, 12. decembra 1974
Pred zaprtimi vrati
Ptujski grad predstavlja s svojim
bogatim muzejem enega najprivlač-
nejših spomenikov zgodovine na
Slovenskem. Zato ni čudno, da velja
za ta grad veliko zanimanje ne samo
med slovenskim prebivalstvom tem-
več, tudi med ljudmi iz sosednjih
republik pa tudi Avstrije in
Madžarske.
Vodstvo ptujskega gradu se tega
gotovo ne zaveda v vsej meri, sicer
ne bi ob tako pomembnih dnevih,
kot so bili minuli praznični dnevi ob
29. novembru, puščalo svojih
obiskovalcev pred zaprtimi vrati.
V nedeljo 1. decembra 74 sem se
v želji, da obiščem ta grad in njegpv
zelo znani muzej, tudi sam v skupini
prijateljev iz Slov. Bistrice znašel ob
15.40 pred zaprtimi vrati muzeja v
Ptuju. Samo nekaj trenutkov preden
smo pri& pred muzejska vrata, sta
brez uspeha zvonili dve skupini
obiskovalcev. Zvonec je namenjen
klicanju vodiča. Kljub njegovemu
glasnemu zvonenju so ostala vrata v
muzej zaprta. Brez uspeha sta se
vrnili dve številčno močni skupini,
ki sta prišli iz Maribora (z njimi sem
se pogovarjal), vendar tudi nam ni
preostalo drugega, kljub temu, da
smo kilometre iz Slov. Bistrice
prevozili, ne da bi uresničiU svoje
pričakovanje. Ker se nismo takoj
vrnili z gradu, saj smo želeli
izkoristiti vsaj prelep razgled na
mesto Ptuj, smo bili priče prihodu
še nekaterih skupin, W so si želele
ogledati muzej.
Na vhodnih vratih v muzejsko
dvorišče je tabla, ki opozarja, da so
ob sobotah, nedeljah in praznikih
obiski muzeja od do 17. ure.
Ko pa sem o tem povprašal dva
odgovorna, ki sta ,,slučajno" prišla
od nekod, zakaj so muzejska vrata
zaprta, sta odgovorila, da so
„pozabili" popraviti čas obiskov,
napisan na vhodnih vratih. Obiski
naj bi po njunih izjavah bili v
zimskem času samo do 16. ure. Ker
pa smo mnogi zaman trkali na vrata
že precej pred to uro, se mi vsiljuje
vprašanje, kje je njihova odgo-
vornost do sprejetih nalo^ Odgovor,
da v gradu ni bilo elektrike, nas ob
15.40 ni mogel zadovoljiti.
VH,
Slov. Bistrica
EKSPRES V HOTELU
JERUZALEM
Ko sem se pred dnevi mudil po
opravkih v Ormožu, sta me pot in
žeja pripeljala tudi v hotel
Jeruzalem, Iger bi človek na prvi
pogled dejal, tukaj ^e pa res vse
ekspres, od natakaric Zdenke ter
Angelce pa tja do ekspres turške
kavice in higiene miz in pepelnikov
na njih - za katerimi smo pretekle
srede trije gostje ob štirideset
minutnem potrpežljivem čakanju
končno po besedah Angelce „če
vam ni do čakanja, lahko greste" le
morali brez postrežbe zapustiti
lokal.
Menim, da takšno ,,obravnavanje"
gostov ni najprimernejše. Vprašanje
je, kdaj se bomo mi trije »odvečni"
gostje spet pojavili v tem lokalu, če
smo bili deležni opisane pozornosti.
K. F.
IZDAJANJE MESEČNIH VO-
ZOVNIC NA PTUJSKI AVTO-
BUSNI POSTAJI
Želel bi spregovoriti nekaj o
izdajanju mesečnih vozovnic na,
avtobusni postaji Ptuj za AP
Maribor.
Že peto leto se vozim v Maribor v
šolo in sem tako redni odjemalec
mesečnih vozovnic skozi celo šolsko
leto. Pri izdajanju teh vozovnic pa
imamo dijaki toliko težav, da jim
moram opisati.
Mesečno vozovnico lahko dvigneš
od 28. v mesecu do 4. v sledečem
mesecu. To bi bilo vse lepo in prav,
samo če bi ti roki v resnici veljali.
Ob izdajanju je navadno zadnji dan
meseca velika gneča in je treba
čakati tudi po dve uri. Glede na to
sem pohitel in že hotel vozovnico
urediti v prvih dneh določenega
roka za izdajanje. Takrat pa sem
navadno dobil odgovor: ,,Mesečne
vozovnice še niso prispele, pridite
naslednji dan." Ta naslednji dan je
bil spet naslednji dan in dijakov
pred šipo v čakalnici je bilo spet
polno. Spet je bila gneča in bilo je
treba čakati. To pa še ni vse. Včasih-
mora tudi uslužbenec, ki izdaja
vozovnice, takoj nujno odpotovati
in cela vrsta mogoče po enoumem
čakanju mora čakalnico zapustiti
praznih rok. Tako se vsiljuje
vprašanje. Imajo v APM - delovna
enota Ptuj za izdajanje vozovnic
zaposlene^ honorarne^ uslužbenca
ali šoferja, ki odhaja vmes na
vožnje?
V dneh, ko se izdjajajo mesečne
vozovnice, ne bi bilo tudi slabo če
bi vsaj dva dni poslovali tudi v
popoldanskem času. Mnogo dijakov
se namreč vozi v Maribor ob 6. uri
zjutraj, vračajo pa se navadno po
14. uri: ker pa je delovni čas samo
od 6. do 13.30, vozovnic ne morejo
dobiti.
Dijake - vozače nas torej zanima,
kdaj bodo na avtobusni postaji Ptuj
odpravljene navedene težave.
Branko Rašl
tednik — Četrtek, 12. decembra 1974
stran 13
Ženske postave
Današnji ideal lepote poznate,
poznate sto navodil, načinov in
poti, ki peljejo do cUja ali vsaj prek
prvih obmejnih kamnov. Oblačenje
inia dovolj možnosti in pomagal,
zato hitro nanizajmo recepte:
NAJPREJ ZA VELIKE. Velike
žene zavidajo majhnim in se
pritožujejo, da imajo z oblačenjem
večne težave. Vendar je visoka in
vitka postava lahko najbolj elegant-
na. Ce so dimenzije višine in vitkosti
pretirane, poudarjajo širino od vrha
do tal, se pravi, od širokega nizkega
klobuka in potlačenih čepic pa do
nizkopetnih čevljev. Izogibajte se
vertikalnim linijam, dolgim vertikal-
nim šivom in pokončnim črtastim
vzorcem. Privoščite si vodoravno in
počez črtaste obleke, karo, celo
velik in krojen naravnost, pa tudi
velike rožaste, geometrične ali
abstraktne vzorce. Ovratniki smejo
biti veUki, pasovi široki, rokavi
bogati, žepi našiti in vehki, krila
tudi hudo široka.
Visoka in vitka žena lahko nosi
velike gumbe, drzne šale štole in
grob, nedragocen, a dekorativen
nakit. Klobuk naj ima nizko oglavje,
čevelj a-ednje aU nizke pa kljub
temu tanke pete, barva nogavic ni
nikoli problem, torbica nikoli
prevelika in dežnik predolg.
IN ŠE ZA MAJHNE. Majhne žene
zavidajo visokim in si večno želijo,
da bi zrasle. Tudi njihov problem
ima optično rešitev. Odreci se je
treba vodoravno vzorčastemu blagu,
dvodelnim oblekam z ravnimi
dolgimi jopicami, kompletov sedem-
osminskega plašča in krila, preširo-
kim žepom, gumbom in preveh-
kemu grobemu nakitu.
Za majhne figure - če so samo
majhne in ne tudi preokrogle, sta
oprijeta tailirana jopica in kratek
bolero, če je v modi. Prav tako
visoki stoječi o/ratniki ter ravna ali
v pole rezana krila. Krila ne smejo
biti preozka, rokavi nikoli preveč
poudarjeni. Obleka in plašč naj
podčrtujeta vertikalne šive, klobuk
ne sme biti prevelik, zato pa je
glavje lahko visoko. Dodatki k
obleki so lepši majhni; ozki pasovi,
manjše torbice, tanek dežnik in
nežna obutev z visoko peto.
P0R0ČEN1:NEP0R0CENI
1:2
v soboto je bila v slovo letošnji
tekmovalni sezoni nogometna tek-
ma med člani Drave. Tekma je bila
borbena in ostra, saj obe strani nista
hoteli priznati premoči. Toda
zmagovalec je tisti, ki da nasprot-
niku več ^olov, zato so bili tokrat
iznajdljivejsi napadalci — samci, za
katere sta dragocene zadetke
dosegla Voda in M. Planjšek.
Poročeni so sicer dosegli vodilni
zadetek prek Korenjaka, s tem so
hoteli pokazati, kako se v zakonu
strelja, toda neporočeni se s tem
niso strinjali in so aktivneje
napadali.
Sodnik Ščurič je tekmo vodil
dobro, no včasih je malo zamižal
samcem, saj se je pri tem nedvomno
hotel spomniti na samski stan.
Maloštevilni gledalci so bili s
prikazano igro zadovoljni, nogome-
taši Drave odhajajo na odmor, z
novim letom pa bodo pričeli s
pripravami za spomladanski del
prvenstva.
ZMAGOSLAVJE V
MURSKI SOBOTI
IZBIRA: RADENSKA
8,5:1,5
v soboto so Ptujčani osvojili
pomembne točke, obenem pa svojo
n^višjo zmago proti stalnemu
nasprotniku. Ta zmaga je nedvomno
izboljšala položaj ekipe, ki je tokrat
zaigrala borbenejše, nedvomno zave-
dajoč se, da si v nadaljevanju
tekmovanja ne sme več dovoliti
takšnih spodrsli ajev kot proti Slov.
Bistrici, ko je bil končni rezultat
6:4 za goste.
Rezultati so naslednji: Podkraj-
šek:Hari 1:0, Bohak:Bočič 1:0,
Majcenovič:Režonja 1:0, §eruga:
Golob 1:0, Skarja:Kos 1:0, Segula:
Kuhar 1:0, Polajžar: Korpič 1:0,
Danko:Vida, Razlag:Murmajer 0:1,
Vaupotič:Cvetko 0,5:0,5.
V naslednjem kolu tekmovanja v
I. slov. ligi se v soboto ob 16. uri v
hotelu Poetovio srečuje z ekipo
Kovinarja iz Maribora.
13. MESEČNI
BRZOTURNIR ZA BOHAKA
Pretekli teden je bil odigran
brzoturnir, v katerem je Janko
Bohak brez težav in večjih naporov
prepričljivo zmagal. Na brzoturniiju
je nastopilo 14 tekmovalcev.
Vrstni red je naslednji: Bohak 9,5,
Majcenovič in Podkrajšek 8, Polaj-
žar in Šeruga po 6 točk itd.
Marljivi šahisti nameravajo do
konca leta izvesti še dva brzotur-
nirja, redno pa teče tekmovanje za
prvaka Ptuja, kar bomo prihodnjič
poročali, ker je bilo več partij
neodigranih in je položaj nejasen.
—mc—
14 stran
tednik — Četrtek, 12. decembra 1974
Š EL SEM NA SPREHOD
Včer« sem se odločil oditi
na daljši sprehod. Pot je vodila od
naše luše proti gozdu. Takoj, ko sem
stcmii v gozd, sem opazil, da je že
zacelo_ odpadati listje. Precej
svetlejše je bilo in tudi sinice so se
že začele oglašati. Veverica si je
nabirala želod in ga nosila v duplo
za zimo. Tudi gozda miš je nabirala
hrano, ker pozimi je ne bo mogla
dobiti.
Pot, po kateri sem se napotil, je
zavila na travnik. Ljudje so ze
pospravili zadnjo travo, zato je na
pašnikih malo pastirjev. Ob robu
pašnika je bil grm, kjer je kos obiral
robide. Ko sem se mu približal, je
zavreščal in ni ga bilo vec.
Nadaljeval sem pot proti njivam.
Ljudje so trgali koruzo, pulih j>eso
in korenje. Na bližnjem strnišcu se
je pasel zajec. Od nekod je prihajal
glas klopotca. Sledil sem mu in
prišel do vinograda. Grozdne jagode
so bile še trde, toda škorci so jih že
pridno zob ali. V vinogradu sem
srečal starčka, ki je zmajeval z glavo
in se hudoval nad kislim grozdjem in
slabim vremenom. Poslovila sva se in
nadaljeval sem pot. Prišel sem do
sadovnjaka, kjer so obirali jabolka.
Okrepčal sem se z zrelim sadežem in
šel napr^. Prišel sem na vrh hriba.
Po^ed je bil čudovit, V dolini so
bila polja, s katerih s kmetje vozili
jesenske pridelke. Na travnikih se je
pasla avina. Pogled mi je ušel proti
gozdovom. Niso več tako zeleni.
Med zeleno barvo se je pomešala
rjava.
Na hribu sem si malo odpočil,
nato pa se vrnil po isti poti nazaj. V
gozdu me je prestrašila šoja, ki je
zagnala tak vik in krik, da je zbudila
še druge prijateljice. Skupaj so
zapele kot v zboru, le malo
prevreščeče je bilo.
Šel sem dalje. Našel sem nekaj
kostanjev. Pobral sem jih in jih
spravil v žep. E)oma sem sJ jih spekel
in medtem, ko sem jih jedel, sem
razmišljal o sprehodu in o domači
nalogi, ki jo bo treba še napisati.
Branko Tucovič,
7. b, OŠ Majšperk
IGRIŠČE
V velikih blokih so stanovali
otroci. Seveda so bili z njimi tudi
starši, dedki in babice. Otroci so se
po cele dneve igrali na igrišču za
največjim blokom. Tja so delavci
postavili nekaj gugalnic, vrtiljak,
peskovnik in plezalo.
^utraj so mamice in očki odšli v
službo. Dedki, babice in otroci so še
spali. Čez nekaj časa sO se tudi ti
zbudili. Babice so na debelo
namazale kruh z maslom, skuhale
dobro kavo in jo postavile pred
malčke. Otroci so se umili in
oblekli. Ko so vzeli kanglice,
lopatke, žoge, punčke in kolebnice,
so tekli na igrišče. Dedki in babice
so jih skozi balkone in okna
opazovali in veselo kimali z
osivelimi glavami.
Kmalu se je igrišče napolnilo z
otroci. Punčke so^ delale potičke,
previjale svoje punčke in jih peljale
na sprehod.
Fantje so se ogibali sprehodov in
vloge očkov. Raje so zidali tovarne,
se z ^galnicami poganjali v višave in
igrali med dvema ognjema. Tako so
se zabavali vse dotlej, dokler niso z
nekega balkona zaslišali klicev.
Spomnili so se na želodčke, ki so jih
začeli opominjati. Stekli so domov
in babice so jim pripravile kosilo. Po
kosilu so se zopet odšli igrat.
Nekega dne so na igrišče prišli
delavci. Izmerili so igrišče in
otrokom dejali, n^ gredo domov,
ker bodo na i^išcu zidali bloke.
Otroci so se zaceli lyemžiti, vendar
so se hitro potolažili, ko so jim
obljubili, da jim bodo pustili dovolj
prostora za igranje in da se bodo z
njimi igrali še drugi otroci.
Barbara Prelesnik,
6. a, OŠ „F. Osojnik", Ptuj
PRAZNOVALI SMO ROJST-
NI DAN NAŠE REPUBLIKE
6. aprila 1941 se je za
jugoslovanske narode začelo trplje-
nje. Hitlerje napadel Jugoslavijo. Na
oblast je prišel Hitler leta 1933.
Ljudje so odrivali spoznanje, da bo
spet vojna. Hitler pa je hotel
pokazati, kaj zmore. Nasilno je leta
1938 priključil Avstrijo k Nemčiji.
Napadel je tudi Poljsko.
Ko je Hitler L 1941 napadel
Jugoslavijo, je v državi nastala
zmeda. Kralj Peter II. je zbežal in
pustil ljudstvo na milost in nemilost
sovražniku, ki je tej)tal našo zemljo;
naše skrivnostno sumeče gozdove,
zelene travnike. Vojska je bila slabo
oborožena pa tudi neenotna.
Ljudstvo je y)oznalo, da mu grozi
smrt. Sovražnik je zažigal naše
knjige, hotel je zatreti lepo
slovensko besedo.
Povsod je bilo samo nasilje. Toda
naši narodi so hoteli živeti. Bili so
boj, čeprav z golimi rokami.
Naši borci so se borili za
svobodno življenje, da bi bili
gospodarji na svoji zemlji, borili so
se tudi za narodno svobodo. Že med
vojno so borci mislili, kako bodo
svoje življerije uredili po vojni, ko
bo^ človek človeku brat, ko ne bo
več prelivanja krvi, ko ne bo več
nasUja.
Zbrali so se 29. XI. 1943 v Jajcu
na II. zasedanju AVNOJ-a, kjer so
sklenili, da Jugoslavija ne bo več
kraljevina, postala bo socialistična
federativna republika Jugoslavija.
Postavili so temelje novi Jugoslaviji.
Konec vojne je za jugoslovanske
narode pomenil konec trpljenja,
prelivanja krvi. Dvignili so izpod
ruševin svoje domove. Zemlja je bila
pognojena s krvjo naših hrabrih
borcev. Tisti, ki m ostali živi, niso
izgubili volje do življenja. Danes se
lahko Jugoslavija meri z drugimi z
drugimi narodi v svetu. Jugoslavija
je neuvrščena država. Vedno je s
tistimi, ki se bore za pravice, za
tiste, ki so pošteni.
29. november je rojstni dan naše
republike. Tudi v šoli smo počastili
ta dan z deklamacijami in s petjem.
V PO smo sprejeli naše najmlajše -
cicibane. Spomnili smo se voditelja
tovariša Tita, ki je vodil borce in jih
spodbujal, da niso omagali.
Naj živi socialistična federativna
republika Jugoslavija, naj živi
voditelj upornega hrabrega jugoslo-
vanskega ljudstva, naj živi tovariš
Tito!
Francka Petek, 8. r.
OŠ Gorišnica
MOJE POČITNICE
Nekega dne med počitnicami, so
prišli Fakinovi z avtomobilom po
naju s sestro Marijo, da bi naju
odpeljali na počitnice na Pragersko.
Marijo so odpeljali z avtomobilom,
mene pa ne, ker mi je v avtomobilu
slabo. Drugi dan me je ata odpeljal,
z motornim koelsom. Marija je bila
tam deset dni jaz pa devet. Punčki,
ki je bila tam doma, je bilo ime
Irenca. Večkrat sva šli k njeni teti
Viktoriji. Ina mi je sešila lepo
oblekco. Tudi k njeni botrci sva sli,
ki je v Mariboru medicinska sestra.
Zelo lepo naju je sprejela. Doma sva
se igrali z žogo. Enkrat sva šli tudi
na polje. Doma sva mnogo delali.
Irenini starši imajo štiri krave, tri
teličke in sedem svinj. Zvečer,
preden sva šli spat, nama je Irenin
očka igral na harmoniko. Hitro sva
zaspali, da sva lahko ^utraj zgodaj
vstali. Imeli sva sosedo, ki sva jo
imeli zelo radi. Ime ji je bilo
Lilijanca.
Marietka Eberl,
2. raz., OŠ Ptujska gora
OBISK V PTUJSKI
ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI
člani „literarno-recitatorske§a"
krožka v Zetalah smo prejeli vabilo,
da bi obiskali ptujsko študijsko
knjižnico in si ogledali razstavo
pisatelja Franca Meska.
Obisk smo najavili v četrtek,
štirinajstega oktobra in vodila nas je
tovarisica, ki poučuje slovenščino.
Bil je sončen jesenski dan. Ob
13.30. uri _smo se z avtobusom
odpeljali iz Žetal. Po enourni vožnji
smo izstopili in se napotili po sivem
pločniku v mesto. Obstali smo pred
visoko in dolgo stavbo. Vzpenjali
smo se po stopnicah in stopili v
knjižnico. Vse naokrog so bile
zložene knjige in revije, pri vratih pa
je viselo opozorilo, kako naj se
bralec vede v knjižnici. Vzdolž
knjižnice so bile razvrščene klopi in
študenti so prebirali debele knjige.
Tovariš profesor, uslužbenec v tej
knjižnici, nam je razlagal, kakšne
knjige imajo in kje se lahko bralec
vpiše. Potem smo se napotili v
skladišče. Kako nas je presenetilo!
Koliko knji^ je bilo zloženih na
policah! Najstarejša knjiga- je stara
okoli petsto let. Nato smo -prišli na
dolg hodnik. Zagledali smo steklene
mize, v katerih so bile Meškove
knjige in knjige, v katerih je
napisano nekaj o njem. Meško je
pisal v prozi in poeziji.
Tovarišu profesorju smo hvaležni
vsi člani našega krožka za topel
sprejem, saj to je bil za nas lep
dogodek. Obisk v ptujski študijski
knjižnici nam bo ostal v trajnem
spominu pa tudi sj>odbuda tistim, ki
bodo nadaljevali šolanje, saj si bodo
lahko bogatih znanje v prijetnih
p rostorih ptujske študijske knjižni-
ce.
Člani literarnega
krožka OŠ ŽETA LE
I
BILA JE POPLAVA
V letošnjem oktobru je zmeraj
deževalo, zato kmetje niso mogli
pospravljati pridelkov, vode so
naraščale in moteile promet. Ker je
bila voda tako močna, je rušila hise.
Ponekod so se morali ljudje
izseljevati. Voda je delala silno
škodo. Ljudje so se tudi utapljali.
Zadnje močno deževje je povzročilo
v hribih večje število plazov.
Nekateri odnašajo s sabo kose
vino^adov, drugi, kar je še huje, pa
ogrožajo stanovanjske hiše. Tudi pri
nas v Gruškovju so bili plazovi. Zato
avtobus ni vozil do Gruškovja,
ampak samo do Tisovca. E)o Tisovca
smo morali hoditi peš. V Podleh-
niku je narasla Rogatnica. Zato so
učitelji pošiljali otroke domov, ker
so se bali, da se bo kateremu kaj
zgodilo.
Magda Vuzem, 6. a raz.,
,,M. Kores", Podlehnik
TRGATEV
Tisto nedeljo, ko bi morali k
babici na trgatev, je zjutraj rahlo
pršil dež, zato sem bila zelo
žalostna, ker sem mislila, da ne
bodo trgali grozdja. Jaz nisem smela
v gorico, ker je bilo precej mrzlo, pa
sem morala ostati z doma pri babici
v topli kuhinji. Če bi šla v gorico, bi
najn^ajšo sestrico Bridtico zeblo.
Preden se je zmračilo, je prišla
babica domov in^ dejala Vladu,
bratrancu, naj speče kostanje, ker
bodo skor^ prišli brači domov. Ko
so bili kostanji pečeni, smo se jih do
sitega najedli in pili mošt. Mamica,
sestrici in jaz smo se nato veselo
vrčali domov. Ta dan mi je hitro
minil, čeprav je bilo precej mrzlo in
je vmes rahlo pršil dez.
Irena Avguštin,
4. raz., OŠ Ptujska gora
JESENSKO JUTRO
SE PREBUJA
Vsa prestrašena se zbudim.
Koliko je ura? Btrah je odveč,
saj je še tema. Toda zunaj
postaja vse bolj svetlo. Torej le ni
tako zgodaj, kot sem mislila.
Zvezde bledijo, tudi luna bo vsak
čas izginila. Na vzhodu se začne
svetlikati. Zaprem oči, zaspana sem
še, pa saj je še zgodaj.
Čez nekaj časa spet zaspano
odprem oči in pogledam skozi
okno. Ostrmim nad lopatke, žoge,
punčke in kolebnice, so tekU na
igrišče. Dedki in babice so jih skozi
balkone in čudovitim prizorom.
Sonce, ki je pravkar pokukalo iznad
hriba, se vedno bolj oviguje. Njegovi
žarki prodirajo skozi meglo. Vrhovi
hribov so vsi ožarjeni v soncu, v
dolinah pa je še mračno. Tudi
lepoto zlatorumenih drevesnih listov
poudarja sonce. Ta veličastni prizor
spremlja ptičje petje.
Prebuja se tako sončno jutro, kot
ga že dolgo ni bilo. Hladno je,
vendar lepo.
Hitro vstanem. Zame se je pričel
nov dan, nadaljevanje lepega jutra.
Polonca Vobovnik.
7. a, OŠ Majšperk
MATERI LAJŠAM ŽIVLJENJE
Moja mama ima veliko skrbi za
nas otroke. Včasih je^ zaradi nas
vesela, včasih pa nesrečna. Rada ji
pomagam v kuhinji pa tudi zunaj.
Matere imajo svoj praznik, ki so ga
vredne, to je 8. marec.
Nekega dne sem se domislila, da
bi jo lahko razveselila. Mama je
zjutraj že zgodaj odšla na polje. Ko
sem prišla iz šole, sem si domislila,
kako bo srečna, če jo razveselim.
Bilo je veliko pospravljanja v kuhinji
in sobi. Najprej sem zakurila in dala
na štedilnik lonec z vodo. Začela
sem_ pospravljati v sobi. Ker je bil
sončen dan, sem vse obleke in odeje
znosila ven na svež zrak. Lepo sem
pospravila celo sobo in obleke ter
odeje znosila nazaj na svoje mesto.
Ker je bila voda že topla, sem
pobrisala tla in prah v sobi. Tako
sem pospravila sobo, nato še
kuhinjo. Ko se je že delal mrak, sem
se domislila, da moram pripraviti
večerjo. Vedela sem, da bo mama
prišla domov utrujena. Prišla je in
videla; kako sem lepo pospravila in
pripravila večeijo ter je bila tako
srečna, da so ji tekle solze iz oči.
Večerjala je in se umila, nato pa je
odšla srečna in zadovoljna spat. Jaz
pa sem bila tako srečna, da sem od
radosti in sreče takoj zaspala.
Vse žene so srečne, ker je njihov
praznik posvečen vsem ženam in
tudi dekletom, ki še niso poročene.
Vsak mora ljubiti svojo mater z
vsem srcem.
Marija Muhič, 8. b raz.,
„Bratov Strafela", Markovci
tednik — Četrtek, 12. decembra 1974
stran 15
rezervirano
za lufzeka
DOBER DEN FSEN FKUP NO
DOTE MI PRAF LEPO PO-
ZOR OVLENI!
Spoštovoni Lujs! pa de pokrija
fse^ kaj je črnega no gnilega na toten
nasen puklasten sveti. Gnilobe si
glih nede treba iskati, saj je v naših
sadovjokih ali pungratih, kak jin po
domočen provimo, še tejko gnilih
jobolk, ke nan drugo spomlod sploh
nede trebalo zemle gnojiti. Saj ven,
ke te eni rekli: „Sron vas n^ bo, ke
še zaj neste jobolk pod streho
spravli. , . " Samo kon jih naj
sprovimo? Polovjoki so puni
jebelšnice, glaži puni kompotof, dila
puna klujecof, syije no krave pa so
začele štrajkati. . . Pa vrag se jjo
gnilih jobolkah, saj je pri nas v nasen
kmečken kmetijstvi dosti kaj druga
milega pa nikoga zato glova ne boli.
Pustimo gnilobo no rajši po-
glednimo no prisluhnimo, kaj nan je
napisala Prprova Lujzika, duma tan
doli negi iz okoli Ormoža. Tak piše:
Spoštovani Lujs!
Dugo je že od tistega cajta, ke sen
ti pisala mojo zodjo pismo. Skos si
ba puno zaposleni, najpret tan doli
na Jadranskem moiju, celti jesen pa
so ti doj po glovi, duši no srci
joboika kapala. Kak čujen ti še zaj
neso fsa zagnilila no še fort naprej
neke godrnjoš. Vidiš fsi mamo svoje
križe no težove. Jas mo ti opisala,
kak v naših krajih prevozke ceste
širipK): Si že gdo čuja, kak so negda
eni cerkef prestovlali. Najbrž ne. Pa
mo ti jas povedala: Najpret so se s
šnopslekon pokrepčoli, sukje ob zid
zmetali, te pa so šli na drugo stron
no cerkef rivali. Trikrot so naredli
ho-ruk, te pa so šli na drugo stron
gledat, kejko so že porinoli. Vidli
so, da nega več jihovih sukenj, ki so
jin jih seveda uzmoviči z mošjami
vred odnesli, srmakeci pa so mislili,
da so gor na sukje cerkef prestavil.
Pa so rekli: „Vrag še po sukjah,
glovno ke smo mi cerkef pori-
noli. . . "
Neke podobnega se je to pred
krotkin tan pri nas godilo.
Nezadovoljni ob coni so trdili, da
majo prevozko cesto. Za ceste
zaduženo podjetje si s ten neje dugo
glave belilo. Po letošjen dvome-
sečnen deži, so glih pred prozniki
republike preusmeril ves promet s
ceste prve kategorije na toto
prevozko stezico. Da bi Lujs ti vida.
kak je to šip! Tisti turški,
dojčlandarski no še drugi inozemski,
fcoj pa še domoči priklopniki no
cisterne, so se pomešali z domočimi
aftobusi, fičolini no drugimi
mopi-prdali no so fsi fkup cesto
čista notri v jorek porinoli no jo na
fsoki stroni resen za pul metra
razširli. Seveda nega zaj o jcarkih ne
duha no ne sluha, no nan vodica
lepo po sredini ceste teče. . .
Lujs, jas ti predlogan, da toti
način za razširitev cest tudi v ptujski
občini patentirate, samo vrag si ga
vedi, gdo de nan pa van potli jorke
kopa. Tejko o ten. Lepo te
pozdrovla ftprova Lujzika.
Pozdrovlena soimenjokinja!
Resen ste lepo ^ tisto cesto
nategnoli no razširli. Škoda, da mi
nesi konkretno napisala, za kero
cesto gre, ke bi si jas priša toto vašo
pogruntacijo ogledat. V naši lubi
ftlekiji mamo, veš, puno tokšnih
vozkih kozjih stezic, ki bi mogle
širše biti pa ne vemo, kak bi se tote
zadeve na proven kunci lotili. LehJco
je van, ki lehko v vaše kraje tiste
žmetne tovorjoke dobite, da van
cesto razširijo notri v jorek, gdo pa
naj na naših bregačah to naredi?
Koze so prelehke, traktorof pa še
tudi nemarno tejko. . . Jas ti
predlogan, da ob tisti va^i cesti nič
jorkof ne koplete, pač pa si z^
čolne nabafte, saj de ob prven dezi
cesta — potok grotalano te se lehko
šli cestno mornarico. Predlogan van
tudi, da notri v vodi pošteno
skoplete enega od tistih, ki je glovni
krivec, da mate zaj ne mesto ceste
potok. No ja, malo heca more biti.
Dreačik pa van, veš Lujza, nič druga
neue preostalo kak, da s tistin
podjetjon fkup stopite no jorke
skoplete no po možnosti še soder
gor navozite. . .
Kak pa je kaj drgačik tan doli v
•vaših krajih? Ste že priprovleni na
zimo? Predlogan van, da si kupite
debele moške du^e gate, ženske pa
tiste pumparce, ki prek krez kolena
segnejo. Vremenoslovci provijo, ke
de letos tak hujda zima, da do ftiči
notri v lukjah zmrzpvali. To seveda
ne velo samo za vaš kraj pač pa za
fse tiste, ki toti rezervirani kot
štejdo, mojo opozorilo pa še
sosidon povejte. Te pa srečno.
Lujs
DVOJČKA (21. 5. - 22. 6.):
Nobena reč ni nenadomestljiva,
vendar je treba analizirati, zakaj se
kaj zgodi. Tako se dobivajo izkušnje
za življenje, V ljubezni se podira
tisto, v kar ste skoraj slepo verjeli.
Kljub temu se obeta poljubček, ki
pomeni začetek novega.
OVEN (21. 3. - 20. 4.): Pogovor
s prijateljem bi bil zelo dobrodošel,
ker počasi zgubljate razsodnost.
Prestane neprijetnosti vam onemo-
gočajo poiskati najboljše možnosti.
Valovi ljubezni se bodo umirili za
stalno.
BIK (21. 4. - 20. 5.): Nos se vam
nekam preveč viha. En uspeh je
tako ena lastovica, ki še ne pomeni
pomladi. Posrečilo se vam je nekgj
manjših zadev in že skor^ ne veste,
kam z nosom. Manjši spopad s
simpatijo bo zelo živahen, nekomu
pa to ne bo preveč všeč!
RAK (23. 6, - 22, 7.): Gradovi v
oblakih ... to je nekaj časa dobro,
potem pa se je treba postaviti na
zemljo. Dobre vesti se bodo
uresničile ^in uspehov bo za
razmetavanje. Seclaj misliti na
novoletno praznovanje je skoraj že
malo prepozno. Nekdo čaka!
LEV (23. 7, - 22. 8.): Besede, ki
ste jih slišali po plesu na samem, je
treba jemati z rezervo. Obljubiti in
dati je skoraj preveč! Vse se vam bo
zdelo nenavadno, nekaj posebnega
in prijetnega. Takšno razpoloženje
prija tudi vaši okolici,
.DEVICA (23, 8. - 22. 9.):
Žalovanju naredite konec, saj ima
vse svoje meje. Jesen, kot čas
otožnosti, je že skoraj mimo in
pripraviti se je treba na zimo, ki
pomeni čas moči in trdnosti.
Preglejte spomine!
TEHTNICA (23. 9. - 22. 10):
Taktiko je treba zelo spremeniti, ce
želite doseči svoj namen. Odnosi z
nadrejenimi bodo začasno kritični,
dokler ne spremenite delovnih
navad. Po prezebanju v dvoje, bo
topla postelja prišla zelo prav - za
oba.
ŠKORPIJON (23. 10, - 22, 11,):
Kmalu boste začeli nekatere stvari
počasi pogrešati. Znanci pridejo in
bodo zelo prijazni. Delo vam več ne
gre tako ou rok, kot ste bili navajeni
doslej. Za ljubezen je pomembno
zdravje,
STRELEC ^23. 11. - 20, 12,):
Vzemite si vec časa za razmišljanje,
tako boste vsako reč pretuhtali in
ne bo več toliko smole. Dogajajo se
namreč mnoge stvari, ki jih
enostavno ne razumete. Dol^
šepetanje bo navidezno in bo ze
rešene stvari znova zapletlo.
KOZOROG (21. 12, - 20. 1.):
Obisk odložite, čas pa porabite za
spanje, saj je to vse, kar vam
manjka. Brez strahu se lahko
približate tisti osebi, ki vas že nekaj
časa vabi. Varujte se angine, ki se je
lahko nalezete,
.VODNAR (21, 1. - 20, 2,):
Življenje v sanjah vam naj ne
zamegli pogleda na resničnosti. V
vas so se oglasile strune, ki so
pripravljene na najlepše melodije.
Pri^^atelji ne uidejo, zato jih
počakajte, ne bo vam žal,
RIBI (20. 2, - 20, 3.): Zadnji
dogodki so vas nekoliko vrgli s tira,
Vasa stališča le niso tako trdna, kot
ste bili ves čas prepričani. Dobro bi
bilo, če bi šli znova malo vase ter
naredili obračun s seboj,
NEDELJA, 15. DECEMBRA:
6.00-8.00 Dobro jutro — vmes ob
6.05 Poročila; 6,30 EP; 6.50 Za vas;
7.00 Jutranja kronika; 7.20 EP;
7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50
EP; 8.00 Poročila - Radijski in TV
spored; . 8.07 Radijska igra za
otroke; 8.35 Skladbe.za mladino;
9,00 Novice; 9.05 Še pomnite,
tovariši; 9.5 5 EP; 10.00 Novice;
10,05 Iz naših krajev; 11,00
Poročila; 11,15-14,00 Poslušalci
čestitajo; — vmes ob 11.50 Pogovor
s poslušalci; 12.00-12.15 V nedeljo
opoldne; 13.00 Poročila;
13,15-13.30 Obvestila in zabavna
glasba;	14,00	Poročila;
14,05-18.00 Nedeljsko popoldne";
18,00 Poročila; 18,03 Radijska igra;
18.42 Glasbena medigra; 18.50 EP;
19.00 Radijski dnevnik; 19,30
Obvestila; 19,40 Glasbene razgled-
nice; 19,50 Lahko noč, otroci;
20,00 V nedeljo zvečer; 22,00
Poročila; 22.20 Serenadni večer;
23.00 Poročila; 23.05 Literarni'
nokturno; 23.15 V lučeh sema-
forjev; 24,00 Poročila,
PONEDELJEK, 16. DECEMBRA:
14.00 Poročila; 14.10 Amaterski
zbori poj o; 14,30 Poslušalci česti-
tajo; 14,55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15,30 Glasbeni intermezzo;
15,45-16,45 Vrtiljak; vmes ob
16,30 Moda za vas; 16,45 Interna
469; 17,00 Poročila; 17.20 Po
željah poslušalcev; 18,00 Poročila;
18.05 Naš gost; 18.20 Ob lahki
glasbi; l8,50 EP; 19.00 Radijski
dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40
Alpski kvintet; 19,50 Lahko noč,
otroci: 20,00 Ti in opera; 22.00
Poročila; 22,20 Popevke; 23,00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Jazz; 24.00 Poročila.
TOREK, 17. DECEMBRA: 14.00
Poročila; 14,10 Skladbe za mladino;
14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15,30
Glasbeni intermezzo; 15,45 Vrtiljak;
16,45 Poti sodobne medicine; 17.00
Poročila; 17.20 Zveneča imena;
18.00 Poročila; 18.05 V torek
nasvidenje; 18.35 Lahke note; 18.50
EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19,30
Obvestila; 19.40 Ansambel Francija
Puharja; 19,50 Lahko noč, otroci;
20,00 V pesmi in besedi^ 20.30
Radijska igra; 21.30 Zvočne ka-
skade; 22.00 Poročila; 22.20
Orkesterske etude; 23.00 Poročila;
2 3,05 Literarni nokturno; 23.15
Popevke; 24.00 Poročila,
SREDA, 18, DECEMBRA: 14.00
Poročila; 14,10 Pojo operni pevci;
14,30 Poslušalci čestitajo; 14,55 EP;
15,00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.45 Loto
vrtiljak; 16.45 Zvoki in barve
orkestra;' 17.00 Poročila; 17.20
Komorni zbor; 18,00 Poročila;
18,05 Naš razgovor; 18.35 Predstav-
ljamo vam; 18.50 EP; 19.00
Radijski dnevnik, 19,30 Obvestila;
19.40 Ansambel Silva Štingla; 19.50
Lahko noč, otroci; 20.00 Komorno
glasbeni studio; — vmes ob:
Kulturni globus; 22.00 Poročila;
22,20 Jazz; 23,00 Poročila; 23,05
Literarni nokturno; 23,15 Zabavna
glasba, 24.00 Poročila.
ČETRTEK, 19. DECEMBRA:
14.00 Poročila; 14.10 Tekmovanje
amaterskih zborov; 14.40 Med šolo,
družino in delom; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni
inter^zzo; 15.45 Vrtiljak; 16.45
Poročila; 18,05 Jezikovni pogovori;
17,00 Poročila; 17.20 Iz opernega
arhiva; 18.00 Poročila; 18.05
Znanstveniki pred mikrofonom;
18.20 Kasete in gramofonske
plošče; 18.35 Zabavni orkester,
18,50 EP; 19,00 Radijski dnevnik;
19.30 Obvestila, 19.40 Ansambel
Atija Sossa; 19.50 Lahko noč,
otroci; 20.00 Domače pesmi; 21.00
Literarni večer; 21.40 Lepe melo-
dije; 22.00 Poročila, 22.20 Schu-
bert; 23.00 Pri tujih radijskih
postajah; 23. 30 Elda Viler - naš
gost; 24.00 Poročila.
PETEK, 20. DECEMBRA: 14.00
Poročila; 14,10 Mladina poje;
14,30 Poslušalci čestitajo; 14.5 5 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni
intermezzo, 15,45 Vrtiljak; 16,50
Človek in zdravje; 17,00 Poročila,
17.20 S koncertov in simfonij;
18,00 Poročila; 18.05 Ogledalo
časa; 18,15 Signali 18,50 EP; 19.00
Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila;
19.40 Ansambel Mihe Dovžana;
19,50 Lahko noč, otroci; 20,00
Stop-pops 20; 21.15 Oddaja o
pomorščakih; 22.00 Poročila; 22,20
Iz logov domačih; 23,00 Poročila;
23.05 Literarni nokturno; 23,15
Jazz; 24,00 Poročila,
SOBOTA, 21, DECEMBRA:
14,00 Poročila; 14,10 Po Jugosla-
viji; 14,55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15,30 Glasbeni intermezzo;
15.45 Vrtiljak; 16,45 Lahka glasba;
17,00 Poročila; 17,20 Gremo v
kino; 18,00 Poročila; 18,05 S
knjižnega trga; 18.20 Ob isti uri;
18.50 EP; 19.00 Radijski dnevnik;
19.30 Obvestila; 19.40 Ansambel
Mojmira Šepeta; 19.50 Lahko noč,
otroci; 20,00 Spoznavajmo svet in
domovino; 21,15 Za prijetno
razvedrilo; 21,30-23,00 Oddaja za
izseljence; vmes ob 22.00-22,20
Poročila; 23,00 Poročila; 23.05 V
novi teden; 24.00 Poročila.
Tisa (drevo, kije bilo posajeno po
zavzetju Jeruzalema leta 1098) je še
danes, sredi zime zelena in še hrabro
stoji, čeprav ji nova cesta reže stare
korenine. Upam, da bo tako tudi z
ljudmi, ki tukaj živijo in delajo. Da
bodo kljub napornemu življenju le
ostali na svojih domovih, na svoji
zemlji, tako kot stara Tisa,
Z. KODRIC
16 stran
tednik — Četrtek, 12. decembra 1974
TEDNIK
izdaja časopisni zavod Ptujski
tednik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5,
p.p. 99. - Urejuje uredniški odbor.
Izhaja vsak četrtek. Odgovorni
urednik - Anton Bauman. Telefon
uredništva in uprave (062) 77-079.
Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-30458. - Tiska Maribor-
ski tisk, 62000 Maribor, Svetoza-
revska uL 14.