PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu,.! kjer je izšla zadnja števil- 1 ka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
? m	~b •
primorski
TRST
Ul	i
—4	O
O Ti '
O O c g o i H ^ g C 2 ~ ~ O O ?3 >
-n r c.
rn c 2> 3
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 290 (12.615)
Trst, torek, 9. decembra 19t
Ti O
>-!
!_

"v 2>
•	!>.	o
Poverjeni minister za raziskave in univerze je plačal tudi za napake vlade, ki se je %	|
Premier Chirac prisiljen sprejeti zahteve študei.. 8 Propadla univerzitetna reforma in minister Devaquet
Vlada bo preoblikovala tudi višješolsko reformo - Množičen žalni sprevod - Jutri vsedržavna stavka
PARIZ Francoski premier Chirac je klonil. Včeraj ob 13. uri (tako da so lahko vest vključili v opoldanske TV dnevnike) je sporočil, da je povsem propadla Devaguetova univerzitetna reforma. Ostali dve ključni vesti dneva je Chirac shranil za večerni TV dnevnik, ko je sporočil, da je dokončno padla tudi glava poverjenega ministra za raziskave in univerze Devagueta, ter da bo začasno »zamrznil« tudi najavljeno višješolsko reformo.
Za fancoske študente, ki so se borili za svojo pravico do študija, je bil včerajšnji dan nedvomno zmagovit. S svojimi demonstracijami in protestnimi akcijami so dosegli od vlade to, za kar so se borili. Zdaj, ko je vzdušje v Parizu še vroče, zahtevajo tudi Chiracov in Pasguajev odstop.
Minister za notranje zadeve je namreč kriv, da je vse do zadnjega, torej še do nedelje zvečer, zagovarjal Devagueto-vo univerzitetno reformo, čeprav je študentom zagotovil, kot je to storil tudi minister za šolstvo Monory, da bodo iz reforme črtali vse tri sporne točke, zaradi katerih so se francoski študentje množično zgrnili na ulice. Na ministra Pasguaja pa padajo še hujše obtožbe, saj je na študente navalil s svojimi posebnimi policijskimi odredi, ki so znatno pripomogli k temu, da se je množična manifestacija sprevrgla v poulično nasilje.
Chirac je klonil, ker očitno ni mogel še naprej kljubovati samemu predsedniku republike Mitterrandu, ki je še pred pričetkom demonstracij izrazil ostre kritike na račun reforme. Poleg tega pa je Mitterrand ostro kritiziral tudi val nasilja, ki je preplavil Pariz med demonstacijami, in za katerega so v dobršni meri krivi Pasguajevi policijski odredi in skupinice provokatorjev.
Predsednik Mitterrand je svoje osebno stališče podkrepil z včerajšnjim obiskom svojcev umrlega študenta Malika Oussekinea, nad katerim so se v noči med petkom in soboto znesli policijski pretepači.
V popoldanskih urah se je v Parizu zbralo približno 30.000 študentov, ki so krenili v sprevodu po Boulevardu Saint Michel, da bi ponesli vence v bolnico Cochin, kjer je v nedeljo izdihnil 22-letni študent. Glasnik koordinacijskega odbora študentov David Assouline je ob tem izjavil, da je pogorela univerzitetna reforma najlepši poklon mladi žrtvi policijskega nasilja. Koordinacijski odbor se vsekakor sprašuje, kako to, da ni prišlo do vladne odločitve prej. »Ko bi premier Chirac dal svojo izjavo že v četrtek zvečer,« je izjavil Assouline, »bi se noč na Esplanade des Invalides končala z velikim praznikom, in se ne bi sprevrgla v izgrede, zaradi katerih je Malik Oussekine izgubil življenje, medtem ko je eksplozija ročne bombe nekemu študentu odtrgala roko in zaradi katere je neki drugi oslepel.«
Z Assoulinovim kritičnim gledanjem se očitno strinjajo tudi študentje, ki so se včeraj, kljub Chiracovim izjavam in spričo zmage nad vlado, v sprevodu poklonili Oussekineu. Študentje se tudi ne nameravajo odreči celodnevni stavki, ki so jo sklicali za sredo in na katero so povabili tako sindikate in prebivalstvo, kot predstavnike študentovskih gibanj iz tujine. Pariške sredine stavke bi se morala med drugimi udeležiti tudi precej številna predstavništva italijanskih študentov. Če so si študentje v tem protestu enotni, pa so nekatare francoske sindikalne organizacije izjavile, da se je ne bodo udeležile, glede na to, da je popolnoma propadel povod stavke, ki je tako tudi izgubila svoj pomen.
Spopadi med sandinistično in honduraško vojsko, ki ji pomagajo ZDA
Sedem mrtvih in devet ranjenih zaradi letalskega napada na ozemlje Nikaragve
MANAGUA, TEGUCIGALPA Obrambno ministrstvo v Managui je sporočilo, da je predsinočnjim bombardiralo nikaragovsko ozemlje pet letal, ki so priletela iz Hondurasa. Ubila so 7 in ranila 9 oseb. Tri letala so napadla glavni štab I. kopenske brigade 7 kilometrov severovzhodno od Murre v pokrajini Nueva Segovia, ki je oddaljena 20 kilometrov od meje s Hondurasom (7 vojakov je mrtvih in 4 so ranjeni), dve pa sta trikrat zaporedoma napadli mestece Wiwili v pokrajini Ji-notega, ki leži 25 kilometrov od meje (5 ranjenih, od tega trije vojaki in dva otroka).
Zunanji minister Miguel d'Escoto je na tiskovni konferenci izjavil, da so bila letala ameriška in dodal, da skušajo ZDA že dolgo časa izzvati obmejni incident med Nikaragvo in Hondurasom v želji, da temu sledi spopad med njunimi oboroženimi silami. Do tega pa po ministrovem zatrdilu ni Prišlo, čeprav vlada v Tegucigalpi zagotavlja nasprotno in s tem posredno
ocenjuje bombardiranje nikaragovskega ozemlja kot povračilni ukrep proti sandinistični vojski, ki jo obtožuje, da je kršila suverenost honduraške države. To naj bi se zgodilo na območju Cifuentesa (260 kilometrov vzhodno od Tegucigalpe), kjer da so sandinisti v boju ranili kakšnih 20 honduraških vojakov. D'Escoto, kot rečeno, to zanika s pripombo, da je šlo lahko kvečjemu za protisandinistične contrase, ki imajo ravno tam svoje baze.
Dejstvo je, da se je blizu 1.000 honduraških vojakov osredotočilo v obmejnih predelih, kamor jih je po priznanju same Bele hiše prepeljalo 20 ameriških helikopterjev »huey« in »chinook« (»toda helikopterji niso bili oboroženi«). Vojska Joseja Azcone Ho-yosa naj bi se spopadla s sandinistično skupaj s contrasi. Ameriško zunanje ministrstvo je zanikalo, da so v zadevo vpletene tudi ameriške sile, ni pa še komentiralo izjave, da so nikaragov-
sko ozemlje bombardirali z ameriškimi letali. Gre za prvi napad na sandi-nistične postojanke po letu 1983, ko so letala z ameriškimi piloti v režiji agencije CIA obstreljevala radijsko postajo pod ognjenikom Casistas 70 kilometrov zahodno od Manague.
Nikaragovska vlada je obnovila predlog OZN, naj bi obmejni pas za-stražile mednarodne mirovne enote pod pokroviteljstvom Contadore, Honduras pa tega noče.
Zasedanje Alpe-Jadran v Zagrebu
TRST — Članstvo v delovni skupnosti Alpe-Jadran se bo na prihodnjem zasedanju 12. decembra v Zagrebu povečalo. Sedanjim 11 deželam Italije, Jugoslavije, Avstrije in Zahodne Nemčije se bosta pridružili še dve madžarski deželi. Tega dne bo predsedstvo delovne skupnosti, ki je doslej pripadalo Hrvatu Antunu Miloviču, prevzel predsednik Koroške Leopold Wagner.
V hrvaškem glavnem mestu bodo predsedniki razpravljali o krepitvi sodelovanja na tem območju, zlasti cestnih, železniških in letalskih zvezah, kakor tudi o ustreznih ca-
rinskih objektih na mejah.
Sodobni odnosi narekujejo tudi izboljšanje informacijske mreže, urejevanje prostora, preprečevanje naravnih nesreč, urejevanje zdravstva in socialnih služb. Okrepili bodo povezave med vseučilišči in kulturnimi ustanovami.
Bolj kot doslej bodo ovrednotili turistično ponudbo, ki zajema Alpe in Jadran, letos meseca februarja svetu predstavljeno v Londonu. Z okrepitvijo severnojodranskih pristanišč si nadejajo omiliti konkurenco severnoevropskih pristanišč.
Danes na naših športnih straneh
Jadranovi košarkarji osvojili novi točki
Jadranovi košar-karji so v nedeljo v drugoligaškem pr-venstvu pospravili novi točki. Pred
gledalci so po napetem in izenačenem boju premagali vodilno moštvo Spinee z 80:79. Odločilni točki je s Prostima metoma dosegel štiri sekunde pred koncem srečanja Marko Ban. Bolj kot s kakovostjo igre so naši košarkarji tokrat navdušili zaradi zvrhane mere značajnosti, ki so jo pokazali skozi vse srečanje. V drugem polčasu so namreč zaostajali že s 14 točkami razlike, z veliko zagrizenostjo pa jim je uspelo zmagati.
Kljub hudemu spodrsljaju naše združene odbojkarske ekipe Meblo in Porazu Vala Kmečka banka je odboj-
karski obračun na splošno zadovoljiv. V deželnih ligah so naše ekipe v desetih tekmah dosegle kar osem zmag. 01ympia Kmečka banka, Bor Friulex-port, Agorest in Breg Agrar pa so na prvem mestu lestvice v svojih ligah.
Kar odličen je bil obračun v tem kolu promocijskega prvenstva. V petih srečanjih so naša moštva štirikrat zmagala (Bor Radenska, Dom, Kontovel Electronic Shop in Polet). Le Brežani so tokrat ostali praznih.
V drugi nogometni amaterski sta kar dve naši enajsterici na vrhu lestvice. V derbiju kola je kriška Vesna doma premagala vodilno ekipo Zaule, proseško Primorje pa je v gosteh osvojilo točko. Križani in Prosečani so tako prvi na lestvici. Kras je zmagal doma in je pri vrhu razpredelnice. Slabše pa igra Zarja, ki je doma igrala neodločeno in je na zadnjem mestu lestvice.
Palestinske demonstracije proti nasilju Izraelcev
JERUZALEM — Izraelska zasedbena oblast je včeraj uvedla policijsko uro v Ramallahu in El Birehu, v dveh mestih Cisjordanije v predmestju Jeruzalema. Takšen sklep je sprejela zaradi včerajšnjega protesta Palestincev, ker je v četrtek izraelska vojska ustrelila dva njihova študenta z univerze Bir Zeit. Policijsko uro je uvedla tudi v palestinskem taborišču v Balati v predmestrju Nablusa, kjer so v petek izraelski vojaki ubili 14-letnega demonstranta. Zaradi nasilja okupacijske vojske so v znak protesta arabske trgovine v vzhodnem Jeruzalemu zaprte že štiri dneve.
Napetost vlada tudi v drugih krajih Cisjordanije in območja Gaze. V Nab-lusu so se študentje tamkajšnje univerze spopadli z oddelki izraelske vojske. V begunskem taborišču Jelazum, v bližini Ramallaha, pa so pri streljanju na Palestince vojaki ranili tri osebe.
General Efraim Sneh, poveljnik izraelske civilne uprave v Cisjordaniji, je včeraj do januarja odredil delno zaporo univerze v Bir Zeitu kjer so bili četrtkovi nemiri.
Ravnanje okupacijskih oblasti utrjuje solidarnost med izraelskimi in arabskimi študenti. Oboji so včeraj na skupni tiskovni konferenci obsodili ravnanje policijskih sil, ki so včeraj prvič v zgodovini te univerze uporabili solzilce proti demonstrantom v Campusu v Jeruzalemu.
»Politika trdne roke, ki so jo svojčas uvajali samo na okupiranih ozemljih, se sedaj širi tudi na izraelsko ozemlje,« je izjavil eden izmed izraelskih študentov. Hazmi Bashava, docent za filozofijo v Bir Zeitu, pa je obtožil Izraelce, da hočejo »v skladu z zatiralno politiko, dogovorjeno z Jordanijo, zapreti arabske univerze v Cisjordaniji.
Mladinci KD niso več člani De Mitove stranke
RIM — Mladi demokristjani nočejo biti kopija Krščanske demokracije »v plenicah«. Biti mlad demokristjan, pravijo, ne sme več pomeniti biti včlanjen v stranki relativne večine z edino razliko, da je datum rojstva nekoliko kasnejši. Od jutri bo torej moč biti član mladinskega gibanja KD brez članske izkaznice te stranke.
To je sklep sinočnjega zaključka vsedržavne skupščine mladinskega gibanja KD, ki torej ne bo več navadna projekcija stranke. Mladinci, ki se bodo hoteli včlaniti ne bodo smeli biti starejši od 26 let in bodo morali podpisati politični dokument. Ni več nujno, da bodo morale sekcije sou-padati s sekcijami stranke, ampak bodo lahko obstajale samostojne sekcije v šolah in na delovnih mestih. Gre, skratka, za odločitev za avtonomijo, kot je v svojem sklepnem posegu poudaril vsedržavni delegat Renzo Lu-setti.
Spregovoril je tudi voditelj »stranke odraslih« Ciriaco De Mita. »Ni vam treba zahtevati avtonomije, čutiti se morate svobodne in glasno iznesti svoje predloge,« je dejal De Mita, ki seveda ni pozabil na politiko »odraslih« in jo popestril s temu primernimi polemikami. Navezal se je na zadnje polemike z Vi-sentinijem in na nekoliko starejše polemike s socialisti, ko je dejal, da obstajajo ljudje, ki želijo zanikati dolgoletne politične izkušnje katoličanov ter arhivirati zgodovino samo zato, da postavijo svojo kandidaturo za zamenjavo v vodstvu vlade. De Mita je tudi neposredno napadel socialističnega podtajnika Claudia Martellija v zvezi z njegovimi kritikami na račun Falcuccijeve in mu očital, da je do včeraj podpiral gesla iz leta 1968, sedaj pa kar naenkrat zagovarja nova obzorja v šolstvu.
G. R.
Pričevanje o Ir ang atu pred komisijo Kongresa ZDA
Shultz potrdil lojalnost Reaganu kljub nasprotovanju prodaji orožja
George Shultz prisega pred komisijo predstavniškega doma Kongresa	(Telefoto AP)
VVASHINGTON — Ameriški državni tajnik George Shultz ostaja zvest predsedniku Reaganu, a obžaluje, da ni dovolj nasprotoval tajnim dobavam ameriškega orožja Iranu. To je v bistvu vsebina Shultzovih odgovorov v skoraj dveurnem križnem ognju vprašanj članov zunanjepolitične komisije predstavniškega doma ameriškega Kongresa, ki raziskuje afero »Iranian-Contras-Connection«.
Šef ameriške diplomacije je torej pod prisego izjavil, da je bil kot nasprotnik tajnih dobav orožja Iranu praktično odrezan od odločitev, dosledno pa so mu prikrivali tajna
finansiranja nikaragovskim kontrarevolucionarjem. Do sebe je bil skrajno kritičen, ko so mu očitali, da se ni bolje seznanil s celotno operacijo, kot je bila to njegova dolžnost.
V prvem javnem pričevanju nekega visokega člana Reaganove administracije je Shultz jasno navedel, da je nasprotoval pošiljkam, a da popolnoma razume tajnost operacije, ker bi bili v nasprotnem primeru rezultati še slabši. Vsestransko se je potrudil, da bi dokazal svojo lojalnost Reaganu. Prav zato se je strinjal z Reaganovim ciljem navezovanja stikov z zmernimi silami v Iranu, odločno pa je nasprotoval metodam za dosego tega cilja. Dobesedno pa je bil zaprepaden, ko je spoznal, da so bili v tajne posle vpleteni celo njegovi podrejeni (veleposlanik ZDA v Bejrutu John Kelly), ki so mu vse prikrivali.
Šef ameriške diplomacije pa se ni najboljše izkazal, kar ni navsezadnje presenetilo nikogar, saj je moral zagovarjati dejanja, ki jim je v bistvu nasprotoval. Tudi njegove trditve o nadaljnji sovjetizaciji Nikaragve in ameriški nalogi, da vsestransko podpre »borce za svobodo« v Nikaragvi, je treba oceniti kot dodatno podporo Reaganovi politiki v Srednji Ameriki. Priznati pa je moral, da so bila storjena v vsej aferi Irangata nezakonita dejanja.
Shultz je obenem dal razumeti, da bi za zaprtimi vrati lahko povedal še marsikaj drugega, kar ne sme na javnem zaslišanju, ki so ga neposredno prenašala kar tri ameriška televizijska omrežja. Za njim morajo pred komisijo spregovoriti bivša svetovalca za nacionalno varnost McFarlane in Poindexter ter šef CIA Casey.
Medtem pa Irangate povzroča težave tudi izraelski vladi, saj se v Izraelu ne uspejo znebiti občutka, ali bolje rečeno prepričanja, da hoče Reaganova administracija v iskanju grešnih kozlov povečati odgovornost izraelske posredniške vloge. Bivši premier in sedanji zunanji minister Peres je včeraj odločno zanikal, da bi se kdo s prodajo orožja okoristil, saj je bila po njegovem vsa zadeva humanitarnega značaja. Izraelci so Američanom le pomagali pri osvobajanju talcev v Iranu.
Zagato Reaganove administracije je včeraj izkoristila tudi Sovjetska zveza, ki ugotavlja, da Američanom ni mogoče verjeti. Administracija ni samo lagala svojemu ljudstvu in Kongresu, temveč tudi Sovjetski zvezi in drugim partnerjem na posvetovanjih o iransko-iraški vojni v Stockholmu. Iz tega sledi po sovjetskih ocenah, da Washingtonu ni mogoče verjeti in da so točne ocene Sovjetske zveze, ko trdi, da so ZDA večkrat prikrivale resnico in lagale.
Težave z afero »Iranian-Contras-Connection« prehajajo z notranjepolitičnega na zunanjepolitično področje. Prav zato bo ameriški državni tajnik Shultz že v prihodnjih urah odpotoval v Evropo, da bi v Bruslju pomiril zaveznike, ki so zaprepadeni ob takem protislovnem ameriškem ravnanju.
V Franciji protesti, v Italiji pasivnost
RIM — Medtem ko v Franciji divja neurje, v Italiji le rahlo prši. Onkraj Alp je sporna univerzitetna reforma pritegnila na ulice milijone študentov in povzročila pravi politični in družbeni potres, ki je močno zamajal temelje Chiracove konservativne vlade. V Italiji pa se je nezadovoljstvo, ki vlada med dijaki, šolniki ter tudi med določenim delom javnega mnenja, do sedaj zrcalilo le v nekaterih osamljenih pobudah in klavrni parlamentarni razpravi, med katero se je bolj kot o šoli in njenih problemih, govorilo o perspektivah vladne koalicije. Ne da bi primerjali obeh situacij, ki sta si zelo različni ter mladega »konservativnega leva«, francoskega ministra Devagueta z rimskim birokratom Franco Falcuc-ci, je vsem jasno, da Italija in Francija zelo različno reagirata na težave ter na slabosti državnih šolskih in izobraževalnih ustanov. V Parizu se je prejšnji teden mogočne študentovske manifestacije udeležilo milijon ljudi, debati v rimski poslanski zbornici pa je sledilo nekaj desetin parlamentarcev, medtem ko so njihovi kolegi napolnili zbornico, le ko je predsednica Jottijeva postavila na glasovanje nezaupnico ministrici Fal-cuccijevi.
In vendar je na podlagi ankete tednika L Espresso prišlo do izraza, da je kar 41 odstotkov intervjuva-nih ravnateljev mnenja, da je Fal-cuccijeva najslabši minister za šolstvo iz zadnjih let in trenutno tudi najslabši minister v Craxijevi vladi. Ta podatek ne postavlja v najboljšo luč Ciriaca de Mito in njegove izjave, da bo krščanska demokracija na nož branila odgovorno za šolstvo, četudi bo pri tem tvegala vladno krizo. Konec koncev pa ne postavlja v najboljšo luč niti civilne zrelosti javnega mnenja, ki ostaja še vedno premalo občutljivo, če že ne brezbrižno do šolske stvarnosti, ki dan za dnem zaostaja za družbenimi in gospodarskimi procesi v državi.
Problemov je še in še. Pomislimo samo na nesprejemljive ministrske okrožnice o uri verouka, ki so v nasprotju z ustavo in tudi z načeli verske svobode, na zaostale in zastarele šolske programe ali pa na poniževalne razmere, v katerih dela velika večina učiteljev in profesorjev. Da ne govorimo o zadnjem (smešnem) predlogu o ukinitvi poučevanja zgodovine v prvih razredih višjih srednjih šol, medtem ko prepotrebna reforma drugostopenjskega šolstva že več kot deset let gnije v zaprašenih predalih senata in poslanske zbornice, kar pomeni, da bo v kratkem romala v popolno pozabo. Bodimo si na jasnem, da Franca Falcucci ni ekini krivec, da se je šola znašla v slepi ulici, nosi pa velike odgovornosti, da se je položaj poslabšal.
Vse to se dogaja tudi ob določeni pasivnosti študentov in dijakov. Gibanje univerzitetnih študentov je že nekaj let žal popolnoma zamrlo, kar seveda ne velja za višje-šolce, čeprav je tudi pri njih opaziti hudo krizo, tudi zato, ker predvsem iz velikih mest prihajajo v teh dneh protislovni signali o stvarnih perspektivah dijaškega gibanja. Lani v tem času smo v Rimu z zadovoljstvom pozdravili mogočno vsedržavno manifestacijo, na kateri so dijaki (izven starih in v marsičem preživelih ideoloških klišejev) izpričali zahtevo po novi šoli, ki bi mlade ljudi resnično pripravila za življenje. Bil je to dober začetek resnično novega in perspektivnega gibanja, ki je odpiralo nova obzorja v borbi za posodobitev šole.
S časom pa je to nestrankarsko, a ne apolitično gibanje, raslo v globoko krizo in marsikje popolnoma izginilo oziroma spet postalo sestavni del organizacij ali organiziranih skupin, pri čemer je izgubilo na verodostojnosti. Danes, tudi spričo spodbud in sugestij, ki prihajajo iz Pariza, je boj za boljšo in modernejšo šolo spet zelo aktualen.	SANDOR TENCE
Danes se začne nov val stavk
RIM - Začel se je val stavk, ki bodo izmenično trajale do konca prihodnjega tedna. Danes stavka državno zdravstveno osebje z zdravniki vred iz sklopa CGIL-CISL-UIL (stavko bo ponovilo 18. decembra) in pomožno letalsko osebje v Rimu in Neaplju. Prav tako danes so začeli stavkati družinski zdravniki, ki jim bo treba 10 dni plačevati preglede (20 - 30.000 lir), »avtonomni« veterinarji (dva dni in z možnostjo vpoklica) ter nekateri biologi, kemiki in fiziki (dva dni), medtem ko ostane bančno osebje križem rok do petka.
Jutri in v četrtek ne bodo delali »avtonomni« bolnišniški zdravniki, a železničarji od 21. ure jutri do 21. ure pojutrišnjem. V ponedeljek naj bi stavkali vsi javni uslužbenci (CGIL-CISL-UIL), 27. decembra pa »avtonomno« osebje poštno-brzojavne službe.
Odloženi gospodarski pogovori med SFRJ in Gospodarsko skupnostjo
Bivši sodnik ropal banke po Sloveniji
BEOGRAD — »Jugoslavija meni, da bi v trgovinskih pogovorih z EGS morali izoblikovati rešitve, ki bi olajšale dostop njenega blaga na trg Skupnosti, glede na to, da je to ena od predpostavk za uravnoteženje medsebojne trgovinske menjave. Čeprav smo pričakovali, da bo najnovejši mandat EGS za nadaljevanje pogovorov občutno izboljšan, kljub določenim spremembam ne vsebuje pogojev, ki bi bistveno prispevali k povečanju prodaje jugoslovanskih izdelkov tem državam. Zato smo se dogovorili, da pogovore, ki so se drugega in tretjega decembra začeli v Bruslju, preložijo, da bi opravili dodatna posvetovanja.«
To je izjavil vodja jugoslovanske delegacije na nedavnih pogovorih o obnovitvi trgovinskih določil sporazuma o sodelovanju SFRJ z EGS pomočnik zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Ranko Radulovič. Radulovič je opozoril, da sporazum predvideva splošni tretma liberalizacije uvoza jugoslovanskega blaga v EGS, od katerega je izvzeto določeno število industrijskih in kme-
tijskih izdelkov in dodal, da so nerealno nizko postavljene brezcarinske meje prav za to blago ovira ne le za povečanje, temveč tudi za obdrža-nje sedanjih tokov menjave.
Po Radulovičevih besedah je bila ena od tem pogovorov v Bruslju tudi ustvarjanje dolgoročnih stabilnih pogojev za povečanje izvoza jugoslovanskih kmetijskih izdelkov na tržišče dvanajsterice (junetine in jagnjetine, ribjih konzerv, sadja, zelenjave, tobaka). Za ugodne izvozne rezultate je potrebno sprejetje vseobsegajočih rešitev, kajti jugoslovanska prodaja tega blaga v države članice EGS v zadnjih letih upada.
Ko je poudaril, da je uravnoteženje blagovne menjave med SFRJ in EGS (približno šest milijard dolarjev oziroma tretjina jugoslovanske trgovine s svetom) bistven pogoj za izboljšanje celotnega sodelovanja pa tudi vračanja jugoslovanskih dolgov državam članicam kot glavnim upnikom, je Radulovič dejal, da vzbuja skrb tudi vnovično povečanje trgovinskega primanjkljaja na jugoslovanski strani, (dd)
LJUBLJANA — Kaže, da Slovenija zadnje čase z odločnimi koraki vstopa med »gangstersko razvita okolja«. Po vrsti spektakularnih ropov bank in pošt na Gorenjskem (nekatere je pred časom policija že razrešila) se je tolovajska moda preselila tudi v Ljubljano.
V	četrtek zvečer je tako v uradu Beograjske banke ob Celovški cesti prišlo celo do streljanja, ko je ropar med begom obstrelil bančnega uslužbenca. Toda če so se doslej roparji manjšega ali večjega formata rekrutirali iz vrst brezdelnežev in postopačev, je razkritje tokratnega storilca pomenilo precejšnje presenečenje tako za kriminaliste kot za sosede, ki so iz časnikov izvedeli za »podvig« njihovega znanca.
V	petek so namreč miličniki prijeli 47-letnega Hugona Zaplotnika iz Kranja, diplomiranega pravnika z nekaj uglednimi službami za seboj. Mož je bil med drugim pred leti tudi preiskovalni sodnik v Kranju, nazadnje pa je bil na kar uglednem položaju v Iskrini tovarni avtomatike. In razlog, zaradi katerega si ugleden občan nadene pustno masko, izvleče colt ter vkoraka v banko? Denarne težave oziroma dolgovi, v katere je zabredel...
ZIMA JE PRED VRATI		
»DW		umu siurpu« MADOTTO
	(A	A +	+	Križ 200 - Trst - Tel.: 220340
1	* * * J	Bogata izbira obutve za i/so družino, usnjene galanterije in dežnikov.
		
NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE
1.	bogato izbiro najboljše kave
2.	kakovostno kavo po najugodnejši ceni
3.	dnevno sveže praženo in surovo kavo Pražena kava, ki jo hranite v zmrzovalniku ostane sveža kot na dan praženja
SKODELICA KAVE 500 LIR
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
Dileme avstrijske ljudske stranke S kom in kako v vladno koalicijo?
DUNAJ — Na volilno nedeljo zvečer, ko Alois Mock ni postal osmi kancler druge republike, se je s polurno zamudo in vidno prizadet, uvrstil med Vranitzkega, Haiderja in Fredo Meissner-Blau ob razglasitvi rezultatov v Hofburg. Za seboj je imel živčni zlom in utrudljiv predvolilni boj: več kot sto različnih avstrijskih občin in več tisoč kilometrov prevožene poti.
Po ponovnem porazu in po šestnajstletni opoziciji se je začelo med članstvom ljudske stranke govoriti: kako zdaj? Ali ostati v opoziciji, ali kot juniorski partner zlesti s socialisti v veliko koalicijo, ali se sporazumeti za »čmo-modro« vlado z novim voditeljem svobodnjakov Haiderjem (in prepustiti opozicijsko vlogo socialistom). Med takšnim razmišljanjem se je pojavila celo za zadnja desetletja povojne Avstrije nova politična kategorija - koncentracijska vlada (z vsemi, tudi zelenimi, v parlament in brez opozicije). Kar je (zdaj začasni kancler) Vranitzky označil kot protiustavno.
Tisti, ki imajo v Avstriji opraviti z izvozom svojega blaga v svet, namreč združenje industrijcev (materialno gledano najmočnejši delež ljudske stranke), so takoj, ko so zaslišali, da se njihovi politični voditelji ukvarjajo tudi z mislijo povabiti v vlado Haiderja, najodločneje svetovali Mocku, naj tega ne stori, ampak se lepo dogovori s socialisti. Ideologi »črnih«, na primer dunajski predsednik Erhard Busek, so začeli glasno misliti na vztrajanje v opoziciji še vnaprej. (Tako bi morali socialisti sestaviti manjšinsko vlado), kar bi jih ob prvem večjem problemu prisililo razpisati nove volitve.
Pogajanja za oblikovanje »rdeče-črne« vlade dveh velikih strank so se začela konec minulega tedna. Vendar so se, za enkrat šele sporazumeli, kakšen bo dnevni red pogajanj. In še vedno pravijo, da bo vse skupaj trajalo mesec in pol.
Kar pomeni, da bo Avstrijo začasni kabinet — vlada »za opravljanje tekočih državnih poslov« — po vsej verjetnosti peljal čez prag starega leta. Socialisti pravijo: velika koalicija, v redu, toda le pod pogojem, da bo v novi vladi jasno razmerje sil, ki so ga 23. novembra ob volitvah določili državljani z večino glasov za SPČ). Če tega OVP ne bo sprejela in bo pretirano vztrajala na svojih predvolilnih zahtevah po »novi Avstriji«, deželi »preobrata« z »manj socializma« in z »delno reprivatizacijo« državnih podjetij, potem pa že raje opozicija. Ali, kot je dejal Kreisky: »Velika koalicija mora biti takšna, da bodo razlike med obema strankama dovolj jasne in otipljive.«
Zadnji četrtek so se funkcionarji »črnih« zbrali na »krizno« sejo. Šlo je v prvi vrsti za to, ali naj Mock še ostane predsednik OVP, ali se ga — po njegovem katastrofalnem nastopu pred javnostjo po volilnem seštevku — zamenja. Težava pri ljudski stranki pa leži v preprosti resnici, da »kadrov ni«. Med šestimi deželnimi glavarji imajo sicer dva, ki bi bila zelo sposobna opravljati ta posel: štajerski Josef Krainer ter zgornjeavstrijski Josef Ratzenboeck. Vendar niti prvi niti drugi noče biti drugi v mestu. Da ilustriramo njuno zmogljivost in priljubljenost: obe deželi ostajata pri vseh deželnih volitvah »črni«, ko pa gre za odločitev tamkajšnjih ljudstev, kdo naj bi vladal republiki, se velikokrat odločijo za »rdeče«. Tako je bilo leta 1970 (Kreisky) in tako je bilo letos (Vranitzky).
Ko so novinarji vprašali Herberta Krejcija, predsednika Združenja industrijcev, koga bi si najraje predstavljal v vodstvu OVP, je prostodušno dejal: Juliusa Raaba.
Kar pa, žal, ni izvedljivo. Raab namreč že dolgo ni več na razpolago.
BARBARA GORIČAR
Predsedstvo OK SZDL Koper obsoja pisanje Vjesnika
KOPER — Predsedstvo Občinske konference SZDL Koper in Svet za informiranje pri tem predsedstvu sta na včerajšnji skupni seji obsodila pisanje v zagrebškem Vjesniku v zvezi s položajem slovenske manjšine v Italiji. Šlo je za članek »Pogled na drugo obalo«, v katerem novinar med drugim piše, da so zahteve z nekaterimi beneficijami Slovencev v Italiji nerealistične in nekakšen ritual in da njihove zahteve »služijo za izvajanje verbalističnih ekshibicij in kot alibij za neaktivnost na drugih področjih.« Na sestanku je predsedstvo Občinske konference SZDL sprejelo stališče, v katerem pravi, da Radovan Stipetič (avtor članka, op. ur.) v njem postavlja trditev, ki je v diametralnem nasprotju z načelnimi opredelitvami Jugoslavije do varstva manjšin. To pisanje kaže na popolno nepoznavanje na eni strani teh načel, na drugi pa tudi naporov, ki jih slovenska manjšina v Italiji ob podpori matičnega naroda in Jugoslavije že vsa leta po vojni vlagata v premagovanje diskriminacijskega odnosa v okolju, kjer živi. Poleg tega dodaja, da so stališča, izražena v Vjesniku voda na mlin prav nosilcem diskriminacijske politike do slovenske manjšine v Italiji, zlasti v Furlaniji-Julijski krajini in slaba usluga številnim demokratičnim silam v Italiji, ki podpirajo napore za globalno zaščito Slovencev.
Tako pisanje je treba obsoditi v vsakem trenutku. Dejstvo - dodajata OK SZDL Koper in Svet za informiranje - da avtor članka poleg nepoznavanja jugoslovanskih načel na področju varstva manjšin in realnosti, v kakršni Slovenci v Italiji živijo, nima niti posluha za aktualni trenutek odnosov med državama, pa poraja poleg obsojanja tudi dvome v profesionalne kvalitete avtorja članka.
Predsedstvo OK SZDL Koper ob tej priložnosti ponovno izraža polno podporo in solidarnost Slovencem v Italiji in njihovim organizacijam.
To stališče OK SZDL Koper so posredovali RK SZDL Hrvaške in Slovenije, zagrebškemu Vjesniku, Slovenski kulturno-gospodarski zvezi v Trstu in sredstvom javnega obveščanja.
Na povabilo tamkajšnjega zdravilišča
Lovski pevski zbor Doberdob nastopil v Moravskih Toplicah
Zamejski lovski pevski zbor Doberdob, ki šteje 20 članov je v soboto popoldne na povabilo direkcije tamkajšnjega zdravilišča gostoval v Moravskih Toplicah, potem ko je v teh dveh letih svojega obstoja že nastopil v Dekanih, Zgoniku, Murski Soboti, Skednju, Sovodnjah, Števerjanu, Črnomlju in na reviji Primorska poje.
Številnim gostom zdravilišča, predvsem z bližnjega avstrijskega območja je zbor Doberdob pod vodstvom Janka Simonete in ob sodelovanju tudi pobratenega pevskega zbora Lovske družine Prekmurje pripravil lepo kulturno doživetje. Program koncerta, ki ga je v slovenščini in nemščini napovedoval Štefan Bertalanič je obsegal najprej skupno izvedbo obeh zborov Vrabčevega Pozdrava lovcev, nato je vsak zbor zapel po šest lovskih, oziroma narodnih pesmi, na koncu pa sta zbora še skupaj ob harmonikarski spremljavi zapela Jager pa jaga in Bratje le k soncu, svobodi ter požela burno odobravanje navdušenega ob-
činstva. V priložnostnem nagovoru je zamejce pozdravil predsednik Izvršnega odbora Zveze lovskih družin Prekmurje, Branko Radešič. Večerji je še pozno v noč sledila prijetna družabnost v sproščenem in prijateljskem vzdušju, seveda ob čašici pristne domače kapljice. Po izmenjavi daril so se dogovorili, da se bo sodelovanje nadaljevalo tudi prihodnje leto, ko bo prekmurski lovski pevski zbor nastopil v zamejstvu.
Po prenočitvi v Murski Soboti so se pevci Doberdoba v nedeljo kot gostje Lovske družine Ljutomer udeležili lova na fazana, ki je bil revnejši od pričakovanega. Sledila je skupna lovska malica in nato tovariško srečanje do poznega popoldneva, ko so se zamejci polni prijetnih občutkov poslovili od gostoljubnih domačinov. Na povratku proti domu so se naši lovci ustavili še v Senožečah, kjer imajo bogato ponudbo v sklopu tedna lovske kuhinje.
(B.S.)
V Dekanih proslava S. Gregorčiča
KOPER — Kulturno prosvetno društvo Jadran Dekani je v nedeljo v kulturnem domu v Dekanih priredilo spominsko proslavo ob 80. obletnici smrti Simona Gregorčiča. Slavnostni govornik je bil prof. Jože A. Hočevar, v kulturnem programu pa so nastopili škofijski oktet, recitatorska skupina ZKO Koper, Miha Dolžan s citrami, tamburaški orkester iz Boljunca, solist iz kulturnega društva »Dragonja« v Koštaboni ter dekliški zbor kulturnoprosvetnega društva Jadran Dekani.
Ob tem dodajmo, da je kulturno društvo v Dekanih med najbolj aktivnimi v koprski občini, saj združuje kar 100 članov (v KS Dekani je 1200 prebivalcev), letos pa so junija organizirali Trubarjeve dneve, konec meseca bo novo predstavo na oder postavila njihova amaterska gledališka skupina. Za vse praznike organizirajo proslave, uspešno sodelujejo s kulturnim društvom Slavec iz zamejstva, sicer pa nadaljujejo tradicijo 1869. leta ustanovljene čitalnice. Čitalnico v Dekanih je takrat ustanovil učitelj Ivan Benko. (D. G.)
Skupina »slepih« potnikov v koprski luki
KOPER — Čezoceanko »Kočevje«, ki je priplula v nedeljo zvečer pred koprsko pristanišče s 24 »slepimi« potniki iz Gane, so včeraj navsezgodaj privezali v koprskem pristanišču. Tu so jih že čakali številni novinarji, zdravnik, predstavniki Splošne plovbe Piran, Urave za notranje zadeve, kmalu pa so jim pripeljali tudi obleke Rdečega križa, saj potniki verjetno še zdaleč niso pričakovali, da se bodo v začetku decembra znašli tako daleč na severu. V krajih, od koder so prišli, je bila namreč temperatura okoli 40 stopinj Celzija.
Kot smo lahko zvedeli na tiskovni konferenci v častniškem salonu ladje Kočevje, so se »slepi« potniki (gre za 24 v glavnem mladih Gancev, stari so med 20 in 30 let, dva sicer nimata potnih listov, vendar sta izjavila, da sta Ganca) na ladji skrili že deset dni preden so jih odkrili na sidrišču v pristanišču Santa Cruz na Kanarskih otokih. Na ladjo so prišli v ganskem pristanišču Takoradi in bili prepričani, da bo plula v Las Palmas. »Če bi res prišli v Las Pal-mas in bi pristali ob obali, nihče z ladje ne bi niti vedel, da smo potovali z njimi, saj bi se z nje umaknili tako, kot smo prišli nanjo,« nam je povedal John Quayson, eden od mladih Gancev. Toda Kočevje je po naključju zaplula v Santa Cruz, zvedeli so namreč, da se tam lahko ceneje oskrbijo z gorivom, vodo in hrano in to kar na sidrišču. Tu pa se je zapletlo. »Slepi« potniki so prišli na plan in hoteli prestopiti na ladjo, ki je pripeljala »bunker«, česar pa španski mornarji niso dopustili. Tudi posredovanje Splošne plovbe Piran, jugoslovanske ambasade v Španiji in jamstvo za plačilo vseh stroškov, ni omehčalo španskih oblasti, da bi prevzele »slepe« potnike in jih poslale v Gano. Ta trenutek še ni jasno, kaj bo z njimi.
BORIS ŠULIGOJ
Množičen turistični naval včeraj na Nevejskem sedlu
VIDEM — Zadnji vikend, ki ga je včerajšnji praznik podaljšal še za en dan, je bil za zimskošportne turistične delavce iz Nevejskega sedla zelo uspešen. Sicer pa je bilo tudi na drugih smučiščih v naši deželi zelo živo, pravi »boom« pa je bil pod Kaninom. Parkirišče pred žičnico, ki pelje do bližine Gilbertijeve koče, je bilo tako v nedeljo, kot tudi včeraj nabito polno. Veliko je bilo avtobusov, tudi izven naše Dežele, zasedene so bile tudi vse sobe in apartmaji. Zelo zgovoren je že sam podatek, da so včeraj na Nevejskem sedlu našteli okrog 2.500 obiskovalcev.
Za tako množičen turistični naval sta seveda veliko prispevala lepo, pa čeprav zelo mrzlo vreme, za smučanje dober sneg in urejene proge. Turistična sezona se je torej za Nevejsko sedlo začela najbolje, kar daje turističnim delavcem veliko upanja za letošnje uspešno delovanje.
Sicer pa je bilo tudi v drugih turističnih središčih Furlanije-Julijske krajine, predvsem včeraj, dokaj živahno. Dobro obiskane so bile predvsem Mokrine, kjer je 50 cm snega, in seveda odlično pripravljene smučarske proge.
Tekači pa so se zbrali v okolici Trbiža in Žabnic (na sliki), kjer so imeli dovolj snega za prve sprehode po snegu.
Proti zlorabi incidenta ob meji
KOPER — Zaradi napetosti, ki jo nekateri politični krogi v Trstu in Furlaniji-Julijski krajini ustvarjajo z zlorabo nedavnega tragičnega incidenta v jugoslovanskih ozemeljskih vodah, v katerem je življenje izgubil italijanski ribič Bruno Zerbin, so se v Sežani v soboto na prijateljskem srečanju sestali mladi iz jugoslovansko-italijanskih obmejnih mest Sežane, Kopra, Izole, Pirana, Trsta in Gorice ter objavili skupno izjavo.
V izjavi, ki so jo podpisali predstavniki slovenskih in italijanskih mladinskih organizacij, društev in združenj, je izrečeno obžalovanje zaradi tragičnega dogodka, v katerem je umrl mladi italijanski ribič.
Hkrati pa so mladi obsodili izkoriščanje tega tragičnega dogodka za spodkopavanje dobrih odnosov med ljudmi in narodi z obeh strani meje v želji, da bi ustvarili vzdušje nesporazumov in sovražnosti. Pozivamo vladi Jugoslavije in Italije, da čimprej podpišeta sporazum o ribolovu na Jadranu in zlasti v Tržaškem zalivu, je med drugim rečeno v izjavi.

MILANSKI SEJEM
USTANOVA ZA RAZVOJ OBRTNIŠTVA V FJK
PORDENONSKI SEJEM
MERCATUS - ALPE ADRIA 12. RAZSTAVA OBRTNIŠTVA DEŽEL ALPE ADRIA
SEJMIŠČE V PORDENONU 6,-14. DECEMBRA 1986
URNIK:
OB DELAVNIKIH 15.00-21.00 OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH 9.30-21.00
CRUP
Videmska in pordenonska hranilnica
DEŽELA FURLANUA-JULUSKA KRAJINA DEŽELNO RAVNATELJSTVO ZA OBRTNIŠTVO
UEAPME
EVROPSKO ZDRUŽENJE OBRTNIKOV MALE IN SREDNJE INDUSTRIJE
ZDRUŽENJE OBRTNIKOV PORDENONSKE POKRAJINE
V Škrbini je v dolgem zimskem večeru zavijala burja po kraških goličavah. On je sedel v topli kmečki hiši med domačini. Bral jim je Cankarjevo povest Hlapec Jernej in hjegova pravica, kar je v njih prebudilo sovražna čustva Zoper narodne zatiralce, obenem pa tudi željo po boljšem življenju, saj so okušali na lastni koži vsakodnevne tegobe in brezizhodno revščino. Nato jim je v pogovoru z njimi odkrival resnico, vzroke in pota, da bi se rešili narodnega zatiranja. (* 12)
PRVI TOMAŽIČEVI KORAKI V KOMUNISTIČNEM GIBANJU
Že kot šestnajstletni dijak na Istituto tecnico commer-oiale (tehniški trgovski zavod) v Trstu se je Tomažič v letih 1931 - 1932 seznanil z dijakom Mariom Kocmanom. Slednji je bil organizirani član tržaškega mladinskega komunističnega gibanja. Seznanil se je tudi z Marijo Bernetičevo, članico KPI, kakor tudi z drugimi komunisti slovenske in italijanske narodnosti. Pod njihovim vplivom je Tomažič Zorel iz narodno zavednega mladinca v somišljenika komunističnih idealov. Mladinska komunistična organizacija je
bila zelo dejavna. V jeseni 1931 je imela številne pripadnike. Izdala in raztrosila je letake proti Posebnemu sodišču, ki je obsodilo večjo skupino komunistov s Tržaškega in drugih krajev na več let zapornih kazni. (13)
Leta 1931 je Mario Kocman vodil v Trstu mladinsko komunistično gibanje. Z namenom, da bi ga razgibali zavoljo aretacij več strankinih članov in mladincev, so sklenili sklicati sestanek. Zato je Mario Kocman povabil na izlet V. Martelanca, P. Tomažiča, Elizabeto Zafred iz Trsta in J. Verginello iz Križa. Na Drašci so se sešli s skupino S. Fi-nocchiara. Na sestanku so razpravljali o komunizmu, letakih in trosilnih akcijah. Navzočih je bilo 9 tovarišev. Mesec dni pred aretacijo je Tomažič prispeval denar za izdelavo dveh letakov, ki sta ju v imenu mladinske komunistične federacije in italijanske sekcije Mednarodne rdeče pomoči napisala Mario Kocman in Sergio Finocchiaro. Konec leta 1931 je policija aretirala Finocchiara, Tomažiča pa 7. januarja 1932. Po 15 dneh, potem ko so ga večkrat zaslišali, so ga kot mladoletnika izpustili iz zapora. Kaznovali so ga na dve leti policijskega nadzorstva, d4)
S študentom Alojzom Budinom iz Koludrovice se je Tomažič tudi spoznal. Le-ta je bil starejši od njega, aktiven član delavskega gibanja. Sredi leta 1931 je z njim prekinil sodelovanje zaradi njegove policijske konfinacije.
Ob 10. obletnici fašistične oblasti v oktobru leta 1932 se je režim pokazal »širokogrudnega«. Podelil je amnestijo precejšnjemu številu političnih zapornikov, konfinirancev in policijsko nadzorovanim osebam. Tudi Tomažič je bil deležen amnestije. S tem je postal nekoliko svobodnejši za gibanje v mestu in na podeželju.
V začetku leta 1933 je prišel v Škrbino obiskat svojo nono (staro mater). Ob tisti priložnosti se je sestal z domačim komunistom Antonom Abramom. Povedal mu je med drugim, da so osnovali na vasi krajevno celico komunistične partije. V celico se je vključil tudi Avgust Dugulin, dobro znan kasneje na Krasu med NOB kot Maks. Dogovorila sta se tudi, da bodo organizirali sestanek z Alojzom Pahorjem. Do tistega sestanka je tudi prišlo leta 1933. Udeležili so se ga Tomažič, Budin, Abram, Pahor in Ferdo Ru-kin iz Nabrežine. Tako je Tomažič nadaljeval s političnim delovanjem v krogu novih sodelavcev. (15)
Temeljno izhodišče in težišče ilegalnega delavskega gibanja je bilo politično in organizacijsko delovanje med pripadniki delavskega razreda italijanske in slovenske narodnosti. Vse do leta 1933 se je gibanje zapiralo preveč vase. Ni še dojelo velikega pomena narodnostnega vprašanja na Primorskem, predvsem v iskanju zaveznikov v boju proti fašizmu med narodno zavednimi slovenskimi mladinci. Na podeželju pa so bili že v tem pogledu spodbudni pojavi.
Leta 1933 so na pobudo Zunanjega centra KPI v Parizu prišli v južno Furlanijo trije strankini funkcionarji. Ti so bili Rossi, Aristide Papazzi in Pozzo. Najglobljo sled je zapustil Rossi. Bil je vsestransko politično in teoretično dobro zgrajen tovariš. (,6>
(12)	Anton Abram, življenjepis, kopija pri piscu
(13)	Mario Kocman, življenjepis, kopija pri piscu
(14)	J. Kramar, Pinko Tomažič, ob 30-letnici 2. tržaškega procesa, revija Obala, št.
12, december 1971, str. 15
(15)	Glej opomba št. 12
(16)	Angelo Comar, življenjepis; Srečko Colja, življenjepis, kopija pri piscu
Na današnji in petkovi seji tržaškega občinskega sveta
Na dnevnem redu pooblastila odboru in umestitev sinhrotrona v Bazovici
Tržaškemu občinskemu svetu se tudi ta teden obeta živahno delovanje. Poleg zaostalih navadnih upravnih skle-povbo imel namreč na dnevnem redu nekaj pomembnih odločitev, ki segajo globlje v krajevno upravno-politično in sploh družbeno življenje. Že drevi bo namreč po vsem videzu sodeč precej ostra razprava med večino in opozicijo v zvezi s sklepom, po katerem si namerava občinski odbor osvojiti dobršen del pristojnosti skupščine, v petek pa namerava pristojni odbornik za urbanistiko Vattovani predložiti občinskemu svetu odgovore izvršnega organa na številne ugovore ustanov in posameznikov v zvezi z namestitvijo sinhrotrona pri Bazovici. Tako pri prvem kot pri drugem sklepu so, kot je znano, stališča večine in opozicije hudo nasprotna, tako da je pričakovati dolgo in vneto razpravo.
Glede vprašanja novih in večjih pooblastil občinskemu odboru smo že poročali, da jih predvideva odborov osnutek kar kakih 45, med katerimi je sicer ponovitev nekaj že dolgo obstoječih, mnogo je pa novih ali »prilagojenih«, zlasti kar zadeva povečanje stroškov pri raznih oddajah del ali študij zunanjim sodelavcem. Stranke občinske opozicije, zlasti KPI in MT, odločno nasprotujejo takim povečanim pooblastilom, češ da bi dejansko »razlastila« občinsko skupščino njenih pravih pristojnosti in omejila njeno vlogo zgolj na odobritev proračunov in večjih posojil. Občinski odbor je sicer vztrajal dolgo na svojem, češ da gre predvsem za pospešitev del samega občinskega sveta, ki ima v zaostanku veliko število upravnih sklepov.
Zdi se pa, da so se v zadnjih dneh stališča nekoliko približala, zlasti po sestanku med zastopstvom svetovalcev KPI in županom Staffierijem, na katerem so komunistični svetovalci poudarili, da je skupščina od 30. septembra že opravila ogromno delo, in da ostaja od zaostalih le nekaj več kot 200 sklepov, zaradi česar odpade pretveza nakopičenja dela. Vse kaže, da so se za zbližanje stališč zavzele tudi razne stranke občinske večine, v prvi vrsti socialisti, ki ugotavljajo, da ni mogoče sprejeti tako važnih odločitev za vnaprejšnje delovanje občinske uprave brez soglasja velike večine, oziroma kar ob ostrem nasprotovanju skupščinske opozicije. Komunisti so vsekakor pripravili kar 28 spremi-njevalnih predlogov k odborovemu osnutku. Znamenje določene dobre volje je dejstvo, da bodo o njih podrobno razpravljali že na današnjem opoldanskem sestanku načelnikov svetovalskih skupin in da je zaznati v vrstah večine namen, da pride do sprejemljivega kompromisa.
Dokončna odločitev, vsaj glede pristojnosti tržaške Občine, bi morala v petek pasti tudi glede lokacije sinhrotrona. O odgovoru (negativnem) občinskega odbora na ugovore raznih ustanov in posameznikov proti lokaciji pri Bazovici bo že danes zjutraj izrekla svoje mnenje občinska svetovalska komisija za urbanistiko. Ker so v njej v večini predstavniki strank, ki sestavljajo občinski odbor, ni pričakovati, da bi zavrgla njegovo stališče. Zato bo dokončno odločitev moral izreči občinski svet, po vsej verjetnosti že na petkovi seji.
Novi generalni konzul SFRJ Jakomin obiskal uredništvo našega dnevnika
Novi generalni konzul SFR Jugoslavije v Trstu Livij Jakomin je včeraj obiskal redakcijo Primorskega dnevnika, kjer se je s člani uredništva pogovarjal o aktualnih problemih v sedanji fazi odnosov med Italijo in Jugoslavijo ter med našo deželo ter SR Slovenijo in SR Hrvaško. Govor je bil seveda o posledicah tragičnega incidenta v vodah Tržaškega zaliva, pa tudi o nedavnem presenetljivem pisanju zagrebškega Vjesnika v zvezi z zaščito naše
manjšine.
Soglasje okrog stališč Nicolazziju
V Miljah sklenjen kongres tržaških socialdemokratov
V nedeljo so socialdemokrati sklenili v Miljah pokrajinski kongres tržaške federacije PSDI s soglasno odobritvijo resolucije, ki zastopa stališča vsedržavnega tajnika Nicolazzija. Resolucijo je obrazložil v imenu vsedržavnega vodstva stranke senator Pagani. V njej je tolmačena politična linija reformističnega socializma, ki je na vsedržavni in na krajevni ravni vodilo delovanju socialdemokratov, posebej pa je poudarjena težnja k sporazumevanju med političnimi silami, ki se vključujejo v laično-socialistično območje.
Kongresno delo je vodil Oberdan Pierandrei, uvodno poročilo pa je imel v soboto pokrajinski tajnik PSDI odv. Mario Berce, ki je obravnaval v glavnem krajevno politično problematiko. V zvezi s tržaškimi političnimi razmerami je Berce poudaril, da je sodelovanje socialdemokratov v večini, ki vodi tržaško Občino in Pokrajino, kritično, (kot je znano namreč PSDI nima svojih zastopnikov v obeh izvršnih organih) in da sta ga narekovali zaskrbljenost nad krajevno situacijo in nujnost ohranjevanja vsaj minimalne ravni sodelovanja med silami, ki sestavljajo
rimsko vlado, tudi v krajevnih razmerah.
Berce, ki ga je v sklepih pokrajinski kongres potrdil za pokrajinskega tajnika, je tudi omenil tragični incident v Tržaškem zalivu in pri tem zatrdil, da je dokazal neustreznost razmejitve na morju, vsekakor pa je poudaril, da dobri sosedski odnosi terjajo spoštovanje življenja ljudi kot prvo vrednoto. Tajnik PSDI je odločno zagovarjal vrednost sodelovanja med socialisti, socialdemokrati in liberalci, ki, ob spoštovanju samostojnosti vseh, predstavlja trdno oporo za večinske sile na Tržaškem.
Socialdemokratski pokrajinski kongres so pozdravili tajnik PSI Seghene in PRI Pacor, član vodstva KPI Marto-ne in Giuricin za Mesto listo melone. V razpravo so posegli tudi zastopniki PSDI v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu Di Gioia in Martini ter predstavnik v vodstvu KZE Di Pace. Kongresisti so na koncu izvolili za delegata na januarski rimski vsedržavni kongres Guerrina Geija in Maria Bas-saneseja in novo 21-člansko pokrajinsko vodstvo tržaške federacije PSDI.
Radikalci proti lokaciji sinhrotrona pri Bazovici
Tudi tržaški radikalci so se izrekli proti namestitvi sinhrotrona v bližini Bazovice, in to ne samo iz ekoloških razlogov. V poročilu Radikalnega informacijskega združenja pripominjajo, da jih polemike okrog lokacije sinhrotrona spominjajo na nekatere pretekle prigode, na primer na nekdanje proteste Liste za Trst proti "rimskim" metodam vsiljevanja važnih sklepov, ne da bi bilo zainteresirano prebivalstvo sploh obveščeno.
Kot se dogaja pri vseh revoltih, pravijo radikalci, pa se LpT danes, ko je prišla na oblast, obnaša prav tako kot tisti, proti katerim se je borila. "Nova" Lista vsiljuje namreč nove znanstveno-industrijske objekte na Krasu, ki ga je svoj čas vsaj z besedami branila, in zmerja vse tiste, ki skušajo bitko za obrambo Krasa nadaljevati.
Pri tem pa je najhujše, da se tržaški Kras še dalje obravnava kot periferna gmajna, ki prav pride za vsako priložnost. Seveda, nekaj zelenja je treba ohraniti za nedeljske sprehode, drugače pa...naj bo dobrodošel cement! V tej logiki" in "v svetem imenu znanosti" - polemično pripominja Radikalno informacijsko združenje - skušajo izbrisati iz kolektivne podzavesti Tržačanov (če sploh obstaja) dve morda banalni, ampak temeljni resnici.
Prva resnica je, da je ta ozki pas zemlje, ki povezuje velike srednjeevropske gorske verige z morjem, zaradi svojih številnih značilnosti nekaj zares edinstvena. Druga, nič manj pomembna resnica pa je - poudarjajo radikalci - da se je kraški teritorij, z razliko od mestnega in obalnega območja, ohranil do nedavnega skoraj nedotaknjen, to pa ne zaradi tega, ker naj bi šlo za "puščavsko neobljudeno gmajno", ampak ker so ga prav njegovi prebivalci hoteli in znali ohraniti na najboljši način, s čimer so pokazali, da je njihova kultura manj barbarska od naše tako zelo znanstvene.
Mimo vsega tega pa neka uprava ne more ignorirati - pravijo še radikalci -da je subjektivna pravica prebivalstva nekega teritorija večja od kateregakoli interesa, naj bo tudi svetovnega značaja. Toliko bolj to velja v tem primeru, ko prebivalci Bazovice zahtevajo samo spoštovanje preteklih sporazumov, ki so predvidevali, da bi sinhrotron zrasel na sedanjem območju Raziskovalnega centra, ki so ga odstopili prav v ta namen.
Pogovor generalnega konzula SFRJ Jakomina z deželnim vodstvom SSk
Novi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Livij Jakomin je prejšnji petek obiskal deželno vodstvo Slovenske skupnosti na strankinem sedežu v Trstu. To ni bil zgolj vljudnostni obisk diplomatskega predstavnika države matičnega naroda, temveč priložnost za široko izmenjavo mnenj o sedanjem narodnostnem in političnem trenutku s konzulom, ki je pred kratkim prevzel odgovorno službo v Trstu.
SSk so zastopali deželni tajnik Jev-nikar, deželna predsednik in podpredsednik Teijiin in Dolhar ter člani deželnega tajništva Harej, Gombač, Karel in Maver. Tajnik je orisal gledanje SSk na postopek in uzakonitev manjšinskih pravic Slovencev v Italiji, na negativne posledice mejnega incidenta v Tržaškem zalivu, na nesprejemljivo pisanje zagrebškega Vjesnika o prizadevanjih za manjšinsko zaščito in pa na odnose med matico in zamejstvom, pri katerih je nujen enakopraven pristop do vseh slovenskih komponent.
Generalni konzul Jakomin je v odgovoru in potem v sproščenem splošnem razgovoru poudaril predvsem pripravljenost za iskrene in tvorne stike v korist vse manjšinske skupnosti in prijateljstva med sosednjima narodoma ter državama.
40 let slovenske besede in pesmi v samem tržaškem mestnem središču
V kratkem bo stopil med naše ljudi
Jadranski koledar letos tudi v barvah
Mešani cerkveni zbor Novega sv. Antona je v nedeljo proslavljal v dvorani Marijinega doma v Ul. Risorta 40-letnico svoje obnovitve in svojega neprekinjenega delovanja. Proslava se je pričela z glasbenim pozdravom zbora, nato pa so sledila voščila raznih slovenskih zamejskih verskih, prosvetnih in kulturnih organizacij. V imenu Zveze cerkvenih pevskih zborov je spregovoril Zorko Harej, ki je v svojem govoru opisal zgodovino slovenskega cerkvenega petja. Spomnil se je tudi Primoža Trubarja, očeta naše knjižne besede in prvega zbiratelja naše ljudske in nabožne glasbene literature. Harej se je nato spomnil najpomembnejših, predvsem zamejskih skladateljev, ki so v času fašistične diktature pomagali ohranjati slovensko besedo. Tudi mešani cerkveni zbor Novega sv. Antona je s svojim delovanjem pripomogel k uresničitvi tega cilja, saj je kljub nasprotovanju italijanskih nacionalistov vztrajno vršil svoje poslanstvo v srcu našega mesta.
Tudi skladatelj Ubald Vrabec je »jubilante« počastil s prisrčnim pozdravom in najboljšimi voščili za nadaljnje delovanje. Obenem pa je pohvalil požrtvovalnega dirigenta Edija Raceta, ki vodi zbor že celih 15 let in predsednika zbora Alberta Strajna. Čestitkam se je v imenu Sveta slovenskih organizacij pridružila še Marija Ferletič, v imenu tržaškega škofa Bellomija pa je spregovoril nekaj besed msgr. Lojze Skrl. Nato so sledila voščila Fantov iz-
pod Grmade, dekliškega zbora Devin, Tržaškega mešanega zbora, zbora Sv. Jernej iz Opčin, Tržaškega okteta, Zveze slovenske katoliške prosvete in drugih.
Napovedovalec Marjan Kravos je nato občinstvu predstavil krajši program nabožnih pesmi, ki ga je cerkveni mešani zbor pripravil za to sloves-tnost. Obenem pa se je še nekaj minut zaustavil pri najpomembnejših zgodovinskih dogodkih »Iz življenja slovenskih vernikov pri Novem sv. Antonu v Trstu« od konca druge svetovne vojne do danes. Za 40-letnico obnovitve je namreč zbor Novega sv. Antona izdal brošuro s tem naslovom. Gradivo za
publikacijo sta zbrala Marjan Kravos in Tomaž Simčič, Morda marsikdo ne ve, da sega prvi dokument, ki priča o slovenskem zboru v središčni župniji sv. Antona, v leto 1873. Prav tako ni vsem znano, da so v povojnem obdobju zaradi pritiska italijanskih nacionalistov ukinili slovensko mašo v tej župniji. Slovenski zbor pa je tudi je deloval tudi tedaj, le da je pel slovenske pesmi z latinskim besedilom. S podelitvijo priznanj najvztrajnejšim pevcem in prijateljem zbora se je nato zaključil »formalni« del proslave. Končno je sledil najprej nastop cerkvenega mešanega, nato pa še moškega zbora Novega sv. Antona pod vodstvom Edija Raceta.	HJ
Jadranski koledar bo letos nov po vsebini in likovni opremi.
Opremljevalci so ga obogatili z risbami, fotografijami, satiričnimi vinjetami in še z drugimi likovnimi posegi. Predvsem pa opozorimo na barve. Del koledarja bo tudi v barvah. Danes stvari ocenjujemo tudi po zunanji podobi, poskrbeli smo torej, da boste dobili v roke lep koledar: s primernim »lookom« za leto 1987.
Tudi vsebinsko bo v koledarju marsikaj drugačnega. V tiskarni nam je urednik pokazal koledarski del. Gre za skok v novo in hkrati v tradicijo, ko so koledarji dajali nasvete, opozar-jalili na zanimivosti, zapisali to, kar se je pomembnega zgodilo. Namesto suhih datumov boste lahko ob dnevih, mesecih, imenih v koledarskem delu brali: kaj se je pred letom v določenem mesecu pripetilo, nasvete za vrtnarjenje, zbadljive pesmice, domače recepte. Ti recepti so zapisani v narečju, ponujajo pa nam specialitete s Tržaškega, Goriškega in Benečije. Gre dejansko za etnografsko gradivo, ki ga je skupina ljudi zbrala prav za Jadranski koledar. Del tega gradiva je seveda še neobjavljen. Prav tako velja omeniti vremenske pregovore, ki tonejo v današnjem času neizprosno v pozabo, vsebujejo pa toliko ljudske modrosti. To je le nekaj posebnosti, za druge boste izvedeli, ko boste koledar vzeli v roke. Na vsak način so vsakemu mesecu posvečene kar štiri strani...
Še nekaj iz tiskarne: si želite več kritičnosti, nekaj popopranih ocen
tega, kar se je pri nas zgodilo v kulturi, politiki, na gospodarskem in drugi"1 področjih? Tudi za to je poskrbljeno' Vsebina ostaja seveda do izida skrivnost.
■ Zveza klubov Unesco prireja v sodelovanju s šolskim skrbništvom natečaj na temo miru, namenjen vsem dijakom nižjih in višjih srednjih šol s Tržaškega. Dijaki, ki s® bodo udeležili natečaja, bodo moral1 ustvariti likovni izdelek na temo miru, višješolci pa pismeni izdelek' v katerem obravnavajo isto temo> oziroma osebnost, ki je prispevam pri ustvarjanju prijateljstva med narodi. Vse izdelke bo ocenila in nagradila posebna komisija. Izdelke J treba poslati na sedež tržaškega kluba Unesco, Ul. Dante, 7.
KUPUJ NA OPČINAH - VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ ’86
ii
1.	nagrada FORD SIERRA 1800 cc
2.	nagrada FORD ESCORT 1300 cc
3.	nagrada FORD FIESTA 1100 cc
CASSA KUKALIC KI3 ARTIGIANA-OPICINA HRANILNICA IN ROSOSILNICA-ORČINC
Do 31. 12. 1986 dobiš za vsakih 10.000 lir nakupa srečko velikega nagradnega žrebanja Božič ’86.
Začela se je mednarodna konferenca »Znanost v Evropi« ob 40-letnici UNESCO
Evropska znanost meri v Trstu svojo moč
Gospodarsko in družbenopolitično učinkovitost novoveške znanosti je menda prvi jasno in razločno uzrl angleški mislec Francis Bacon. V 16. stoletju je učil, da je »resnično«, se pravi »znanstveno« znanje moč. Danes o tem nihče več ne dvomi. Vsi veirfo, da je prav novoveška znanost s svojim bistvenim tehnološkim »podaljškom« bila tisti skrivni motor, ki je pred nekaj stoletji pognal evropsko civilizacijo v osvajanje novih celin in sploh vsega sveta. Toda kako je danes z znanstvenim in tehnološkim raziskovanjem v evropskih deželah, v katerih se je leto rodilo in shodilo? So ZDA in Japonska že dokončno prehitele Stari svet? Še prej, kaj je z nekdanjo krilatico, po kateri naj bi znanost sama po sebi ne poznala družbenopolitičnih meja in jih celo podirala? Ali je ni postavila na laž sedanja dramatična razpetost sveta med Vzhodom in Zahodom, Severom in Jugom?
Tem in podobnim vprašanjem je posvečena štiridnevna mednarodna konferenca z naslovom »Znanost v Evropi«, ki se je včeraj pričela v tujski hiši miramarskega Mednarodnega centra za teoretsko fiziko, to je v bivšem hotelu Adriatico v Grljanu. Priredili so jo ob letošnji 40-letnici Organizacije združenih narodov za prosveto, znanost in kulturo (UNESCO), organizatorji pa so Inštitut Gramsci za Furlanijo-Julijsko krajino, Akademija
Lincei iz Rima, Italijanska komisija za UNESCO, Tržaška univerza in mira-marski Mednarodni center za teoretsko fiziko. Gre za največji znanstveno-politični posvet, kar jih pomni Trst in ki je privabil številne znanstvenike in druge izvedence svetovnega ugleda.
O mednarodnem znanstvenem in tehnološkem sodelovanju ter sploh o vprašanjih, ki so izraziteje politična, bo govor v drugem delu konference, se pravi jutri in pojutrijšnjem, ko bodo med drugimi imeli besedo predsedniki nacionalnih komisij za UNESCO iz vseh evropskih držav, vključno vzhodnih. Ta del konference bo dostopnejši tudi širšemu občinstvu, saj v njem ne bo kraljevala »angleščina znanstvenikov« kot v prvih dveh dneh.
Na govorniški oder je včeraj prvi stopil italijanski fizik prof. Edoardo Amaldi, človek ki si je pridobil veliko zaslug za oživitev znanstvenega raziskovanja v Italiji. Govoril je o obnavljanju raziskovalne dejavnosti v Zahodni Evropi po drugi‘svetovni vojni, pri čemer se je dotaknil ustanovitve in delovanja osrednjih evropskih znanstvenih organizacij in središč, od Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN) v Ženevi do Mednarodnega centra za genetsko inženirstvo in biotehnologijo (ICGEB) v Trstu. S tem je hkrati predstavil poročevalce na konferenci, nakar je spregovoril o pri-
zadevanjih UNESCO za pospeševanje splošnega znanja in razumevanja med ljudmi po vsem svetu. Omenil je, da ta svetovna organizacija, ki je bila ustanovljena 4. novembra 1946, danes preživlja hudo krizo (iz nje so v zadnjih letih izstopile ZDA in Velika Britanija). Kljub temu pa se je optimistično izrazil o njeni bodočnosti, češ da opravlja nenadomestljivo vlogo.
Sledilo je predavanje o evropski fi-
ziki. Predavatelj prof. Leon van Hove iz CERN je podčrtal, da se Evropa v osnovnem fizikalnem raziskovanju uspešno kosa z drugimi razvitimi predeli sveta, kot med drugim dokazuje dejstvo, da so v zadnjih treh letih zapored dobili Nobelo nagrado za fiziko Evropejci. Drugače pa je z industrijskim izkoriščanjem fizikalnih spoznanj. Tu Stari svet s težavo lovi korak za ZDA. Podobno sliko sta razgrni-
la prof. Piero Pino s Politehnike v Zii-richu in prof. Renato Ugo z Milanske univerze, ki sta podala pregled kemijskega raziskovanja. Zahodnoevropske države imajo trenutno še rahlo prednost v primerjavi z ZDA in Japonsko, a vse kaže, da bo zlasti slednja v bliž-nji bodočnosti prevzela vodstvo.
Še temnejša je slika evropskega raziskovanja na biološkem področju, čeprav so nekatere svetle izjeme zlasti v Franciji, Švici, ZR Nemčiji in v Veliki Britaniji. O tem je govoril prof. Do-menico Romeo s Tržaške univerze, ki je sicer posvetil posebno pozornost novoustanovljenemu Mednarodnemu centru za genetsko inženirstvo in biotehnologijo z dvojnim sedežem v Trstu in New Delhiju. Spet drugače je na področju jedrske energije. Kot je povedal prof. Romano Toschi z Inštituta Planck v Garchingu pri Miin-chnu, sta evropska znanost in tehnologija šli najdlje zlasti v prizadevanjih za izkoriščanje energije, ki se sprošča ob jedrskem zlitju.
Ob odprtju konference so udeležence pozdravil prof. Giancarlo Ghirardi s Tržaške univerze, predsednik deželnega Inštituta Gramsci prof. Giuseppe Petronio, ravnatelj miramarskega Centra prof. Abdus Salam, rektor Tržaške univerze prof. Paolo Fusaroli in predsednica Italijanske komisije za Unesco senatorka Tullia Carettoni.
(mb)
V nedeljo v Domu Antona Ukmarja-Mira pri Domju
MPZ Fran Venturini je proslavljal
V dvorani Ivan Kralj kulturnega središča Anton Ukmar-Miro pri Domju so v nedeljo popoldne praznovali 18-let-nico ustanovitve in neprekinjenega delovanja moškega pevskega zbora Fran Venturini. Predsednik društva MarjanSpetič je v pozdravu poudaril, da predstavlja zbor od vsega začetka pravi steber društvenegsa delovanja in obenem jedro, okrog katerega se je potem razvilo kulturno društvo s svojimi dejavnostmi. Pri tem gotovo ne moremo mimo važne vloge, ki jo društvo odigrava na tehtnici miroljubljega sožitjamed dvema tu živečima narodoma. Se posebej v takih trenutkih, ko se reakcionarne in šovinistične sile s še večjim zagonom vpletajo v nam sovražno propagando, da bi nam onemogočili doseg pravic, za katere se borimo. Seveda pa so pri vsakem društvenem delu ponavadi taki posamezniki,ki s svojo prizadevnostjo vidno pripomorejo k razvoju in uspehu vsake dejavnosti. Zato jih je Marjan Spetič v nedeljo tudi posebej imenoval, vsiprisotni pa so se jim oddolžili s toplim aplavzom: to so Danilo in Darko Žerjal, Evgen Zobin, Jordan in Vera Kralj. Kot vsako leto je bilo tudi tokrat, ob tej priložnosti na vrsti podeljevanje priznanj zasluženim nečlanom. Prvi izmed teh je pevovodja Ivan Tavčar, ki že deset let vodi zbor od Domja. Za svojo požrtvovalnost in vztrajnost je prejel jubilejno plaketo. Posebnega društvenega priznanja pa je bil deležen tudi Mario Magajna, ki društvu stalno stoji ob strani in mu rad priskoči na pomoč.
Že na začetku je MPZ Fran Venturini zapel ljudsko Nocoj pa oh nocoj v Venturinijevi priredbi, zdaj, ko je bilo podeljevanje priznanj mimo, pa jepo-novno zapel. Predstavil se je s krajšim koncertom, ki ga je sproti napovedoval Mitja Vecchiet. Zapeli so Venturinija Lovsko, Gallusa Quam gallina, Vasilija Mirka Na trgu in Ferda Ju-vanca Spomin na zimski večer.
Na vrsti je bila nato ŽPS Stu ledi, ki vadi v prostorih KD F. Venturini in ki je ena redkih pevskih skupin, ki gojijo ljudsko pesem in jo skušajo ohranjati v čim izvirnejši obliki. O pomenu in izvoru ljudske pesmi je spregovorila
Anka Sugan, nato pa so zapele istrsko Oj mamca, mamca, dalmatinsko Oj, Dobriču, opensko Ko nekedaj po gozdu, prekmursko Vora bije, gorenjsko Nekdo gre po cesti, prekmursko Dekla k mlini nese ter rezijanski Lesica ta fasalawa in Da pa naco.
Za zaključek je spet nastopil MPZ F. Venturini, ki je pod vodstvom Ivana Tavčarja ubrano zapel Zorka Prelovca Oj Doberdob, partizansko pesem v priredbi Karola Pahorja Komandant Stane in pa dve narodni: Rezijansko v priredbi Srebotnjaka in Kolo v priredbi Mirka. Na koncu pa gotovo ni mog-lamanjkati še Vrabčeva Zdravljica.
(dam)
Danes v Trstu posvet o letalskih zvezah med deželami Alpe Adrie
Meddeželni letalski prevozi, še posebno v okviru Skupnosti Alpe Adria, bodo predmet mednarodnega posveta, ki bo jutri v tržaški Pomorski postaji. Srečanje organizirajo deželna uprava, Vsedržavni svet za raziskave (CNR) in komisija za prevoze Delovne skupnosti Alpe Adria ob ugotovitvi, da obstajajo pogoji, da bi tovrstni promet tako imenovane "tretje ravni" (na srednjek-ratkih progah z manjšimi letali) kar se da razširili, da bi bili kos čedalje intenzivnejšim vsakovrstnim stikom med enajstimi deželami štirih različnih držav.
Že včeraj je bil na sedežu deželne uprave pripravljalni sestanek, ki so se ga z deželnim odbornikom za prevoze Di Benedettom udeležili visoki funkcionarji civilnega letalstva Italije, Zahodne Nemčije, Avstrije in Jugoslavije. Med drugim je bilo ugotovljeno, da so v okviru komisije za prevoze Delovne skupnosti Alpe Jadran že proučili tematike cestnih, železniških in pomorskih prevozov in da je zdaj skrajni čas, da se nekaj ukrene tudi na področju meddeželnih letalskih zvez.
Zadnje slovo od Borisa Žafrana
Vedno nam je hudo pri srcu, ko spremljamo nekoga na zadnji poti. Še huje nam je, ko nas prezgodaj zapusti še mlad, prizadeven in priljubljen človek, kot je bil učitelj Boris Žafran iz Ricmanj. Vsi, ki so ga poznali, se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da ga ni
Po trčenju v drog obcestne table je fiat 127 zgorel
Mladeniča hudo ranjena na avtocesti pri Sesljanu
M. Colomban
F. Crevatin
Na oddelku za oživljanje v katinar-ski oziroma v tržiški bolnišnici se od Nedelje zvečer borita za življenje tr-zaška mladeniča, ki sta se hudo ponesrečila v prometni nesreči na avtocesti Pri Sesljanu. 17-letni Fabio Sorano Devatin, iz Ul. Cave 6/2 in 19-letni "*assimo Colomban sta se v nesreči počno udarila v glavo in v prsi; Co-°mban je dobil tudi močan udarec v /at. Včeraj zvečer je bilo tako zdrav-p.veno stanje Crevatina, ki je v bolniš-!ci na Katinari, kot Colombana, ki je ® vedno v tržiški bolnišnici, nespre-^e9jeno. Oba sta bila še v komi, ravni ki pa so pridržali prognozo, f-olomban in Crevatin sta se pones-necj*a. v strahoviti prometni nesreči v sedeljo ponoči, malo po 22. uri, na od-®ku avtoceste pri Sesljanu. Mladeni-sta se s fiatom 127 peljala v smeri Tr^ou. Malo pred bencinsko čr-se	gostiščem AGIP je vozilo iz
. neznanih vzrokov (a preiskovalci s /ttnevajo, da je nesreči botrovala vika hitrost) zaneslo v desno. Treščilo
je v drog obcestne table, ki opozarja prav na bližnjo bencinsko črpalko, in se nato odbilo proti sredini cestišča, kjer se je po približno petdesetih metrih prevrnilo na streho. Fiat 127 je nato zajel požar, ki ga je popolnoma uničil.
Oba mladeniča sta obležala na travi v bližini jarka ob robu ceste. Po trčenju v drog ju je namreč silovito vrglo iz vozila. Oba sta bila hudo ranjena in brez zavesti. Po posegu rešilca Rdečega križa so ju najprej prepeljali v tr-žiško bolnišnico, ker pa je bilo njuno zdravstveno stanje zelo hudo, so ju nato prepeljali iz Tržiča v bolnišnico na Katinari.
Na kraj nesreče so medtem prispeli agenti prometne policije in tržaški gasilci. Prvi so uvedli preiskavo o vzrokih nesreče in pri tem zaslišali tudi nekatere očividce. Drugi so poskrbeli za odstranitev očrnelih ostankov fiata 127 in počistili cestišče.
Spacal obiskal Staffierija
Slikar Lojze Spacal je konec preteklega tedna obiskal tržaškega župana. Umetnik je Staffieriju izročil Katalog 1935-1986 o svojih grafičnih delih v več kot pol stoletja ustvarjanja.
■ Konzorcialno podjetje za prevoze ACT sporoča, da bo z jutrišnjim dnem openski tramvaj ponovno vozil.
V prometni nesreči mrtev Štivančan in
pri Sesljanu trije ranjeni
Ostanki vozila, v katerem je izgubil življenje Ermo Legissa (desno zgoraj)
Območje med Sesljanom in Devinom je bilo včeraj, že drugič v dveh dneh, prizorišče tragične prometne nesreče. Pripetila se je okrog 20. ure na državni cesti med Sesljanom in Devinom in terjala življenje 31-Ietnega Erma Legisse iz Štivana št. 22, medtem ko so se tri osebe poškodovale.
Legissa, ki je bil zaposlen v tržiški ladjedelnici, se je s svojo pando peljal proti Trstu, ko je tik po križišču s cesto, ki se odcepi proti Sesljanske-mu zalivu, v neposredni bližini hotela Pineta, iz še nepojasnjenih vzrokov silovito treščil v nasproti prihajajoč avtobus podjetja Collavini, namenjen na letališče v Ronkah, s katerim vzdržuje redno prometno zvezo. Sunek je bil tako močan, da je avtobus zaneslo v levo, kjer je trčil v nasproti vozeč fiat ritmo s tremi potniki in ga stisnil v obcestno škarpo, še prej pa je ritmo odbilo v za njim vozečo lancio delta. Medtem ko je bil voznik povsem uničene pande pri priči mrtev, so se trije potniki v prav tako uničenem ritmu relativno malo poškodovali, nobenih poškodb pa niso dobili voznik in potniki v avtobusu in niti voznik lancie. Ranjence so tržiški reševalci odpeljali v tamkajšnjo bolnišnico, kjer bo voznik ritma, 30-letni Domenico lardino okreval v 15 dneh, njegova 28-letna žena Luisa Incoronata v 20 dneh, njuna 6-letna hčerka Immacolata (vsi trije so iz Neaplja), pa v 8 dneh.
več med nami. V torek je moral nenadoma v bolnišnico in je po dveh dneh umrl.
Boris Žafran se je rodil 1928. leta v Ricmanjih. Osnovno šolo je dokončal v rojstni vasi, takoj po vojni pa je vstopil v slovensko nižjo gimnazijo in nato na učiteljišče, kjer je leta 1951 diplomiral. Kot slovenski učitelj je najprej služboval na Plavjah, nato pri Korošcih, v Mačkoljah, vBarkovljah, na Katinari, v Boljuncu, pri Domju in več kot deset let v Ricmanjih. V letih svojega poučevanja si je pridobil naklonjenost vseh učencev in prebivalcev teh krajev.
Vaščani iz Ricmanj in iz vsega Brega in Tržaškega ter skoraj vsi slovenski učitelji so v velikem številu spremili Borisa na njegovi zadnji poti in mu s tem izkazali hvaležnost za njegovo prizadevanje pri poučevanju naših otrok. Po cerkvenem obredu, ki ga je opravil ricmanjski župnik dr. Angel Kosmač, je žalni sprevod krenil na domače pokopališče. Ob odprtem grobu se je v imenu vaščanov poslovil njegov prijatelj domačin Miran Kuret, ki je v svojem kratkem nagovoru orisal lik pokojnika iz vaškega zornega kota: bil je zaveden Slovenec, član, pevec in več let tajnik domačega prosvetnega društva ter nesebično pomagal vsakomur, ki se je k njemu zatekel. Nato je stanovski tovariš učitelj Evgen Dobri-la prikazal lik pokojnika, kot zavednega in požrtvovalnega slovenskega učitelja. Pevski zbor KD »Slavec«, v katerem se je pokojni Boris dolgo let redno udejstvoval, mu je pod vodstvom pevovodje Vladimira Švare zapel nekaj žalostink.
Dragega Borisa bomo ohranili v naj-lepšem spominu. Užaloščenim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje.
(mm)
t
Dne 5. t. m., na predvečer svojega 66. rojstnega dne, nas je za vedno zapustil
Rudi Harej
Pogreb bo danes, 9. t. m., ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo: žena Pie-rina, sinova Boris in Ervin z družinama, sestra Aureiia, svakinja Car-mela in drugo sorodstvo.
Trst, 9. decembra 1986
Kmečka zveza izreka iskreno sožalje ženi Zori in družini ob izgubi dragega Maria Grbca.
Ob boleči izgubi Maria Grbca izrekajo vodstvo in delovni kolektiv Kmetijske zadruge ženi Zori in družini občuteno sožalje.
gledališča
VERDI
Danes ob 20. uri (red H/C) četrta predstava VVagnerjeve opere IL VASCELLO FANTASMA. Dirigent G. Kuhn. Jutri ob 20. uri (red E/H) sedma predstava Bellini) eve opere NORMA.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Danes ob 20.30 bo Teatro Regionale Toscano predstavil delo S. Becketta FINALE Dl PARTITA z R. Rascelom in W. Chiarijem. Režija G. Di Leva. V abonmaju odrezek št. 4. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 69406).
Od 12. do 14. t. m. bo na sporedu delo G. B. Shawa NON SI PUO' MAI SAPE-RE. Nastopajo Erneste Calindri, Olga Villi, Luigi Pistilli, Antonio Fattorini, Patrizia Milani. Režija - Lamberto Pug-gelli. Predstava je izven abonmaja. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
V	četrtek, 11. t. m., ob 19.30 in v petek, 12. t. m., ob 20. uri: SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent Stanislav VVislocki.
Mala dvorana
Danes, 9. t. m., jutri, 10. t. m. ob 10. in 12. uri: GLEDALIŠKI KULTURNI DAN.
Srednja dvorana
V	Srednji dvorani in Mali dvorani bodo 11. in 12. decembra predvajali celovečerne filme GEORGA WILHELMA PABSTA (Zahodna fronta 1918, Pandorina skrinjica 1930, Tovarištvo 1931, Skrivnost neke duše 1926).
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 15. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu KONCERT TRIA STEFANATO, BARTON, PETRACCHI - violina, klavir, kontrabas.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom
- Openski glasbeni večeri v petek, 12. t. m., ob 20.30 koncert "Prečna flavta v glasbi današnjega časa". Izvaja duo POGGI- PADOVA - flavta in klavir.
Moški pevski zbor TABOR prireja v soboto, 13. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah KONCERT POBRATENIH ZBOROV. Sodelujejo pevci iz Branika, Trbovelj, Prevalj in iz Pliberka.
razstave
V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava Draga Tršarja - skulpture, bron in keramika.
V	galeriji Cartesius bo do 12. decembra odprta razstava tržaškega slikarja LOJZETA SPACALA.
V	občinski galeriji na Trgu Unita bo od 10. do 17. t. m. razstavljal svoja dela tržaški slikar RENATO ARIOSI. Otvoritev bo v sredo ob 18. uri.
V	galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A - razstavlja do 13. t. m. svoja dela slikar ARMANDO SCHILLANI.
Mestna galerija - Ljubljana: DIALOG NAVZNOTER - DIALOG NAVZVEN. Razstavlja skupina italijanskih in slovenskih umetnikov iz Trsta, Gorice inVid-ma.
včeraj-danes
Danes, TOREK, 9. decembra
r VALERIJA
Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.47 - Luna vzide ob 13.04 in zatone ob 0.20.
Jutri, SREDA, 10. decembra
SMILJAN
PLIMOVANJE:Ob 04.37 najvišje 35 cm, ob 11.51 najnižje -14 cm, ob 16.27 najvišje -1 cm, ob 22.03 naj nižje -24 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 9,5 stopinje, zračni tlak 1022,6 mb pada, veter 20 kilometrov na uro - burja s sunki 30 kilometrov na uro, vlaga 50-odstot-na, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,7 stopinje.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od torka, 9. do sobote 13. decembra 1986
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Ul. dellJstria 35. PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul dellJstria 35, Trg Ospedale 8. PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razne prireditve
GRBČEVI DNEVI ob 20-letnici smrti Ivana Grbca: DOM JAKOB UKMAR
priredi v soboto, 13. t. m., ob 18. uri OTVORITEV RAZSTAVE O ŽIVLJENJU IN DELU L GRBCA; KD IVAN GRBEC priredi v nedeljo, 14. t. m„ ob 16. uri SLAVNOSTNO PROSLAVO. Vabljeni!
KD F. Prešeren - Boljunec vabi v petek, 12. t. m., ob 20.30 v društveno dvorano gledališča F. Prešeren na VEČER DIAPOZITIVOV Sonje GREGORI na temo OD SEVILLE DO BARCELONE PO SONČNI ŠPANIJI.
KD F. Venturini vabi v nedeljo, 14. t. m., ob 17. uri v Kulturni dom F. Prešeren v Boljuncu na novo predstavo FOLLIES 87 s čarodejem VIKVJEM. Pomagala mu bosta čarodeja VAN VEOS in ROSINI.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
Miha Mate
ŠIROKA USTA
Izvaja Stane Starešinič
danes, 9. t. m., ob 20.30 v KD Union v PODLONJERJU
v sredo, 10. t. m., ob 20.30 v Babni hiši v RICMANJIH
v soboto, 13. t. m., ob 20.30 v Srenjski hiši v BORŠTU
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi danes, 9. t. m., ob 20.30 na torkov večer z naslovom
ZGODBE O JAZZU
Z glasbo in besedo bo naš gost avtor istoimenske knjige
PETER AMALIETTI
Predsednik upravnega odbora Slovenskega raziskovalnega inštituta
SKLICUJE
na podlagi 6. člena pravil
12. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo dne 11. decembra 1986 ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v GREGORČIČEVI DVORANI V TRSTU, Ul. sv. Frančiška 20, z naslednjim dnevnim redom:
1.	poročilo upravnega odbora,
2.	obračun in proračun,
3.	poročilo nadzornega odbora,
4.	razno.
razna obvestila
kino
ARISTON - 16.30, 21.30 II nome della rosa, dram., It./Fr. 1986, 127'; r. Jean-Jacgues Annaud; i. Sean Connery, F. Murray.
EKCELSIOR I - 17.00, 22.15 Luna di mlele stregata, kom., ZDA 1986, 110'; r. Gene Wilder; i. Gene Wilder, Gill Rad-ner.
EKCELSIOR II - 17.30, 21.45 Mission, dram., VB 1986, 123’; r. Roland Joffe; i. Robert De Niro, Jeremy Irons.
PENICE - 17.00, 22.15 II ragazzo del pony express, kom., It. 1986; r. Carlo Cotti, Jerry Cala.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Per favore ammazzatemi mia moglie, kom., ZDA 1986, 94’; r. Jim Abrahams, David in Jerry Zucker; i. Bette Midler, Danny De Vito.D
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 I sogni ol-tragiosi di Daniel, por. □ □
NAZIONALE II- 16.00, 22.15 The Hit-cher - La lunga strada della paura,
dram., ZDA 1986, 97'; r. Robert Har-man; i. Rutger Hauer, Jennifer Jason Leigh, □
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Accade-mia militare, kom., ZDA 1985, 100'; r. B. Convy; i. Chris Lemmon, Lloyd Bridges.
EDEN - 15.30, 22.00 Fantasex per curve sconvolgenti, □ □
MIGNON - 16.00, 22.15 Fantasia, ris., ZDA 1940, 120'; prod. Walt Disney.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110'; r. Tony Scott; i. Tom Cruise, Kelly McGills.
ALCIONE - 16.00, 21.40 La mia Africa, dram., ZDA 1985, 150’; Sydney Pollack; i. Meryl Streep, Robert Redford.
LUMIERE FICE -16.30, 22.00 Antarctika, pust., Jap. 1985, 97’; r. Koreyoshi Kura-hara; i. Ken Takakura, Tsuneiuko Wa-tase.
VITTORIO VENETO - 15.15, 22.15 Ali-ens scontro finale, fant., ZDA 1986, 120’; r. James Cameron; i. Sigoumey Weawer, M. Biehn.
RADIO - 15.30, 21.30 Orgasmic love,
pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
izleti
KD Rovte-Kolonkovec obvešča, da je še nekaj prostih mest za 3-dnevni izlet na Krško in v okolico, ki bo 31. t. m. ter 1. in 2. januarja 1987. Za informacije tel. 827528.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča vse tiste, ki bi se odzvali na literarni natečaj Pokrajine, naj pošljejo svoje prispevke na naslov: Provincia di Trieste, Tajništvo predsedstva pokrajinske uprave, Natečaj "Božič: praznik za vse?", Trst - Ul. Geppa 21. Rok za dostavo prispevkov zapade 13. decembra.
ŠD Adria - ženska telovadba - sporoča vsem zainteresiranim ženskam, da se je začela telovadba in sicer vsak torek in petek od 21. do 22. ure v telovadnici O Š F. Milčinski - Katinara.
Krožek ARCI - Rumena hiša prireja danes, 9. t. m., ob 20. uri na sedežu Furlanske ceste št. 293 razpravo z prof, Ric-cardom Lucciom na temo DVOJEZNIČ-NOST IN SOŽITJE.
Šola Glasbene matice vabi na nastop, ki bo v sredo, 10. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
Podporno društvo v Rojanu prireja 13. t. m., ob 18. uri v Ul. Apiari 31 družabno srečanje. Vabljeni člani in prijatelji.
KD Rdeča zvezda vabi na REDNI OB-ČNI ZBOR, ki bo jutri, 10. t. m., ob 20. uri v OŠ v Saležu.
Krožek mladih komunistov vabi na ples z ansamblom LADY KILLER, ki bo v soboto, 13. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu.
V Peterlinovi dvorani - Ul. Donizetti 3 bo danes ob 18. uri otvoritev razstave slovenske slikarke Ljube ŠTOLFA, ki živi v Milanu.
čestitke
Danes slavi 11. rojstni dan MATTEO RAUBAR iz Repna. Da bi bil vedno tako srečen, kot na današnji dan ter da bi zrasel v pridnega in poštenega fanta, mu želijo mama, tata, sestra Barbara, nona in nono.
Potovalni urad AURORA
vabi na prijetno
SILVESTROVANJE
v ZAGREB
HOTEL INTERCONTINENTAL
od 29. decembra 1986 do 1. januarja 1987.
Cena 265.000 lir.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano 20, tel. 60261.
šolske vesti		TRS~	r14
URAR
crsan
NA BATTISTI
slika
Mii
Franco
izbira
ZASTOPNIK
Predmeti
mode
urSEl
za darili
, vžigalniki.
Ravnateljstvo liceja F. Prešeren vabi starše na skupne govorilne ure, ki bodo v šolskih prostorih dne 10. t. m. od 18. uri za: 1. A, 3. B, 4. v. g. in 5. A; ob 19.30 za: 1. B, 3. A, 4. B, 1. ki. L; 12. t. m., ob 18. uri za: 2. A, 5. B, 1. C in 2. ki. L; ob 19.30 za: 2. B, 4. A, 3. ki. 1. in 5. v. g.
Obvestilo IRRSAE tečajnikom načrta vzgoja in izobraževanje v večjezičnem okolju. Danes, 9. t. m., ob 16.30 bo na sedežu IRRSAE, Ul. Cantii 10 sestanek delovne skupine, ki obravnava jezikovne interakcije v šoli. Vodi mentor prof. Ric-cardo Luccio. Tečajniki skupine govorne motnje in težave dvojezičnih otrok se sestanejo na istem sedežu v petek, 12. t. m., ob 16.30 z mentorjem prof. Leljo Rehar -Sancin.
estetiko
SILVIA
vse za nego obraza in telesa
OPČINE
Proseška ul. 2, I. nad. - Tel. 212164
prispevki
V	spomin na Marjana Pertota darujejo prijateljice: Pierina, Mira, Mikela, Lucia, Marta, Marija in Lučana 30.000 lir za SKD Barkovlje in 40.000 lir za pevski zbor M. Pertot.
Ob obletnici smrti Marije Ukmar daruje hči Mara z družino 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Marjana Pertota darujejo Grozdana, Viktor in Nadja Cesar (Repnič 43) 30.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob plačilu članarine so darovali za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu: Milica Čok 4.000 lir, Vida Grgič 7.000 lir, Mara Kalin 7.000 lir, Ida Kuferzin 5.000 lir, Antonija Ozbič 1.000 lir, Anica Slokar
7.000	lir ter Marija Verh 1.000 lir.
Ob obletnici smrti drage Štefanije Grilanc por. Pirc darujejo mož in hčere z družinami 50.000 lir za pevski zbor KD Rdeča zvezda - Zgonik.
V	počastitev spomina Ljudmile Grgič (Tagurnjeva) daruje Emil Grgič (Padriče 10) 10.000 lir za KD Slovan in 10.000 ŠZ Gaja.
Namesto cvetja na grob Marjana Pertota daruje Ida Gregorič 10.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na Marjana Pertota darujeta Tatjana in Antek 30.000 lir za ŠD Konto-vel.
V	spomin na Friderika Guština in padle slovenske in madžarske borce v NOB daruje Enzo Nardo 29.000 lir za uboge in potrebne v občini Dolina.
Za Društvo slovenskih upokojencev darujeta Josip Zapred 10.000 lir in Ciril Jekič 2.000 lir.
V	spomin na Cenota Čuka daruje Tončka od Banov 10.000 in Stana od Banov 3.000 lir za sekcijo KPI Z. Kralj iz Trebč.
Ob priliki razstave in pokušnje domačih vin daruje Guštin Dobrila 50.000 lir za SKD Slavec.
V	spomin na Pepija Debernardija darujejo sinovi Silvano, Anna, Aurelia in Luciano 150.000 lir za MPZ V. Vodnik.
V	spomin na Marjana Pertota darujejo Sandra in Magda Pertot 30.000 lir ter Alma in Stojan Pertot 20.000 lir za pevski zbor M. Pertot.
V	spomin na padle tovariše iz Križa daruje tov. Albino Stefančič iz Avstralije
50.000	lir ter sekcija VZPI-ANPI Opčine
10.000	lir za sekcijo VZPI-ANPI Križ.
Namesto cvetja na prerani grob prijatelja Borisa Žafrana daruje družina Mirana Kureta 100.000 lir za SD Breg.
Popravek: V spomin na dr. Vlada Turi-no darujejo člani SSG 202.000 lir za Dijaško matico in za Sklad M. Čuk.
mali oglasi
PRODAM prostorno stanovanje v Nabrežini: kuhinja, jedilnica, 3 sobe, dvojne sanitarije, z garažo. Zainteresirani lahko telefonirajo v popoldanskih ali večernih urah na št. 200144.
PRODAM vinograd, tudi delno, 2.880 kv. m, področje Dolina. Tel. 228390.
PRODAM hišo v Boljuncu, 110 kv. m, z ogrevanjem in dvoriščem. Tel. 228390.
NUDIM LEKCIJE iz latinščine. Tel. v večernih urah na št. 231914.
OTROŠKE SMUČI rossignol, 160 cm z vezmi tyrolia 80, prodam za 90.000 lir. Tel. na št. 52277 v večernih urah.
DRUŠTVO išče v centru ali okolici Trsta prostor za sedež, tudi potreben obnovitvenih del. Tel. 040/763856 v jutranjih urah.
V DOLINI na št. 232 je odprl osmico Cunjo. Toči belo in črno vino.
PRODAM akacijeva drva in kole za trte. Marko Žniderčič, števerjan, Valerišče 19. Tel. v jutranjih ali večernih urah na št. 0481/884161.
OSMICO je odprl Slavko Novak, Mač-kolje - Križpot. Toči belo in črno vino.
IŠČEM V NAJEM hišo ali stanovanje na Opčinah ali v okolici Opčin, ne glede ha ceno. Tel. 228390.
OBRTNIŠKO PODJETJE išče vajenko, staro 15/16 let za takojšnjo zaposlitev. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Vajenka".
OSMICO je odprl Robert Pipan v Mav-hinjah.
OSMICA je odprta v Borštu pri Zaharju.
DOBILI SMO BLAGO za loden, plašče, jopiče in obleke - najnovejši vzorci -za moške in ženske. Krojačnica KOŠUTA - Trst, Ul. DAnnunzio 11 - tel. 764584.
DIŠEČA DARILA za ženske in moške. Parfumerija Kozmetika 90 - Opčine. Tudi pri nas dobite listke božične loterije.
PRODAM dve nezazidljivi zemljišči v okolici Bazovice. Cena po dogovoru. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Nezazidljivo zemljišče'.
PRODAM fiat 500. Interesenti naj tel. na št. 212988.
NA NEDELJSKI tekmi Jadrana sem v ženskem WC izgubila prstan - drag spomin. Najditelja prosim, naj telefonira na št. 229495. Nagrada.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
foto-kino (|l kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
menjalnica
5. 12. 1986
Ameriški dolar			 1370,—	Japonski jen		8,—
Nemška marka 			 691.-	Švicarski frank 		826.—
Francoski frank				209.—	Avstrijski šiling		97.90
Holandski florint 			 610,50	Norveška krona 		180,—
Belgijski frank				32.50	Švedska krona 			196,—
Funt šterling			 1945,—	Portugalski eskudo		8.60
Irski šterling				1865. -	Španska peseta		9.60
Danska krona			 180.50	Avstralski dolar 		850,—
Grška drahma 				9.30	Debeli dinar		2.60
Kanadski dolar 			 970. -	Drobni dinar		2.50
D^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 DUI\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
r
r\r
rc
rtf
4» **
■■i
„
t«1*
lil
vesel
i v • \/
božic

f»
rc
mi
.

v trgovinah
in
POROČNI
SEZNAMI
Ul. Carducci 20 Ul. Muratti 4 TRST
/r/
^ ^ f
slike, ki niso le spomin
aldo rupel
Zastave in majski shod na goriškem Travniku
Bilo je v času klasičnega obdobja hladne vojne. Z Berlinom in Daljnim Vzhodom smo bili v središču svetovne pozornosti. Opeharjeni za pričakovanja, zaprepadeni nad vedenjem dovče-rajšnjih zaveznikov, prepričani v lastne pravice in v dejstvo, da ne smejo biti žrtve zaman, smo se zbirali na Goldonijevem trgu, na Pončani, na Travniku in na Korzu, na Garibaldijevem trgu in pri Sv. Jakobu, na nabrežju in na Borznem trgu: bivši borci s titovkami, mladinke v telovadnih dresih, partijski aktivisti, kmetje s kraške planote in s Posočja, pristaniški delavci in tisti s podgorske predilnice, uslužbenci občinskih podjetij, mladinci iz društev za telesno vzgojo, dijaki in šolniki.
Mednarodne komisije so prijahale preverjat voljo ljudstva. Interesom velikih sil so bile dovolj Rižarna, Ulica Bellosguardo, Ulica Ghega, opensko strelišče ali goriški grad in zapori v Ul. Barzellini. Tako so padale nove žrtve v Cavani, pri Sv. Soboti, na Ponča-
ni. Bivši kvizlingi iz enot Guardia ci-vica so imeli proste roke in so v policijskih uniformah angleškega kroja lahko pretepali dolgoletne protifašistične aktiviste, jih metali na džipe in
jih vozili na zaslišanja. Sicer pa kaj bi se čudili? Planerji zavezniškega generalštaba so dobili že 10. maja 1945 (vojna v Evropi se je končala 9. maja 1945) ukaz, naj proučijo količino in kakovost sil, ki bi bile potrebne, da bi »jugoslovane« spravili s Primorske. Mi smo bili običajni drobiž.
Posnetek je bil napravljen ob majskem shodu na Travniku v Gorici. Gre za maj v prvih povojnih letih, ko so zastave preplavile goriški trg. Na Travniku smo se spet zbrali pred dvema letoma, da bi čim bolj polnoštevilno zahtevali globalno zaščito. Tedaj smo se tudi dogovorili, da ne bomo s seboj ponesli zastav: trobojnice bi lahko žalile čustva someščanov, zvezda nam je ustvarila dovolj težav v Štan-drežu, rdeče so revolucionarne, bele so konservativne, roza reformistične, zelene so neumestne, morda ker vzbujajo upanje. Se spomnite, da je bilo vse v modrem? Barva ljudi, ki naskakujejo nebo...
Jutranji sporedi na RAI 1
Prva italijanska televizijska mreža bo s ponedeljkom 22. decembra uvedla nov pas jutranjih oddaj, s katerimi si ne skuša pridobiti novih gledalcev (tako je vsaj izjavil ravnatelj RAI 1 Emmanuele Milano pretekli teden na tiskovni konferenci), temveč skuša nuditi popolnejši servis celotnemu televizijskemu občinstvu.
Jutranji spored, ki se bo odvijal od 7.20 do 12. ure, je razdeljen na več segmentov. Od 7.20 do 9.40 je predvidene podajanje prvih vesti o dogodkih ali osebnostih, ki so tistega dne najaktualnejši; vmes bodo trikrat kratka poročila: ob 8.00, 9.00 in 9.30. Naslednji segment, od 10.30 do 10.50, bo posvečen podatkom s področja gospodarstva, dela, raziskovanja in podobno; čas od 10.50 do 11.30 bo posvečen lahkotnejšim vprašanjem in koristnim napotkom za prijetnejši dan. Ob 9.40 in 11.30 bosta za razvedrilo poskrbela tudi lahkotnejša TV filma: prvi iz nizov Sherlock Holmes in Gospa v rumenem, drugi iz niza Simon Lock. Oddaje se bodo zaključile z vremensko napovedjo ob 11.55.
Prvo polovicoa sporeda, povezovalca bosta Elisabetta Gardini in Piero Ba-daloni, bodo oddajali iz studia v Rimu, za drugo polovico sporeda bosta skrbela Sabina Ciuffini iz milanskega studia in Alessandro Cecchi, ki se bo oglašal iz raznih italijanskih mest. Jutranji spored je predviden od ponedeljka do petka, medtem ko se bodo oddaje ob sobotah začele ob 8.30, ob nedeljah pa ob 9. uri.
Pripraulia:	nedelja ob 11. uri
Iztok Jelačin
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Začeli bomo pri koncu, se pravi pri velikem finalnem žrebanju, ki bo... takorekoč jutri... Pa pustimo nagrade, saj vas verjetno ne zanimajo, bolj vas vsekakor zanima lestvica tega tedna:
Štev. tednov	Lestvica		
na lestvici	pretekli teden		
3	2	1.	Pretenders - Don’t Get Me Wrong
11	7	2.	Eurythmics - Thorn In My Side
4	5 ‘	3.	Human League - Human
3	9	4.	Falco - Corning Home
7	8	5.	Frankie Goes To Hollywood - Rage Hard
—	—	6.	Berlin - Take My Breath Away
22	6	7.	Martin Krpan - Od višine se zvrti
17	1	8.	Madonna - Papa Don’t Preach
3	3	9.	Paul Voung - Betvveen Two Fires
6	4	10.	Tina Turner - Typical Male
Končno je prišlo do prave zamenjave na vrhu, kjer so zdaj vsaj teden dni kralji Pretenders. Eurythmicsa sta spet skočila, tokrat na drugo, Human League pa na tretje mesto. Falco je po padcu prejšnjega tedna hitro odskočil nazaj, kar bi lahko rekli tudi za Frankie. Kar se novosti tiče, je tu skupina Berlin, ki ji je uspel pravi hit za današnje dni, Take My Breath Away... Od sedmega do desetega mesta pa imamo »padavičarje«... Krpani so mesto nižje, lestvico pa grejejo že 22 tednov, Madonna je tudi že kar predolgo na lestvici, mimogrede, beleži najnegativnejši skok s prvega na osmo mesto. Paul Young in Tina Turner zaključujeta. V nedeljo smo poslušali še tri predloge, ki so že ali pa še bodo hiti: skupino Commu-nards z motivom Don t Leave Me This Way, skupino Europe s popevko Final Countdown in skupino Pet Shop Boys s pesmijo Suburbia.
Ta teden smo že dobili nekaj predlogov za spremembe ali dodatke tejle rubriki, ki nam lahko precej pomagajo pri realizaciji lestvice po vašem okusu. Zato sodelujte, čeprav ne boste zmagali!...
Vročih 10
Z nagradami sodelujejo še:
^rjr)	\
L ^ f,;r
Zolomlitvo
‘T™
| DO Sl*kk>
X-
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:.............................................................
Naslov:.....................................................................
Glasujem za:................................................................
Moj predlog:................................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.

:
	
j
današnji televizijski in radijski spovedi
1

rf ram______________________________
10.30	Nad.: Melissa (5. del)
11.30	Nanizanka: Taxi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik. Tri minute...
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Risanka: Heidi
15.00	Rubrika: Italijanska kronika
15.30	Dok.: Zbiranje energije
16.00	Film: La lunga notte del'43 (dram., It. 1960, r. F. Vancini, i. Gabriele Ferzetti, Belinda Lee)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Film (2. del)
17.55	Dokumentarec: Besednjak
18.10	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Kviz: Parola mia
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: Ottantasei - Speciale fantastico del martedi
22.15	Dnevnik
22.25	Koncert: I Solisti Veneti
23.00	Podeljevanje nagrad Galileo
23.45	Dnevnik - Danes v parlamentu
24.00	Informativna oddaja: Komičnost v italijanskih prireditvah
4T RAI 2_________________________]
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. Come noi
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.45	Tenis
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Rubrika o sodstvu
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: II commissario Kbs-ter - Una gita in motoscafo
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: II ponte di Remagen (vojni, ZDA 1969, r. John Guiller-min, i. George Segal, Ben Gaz-zara, Anna Gael)
22.45	Dnevnik
22.35	Filmske novosti
22.40	Oddaja o medicini: Trentatre
23.35	Dnevnik
23.45	Film: II ragazzo selvaggio (dram., Fr. 1969, r. Francois Truf-faut, i. Paul Ville)
J	RAI 3
12.50 Nadaljevanka: I miserabili (r. S. Bolchi, i. G. Moschin, 1. del)
14.00	Tečaj ruskega jezika
14.30	Tečaj francoskega jezika
15.00	Koncert s Sergiom Perticaroli-jem
16.00	Dokumentarec: Zgodovina
16.30	Izobraževalna oddaja: Ročno delo za kulturne dobrine
16.30	Izobraževalna oddaja: Teledidat-tica - Dante v srednjih šolah
17.00	Variete: Dadaumpa
18.00	Glasbena oddaja: Beat Club -Avantgardni rbck
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
20.05	Izobraževalna oddaja: Varnost in zavarovanje - Ob masovni nevarnosti
20.30	Izobraževalna oddaja: Pohod zamisli - Šola molekularne biologije v Cambridgeu
21.30	Glasbena oddaja: Italijanska akademija sodobne glasbe - Orkester 20 violončelov, dirigent Franco Mannino
23.25	Zabavnoglasbena oddaja: Speciale Dadaumpa
!	RTV Ljubljana______________
9.00	TV mozaik: Poklici - Gradbeništvo, začetna in zaključna dela
16.20	TV mozaik (pon.)
17.20	Poročila
17.25	Republiška revija Mladinskih pevskih zborov Zagorje 86
17.55	Dokumentarec: Toni Batatok
18.45	Risanka
19.00	Danes. Notranjski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Komedija: Moj ata socialistični kulak (Tone Partljič, rež. Jože Babič, i. Polde Bibič, Milena Zupančič, Ivo Ban, Silva Čušinin drugi; Drama SNG Ljubljana)
22.05	Dnevnik
22.20	Integrali: predstavitev zbirke DZS Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev; obisk ateljeja Toneta Lapajne; prispevka o knjižni zbirki Odisej pri Mladinski knjigi in o seminarju Mojstrstvo in umetnost arhitekture v Piranu,- prispevek TV Beograd o Plečnikovi cerkvi sv. Antona v Beogradu
(5 TV Koper___________________
14.00	TV Novice
14.10	Otroški program z risankami, nanizankami in dokumentarcem
18.00	Nad.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
GORICA - Izgredi desničarskih mladincev na Goriškem GRLJAN - Začel se je mednarodni simpozij o znanosti v Evropi TRST - Ob 40-letnici Cerkvenega pevskega zbora sv. Antona
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV Novice
20.30	Film: ...E il terzo giorno arrivb il corvo (vestern, r. G. Crea, i. Lincoln Tate, Dean Stratfort)
22.10	TVD Vsedanes
22.25	Šport: košarka - italijansko prvenstvo A-l in A-2 lige
23.40	Nanizanka: Potop - Srednji vek na Poljskem
Hii CANALE5______________
8.40	Nanizanka: Una fa-migliaamericana.
9.30	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Cosi gira il mondo
16.00	Dokum.: Big Bang
16.30	Nanizanka: Tarzan
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Il mio ami-co Ricky, 18.30 Kojak
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadaljevanki: Dallas, 21.30Upirata (2. del)
22.30	Tednik: Nonsolomoda
23.30	Športna rubrika: Golf
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas in
9.20	Switch
10.10	Film: Pieta per chi cade (dram., ZDA 1954, r. M. Costa, i. Amedeo Nazzari, A. Lualdi)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otr. odd.: Ciao ciao, vmes risanke Memole, Mimi, Masters
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: Špara forte, piu torte... non capisco! (kom., It. 1966, r. E. De Filippo, i. M. Mastroi-anni, R. Welch)
17.30	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlies Angels
20.30	Film: Cercasi Gesu (kom., It./Fr. 1982, r. L. Comencini, i. Beppe Grillo, Maria Schnei-der)
22.30	Film: Sugarland Ex-press (dram., ZDA 1974, r. S. Spielberg, i. G. Hawn, B. Johnson)
0.30 Nanizanka: Vegas,
1.20	Switch
WT ITALIA 1______________
8.30	Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Wonder Woman, 10.10 Luomo da 6 milioni di dollari,
11.00	Cannon, 12.00 Agenzia Rockford,
13.00	La strana coppia,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Glasbeni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Fu-ria
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gica, magica Emi, Oc-chi di gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Ris.: David gnomo amico mio, 20.15 Snor-ky
20.30	Nanizanke: I Robinson, 21.00 Časa Kea-ton, 21.30 Cin Cin,
22.00	Giudice di notte,
22.20	Mike Hammer
23.20	Šport: Football 0.35 Nanizanki: A Team,
1.30	Cannon
HUjg TELEPADOVA
12.00	Nad.: Senorita Andrea
13.00	Risanki: Transformers,
13.30	Mask
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Nad.: Senorita Andrea
16.30	Risanke: Nino il mio amico Ninja, Cocci-nella, Gigi la trottola, Tranformers, Voltron, Mask
19.30	Nanizanka: Foxfire
20.30	Film: War and love (dram., Izrael 1986, r.
Mosche Mizrahi, i. Kyra Sedgwyck)
22.30	Nanizanka: Uragano sulla Costa Azzurra (i. Glenn Ford)
23.30	Znanstvena oddaja: II Leonardo
24.00	Film: Il segreto della vecchia signora (kom., 1973, r. F. Cook, i. Ingrid Bergman, Made-leine Kahn)
[ % TELEFRIULI
13.00	Informativna oddaja o obrtništvu
13.30	Nad.: Rosa De Lejos
14.30	Ris.: Hanna in Barbera
15.30	Glas. odd.: GTX mušic
17.45	Nad.: Rosa De Lejos
19.00	Dnevnik
20.00	Zabavna oddaja: Sta-sera mi butto
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o gospodarstvu
22.30	Dnevnik
23.00	Nogometna tekma
1.00	Glasbene novosti
|	TELEOUATTRO 1
(Se povezuje s sporedi Halla 1)
Lastne oddaje:
13.30	Nedeljska košarkarska tekma (pon.)
19.30	Fatti e commenti
22.30	Nedeljska nogometna tekma (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba;
8.10	Almanah - Nediški zvon; 8.55 Mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: poljudno čtivo, sestanek, glasben^ mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Čas in prostor: Povejmo v živo!; 15.00 Mladinski pas: Glasbene skice; 16.00 Zbornik: Razmišljanja o vsakdanjih stvareh; 16.20 Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Radijska igra: Tukaj ni mogoče drugega kot pisati pisma
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi;
12.10	Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Pero Ugrin; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Odskočna deska; 21.05 Radijska igra: Iz izgubljenih dnevov; 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Melodije; 00.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis;
6.30	Jutranjik; 6.45 Cestne informacije;
7.00	Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj ; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Minute za kitaro; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.30 Fantje po polj'gredo; 18.00 Sotočje.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Vstop prost; 11.00 Kino danes; 11.15 Perfetta armonia; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah;
14.30	Glasba; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 15.45 Sintonizzatissimi; 16.00 Co-untry mušic; 16.15 Plesna glasba; 17.00 Bubbling; 17.33 Folk glasba; 18.00 Radijska igra; 18.33 Slovenski solisti;
20.00	Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00 Glasba po željah s slovensko glasbo; 17.00 Okno na Benečijo; 18.00 Oddaja Tabornikov RMV; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
Po večletnem odlašanju zaradi pomanjkanja denarja
Bodo končno pričeli graditi avtocesto do Razdrtega?
Kot je znano, novogoriško kot tudi goriško javnost jezi dejstvo,v da med novim obmejnim prehodom Štandrež-Vrtojba in Razdrtim ni avtoceste. Le nekaj sto metrov je dolga avtocesta na jugoslovanskem ozemlju po mejnem postajališču. Nekateri so slikovito dejali, da se avtocesta končuje v vrtoj-benskih vrtovih. Mi smo bolj prozaični. Rečemo, da se avtocesta priključi na ozko krajevno cesto, ki povezuje Miren s Šempetrom. Šofer s tovornjakom mora po tej sicer komaj pred nekaj leti zgrajeni cesti do Šempetra, od tu gre po stari obvoznici do Rožne doline, in od tam gre dalje, po stari vijugasti, skoro petdeset kilometrov dolgi cesti do Razdrtega. Šele tam se mu bo oddahnilo. Še zlasti če bo vozil skozi Šempeter v tisti popoldanski uri, ko stotine in stotine avtomobilistov vozijo proti domu iz tovarn, ki so na območju med Šempetrom in Vrtojbo, ali pa se vračajo iz tovarn na območju Nove Gorice na domove v Spodnji Vipavski dolini.
Z že zdavnaj dotrajano cesto skozi Vipavsko dolino, od meje in Nove Gorice do Razdrtega se ne ubadajo samo šoferji tovornjakov ter drugi avtomobilisti, ki prihajajo iz Italije. S tem se ubadajo, v še večji meri, prebivalci severnoprimorskih občin. Na območju Šempetra, Nove Gorice ter Anhovega
je veliko tovarn. Skoro vse blago proizvedeno v teh tovarnah gre v notranjost Slovenije in Jugoslavije s tovornjaki. Prav po isti poti gre blago iz tovarn na območju Ajdovščine. Kdorkoli se z avtom pelje po tej cesti, bo ugotovil, da novo cesto, avtocesto, potrebujejo bolj prebivalci Nove Gorice kot pa tisti, ki prihajajo iz Italije.
Avtocesta od meje pri Gorici do Razdrtega pa je vključena v osimske sporazume. Prav tako kot ta tudi avtocesta od meje pri Sežani do Razdrtega. Medtem ko so na italijanskem ozemlju avtocesto zgradili prav do meje pri Gorici, na Fernetiče pa se avtocesta že približuje, je treba na jugoslovanskem ozemlju po tistih cestah, ki so že služile prometu s konjsko vprego, pa čeprav so bile kasneje vsaj nekoliko posodobljene.
Konec šestdesetih let je slovenska republiška skupščina sprejela zakon o slovenski avtocestni tranzversali Šentilj (meja z Avstrijo) - Maribor - Celje-Ljubljana - Postojna - Nova Gorica. Že kmalu so zgradili odsek Vrhnika-Postojna ter odsek Maribor - Celje. Kasneje so zgradili še odsek Postojna-Razdrto in Vrhnika - Ljubljana, tudi z zares lepo obvoznico slovenskega glavnega mesta, potem pa je vse zamrlo. Temu so botrovali tako gospo-
darska kriza in pomanjkanje denarja kot tudi nesporazumi kam avtocesto graditi od Razdrtega dalje: v smeri Nove Gorice ali v smeri Sežane (in torej tudi Kopra)?
Po dolgih razpravah se zdi, da so se v slovenski republiški vladi zmenili, da bodo avtocesto gradili v obe smeri. S tem bo zadoščeno gospodarskim potrebam tako novogoriškega kot koprskega območja in seveda tudi mednarodnim potrebam. Že nekajkrat je predsednik slovenske vlade Šinigoj povedal, da so z izdelavo načrtov že daleč, da imajo v načrtu začetek gradnje prvih dveh odsekov cest v letu 1987. Enako je dejal podpredsednik jugoslovanske zvezne vlade Milosavljevič v Radencih na nedavnih Gorju-povih dnevih, t. j. srečanju slovenskih novinarjev, na katerem smo bili tudi novinarji Primorskega dnevnika. Dejal je, da bo jugoslovanska zvezna vlada o tem sklepala že v letošnjem decembru.
Vedeti je tudi treba, da italijanska vlada pritiska na jugoslovansko v zvezi s tem vprašanjem. Letos spomladi se je v rimskem parlamentu, na zahtevo nekaterih demokristjanskih poslancev iz naše dežele, prekinila razprava o sporazumu o ribolovu na Jadranu, ker da ni Jugoslavija doslej izpolnila
obljube o gradnji cestnih infrastruktur predvidenih v osimskih sporazumih.
V teh dneh beremo v slovenskem časopisu precej vesti o gradnji avtocest v Sloveniji. Pred nekaj meseci so pričeli vrtati predor pod Karavankami. Nujno bo do takrat zgraditi tudi avtocesto od Jesenic do Kranja, kjer naj bi se povezala na pred kratkim odprto avtocesto Kranj - Ljubljana. Okrog Ljubljane so skoro končane lepe in sodobne obvoznice. Prav tako okrog Maribora. Ko bo karavanški predor zgrajen bo skozi Slovenijo več prometa, še zlasti v smeri Beograda, in še dalje Grčije, Bolgarije ter Turčije. Zaradi tega je v teh dneh v Sloveniji veliko govora o nujnosti podvojitve avtoceste Ljubljana - Zagreb, oziroma o spremembi sedanje dvopasovnice, t. j. navadne ceste, ki jo vsi poznamo, v štiripasovnico. Seveda bo nujna gradnja te ceste terjala veliko denarja.
Ljudje, ki živimo ob italijansko-jugoslovanski meji si namreč želimo, da bi bili zares zgrajeni avtocesti na primorskem območju. Brez dvoma bo to koristilo koprskemu, sežanskemu ter novogoriškemu gospodarstvu, kot tudi dobrim stikom čez mejo. Kar se tiče nas Goričanov pa menimo, da je ta avtocesta nujno potrebna za nadaljnji gospodarski razvoj Gorice. (mw)
Pojasnilo sindikata ANAAO-SIMP
Mednarodni posvet o čebelarstvu
Zakaj zdravniki v bolnišnicah zahtevajo ustrezno nagrajevanje
Dragocene sestavine medu za prehrano in zdravje
Precej dolgo že traja spor med sindikalnimi organizacijami zdravnikov, zaposlenih v bolnišnicah ter med ministrstvom za zdravstvo. Napoveduje se nova zaostritev, glavni razlog, da spor še ni bil poravnan, pa je menda v tem, da predlagane gmotne izboljšave, ne zadovoljujejo zahtev zdravnikov.
Pokrajinsko združenje ANAAO-SIMP, je v zvezi s tem poslalo daljše tiskovno poročilo, v katerem pojasnjuje razloge, ki so v osnovi zahtevka, obenem pa zavrača očitke, ki prihajajo s strani dveh drugih združenj , sindikata biologov in kemikov (S.Na.Bi.) in sindikata zdravnikov CGIL.
Sindikat ANAAO-SIMP ugotavlja najprej, da so zdravniki, zaposleni v javnih bolnišnicah, prvenstveno odgovorni za zagotavljanje določene ravni zdravstvene službe in torej predstavljajo jamstvo za večino prebivalstva. Iz tega izhaja zahteva po primernem nagrajevanju.
Združenje ANAAO nato polemično zavrača očitke, drugih sindikalnih združenj. Nagrada za produktivnost, ki naj bi predstavljala kar lep dohodek, zadeva le majhen delež (ne preko 5 odstotkov) v bolnišnicah zaposlenih zdravnikov. Združenje ANAAO zavrača tudi očitke sindikata CGIL, češ da gre za izsiljevanje korporativističnih interesov.
V tiskovnem poročilu je nadalje navedeno, da se je kupna moč plač zdravnikov v bolnišnicah, v primerjavi z letom 1974, znižala za okrog 70 odstotkov, ki pa jo posebni dodatek za produktivnost, tako kakor je bilo predvideno z zadnjo kolektivno delovno pogodbo, ni nadoknadil. Prav zato je treba ta določila na novo preučiti in jih ustrezno prilagoditi.
"Nihče ne oporeka biologom in kemikom, da si prizadevajo za ustrezno
nagrajevanje in priznanje vloge v zdravstveni službi", je rečeno v poročilu. "Mora biti pa istočasno jasno, da je glavna skrb in odgovornost v zdravstvu na ramenih zdravnikov".
■ Goriška sekcija združenja prostovoljnih krvodajalcev namerava tudi letos, ob božiču, obdariti otroke članov, rojene med 1. januarjem 1979 in 31. decembrom 1984. Predloge je treba posredovati do 15. t. m. na sedežu sekcije, Ul. V. Veneto 153, oziroma v tras-fuzijskem centru.
Težavno obdobje, v katerem so se znašli čebelarji na Goriškem in v naši deželi nasploh, po pojavu varoze, je, kot kaže, mimo. S prisotnostjo zajedavca bo treba računati tudi v bodoče, ga imeti stalno pod nadzorstvom ter s primernimi ukrepi onemogočiti njegovo prekomerno širjenje. Pred čebelarji, posebej v naši pokrajini in deželi, so danes nove naloge, brez katerih si je težko zamisliti ustrezen nadaljnji razvoj čebelarstva. Na prvem mestu je vsekakor primerno seznanjanje širše javnosti s pomenom medu in čebeljih
proizvodov nasploh v prehrani. Istočasno pa morajo potekati tudi prizadevanja, vključno s strokovnim izpopolnjevanjem, usmerjena v pridobivanje zares kakovostnih proizvodov.
Ti dve osnovni vprašanji sta bili v ospredju včerajšnjega mednarodnega strokovnega posveta o čebelarstvu, ki je potekal na razstavišču ob ločniškem mostu, v okviru sejma Agricola 86. Posvetovanje, ob udeležbi priznanih čebelarskih strokovnjakov iz Jugoslavije, Avstrije in Zahodne Nemčije ter seveda Italije, je priredil pokrajinski konzorcij čebelarjev za Goriško, v sodelovanju s Trgovinsko zbornico. Odziv je bil tudi letos zelo velik.
Po krajšem uvodnem posegu predsednika konzorcija dr. Luigija Mariz-ze, ki je letošnjo čebelarsko letino označil kot zelo ugodno in po pozdravu deželnega odbornika dr. Maria Brancatija, so udeleženci prisluhnili zelo izčrpnemu dr. Jurija Senegačnika, profesorja na ljubljanski univerzi, ki je zelo podrobno govoril o sestavinah medu ter o njegovem pomenu v človeški prehrani in zdravstvu, bodisi kot pomembnem elementu za preprečevanje, kakor za zdravljenje določenih bolezni.
Drugi predavatelj na včerajšnjem posvetovanju je bil Avstrijec, dr. Pri-esnitz, ki je prikazal prizadevanja avstrijskih čebelarjev z ozirom na klimatske in druge pogoje, v katerih se odvija ta dejavnost.
O dietetskih vrednostih čebelarskih proizvodov je govoril prof. Hermann Gessken iz Zahodne Nemčije. Drugi del posvetovanja, v katerem naj bi govorili predvsem o prizadevanjih za stalno izboljšanje kakovosti čebelarskih proizvodov, je bil nekoliko okrnjen, zaradi odsotnosti predavatelja.
Nova hala pod Standrežem
Pod Štandrežem je že skoro dograjena nova tovarniška hala, ki jo gradita brata Tabaj, domačina, ki izdelujeta kovinske konstrukcije. Za novo halo sta se naša obrtnika odločila zato, ker so sedanji prostori, v dveh krajih v Štandrežu, pretesni. Brata Tabaj zaposlujeta nekaj delavcev. Brez dvoma se bo lahko v novi hali povečala produkcija in tako zadostila zahtevam trga.
Halo bodo otvorili v začetku prihodnjega leta
Veliko slovenskih povedk v knjigi Antona Maillyja
Milko Matičetov, znan raziskovalec starih običajev v vzhodnoalpskem območju ter član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ter Gian Paolo Gri, profesor v Vidmu, sta v petek zvečer predstavila italijanski prevod knjige Antona von Maillyja o legendah v Furlaniji in v Julijskah Alpah, ki ga je tik pred prazniki izdala gorička založba. Gre za zajetno knjigo z okrog dvesto legendami, ki jih je pisec zbral pri nas pred prvo svetovno vojno in izdal leta 1923 v Leipzigu. Mailly je bil strasten zbiralec starih povedk in je v nemškem jeziku izdal več knjig, istočasno pa objavljal številne članke v avstrijskem in nemškem časopisju. V knjigah so zbrane povedke iz raznih avstrijskih dežel.
Avtor je širši javnosti skoro docela nepoznan, je dejal na petkovi predstavitvi v palači Attems Milko Matičetov. Medtem ko je bila prva, nemška izdaja teh povedk brez vsake kritične pripombe, je Matičetov sedanjo, italijansko izdajo, opremil s predgovorom in celo vrsto drobnih pripomb. Prof. Gri je dejal, da je to bilo lepo narejeno, saj je Matičetov danes najbolj kvalificirana osebnost na tem področju, ne samo v slovenskem svetu, marveč tudi v italijanskem ter furlanskem. Šele v zadnjem času, potem ko je knjiga bila že dotiskana, je Ma-
tičetov tako na Dunaju kot v Berlinu odkril še marsikaj zanimivega o tem človeku. Izhajal je iz družine francoskega porekla, ki se je naselila v naših krajih. Tu se je vživel v furlansko okolje, mati, Slovenka, pa ga je uvedla tudi v nemško okolje.
Pri ljudeh v Furlaniji in v Primorju med Slovenci je zbiral povedke. Polovica teh zbranih v pravkar izšli knjigi je iz slovenskih krajev naše dežele.
(mw)
SLOVENSKO p, STALNO _ ;'GLEDALISCE r V TRSTU
Miha Mate
ŠIROKA USTA
Izvaja Stane Starešinič
V četrtek, 11. t. m., ob 20.30 v Domu Andrej Budal v ŠTANDREŽU,
v petek, 12. t. m., ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v GORICI
Obsojen radi posesti orožja
Goriško okrožno kazensko sodišče je v petek obsodilo 23-letnega jugoslovanskega državljana Stanislava Tan-cosa iz Postojne na eno leto in en mesec zapora zaradi nedovoljene posesti in nošnje orožja. Zavrnilo je tudi prošnjo za izpustitev na začasno svobodo, zaradi tega, ker je bil Tancos že kaznovan za podobna dejanja.
Tancosa so prijeli 23. oktobra zvečer v bližini mirenskega mejnega prehoda in so pri njem našli bajonet ter 22 nabojev kal. 7.65.
Obtožnico so med obravnavo spremenili. Prvotno je bila proti Tancosu vložena prijava zaradi vnosa orožja na državno ozemlje in posesti istega. Med samo obravnavo je javni tožilec predlagal spremembo obtožnice: Tancos naj bi bil kriv samo nedovoljene posesti orožja.
Zanj je predlagal leto in dva meseca zapora, kar je sodišče skoraj v celoti sprejelo.
Z avtom zadel otroka
V prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj okrog 11.30 na glavni ulici v Štandrežu, je bila laže ranjena 9-letna Marianna Zanetti. Dekletce, ki stanuje
v Ulici sv. Mihaela 161, je z avtom zadel 30-letni Riccardo Fabbro, iz Štandreža, Ul. sv. Mihaela 205. Nesre ča se je zgodila v neposredni bližini hiše, kjer stanuje mala Marianna. Menda je do nesreče prišlo, ko je dekletce, ki so ga v goriški splošni bolnišnici pridržali na zdravljenju za 12 dni, nameravalo preko ceste.
Vojna leta v pesmi drevi v Tržiču
Nov zanimiv koncert drevi v mestnem gledališču v Tržiču, v okviru tamkajšnje glasbene sezone. Naslov koncerta je »Canzoni degli anni di ferro«. Pesmi železnih let, torej. Gre za pesmi iz vojnega časa, iz let prve in druge svetovne vojne, ki jih bodo izvajali sopran Tiziana K. Šojat, pianist Fred Došek in gledališki igralec Mario Licalisi. Režija nocojšnjega programa je Giannija Gorijo. Pričetek ob 20.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, na Travniku 34, tel. 84972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute, Ul. Cosulich 117, tel. 711315.
Znanost in tehnologija za upravljanje okolja
Znanost in tehnologija pri upravljanju okolja. O tem danes nadvse aktualnem vprašanju bo govor danes, v torek, ob 17. uri, v deželnem avditoriju v Gorici, na srečanju, ki ga pripravljata goriška občina in goriška sekcija mednarodnega združenja za razvoj (SID — Society for International develop-ment). Govorili bodo prof. Giuseppe Furlan in prof. Enrico Feoli s Tržaške univerze, prof. Thomas Hallam iz ZDA, prof. Rali Yuhasz Nagy z univerze v Budimpešti in dr. Annachiara Danieli, predsednica delniške družbe Da-neco. Predvidoma se bo srečanja udeležil tudi minister za ekološka vprašanja Franco De Lorenzo.
Vozni red vlakov
ODHODI Z GORIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE:
PROTI TRSTU: 0.03 (L), 5.34 (L/a)), 6.17 (L), 7.15 (D-b), 7.47 (L), 8.25 (D),9.29
(D)	, 10.40 (R), 10.46 (L), 13.44 (D), 14.26 (L), 16.03 (D), 16.55 (L), 18.29 (L), 19.02
(E)	, 20.13 (L), 21.55 (D), 22.33 (L).
PROTI VIDMU: 0.04 (L), 6.04 (L), 6.49
(D), 7.04 (L), 8.02 (D), 11.13 (L), 13.00 (D/d), 13.16 (D), 14.12 (L), 14.39 (D), 15.25 (L), 17.45 (L), 18.15 (R/c)), 18.28 (D/b), 19.03 (L), 20.02 (D), 20.58 (L), 21.43 (D).
V NOVO GORICO: 8.10, 17.05. PRIHODI VLAKOV NA GORIŠKO POSTAJO:
IZ VIDMA: 0.02 (L), 5.33 (L/a), 7.14 (D/b), 7.45 (L), 8.24 (D), 9.28 (D), 10.34 (L), 10.39 (R/c), 13.42 (D), 14.25 (L), 16.02 (D), 16.54 (L), 18.25 (L), 19.00 (E), 20.12 (L), 21.53 (D), 22.31 (L).
IZ TRSTA: 0.01 (L), 6.02 (L), 6.47 (D), 7.03 (L), 8.00 (D), 11.12 (L), 13.14 (D), 14.10 (L), 14.38 (D), 15.23 (L), 17.42 (L), 18.14 (R/c), 18.27 (D/b), 18.58 (L), 20.00
(D)	, 20.57 (L), 21.42 (D).
IZ NOVE GORICE: 10.00, 18.47. Legenda: (L)-lokalni, (D)-direktni,
(E)	-ekspresni, (R)-brzi, a) ne vozi ob nedeljah in praznikih, b) vozi samo ob delavnikih, c) samo 1. razred, e) vozi samo ob praznikih.
razna obvestila
Kmečka zveza obvešča, da ta mesec zapade rok za obvezno prijavo vina, in sicer 10. decembra za vina DOC in 15. decembra za navadna namizna vina. Urad Kmečke zveze je odprt ob delavnikih od 8.30 do 12.30.
Občina Sovodnje išče osebo za lepljenje lepakov. Pojasnila v tajništvu občine.
razne prireditve
Sekcija VZPI-ANPI Dol - Jamlje vabi na silvestrovanje v gostilni Pri srnjaku. Prijave do 17. decembra pri Ettoru Moru in Mariu Semoliču. Število mest je omejeno.
KD Oton Župančič in ŠD Juventina
priredita silvestrovanje v Domu Andreja Budala. Vpisovanje pri Marti Zorn (tel. 21407), Sari Hoban (tel. 21317 - po 16.uri) in v Domu A. Budal ob torkih in petkih od 20. ure dalje.
Slovensko deželno gospodarsko združenje priredi v soboto, 13. decembra, v Kulturnem domu v Sovodnjah, vsakoletni Gospodarski praznik. Vabila je moč dobiti na sedežu SDGZ v Gorici, Ul. Morelli 14, tel. 32844, v motelu Nanut na Tržaški cesti 118, tel. 20595, pri Dragu in Zlatki Tomšič v Sovodnjah, tel. 822032.
razstave
V	likovni vitrini Triglav v Novi Gorici razstavlja slikar Franco Milani iz Štarancana.
V	galeriji Rabedula v Červinjanu razstavlja goriški slikar Mario Palli. Odprta bo do 19. decembra.
V	Občinski knjižnici v Doberdobu je do 20. decembra odprta razstava ilustracij za otroške knjige slovenske umetnice Stupice ter italijanskega umetnika Altana.
V	galeriji Spazio 2 v palači Lantieri v Gorici je odprta razstava slikarja Antonia Frescure iz Gradeža. Odprta bo teden dni.
kino
Gorica
VERDI 18.00 - 22.00 »Affari di cuore«. CORSO 17.30 - 22.00 »II caso Moro«. VITTORIA 17.30 - 22.00 »Cicciolina n. 1«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 Koncert.
EKCELSIOR 18.00 - 22.00 »Top gun«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Lov na človeka«. DESKLE 19.30 »Surova Odiseja«.
POGREBI
Danes v Gorici, ob 9.30 Elda Testolin vdova Preti iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 11. uri Emma Kuscher vdova Sabba iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev na Rojcah in na pokopališče v Štandrežu.
Berite
»Novi Matajur«
Zaključeno SP za pilote rallyja
Na 21. rallyju 01ympus zmaga lancie delta martini
M aster s teniških asov v New Yorku
Pričakovan Anale
TUMWATER Markku Alen in Ilkka Kivimaki na lancii delta martini sta osvojila 21. rally 01ympus, zadnjo vožnjo svetovnega prvenstva pilotov rallyja. Alen in Kivimaki sta osvojila tudi naslov svetovnega prvaka za pilote rallyja.
Rally 01ympus se je odvijal v državi Washington in je bil dolg 1369 kilometrov, bil pa je zanimiv zaradi enakopravne bitke med lancio delta martini in peugeotom Joba Kankkunena.
KONČNA LESTVICA: 1. Alen - Kivimaki (lancia delta martini) 5.28T0"; 2. Kankkunen - Piironen (peugeot) po 1'26"; 3. Buffum - Wilson (audi guattro) po 22T4"; 4. Torph - Thorszelius (toyo-ta) po 27T9"; 5. Waldegaard - Gallag-her (toyota) po 30'22"; 6. Alessandrini -Alessandrini (lancia delta) po 33'45".
Na ženskem SP v rokometu
Jugoslavija - SZ remi
HEERLEN V nedeljo sta ženski rokometni reprezentanci Jugoslavije in Sovjetske zveze izenačili 14:14 ter tako osvojili prvo mesto v prvi kvalifikacijski skupini. Tekma je bila vseskozi napeta, imela pa je dokaj čuden razplet. Jugoslavija je v začetku vodi-
la s 3:1, nato so nasprotnice izenačile. Le malo pred odmorom so sovjetske igralke silovito pritisnile ter povedle s 9:4. Polčas se je zaključil 9:7 za nasprotnice.
Jugoslovanke so drugi polčas začele s silovitim tempom ter najprej dosegle Sovjetinje, nato pa jih še prehitele. Pri izidu 13:10 pa se je naposled Jugoslovankam ustavilo. ZS je izenačila in povedla za gol. Pri izidu 14:14 so imele Djuričeva zadnjo žogo, vendar so jo zapravile.
IZIDI 3. KOLA: SKUPINA A: Avstrija - Poljska 18:15: Jugoslavija - SZ 14:14. LESTVICA: SZ in Jugoslavija 5, Avstrija 2, Poljska 0. SKUPINA B: NDR - Madžarska 14:14; Nizozemska -ZDA 18:17. LESTVICA: NDR in Madžarska 5, Nizozemska 2, ZDA 0. SKUPINA C: Norveška - Japonska 33:18; ČSSR - Kitajska 26:17. LESTVICA: Norveška in CSSR 4, Kitajska 3, Japonska 1. SKUPINA D: ZRN - J. Koreja 24:16; Romunija - Francija 27:8. LESTVICA: Romunija 4, ZRN, ČSSR, Norveška in Kitajska 2; J. Koreja 0.
POLFINALNI SKUPINI: A - SZ, Jugoslavija, NDR in Madžarska 3, Avstrija in Nizozemska 0. B - Romunija 4, ZRN, ČSSR, Norveška in Kitajska 2, J. Koreja 0.
NEW YORK — Ivan Lendl in Boris Becker sta se ponoči srečala v finalu newyorškega Mastersa, kjer je moči merilo osem najboljših igralcev turnirjev Grand Prix v minuli sezoni. Razplet v izločilnih skupinah in polfinalih je bil torej povsem v skladu z napovedmi.
V polfinalu je trikratni zmagovalec Mastersa Lendl s 6:4 in 6:2 premagal Šveda Wilanderja, Becker pa s 6:4 in 6:4 Šveda Edberga. Izida jasno pričata, daje bila premoč zmagovalcev očitna.
Čehoslovak in Zahodni Nemec sta zdaj resnično najmočnejša teniška igralca na svetu. Številka ena na rang lestvici Lendl je namreč v teku sezone osvojil kar osem turnirjev, od teh sta dva veljala za veliki slam, Becker pa jih je osvojil šest, med katere sodi tudi ponovna zmaga v VVimbledonu. Nočno srečanje je bilo hkrati tudi repriza lanskega finala, v katerem je Lendl zmagal z gladkim 3:0. Tudi v začetku nove sezone je bil Lendl občutno boljši, a v zadnjih mesecih je češki igralec imel precej težav s kolenom. Devetnajstletni Becker je v letošnji sezoni skokovito napredoval, zdaj igra nadvse uspešno tudi ob mreži, bistveno je izboljšal back-hand, skratka ni več meteor iz lanske sezone.
Jadranje : Ameriški pokal
FREMANTLE — Izzivalci na Ameriškem pokalu so včeraj dosegli slede-
če izide: Heart of America je premagal Eagle za 3'57"; White Crusader Kanado 2 za 3'55"; America 2 Azzurro za 1'49"; New Zeland Italio za 3'30"; French Kiss Challenge France zaradi razbitja jambora; USA Starš and Stri-pes za 42".
Lestvica po šesti regati tretjega kvalifikacijskega dela je taka: New Zeland 138 točk; French Kiss 105; Starš and Stripes 94; America 2 92; White Crusader in USA 91; Canada 2 67; Heart of America 61; Italia 51; Eagle 36; Azzurra 11 in Challenge France 2.
Odbojka: zmaga Teodore v Valencii
VALENCIA Na prvi tekmi prvega kola pokala prvakinj je ekipa Teodore iz Ravenne v Valencii premagala domačinke la Tormo Barbera z gladkim 3:0 (15:5, 15:8, 15:8).
Tekme Rabotnički - Zadar ni bilo
Igralci ekipe iz Zadra so prispeli domov iz Tel Aviva, kjer so igrali pokalno tekmo proti domačinom, komaj v nedeljo zvečer, saj je polet ovirala gosta megla, tako da je tekma Rabotnički - Zadar, veljavna za prvo jugoslovansko košarkarsko ligo, odložena.
Nogomet: v pokalu UEFA
Le Inter na varnem
Milanski Inter, Torino in splitski Hajduk startajo v povratnih tekmah osmine finala pokala UEFA iz bistveno različnih položajev. Medtem ko je Inter po zmagi na tujem z eno nogo že v četrtini, je Torino v nevarnih vodah zaradi doma prejetega gola. Turinčani poleg tega tudi niso v posebno dobri formi. Če je praška Dukla prišla v Milan bolj za nagrado, se bo moral Torino v belgijskem Beverenu pošteno potruditi če bo hotel nadaljevati vse zahtevnejši turnir.
Splitski Hajduk starta z nalogo zmage 3:0 proti Dundeeju iz Škotske. Naloga je realistično zelo težka.
V Tokio sta medtem prispeli postavi River Plateja iz Buenos Airesa in Steaue iz Bukarešte. Moštvi se bosta v nedeljo pomerili za medcelinski pokal. Argentinci, ki imajo v svojih vrstah nekaj svetovnih prvakov, so v tem srečanju favoriti.
Počitek v italijanskem prvenstvu je v nedeljo Roma izkoristila za prijateljsko srečanje z olimpijsko vrsto SZ. Igrali so v Palermu, kjer je bil kakovosten nogomet sicer izobčen. Z 2:1 so zmagali mladi Sovjeti. Upoštevati je seveda treba, da je Roma igrala brez svojih državnih reprezentantov. Srečanje je v mestu poživilo zanimanje za nogomet.
Košarka: v 15. kolu prvenstva A-2 lige
Zlata vredna zmaga Stefanela
V Lin 2. jugoslovanski nogometni ligi
Trije za jesenski naslov
Citrosil - Stefane! 75:83 (31:39)
CITROSIL: Rautins 8, Pastori 4, Dal-la Vecchia 11, Blasi 13, Bilas 19, Arri-goni 11, Zamberlan 8, Noli; Bettelli, Govoni.
STEFANEL: Bobicchio 16, Fischetto 6, Johnson 14, Vitez 6, Jones 26, Berto-lotti 5, Tasso 10; Gatto, Favero, Bon-venti.
3 TOČKE: Citrosil 6 na 24; Stefanel 4 na 13; PON: Arrigoni (39), Johnson (39), Rautins (40).
Tržaški košarkarski prvoligaš Stefanel je z najboljšo tekmo tega prvenstva rešil potapljajočo se barko. V Veroni je namreč zasluženo premagal domači Citrosil ter tako dokazal, da je zadnje mesto na lestvici sad sklopa negativnih okoliščin in ne tehničnega (ne)znanja.
Tržačani so tekmo začeli zelo pole-tavno ter takoj povedli za šest točk. V tem obdobju so se najbolj izkazali Američana in Vitez, ki so zaigrali zelo zbrano in odločno. Stefanel tudi v nadaljevanju ni popustil ter je do konca prvega polčasa vodil z 4-6 točkami razlike razlike, polčas pa sklenil z osmimi točkami prednosti.
V sredini drugega dela igre je Citrosil z izrednim »pressingom« po celem igrišču nevarno znižal razliko na same tri točke. Tržačani pa so se nato spet zbrali ter 2'50" pred koncem spet vodili za 11 točk. Tekma je bila tako končana ob velikem slavju 50 tržaških navijačev, ki so spremljali ekipo v Verono. Se za Stefanel spet obetajo boljši časi?
OSTALI IZIDI 15. KOLA: Viola -Corsa Tris 91:100; Fleming - Fabriano 97:91; Annabella - Facar 87:77; Liberti -Filanto 88:84; Segafredo - Alfasprint 72:77; Jollycolombani - Spondilatte 107:105; Pepper - Benetton 67:71; Citrosil - Stefanel 75:83.
LESTVICA: Benetton Treviso 22; Annabella Pavia in Jollycolombani Forli 20, Pepper Mestre, Spondilatte Cremona, Filanto Desio, Alfasprint in Liberti Firence 18; Viola R. Calabria, Segafredo Gorica in Fleming P. S. Gi-orgio 14; Citrosil Verona in Facar Pes-
cara 10, Fabriano 9, Corsa Tris Rieti in Stefanel Trst 8 točk.
PRIHODNJE KOLO (14. 12.): Stefanel - Pepper Mestre; Viola - Segafredo.
Segafredo - Alfasprint 72:77 (38:42)
SEGAFREDO: Gilardi 6, Ardessi 14, S. Mitchell 10, Bullara 15, C. Mitchell 2, Sala 19, Marušič 6, Lorenzi, Borsi, Stramaglia.
ALFASPRINT: Ragazzi 12, Bonami-co 11, Smith 14, Cordella 17, Starks 23, Fuss, Lottici, Trisciani, Dalla Libera, Annunziata.
PON: Sala (38); 3 TOČKE: Ragazzi 3, Ardessi 2, Bullara in Bonamico 1.
Igralci Segafreda so tudi tokrat izgubili. Kar na domačih tleh so klonili pred solidno ekipo Alfasprint iz Nea-pelja. Gostje so bili stalno v vodstvu, saj so igrali veliko bolj organizirano in preudarno od domačinov. Oba go-riška temnopolta igralca sta tokrat popolnoma odpovedala. Kljub temu pa je Medeotovim varovancem uspelo
1. —	1. Claymore	2
	2. Corte Suprema	X
2. —	1. Bornaccia	2
	2. Caposguadra	2
3. —	1. Carrasco	X
	2. Dilophia	2
4. —	1. Bassofondo	1
	2. Calabrese	2
5. —	1. Domec OM	X
	2. Drimat	1
6. —	1. Zar bitter	X
	2. Stoneyford	1
KVOTE
12 (61 dobitnikov)	9.263.000	lir
11 (1.489 dobitnikov)	375.000	lir
10 (13.111 dobitnikov)	42.000	lir
dohiteti nasprotnika slabe tri minute red koncem srečanja (68:68). Toda v ljučnih trenutkih so bili igralci iz Neaplja prisebnejši in so tako tudi povsem zasluženo zmagali. Pri Segafredu je bil tokrat »Američan« center Sala, ki je bil pod košem neustavljiv. Pri gostih pa je izstopal Starks, ki je bil tudi s 23 točkami najboljši strelec srečanja.
Sedaj čaka Goričane povratni del prvenstva, v katerem bodo morali res dati vse od sebe, da bi ne doživeli še kako bridko razočaranje. M. Čubej
A-1 liga:
poraz Fantonija v Caserti
IZIDI 15. KOLA: Tracer - Divarese 85:67; Mobilgirgi - Fantoni 110:99; Are-xons - Giomo 96:93; Berloni - Riunite 73:77; Ocean - Bancoroma 86:88; Sca-volini - Yoga 98:85; Dietor - Enichem 101:90; Allibert - Hamby 73:68.
LESTVICA: Dietor 24; Divarese 22; Arexons in Tracer 20; Mobilgirgi in Scavolini 18; Yoga, Allibert in Enichem 16; Riunite, Berloni in Bancoroma 14; Giomo 12; Ocean 8; Hamby in Fantoni 4 točke.
Cagliari - Bologna	X
Cesena - Bari	1
Cremonese - Campobasso	1
Genoa - Lecce	1
Lazio - Triestina	X
Messina - Modena	X
Parma - Vicenza	1
Pescara - Sambenedettese	1
Piša - Arezzo	X
Taranto - Catania	X
Livorno - Monopoli	1
Pistoiese - Derthona	X
Angizia - Ternana	X
KVOTE
13 (702 dobitnika)	10.459.000 lir
12 (14.098 dobitnikov) 518.000 lir
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
O naslovu jesenskega prvaka v Jugoslaviji bo odločalo zadnje letošnje kolo prvenstva, v konkurenci zanj pa so še trije klubi: vodilni Vardar ter Partizan in Budučnost, ki zaostajata za eno točko. Največ možnosti ima moštvo iz Skopja, saj bo edino igralo doma, čeprav nasprotnik - zagrebški Dinamo - ne bo ravno ugoden.
Splitski Hajduk je doživel nov udarec. V zdesetkani postavi je z 0:1 izgubil s Slobodo v Tuzli, tako pa je splahnel še zadnji optimizem, da bi Hajduk v sredo v pokalu UEFA škotsko moštvo Dundee United lahko premagal s tremi goli razlike. Spličani si obupno prizadevajo, da bi v sredo na njihovo klop sedel njihov nekdanji trener Tomislav Ivic, ki so ga pred kratkim odpustili pri grškem Panathi-naikosu. Težko je verjeti, da se bo to zgodilo, kajti ozadje je finančno. Ivič bi namreč s tem izgubil plačo, ki bi mu jo grški klub dajal do junija. Splitski trener v takih primerih ne pozna sentimantalizma, zdi se, da je njegovo mednarodno kariero pravzaprav pokopala pretirana sla po denarju.
V predzadnjem kolu sta bila na sporedu kar dva derbija. V prvem je v Titogradu Budučnost zlahka opravila z Veležem z 2:0, eden izmed strelcev pa je bil novopečeni reprezentant Dean Savičevič, za katerega se že pulijo najboljši jugoslovanski klubi. Tekma v Sarajevu med Železničarjem in Crveno zvezdo je bila kvalitetnejša, Beograjčani so zmagali z golom Jankoviča, toda Sarajevčani v nobenem pogledu niso igrali podrejene vloge. Partizan je doma igral s Sarajevom, tokrat ni blestel, zmago pa mu je prinesel Ljubljančan Srečko Katanec, ki je mrežo zadel z glavo. Zagrebški Dinamo očitno vse bolj popušča, tokrat je z golom Bobana in Z. Cvetkoviča sicer dvakrat vodil s Sutjesko, todja ni mu uspelo zmagati. Dinamo ni igral slabo, toda očitno je, da ima premalo kakovostne igralce, da
bi lahko posegel prav v vrh. Eno najlepših iger pa je tokrat prikazala Rije-ka, ki je doma s 3:1 premagala vodilnega Vardarja. Strelci za Rečane so bili Jankovič, Materljan in Vujčič. Skoblarjevo moštvo se je tako že prebilo na 8. mesto, kot kaže pa zmore še kak korak naprej, čeprav v njem ni več nobenega zvenečega imena. Reški golgeter Janko Jankovič je dosegel že 12. gol v prvenstvu, vodilnemu Mi-hajloviču iz sarajevskega Železničarja pa se je tako približal na en sam gol.
V nedeljo se bo prvenstvo končalo, toda za reprezentante sezone še ne bo konec, kajti selektor Ivica Osim načrtuje vrsto tekem A in olimpijske reprezentance v Črni gori in Hercegovini. Strokovni štab jugoslovanske reprezentance za sedaj ni zadovoljen, zato bodo priprave za spomladansko nadaljevanje kvalifikacij za evropsko prvenstvo še posebej skrbne. Tik pred novim letom pa bo zvezni kapetan Miljan Miljanič najuglednejše jugoslovanske nogometne strokovnjake zbral v Sloveniji, kjer bodo pretresli vse strokovne probleme. Na dnevnem redu bodo tudi nekatere nove ligaške formule (starostne omejitve, spremenjeno točkovanje itd.), ki naj bi jih uvedli že v naslednji sezoni.
IZIDI 16. KOLA 1. ZNL: Sloboda -Hajduk 1:0 (1:0), Budučnost - Velež 2:0 (1:0), Osijek - Priština 1:1 (1:1), Čelik -Radnički 2:0 (0:0), Spartak - Dinamo (v) 0:0, Partizan - Sarajevo 1:0 (1:0), Rijeka - Vardar 3:1 (2:1), Zeljezničar — Crve-na zvezda 0:1 (0:0), Dinamo (z) - Sutjeska 2:2 (2:1).
LESTVICA: Vardar 18, Partizan in Budučnost 17, Osijek 16, Velež in Dinamo (z) 15, Hajduk 14, Rijeka in Dinamo (v) 13, Sutjeska in Radnički 12, Čelik, Spartak in Sloboda 11, Željezni-čar, Crvena Zvezda in Priština 9, Sarajevo 6.
PRIHODNJE KOLO (14. t. m.): Priština - Spartak, Crvena zvezda - Osijek, Sutjeska - Željezničar, Vardar - Dinamo (z), Radnički - Rijeka, Hajduk - Čelik, Velež - Sloboda, Sarajevo - Budučnost, Dinamo (v) - Partizan.
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIO (14. 12): Ascoli - Roma; Avellino -Sampdoria; Brescia - Empoli; Fiorentina - Inter; Juventus - Torino; Milan -Napoli; Udinese - Atalanta; Verona - Como; Bari - Cremonese; Catania -Messina; Sambenedettese - Parma; Rimini - Reggiana; Matera - Giulianova.
LINEA
modno in elegantno v zimskih oblačilih
LACOSTE □ COLMAR □ HOM □ SALKO BURBERRVS □ EMINENCE □ AOUASCUTUM □ ZANOBETTI
Ulica Carducci 4 - TRST - Telefon 631188
Manufaktura PODOBNIK
OPČINE — Telefon 211090
Božična in novoletna darila za otroke
|
Creation
Stummer
Triestina je v Rimu zamudila priložnost
Usodni neizkoriščeni protinapadi
Lazio - Triestina	1:1 (0:1)
STRELCA: lachini v 28. min. in Fio-rini v 90. min.
TRIESTINA: Gandini, Costantini, Bagnato, Orlando, Cerone, Meriichini, De Falco (Scaglia od 75. min.), Strap-pa, Cinello (Dal Pra od 58. min.), Cau-sio, lachini.
Da je Triestina tudi letos navkljub vsakovrstnim zapletom dobra ekipa, ni nobenega dvoma, da pa ravnotako ne sodi v sam vrh lige, je tudi res. Čeprav bi namreč lahko v Rimu tudi zmagala, saj je konec koncev zadetek Lazia padel šele v zadnji minuti, je vseeno sama kriva, da ni prišla do obeh točk, saj bi po golu lachinija morala izkoristiti vrzeli v obrambi gostiteljev in podvojiti v eni izmed tolikih priložnosti za uspešen protinapad. Zlasti nedopustna je napaka Ceroneja, ki se je po prodoru Causia, znašel povsem sam pred vratarjem, a streljal nad vrata. Ker je Lazio gol dosegel po prostem strelu, tokrat obrambi Triesti-ne ni mogoče očitati, da je bila nepaz-
ljiva, vendar bi se lahko bila izognila številnim prekrškom ob robu kazenskega prostora, pa tudi v samem kazenskem prostoru, saj bi marsikateri sodnik lahko Laziu dosodil tudi kako enajstmetrovko. Trener Lazia Fascetti se je namreč še dolgo po tekmi pritoževal nad sojenjem, zadovoljen pa seveda ni bi niti Ferrari, ki se mu je zmaga dobesedno izmuznila iz rok.
Kar se tiče ostalih tekem naj povemo, da je Cremonese z golom iz enajstmetrovke spet sam na vrhu lestvice. Navijači iz Čremone so ta uspeh pozdravili z žvižganjem, kajti z igro svoje ekipe proti Campobassu niso bili zadovoljni.
OSTALI IZIDI 13. KOLA: Cagliari -Bologna 0:0, Cesena - Bari 1:0, Čremo-nese - Campobasso 1:0, Genoa - Lecce 3:2, Messina - Modena 0:0, Parma - Vicenza 4:1, Pescara - Sambenedettese 2:0, Piša - Arezzo 1:1, Taranto - Catania 1:1.
LESTVICA: Cremonese 18, Messina 17, Genoa 16, Pescara, Lecce in Parma
15, Modena 14, Arezzo, Piša in Vicenza 13, Cesena, Sambenedettese, Bari in Bologna 11, Triestina in Catania 10, Cagliari 8, Lazio, Taranto in Campobasso 7.
PRIHODNJE KOLO: Triestina - Cesena, Arezzo - Lazio, Bari - Cremonese, Bologna - Piša, Campobasso - Taranto, Catania - Messina, Genoa -Cagliari, Lecce - Vicenza, Modena -Pescara, Sambenedettese - Parma.
MEDDEŽELNA LIGA Miranese - Gorizia 1:0 (1:0)
GORIZIA: Ermacora, Grazzolo, Mar-chesan (Pez), Lizzi (Fierro), Macuglia, De Marco, Lazzara, Sesso, Voljč, Gia-cometti, Grop.
LESTVICA: Riccione 19, San Dona in San Lazzaro 16, Gorizia, Santarcan-gelo in Clodia 14, San Marino in Miranese 13, Opitergina, Rovigo in Fon-tanafredda 10, itd.
PRIHODNJE KOLO: Clodia - Gorizia.
Košarka: v nedeljo v 11. kolu drugoligaškega prvenstva po dramatičnem boju proti Spineii
Jadran: z značajno igro do novih točk
Jadran - Supermercati Full Spinea 80:79 (39:46)
JADRAN: Lokar 13 (1:1), Žerjal 13 (3:3), Ban 19 (6:6), Rauber 7 (3:5), Daneu 2 (0:2), Čuk 12, Gulič 7 (3:7), Sosič 5 (3:4), Štoka 2, Terčon.
SUPERMERCATI FULL SPINEA: Momente 10, Zennaro 3 (1:4), Zanon 30 (9:9), Rossato 9 (1:4), Zamarin, Gattolin, Tubia 10 (2:2), Lovadina 6 (3:8), Rigo 7 (3:5), Bartolozzi 4 (0:2).
SODNIKA: Vivaldi in Lombardo (oba iz Milana). PM: Jadran 19:28; Spinea 19:34. ON: Jadran 28, Spinea 30. PON: Momente (25), Rauber (30), Daneu (37), Bartolozzi (37), Rigo (38), Lovadina (40). 3 TOČKE: Lokar 1, Ban 1; Zanon 2,
Lovadina 1. GLEDALCEV: 1.500.
Z zvrhano mero požrtvovalnosti, borbenosti in predvsem značajnosti so Jadranovi košarkarji v nedeljo premagali vodilno moštvo Spinee, osvojili svojo že četrto zaporedno zmago in z novima točkama so se nekoliko približali vrhu lestvice tega zelo izenačenega prvenstva. Nedeljska tekma kakovostno gotovo ni bila najlepša, ki so jo jadranovci doslej odigrali v tej ligi, gotovo pa je, da je bila doslej najbolj napeta, v zadnjih sekundah pa kar dramatična.
Trinajst sekund pred koncem srečanja je najboljši košarkar Spinee Zanon uspešno izvedel prosta meta in povedel svoje moštvo na 79:78. Štiri sekunde pred koncem pa je bil na črti za
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. 2 TOČKI: Žerjal 5:6; Čuk 6:14; Lokar 4:6; Gulič 2:3; Sosič 1:4; Štoka 1:1; Rauber 2:10; Ban 5:8; Daneu 1:5. 3 TOČKE: Lokar 1:1; Gulič 0:4;, Ban 1:6. SKOKI: Žerjal 1 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 1,1; Lokar 1, 0; Gulič 0, 1; Sosič 2, 1; Štoka 1, 0; Rauber 3, 4; Ban 6, 5; Daneu 5, 4. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Žerjal 3, 1; Čuk 2, 0; Lokar 3, 2; Gulič 3, 5; Sosič 2, 2; Rauber 2, 5; Ban 2, 3; Daneu 1, 1. ASISTENCE: Žerjal 1; Čuk 1; Lokar 1; Gulič 5; Sosič 1; Rauber 1; Ban 1. BLOKADE: Štoka 1.
proste mete Marko Ban. Občinstvo je bilo na nogah. Marko je odločal o zmagi svojega moštva. Jadranov kapetan je ohranil mirne živce, obakrat poslal žogo skozi mrežico in veliko slavje igralcev ter številnih navijačev je bilo tu.
»Bil sem maksimalno zbran. Nisem imel treme. Mirno sem izvedel oba prosta meta ob prepričanju, da ju ne
morem in ne smem zgrešiti,« je po tekmi dejal Marko Ban.
In mislimo, da je bil ključ Jadrano-ve nedeljske zmage prav ta, da so vsi igralci in z njimi seveda tudi »trenerska klop« do zadnjega verjeli v zmago. Nikoli niso popustili, čeprav so gostje v začetku drugega polčasa že vodili s 14 točkami prednosti (v 23. min. s 55:44). Naši fantje so značajno reagirali. Z izredno agresivnostjo, z »zobmi« so iz minute v minuto nižali zaostanek in svoje zasledovanje kronali 4T5" pred koncem tekme, ko so goste dohiteli pri izidu 69:69. Srečanje je bilo v tistih minutah raztrgano, gostje so igrali izredno moško (predvsem Rigo se je proslavil z nekaterimi osebnimi napakami, ki poprečna sodnika jih nista opazila), naši pa niso popustili. Zadnje minute so bile skoraj dramatične. Bil se je oster boj za vsako točko, napos-
led pa so naši fantje osvojili zasluženo zmago, čeprav le s točko razlike.
Za nov in predragoceni uspeh je treba pohvaliti vse Jadranove igralce. Po našem pa si posebno pohvalo zasluži Peter Žerjal, ki je vsilil nasprotnikom hiter tempo igre in tudi dosegel nekaj zelo pomembnih točk. Zelo uspešno je začel tudi mladi Marko Lokar (v petih minutah, je dosegel kar devet točk), nato pa ga je nekajkrat izdala mladostna zagnanost. Seveda pa je zopet treba podčrtati hladnokrvnost Marka Bana, ki je v zadnjih trenutkih tekme dosegel odločilna prosta meta.
Od gostov je bil daleč najboljši Zanon, ki je bil s 30 točkami tudi najuspešnejši strelec srečanja. Sicer pa je vsa gostujoča ekipa pokazala, da ni naključno v ožjem krogu favoritov za končno zmago. Jadranova zmaga je zato še pomembnejša. (B. Lakovič)
IZIDI 11. KOLA
Caveja Forll - Icot Forli	82:91
Ferrara - Castellranco	81:70
Vicenza - Malaguti	87:70
Costa F. - Stefanel TV	80:64
Montebell. - Petrarca PD	74:81
Virtus Murano - S. Dona	101:92
JADRAN - Full Spinea	80:79
Virtus PD - Oderzo	75:65
LESTVICA
Costa Imola	11	9	2	933:832 18
Ferrara	11	9	2	956:864 18
Spinea	11	8	3	897:823 16
Montebelluna	11	7	4	925:894 14
Virtus PD	11	6	5	950:922 12
JADRAN	11	6	5	922:932 12
Virtus Murano	11	5	6	893:870 10
Castelfranco	11	5	6	805:778 10
Petrarca PD	11	5	6	873:888 10
Oderzo	11	5	6	812:832 10
Vicenza	11	5	6	831:885 10
Icot Forli	11	5	6	945:1019 10
Malaguti	11	4	7	903:916 8
Stefanel TV	11	4	7	868:891 8
San Dona	11	4	7	975:999 8
Caveja Forli	11	1 10		834:941 2
PRIHODNJE KOLO (13. In 14. 12)
Oderzo - JADRAN (14. 12); Castel-franco - Stefanel; Icot - Vicenza; Murano - Caveja; Spinea - Montebellu-na; Petrarca - Costa Imola; San Donš - Virtus PD; Malaguti - Ferrara.
JADRANOVI STRELCI
Ban 220 (63:75); Čuk 172 (18:27); Gulič 139 (28:48); Rauber 112 (10:16); Lokar 91 (15:19); Daneu 86 (12:23); Sosič 41 (6:13); Žerjal 32 (9:12); Štoka 24 (2:5); Terčon 6 (2:9).
Zamarin (Spinea): »Odločili so zunanji igralci«
Trener Spinee Roberto Zamarin je bil po nedeljskem porazu dokaj potrt.
»Imeli smo tekmo 36 minut v rokah, kljub temu smo izgubili. Čestitam jadranovcem, ker niso nikoli popustili. Tekmo smo pričeli s prepričanjem, da bomo osvojili točki, če bomo uspeli preprečiti jadranovcem, da dosežejo 80 točk. In bili smo blizu cilja. Mislim, da smo taktično igrali dobro tako v obrambi kot v napadu. Mislim pa tudi, da je bila za nas usodna zadnja odločitev sodnikov, ko sta nam dosodila osebno napako in je tako Ban lahko izvajal prosta meta. Bana smo agresivno branili, prepričan pa sem, da nad njim ni bilo osebne napake. Sicer pa je bil to le trenutek srečanja. Jadranovci so zmagali, ker so verjeli v zmago in predvsem po zaslugi zunanjih igralcev. Pričakoval sem, da bomo imeli velike težave z visokimi Jadranovimi igralci,
po mojem pa je bil odločilen Peter Žerjal z njegovimi prodori in meti.«
•	Sicer pa ste tudi v Trstu dokazali, da upravičeno sodite med glavne kandidate za osvojitev končnega prvega mesta.
»Hvala za kompliment. Že marsikdo nas je pohvalil, zame pa sta pomembni le točki. In tu v Trstu ju nismo osvojili. Za končno zmago je treba zmagati v gosteh, in proti močnim nasprotnikom. Osvojeni točki v Trstu bi bili zlata vredni.«
•	Mimo je že enajst kol. Prvenstvo je sicer zelo izenačeno, pa vendarle mislimo, da bi lahko navedli favorite.
»Lestvica je izredno 'kratka'. Favoritov je več. Costa Imola je zelo dobro moštvo. V sam vrh se lahko prerine tudi Jadran. Po zmagi proti Malagutiju v Imoli in sedaj proti nam bodo ambicije jadranovcev še večje.« (bi)
Poraz v Fiessu za Meblo še ni poguben
tako i> ženski B ligi
IZIDI 7. KOLA
Volpe Fiesso - Meblo	3:2
(20:18, 15:7, 9:15, 10:15, 15:9)
Soteco Gradišča - Tregarofani 0:3 (7:15, 10:15, 6:15)
Conegliano Torrefranca	3:1
(15:7, 3:15, 15:4, 15:10)
Cervignano - Albatros	1:3
(16:14, 14:16, 6:15, 16:18)
Viadana - Nervesa	3:2
(15:9, 12:15, 13:15, 15:9, 15:6) Mogliano Veneto - Ferrara	3:1
(15:6,12:15, 15:5, 15:3)
LESTVICA
Tregarofani PD	7	7	0	21: 2	14
Mogliano	7	6	1	20: 7	12
Nervesa	7	5	2	18: 8	10
Conegliano	7	5	2	18:11	10
MEBLO	7	4	3	15:12	8
Viadana MT	7	4	3	15:13	8
Torrefranca TN	7	3	4	11:13	6
Volpe Fiesso	7	3	4	9:18	6
Ferrara	7	2	5	10:16	4
Albatros	7	2	5	8:17	4
Soteco	7	1	6	6:18	2
Cervignano	7	0	7	4:21	0
PRIHODNJE KOLO (13. 12.)
Meblo - Volley Conegliano, Mogliano Veneto - Eurometano Cervignano, Torrefranca Trento - Nervesa, Albatros Treviso - Soteco Torriana Gradišče, Tregarofani Padova - Pro Loco Viadana, Volley Ferrara - Volpe Fiesso.
LESTVICA UČINKOVITOSTI: Žerjal 49, Maver 47, Klemše in Nacinovi 45, Kralj 28, Garbini 7, Mira Grgič 6, Neva Grgič 5, Pertot 2, Malalan 1.
Po porazu Nervese v Veroni se je boj za vrh v B ligi nepričakovano razvnel in razširil na večje število kandidatov, a med temi zdaj ni združene ekipe Meblo, ki je v Fiessu Umbertia-nu zadobila hud udarec. Spodrsljaj proti nič več kot »poštenim odbojkarskim delavkam« iz kraja ob Padu, ki pa so v obrambi igrale res imenitno, je gotovo eden tistih, ki bo vplival na samozavest naših igralk, a kar se tiče vrstnega reda pravzaprav ni poguben. Res je, da zgleda prvo mesto za našo ekipo nedosegljivo, a drugo, ki vodi na kvalifikacije, še ni izgubljeno, saj
bodo o vrhu bržkone odločali neposredni spopadi. Eden teh bo za Meblo že v soboto, ko se bo v Nabrežini pomeril s Coneglianom, ki ima zdaj točki več od naše ekipe. Prepričani smo, da Meblo tokrat ne bo ponovil medle igre od prejšnjega kola, Maverjevi in Nacinovijevi, ki sta v Fiessu edini uspešno kljubovali razigranim gostiteljicam, pa se bodo v tem srečanju gotovo pridružile tudi ostale.
Jutri bodo odbojkarice Mebla v Nabrežini odigrale prvo od dveh srečanj z Moglianom za prestop v šestnajstino finala italijanskega pokala.
Val Kmečka banka ne obupuje
tako v moški C-l liKi
IZIDI 7. KOLA
Motta di L. - VAL KM. BANKA 3:2 (15:7, 15:3, 13:15, 3:15, 15:3)
Bassano del G. - Rangers Videm 0:3 (11:15, 7:15, 10:15)
ASFR Čedad - S. G. Natisone 3:0 (15:8, 15:12, 17:15)
Friuli Pavoletto - Spem Faenza 3:0 (15:11, 15:9, 15:5)
CUS Trst - Gioc Belluno	0:3
(9:15, 5:15, 10:15)
LESTVICA
Gioc Belluno	6	6	0	18: 3	12
Rangers Videm	7	6	1	18: 6	12
ASFJR Čedad	6	4	2	15:10	8
Motta di Liv.	6	4	2	15:11	8
Ferroall. Trst	6	3	3	13:14	6
VAL KM. BAN.	7	3	4	14:16	6
Bassano	6	3	3	9:12	6
FR. Povoletto	6	2	4	12:12	4
CUS Trst	6	2	4	11:14	4
S. G. Natisone	7	2	5	8:18	4
Speam Faenza	7	0	7	5:21	0
PRIHODNJE KOLO (13. 12.)
Val Kmečka banka - Ferro Alluminio Trst, CUS Trst - Friuli Pavoletto, Spem Faenza - Bassano del Grappa, S. Giovanni Natisone - Elettronica Motta di Livenza, Volley Gioc Beiluno - ASE JR Čedad (Rangers Videm počiva).
Na gostovanju v Motti di valovci res niso imeli sreče. Ž
z-nano je, ua žaram nezaaostn nih priprav valovci težje lahki rajo na visoki ravni v enerr srečanju, a tokrat so svoje tudi poškodbe Plesničarja in med samim potekom tekme. 1
li že, Val Kmečka banka ne obupuje. Tudi tokrat je namreč dokazal, da je enakovreden skoraj vsem tekmecem v ligi, kar za novinca ni malo. Treba pa se je izogniti nepotrebnim porazom na domačih tleh (beri ASFJR) in možnosti za obstanek v ligi bodo realne, čeprav je sedaj dno kar nevarno bližje.
Naše šesterke v deželnih prvenstvih
Deset tekem, kar osem zmag!
V	tem začetnem delu sezone so naše odbojkarske ekipe v deželnih ligah res izjemno uspešne. V devetih srečanjih beležimo namreč kar sedem zmag naših šesterk, deseta tekma pa je bila derbi ženske D lige, ki se je končal z uspehom združene ekipe Agorest. Ta uspešna usmeritev traja že več časa, logično je torej, da se več naših ekip poteguje za sam vrh. 01ympia, Kmečka banka, Agorest in Breg Agrar vodijo v svojih kategorijah, Bor Friulex-port, Naš prapor Val Sirion in Konto-vel Electronic shop so tik pod vrhom, ostale naše šesterke pa se dokaj uspešno borijo za obstanek v ligi, kar je bil tudi njihov cilj, saj ne smemo pozabiti, da bo v deželnih ligah letos veliko število izpadov.
V	moški C-2 ligi je 01ympia Kmečka banka osvojila dragoceni točki proti solidnemu Rozzolu, za pravi podvig, ki je gotovo razveselil tudi Goričane, pa je poskrbel tržaški Inter, ki je odpravil doslej nepremagani Maniago; Boj za vrh postaja tako vse bolj zanimiv, »odsotnost« Goričanov na prvem mestu pa je k sreči trajala le en teden.
V	ženski C-2 ligi beležimo razveseljivo dvojno zmago naših šesterk. Rutinskemu uspehu Bora Friulexport se je namreč »pridružila« pomembna zmaga Sloge Koimpex v Tržiču, kjer so Peterlinove varovanke odpravile neposrednega tekmeca v boju za obstanek in krepko zadihale.
V	moški D ligi mladinci Našega prapora Vala Sirion vse bolj presenečajo. Premagali so tudi Crisci in so sedaj na odličnem drugem mestu. Soča Sobema je pospravila pričakovani točki proti Pallavolo Trieste. Upati je, da se bodo Sočani zaceli počasi vzpenjati na lestvici. Mladi slogaši v Tržiču niso mogli računati na uspeh, zanje bo mnogo bolj pomemben derbi prihodnjega tedna s Sočo.
V	ženski D ligi se je nabrežinski derbi končal s tesno zmago Agoresta, ki je tako osvojil že dva slovenska derbija, zdaj pa kaže, da bo najpomembnejši tisti z Bregom Agrara. Kontovelke niso izgubile stika z vrhom, čeprav je le malo manjkalo, da bi jih Killjoy presenetil. Sokol Indules je na lestvici nekoliko zdrknil navzdol, a najbrž le začasno, zelo pomembno pa bo za Nabrežinke srečanje prihodnjega kola z NPT.
MOŠKA C-2 LIGA
IZIDI 7. KOLA
Libertas Turjak - DEFAC Trst 3:0, OLVMPIA KMEČKA BANKA - Roz-zol Trst 3:2, Futura Torriana Gradiš-
če - BOR JIK BANKA 3:0, Achor Fix Vivil - Ginnastica Spilimberghese 3:0, Libertas Sacile - Fiume Veneto 3:1, Inter 1904 Trst - Volley Bali Maniago 3:2.
LESTVICA
Volley Maniago	7	6	1	20: 7	12
Libertas Tur.	7	6	1	19: 8	12
OLVMPIA K. B.	7	6	1	20:10	12
Futura Grad.	7	5	2	19:10	10
Inter 1904 TS	7	5	2	16:13	10
Anchor Vivil	7	4	3	15:10	8
Rozzol Trst	7	4	3	15:11	8
BOR JIK BANKA	7	2	5	11:18	4
Ginn. Spilimb.	7	2	5	9:18	4
Fiume Veneto	7	1	6	7:19	2
Lib. Sacile	7	1	6	8:19	2
DLFAC Trst	7	0	7	4:21	0
PRIHODNJE KOLO (13. 12.)
Fiume Veneto - Inter 1904 Trst, Ginnastica Spilinberghese - Libertas sacile, BOR JIK BANKA - Anchor Fix Vivil, Rozzol Trst - Futura Gradišče, DLFAC Trst - OLVMPIA KMEČKA BANKA.
Ginn. Spilimb.	7	3	4	13:17	6
SLOGA KOIMP.	7	2	5	11:16	4
Pav Natisonia	7	2	5	10:16	4
Fincantieri	7	2	5	10:18	4
Gieffe Pieris	7	2	5	9:19	4
Libertas Mart.	7	0	7	4:21	0
PRIHODNJE KOLO (13. 12.)
Itar Cucine Fontanafredda - Libertas Martignacco, Ginnastica Spilimberghese - Villacher Tržič, Ceramiche d’-Arte Vivil - Bor FriuIexport, Pastificio Crisci Gorica - Lac Pav Natisonia, Sloga Koimpex - Gieffe Pieris, Foče colori Latisana - Fincantieri Trzic.
_________MOŠKA D LIGA_____________
IZIDI 5. KOLA
Fincantieri Tržič - SLOGA 3:0, SOČA SOBEMA - Vecchia Pallavolo Trst 3:1, Pastificio Crisci - NAŠ PRAPOR VAL SIRION 1:3, Centro Giova-nile San Sergio Trst - Nuova Pallavolo Trst 2:3, Pallavolo Mossa - Acli Ronche 3:0.
LESTVICA
ŽENSKA C-2 LIGA	Fincantieri	5	5	0	15: 5	10
	NP Centroradio	5	4	1	14: 6	8
FINCANTIERI - SLOGA	1:3	NAŠ PR. VAL	5	4	1	13: 6	8
(10:15, 15:8, 11:15, 7:15)	S. Sergio Trst	5	3	2	14: 7	8
SLOGA KOIMPEX: Drnovšček, Koko-	Acli Ronchi	5	3	2	10: 7	6
rovec, Križmančič, Lupine, Milkovič,	Pall. Mossa	5	2	3	9:11	4
Miot, Morpurgo, Pro, Sosič, Vidali.	SOČA SOBEMA	5	2	3	8:12	4
V nedeljo zjutraj so slogašice odi-	SLOGA	5	1	4	5:13	2
grale tekmo, ki je bila bistvene važ-	Pastif. Crisci	5	0	5	5:15	0
nosti za položaj na lestvici. Naše igral-	V. Pall. TS	5	0	5	4:15	0
ke so se tega zavedale in stopile na igrišče trdno prepričane, da bodo zmagale. In res so igrale natančno, zbrano in umirjeno,, tako da uspeh ni mogel izostati. S to zmago se je Sloga Koim-pex otresla repa lestvice, v prihodnjih dveh kolih pa se ji ponuja priložnost, da svoj položaj še krepko izboljša.
(Inka)
IZIDI 7. KOLA
Fincantieri Tržič - SLOGA KOIM-PEX 1:3, Gieffe Pieris - Pastificio Crisci Gorica 1:3, Lac Pav Natisonia - Ceramiche d'Arte Vivil 0:3, BOR FRIULEXPORT - Ginnastica Spilimberghese 3:0, Villacher Tržič - Itar Cucine Fontanafredda 0:3, Libertas
PRIHODNJE KOLO (13. 12) Nuova Pallavolo Centroradio -Pallavolo Mossa, NAŠ PRAPOR VAL SIRION - S. Sergio Trst, Vecchia Pallavolo Trst - Pastificio Crisci Gorica, SLOGA - SOČA SOBEMA, Acli Ron-chi - Fincantieri Trzic.
ŽENSKA D LIGA
IZIDI 5. KOLA
Majanese - Mobilcasa Corridoni 3:0, Kontovel Electronic Shop - Kil-ljoy Tecnisider 3:2, Sokol Indules Agorest 2:3, Nuova Pallavolo Immo-biliare RAbino - Fincantieri Tržič 3:1, Le vo.lpi Trst - Breg Agrar 0:3. LESTVICA
Martignacco -	Foče	colori		Latisana		AGOREST GO	5	5	0	15: 4	10
0:3.						BREG AGRAR	5	5	0	15: 4	10
LESTVICA						KONTOVEL E. S.	5	4	1	13: 6	8
Ceram. Vivil	7	7	0	21: 1	14	Majanese	5	3	2	10: 8	6
BOR FRIUEXP.	7	6	1	20: 6	12	NP Rabino Imm.	5	3	2	10:10	6
Col. Latisana	7	6	1	18:10	12	SOKOL IND.	5	2	3	12: 4	4
Pastificio GO	7	5	2	17:10	10	Corridoni	5	2	3	6:11	4
Villacher	7	4	3	16:14	8	Killjoy TS	5	1	4	9:13	2
Fontanafredda	7	3	4	14:15	6	Fincantieri	5	0	5	3:15	0
						Le Volpi	5	0	5	2:15	0
TRST (Opčine)
Narodna ulica 51 Tel. 040/211424 Telex: 460250 KOIMEX 1
UVOZ - IZVOZ - PREDSTAVNIŠTVA Oprema in stroji za lesno industrijo
PRIHODNJE KOLO (13. 12.) Fincantieri Tržič - Le Volpi, AGOREST - Nuova Pallavolo Rabino, Kil-ljoy Trst - SOKOL INDULES, MObil-casa Corridoni - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP AGRAR - Majanese.
V 2. nogometni AL Primorje in Vesna sama vodita

rezultati
2. AMATERSKA LIGA
Vesna - Zaule	1:0 (0:0)
STRELEC: Bruno v 80. min.
VESNA: Savarin, N. Sedmak, Pisani, Bastiacco, Coccoluto, Pipan, Verbich, Petagna, Kostnapfel, F. Candotti, Bruno.
Kriški Vesni je podvig uspel. Povsem zasluženo je namreč zmagala proti dotlej prvouvrščenim Zaulam. V začetku je sicer kazalo, da bo boj zelo enakovreden, toda Križani so po uvodnih negotovih minutah prevzeli pobudo in nevarno ogrožali nasprotna vrata. Prvo veliko priložnost so imeli s prostega strela, ko je žoga iznenadila vratarja in za las šla mimo mreže. Sledili so številni streli izven kazenskega prostora, Zaule pa niso niti enkrat streljale v Savarinova vrata. V 30. min. je Vesna imela na razpolago celo 11-metrovko, ko so Bruna zrušili v kazenskem prostoru, priložnost pa je Pisani zapravil. Prav Pisani je kmalu zatem zadel prečko.
V drugem polčasu so bili Križani še naprej učinkoviti, medtem ko so gostje spodbudno igrali predvsem na sredini, tako da vratar Savarin res ni imel veliko dela. Zmagoviti gol je padel v 80. minuti, ko je Kostnapfel prišel do žoge na desni strani, preigral nekaj nasprotnikov in podal na sredino kazenskega prostora, kjer je Bruno z lahkoto zapečatil usodo gostov. Tržačani so po zadetku izvedli nevarno akcijo, toda kriška obrambna vrsta je s Pipa-
nom na čelu ostala nepremagana. (A. Kostnapfel)
Čampi Elisi - Primorje	0:0
PRIMORJE: Negrini, Rojac, Milani, Sciarrone, Samese, Livan, Olivo, Man-zin, Coslovich, Maranzina (od 85. min. Husu), Starc.
SODNIK: Buttignon iz Gorice. Tekma je bila precej trda in živčna. Če k temu dodamo še številne posege sodnika, je bilo prave igre res malo. V prvem polčasu se je Olivo v protinapadu po podaji Starca predstavil sam pred vratarjem in ga preigral z visoko žogo, ki pa se je odbila od prečke. Domačini so nato Negrinija ogrozili po dobri kombinaciji ob kazenskem prostoru, a strel je vratar dobro zaustavil. Skozi vso tekmo sta bila vratarja skoraj brez dela. Vrstili so se prosti streli, predložki v kazenskem prostoru pa niso bili izrabljeni. Remi je zadovoljil obe ekipi. Primorje je obdržalo prvo mesto na lestvici, domačini pa nadaljujejo na sredini lestvice. (M. Š.)
Kras - Staranzano 1:1 (0:1)
STRELCA: Falzari v 8. min., Leghissa v 57. min.
KRAS: Mezzavilla, Indrigo, Purič, Martini, Škabar, Gnesda, Leghissa, Battaini, Mosetti, Demeglio, Filipaz (od 50. min. Granata)
Kras je proti zadnjeuvrščenemu Sta-ranzanu iztržil samo remi in se tako
polagoma oddaljuje od visokih mest na lestvici. V zadnjih tekmah se pre-pogostoma ponavljajo napake obrambne vrste, tako da morajo napadalci že od vsega začetka zasledovati nasprotnika. Tako je bilo tudi tokrat, ko sta se v 8. min. Krasova branilca zaletela drug v drugega in je povsem neovirani Falzari brez težav premagal nekrivega Mezzavillo. Krašovci so takoj odgovorili, a brez uspeha. Prvi resnejši poseg je vratar Staranzana opravil v 28. minuti, ko je posredoval pred Mo-settijem.
Drugi polčas se je začel s ponovnim obleganjem gostujočih vrat. Na srečo je Kras kmalu izenačil: Martini je prodrl v 16-metrski prostor, na njegov nizki predložek pred vrata je prvi prišel Demeglio, ki je lepo prevaral branilca in vratarja, tako da je Leghissa le poslal žogo v mrežo. Nekaj minut kasneje pa je bilo zelo nevarno pred Krasovimi vrati, tako da je moral branilec Indrigo poseči z glavo na sami gol črti. Do konca tekme se je gostujoči vratar najprej izakzal pri strelih Leghisse in Demeglia, a le dve minuti pred koncem je ubranil še 11-metrov-ko, ki jo je izvedel Granata zaradi prekrška z roko pred vrati Staranzana. (Z. S.)
Zarja - Muggesana 3:3 (3:2)
STRELCI: Mondo v 6. in 60. min., Franza v 13. min., Zeugna v 21. in 33. min., Puma v 42. min.
ZARJA: Del Bello, Grgič, Tognetti, Franco (od 41. min. Fabio Ražem), Bo-relli^ Kalc, Franza, Bon, Zeugna, Sul-čič, Žagar, 12 Racman, 14 Gotti
V	nedeljo smo bili priča lepi in borbeni tekmi. S prikazano igro so bili tokrat tudi gledalci zadovoljni. Zarjani pa so si ponovno zapravili zmago z nekaterimi naivnimi napakami v obrambi. Tekma se za Bazovce ni začela dobro,saj so zaigrali s preveliko tremo in brez jasnih idej, tako da so gostje že po nekaj minutah z lepo akcijo povedli. Po golu pa so zarjani z izrednim ritmom začeli oblegati vrata Mugge-sane in najprej izenačili z lepim golom Franze ter po nekaj minutah celo podvojili po zaslugi razigranega Zeug-ne. Po drugem golu je Zarja še naprej napadala in potrojila z Zeugno, ki je z glavo preusmeril predložek Tognetti-ja. V 35. minuti pa se je poškodoval Franco, ki je moral zapustiti igrišče. Malo pred koncem polčasa pa so Milj-čani po hudi napaki Bazovcev zmanjšali razliko.
V	drugem polčasu je Zarja še naprej napadala in imela tudi nekaj lepih priložnosti, toda kot se je že prevečkrat v tem prvenstvu zgodilo, je obramba napravila začetniško napako, tako da so gostje izenačili. Zadnja priložnost se je ponudila Kalcu, a njegov strel se je odbil od vratnice nazaj v polje. (Big)
3. nogometna AL: naše enajsterice se dobro držijo
Sagrado - Sovodnje 0:1 (0:0)
STRELEC: Marson.
SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, R. Petejan, Tomažič, Marson, Čevdek, Grillo (Vižintin), M. Fajt (Gomišček), Butkovič, Bicciato, A. Fajt. Uršič, Gu-lin, Brumat.
S peto zaporedno zmago so Sovo-denjci prišli prav pod vrh lestvice. Deset točk v 5 srečanjih predstavlja pravo presenečenje v tej ligi. Če k temu dodamo še, da je sovodenjski vratar Gergolet nepremagan že več kot 450 minut, potem lahko mirne duše rečemo, da so Marsonovi varovanci trenutno najboljša ekipa prvenstva in upati je, da bodo tako tudi nadaljevali.
Srečanje v Zagraju se je za goste dokaj dobro začelo. Imeli so pobudo in si ustvarili nekaj dobrih priložnosti, a do zadetka niso prišli in to je nekoliko opogumilo domačine, ki so v drugem delu polčasa pokazali večjo odločnost.
V 2. polčasu so Sovodenjci ponovno prevzeli vajeti igre v roke in z lepimi prodori na krilih večkrat spravili v težave domačo obrambo. Odločilni zadetek je padel v 60. minuti, ko je Čevdek s prostega strela lepo podal Mar-sonu, ki je z glavo premagal nemočnega domačega vratarja.
Prednost bi Sovodenjci lahko še povečali, saj so z Butkovičem, Čevde-kom in Grillom zapravili nekaj zrelih priložnosti.
Juventina - San Lorenzo 1:1
(0:0)
STRELEC za Juventino: Sermino.
JUVENTINA: Di Dionisio, Caiazzo, Travagin, Costa, Krpan, Medeot, Mar-vin, Cingerli, Bastiani, Lauri, Sermino.
Srečanje v Podgori se za Štandrežce ni začelo najbolje. Igrali so dokaj nepovezano in so precej pešali na sredini. Lauri namreč ni bil kos nalogi, Cingerli pa je igral preveč obrambno. Ta položaj so gostje na trenutke dobro izkoriščali in so pred štandreškim vratarjem izpeljali nekaj nevarnih akcij.
V nadaljevanju sta obe ekipi nekoliko popustili in sta se verjetno že pripravljali na delitev točk, ko sta lep prodor Cingerlija na desni strani ter uspešen Serminov strel v mrežo prekrižala račune gostom. Vsi so tedaj že računali na uspeh domačinov. A tedaj je vratar Di Dionisio povsem po nepotrebnem zakrivil 11-metrovko (skočil je na hrbet napadalca San Lorenza). Sodnik je dosodil majstrožjo kazen in Braida ni zgrešil.
Mladost - Arrigosport 2:0 (1:0)
STRELEC za Mladost: Cianci (2).
MLADOST: elemente, Lakovič, Lavrenčič, Frandolič, Devetak, Semolič, Sclausero, Marušič (Argentin), Cianci, H. Kobal, E. Kobal (Černič). Bruni.
Po visokem porazu, ki so ga Dober-dobci utrpeli v prejšnjem srečanju, so tokrat dokaj prepričljivo odpravili Arrigosport in se ponovno povzpeli pod vrh lestvice. Zmaga Mladosti ni bila nikoli v dvomu, saj so Kraševci tokrat pokazali, da so za razred boljši od nasprotnika. To velja predvsem za prvih 30 minut igre, ko so domačini ustvarili nešteto priložnosti za zadetek in gospodarili na igrišču.
Prvi zadetek so Doberdobci dosegli že po 6 minutah, kar je seveda prekrižalo račune gostom, ki so v Doberdob prišli z namenom, da odnesejo točko. Kljub prednosti so Kraševci nadaljevali z napadalnimi akcijami in zapravili vrsto lepih priložnosti.
Tudi v drugem polčasu se igra bistveno ni spremenila, čeprav se je ritem nekoliko ublažil. Da bi rezultat ne bil več v dvomu, je ponovno poskrbel Cianci, ki je z drugim golom zapečatil končni izid. (Zanier)
Gaja - Don Bosco	3:0 (1:0)
STRELCI: Viviani v 2. in 90. min., Bortolotti v 64. min.
GAJA: Zemanek, M. Grgič (od 75. min. Marjan Gojča), Stranščak, Valter Kalc, Gabrielli, Marko Rismondo, Sal-
vi, Viviani, Boris Rismondo, Bortolotti in Branko Grgič (od 46. min. Vrše)
Izdatna, a ne preveč prepričljiva zmaga rumeno—zelenih proti skromni in zadnjeuvrščeni, a požrtvovalni ekipi Don Bosca. Tokrat je Gaja stopila na igrišče brez Alfierija in Averse, ki sta bila zaradi izgredov po tekmi z Ro-ianesejem izključena za 2 oz. 3 tri kola, ter brez trenerja Kozine, ki se bo na klop vrnil le v začetku povratnega dela.
Gaja je takoj po začetnem sodnikovem žvižgu navalila na nasprotnikova vrata in že v drugi minuti povedla z močnim in nizkim Vivianijevim strelom. Odtlej so se priložnosti vrstile kot na tekočem traku in vratar gostov je imel polne roke dela.
Po pičlem vodstvu iz 1. polčasa so se fantje vrnili na igrišče s trdno voljo, da zaokrožijo rezultat. Po silovitih napadih je Bortolotti spretno izkoristil dolgo podajo Marka Rismonda in z elegantnim strelom ukanil vratarja. Odtlej se je igra nekoliko umirila, sredino so obvladovali Gajini igralci in malo pred sodnikovim končnim žvižgom, potem ko so vsi poskušali srečo, je Viviani z lepim diagonalnim strelom postavil končni rezultat. Po sili razmer je tokrat že od vsega začetka zaigral veteran Boris Rismondo in z njemu lastnim zagrizenim temperamentom in izkušenostjo veliko doprinesel h kolektivni smiselni igri.
(A. M.)
Primorec - CGS	3:1 (2:0)
PRIMOREC: Leone, lannarelli, Ca-rota, Florean, Mauro Kralj, Coppola, Edvin Kralj, Husu, Boris Kralj, Fachin, Milkovič
STRELCI ZA PRIMORCA: Boris Kralj v 35. in 80. min., Husu v 44. min.
Kljub zmagi Primorec znova ni pokazal solidne igre. Trebenci so namreč predvsem izkoristili napake nasprotnika, ki so jim že v prvem polčasu omogočile dva gola, s katerima so tudi odšli na počitek.
V	nadaljevanju pa so gostje močno pritisnili na trebenska vrata in v 21. minuti tudi dosegli gol upanja. Proti koncu pa je Primorec stisnil zobe in prav v zadnjih minutah postavil izid povsem na varno. (Andrej)
Breg - Domio	0:1 (0:0)
BREG: Hrvatin, Igor Tul (v d. p. Albertini), Silvano Olenik, Jež (v d. p. Paoli), Germani, Paoletti, Zonta, Cor-batti, Klun, Ferfolja, Miloš Tul.
Rdeči karton: Miloš Tul in Altin v 70. min.
Po več letih sta se srečali ekipi, ki sta tedaj, ko sta bili še v 2. AL, uprizarjali zelo zanimive in hkrati borbene predstave. Tako je bilo tudi v nedeljo. Bodisi Brežani kot bližnji sosedje od Domja so pokazali veliko mero požrtvovalnosti, zagrizenosti in, zakaj ne, tudi nekaj zanimivosti. Prvi polčas je potekal v rahli terenski premoči gostov, ki pa so svoje napade dokaj grobo zaključevali. Igra se je nato odvijala v glavnem na sredini.
V	drugem polčasu so »plavi« odločneje pritisnili in tudi imeli nekaj zrelih priložnosti, vendar so tudi gostje izvedli nekaj nevarnih protinapadov, kar je tekmo zelo razživelo. Okrog 65. min. je moral z igrišča Igor Tul, minuto kasneje pa še Jež (oba zaradi poškodbe). Gostje so trenutno zmedo Brežanov izkoristili in s precej sreče povedli. Dodajmo še, da sta minuto kasneje morala z igrišča še izključena Miloš Tul in vratar Domja Altin, tako da so »plavi« končali tekmo v desetih, Domio pa s srednjim napadalcem v vratih. V nadaljevanju Brežani niso imeli sreče, saj je nasprotnikov vratar dobro branil in jim onemogočil, da pridejo do povsem zasluženega remija.
(M. Tul)
ŠZ Bor in namiznoteniški odsek izrekata Klavdiju Grbcu in družini iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta.
Košarka: v promocijskem prvenstvu na Tržaškem trije naši na vrhu
_________NA TRŽAŠKEM______________
Green Star La Perla -Polet	65:77 (25:44)
POLET: Sosič 12 (2:2), Ferluga 10 (2:3), Fabčič, Persi 18 (6:9), Vremec 29 (7:8), Granier (0:1), Pisani 1 (1:2), Grgič 7 (3:6).
SODNIKA: Polh in Appolonio. PON: Grgič (35, izključen), Pisani (38).
Poletov! košarkarji so v nedeljo osvojili 5. zaporedno zmago, potem ko so povsem rutinsko opravili z zadnjim
na lestvici, ekipo Green Star. Edini problem je bilo majhno število razpoložljivih igralcev, ob tem pa sta si še oba centra, Pisani in Grgič, kaj kmalu prislužila 4 osebne napake, tako da je moral Polet večji del tekme igrati z izredno nizko postavo. Kljub temu pa je po sicer slabem začetku (0:7 v 4. min.) s hitro in natančno igro kmalu strl odpor nasprotnika in odšel na odmor z že odločilno prednostjo. V drugem polčasu je nato nalašč omrtvil igro, kar je omogočilo nasprotnikom,
IZIDI 8. KOLA
Breg Adriath. - Alabarda	71:89
Bor Radenska - Ferrov.	88:87
Kontovel E.S. - Santos	90:75
CGI Milje - Intermuggia	62:72
Green Star - Polet	65:77
Stella Azzurra - Libertas	80:91
PRIHODNJE KOLO (13. 12.) Santos - Breg Adriath.; Polet - Stella Azzurra; Libertas - CGI Milje; Fer-foviario - Kontovel Elec. Shop; Alabarda - Green Star; Intermuggia -Bor Radenska (14. 12.)
LESTVICA
Stella Azzurra	8	6	2	651:582 12
Libertas	8	6	2	725:658 12
BOR RAD.	8	6	2	739:698 12
POLET	8	6	2	628:614 12
Alabarda	8	5	3	649:605 10
KONTOVEL ES	8	4	4	666:638 8
CGI Milje	8	4	4	600:623 8
Ferroviario	8	3	5	613:601 6
Santos	8	3	5	610:609 6
Intermuggia	8	3	5	595:630 6
BREG ADRIA.	8	2	6	612:684 4
Green Star	8	0	8	551:663 0
NAŠI NAJBOLJŠI STRELCI: Vremec (Polet) 195; I. Starc (Kont.) 169; Korošec (Bor) 167; Pieri (Bor) 158; Zobec (Breg) 151; Barut (Breg) 126; Klobas (Bor) 124; Grilanc (Kont.) 119; Persi (Polet) 116; Pregare (Bor) 110.
da se nekoliko približajo, a nikoli nevarno. Škoda le, da je Igor Grgič 5 minut pred koncem nespametno reagiral na nasprotnikov udarec in bil zasluženo izključen, kar pomeni prisilni počitek vsaj za prihodnje kolo, ko bo Polet igral važno tekmo proti vodeči Stelli Azzurri.
Od posameznikov si kot običajno pohvalo zaslužita Vremec in Persi, tokrat pa je zelo dobro igral tudi Pavel Ferluga. (S. Tavčar)
________NA GORIŠKEM___________
Domovci so zmagali tudi v 4. kolu in sicer proti skromni Polisontini iz Pierisa. Semoličevi varovanci so igrali precej nezbrano, saj so nasprotniku dopuščali nemotene prodore proti conski obrambi. Tudi skromni odstotki v metih zgovorno pričajo o ne preveč razpoloženem napadu (met izpod koša 15:33, s srednje razdalje 6:14, za tri točke pa le 3:14). Solidno so tokrat izvajali proste mete (23:35), medtem ko je obramba prevečkrat odpovedala. Dobro sta igrala Corsi in Puiatti, prvi kot organizator igre, drugi pa kot najboljši strelec večera.
V tem kolu je bil v Gorici na sporedu derbi med dvema še nepremaganima ekipama. Domača Ardita je brez večjih težav visoko premagala Grado.
Druga vodeča ekipa, in sicer Alba iz Krmina, je na domačih tleh ohranila nepremagljivost. (M. Čubej)
IZIDI 4. KOLA: Goriziana - Corri-doni 68:77, Ardita - Grado 82:62, Edera - Senators 107:72, Alba Ma-gazzini Gioia - Fortitudo 83:66, Dom - Polisontina 82:62. Libertas je počival.
Alba Gioia
Ardita
DOM
Grado
Edera
Corridoni
Goriziana
Libertas
Polisontina
Fortitudo
Senators
LESTVICA
4 4 0 4 4 0 4 3 1 4 3 1 3 2 1 3 1 2 3 1 2
3	1 2
4	1 3 4 0 4 4 0 4
302:226 8 328:266 8 333:277 6 308:270 6 279:245 4 245:247 2 198:205 2 195:240 2 260:297 2 255:323 0 246:349 0
PRIHODNJE KOLO: Goriziana -Edera, Fortitudo - Dom (14. 12. v telovadnici v Štandrežu s pričetkom ob 11.30), Senators - Polisontina, Grado - Alba Magazzini Gioia, Corridoni - Libertas. Počiva Ardita.
DOMOVI STRELCI: Puiatti 94, Nanut 90, Kristjančič 45, Corsi 37, Co-retti 33, Orzan 17, U. Dornik 15, M. Dornik 3.
Skupina F
IZIDI 11. KOLA
Vesna - Zaule	1:0
Olimpia - Vivai Busa	1:1
Zarja - Muggesana	3:3
Supercalfe - Stock	0:2
C. E. Prisco - Primorje	0:0
San Sergio - Opicina	0:0
Kras - Staranzano	1:1
L'Architrave - Giarizzole 0:0
LESTVICA
LESTVICA
Primorje	11	5	4	2	13: 8 14
Vesna	11	5	4	2	14: 9 14
Zaule	10	5	3	2	12: 6 13
San Sergio	10	5	2	3	12: 5 12
Kras	10	5	2	3	16:10 12
Opicina	10	4	3	3	10: 8 11
Stock	11	3	5	3	10:10 11
Muggesana	11	1	8	2	13:14 10
C. E. Prisco	11	2	6	3	12:13 10
Supercaffe	10	3	3	4	12:15 9
Vivai Busa	8	3	3	2	8: 7 9
Giarizzole	10	2	4	4	10:15 8
Olimpia	11	2	4	5	6:13 8
L'Architrave	11	0	8	3	9:14 8
Staranzano	9	2	3	4	8:13 7
Zarja	10	0	7	3	10:15 7
PRIHODNJE KOLO (14. 12.) Staranzano - C. E. Prisco, Primorje -San Sergio, Opicina - Zarja, Muggesana - Kras, Stock - L'Architrave, Zaule - Supercaffe, Vivai Busa - Vesna, Giarizzole - Olimpia.
3. AMATERSKA LIGA
Skupina I
IZIDI 10. KOLA
Pro Farra - Torriana	1:1
Poggio - Piedimonte	2:1
Juventina - San Lorenzo	1:1
Medea - Fossalon	0:2
Brazzanese - Azzurra	4:1
Isonzo - Moraro	0:0
Sagrado - Sovodnje	0:1
LESTVICA
Piedimonte	9	6	1	2	13: 6 13
Sovodnje	9	5	2	2	10: 6 12
Juventina	9	3	5	1	12: 8 11
Poggio	9	3	5	1	8: 6 11
Isonzo	9	3	5	1	6: 3 11
San Lorenzo	9	3	5	1	7: 5 11
Fossalon	9	3	4	2	10: 9 10
Pro Farra	9	2	5	2	10: 4 9
Brazzanese	10	3	2	5	13:12 8
Moraro	10	3	2	5	8: 8 8
Torriana	9	0	8	1	7: 8 8
Sagrado	10	2	4	4	7:12 8
Medea	10	1	3	6	7:16 5
Azzurra	9	1	3	5	5:11 5
PRIHODNJE KOLO (14. 12.) Torriana - Juventina, Piedimonte -Sagrado, Medea - Sovodnje, Pro Farra - Isonzo, Moraro - San Lorenzo, Fossalon - Azzurra, Poggio - Brazzanese.
	Skupina L				
IZIDI 10. KOLA					
San Vito	- CUS				0:3
GMT - CGS					2:2
Gaja - Don Bosco					3:0
Union S. P. - Roianese					0:2
Rabuiese	- SA Rizzotti				2:1
Breg - Domio					0:1
Počitek: Domus Arr.					
	LESTVICA				
SA Rizzotti	9	7	1	1	20: 5 15
CGS	9	4	5	0	17:10 13
Rabuiese	8	5	3	0	12: 6 13
Gaja	9	4	3	2	14: 8 11
Roianese	9	4	2	3	18:21 10
Domio	8	4	1	3	11: 6 9
CUS	9	2	4	3	12:15 8
San Vito	9	2	2	5	10:17 6
Domus Arr.	7	1	3	3	5: 7 5
Breg	8	1	3	4	7:10 5
GMT	8	1	3	4	10:18 5
Union S. P.	6	1	2	3	6: 9 4
Don Bosco	7	0	2	5	7:21 2
PRIHODNJE KOLO (14. 12)
SA Rizzotti - Domus Arr., Roianese -Rabuiese, Don Bosco - Union, Domio - Gaja, CGS - Breg, CUS - GMT, počitek: San Vito.
Skupina M
IZIDI 10. KOLA
San Nazario - Aurisina					6:0
Chiarbola	- Fincantieri				2:0
Mladost -	Arrigosport				2:0
Romana -!	Hermada				4:0
SanFAndrea - Campanelle					1:2
Primorec -	CGS				3:1
Počitek: San Marco					
	LESTVICA				
San Nazario	8	6	2	0	21: 5 14
Fincantieri	8	5	2	1	17: 6 12
Mladost	9	6	0	3	19:13 12
San Marco	7	5	1	1	14: 6 11
Primorec	8	5	1	2	17: 8 11
Campanelle	9	4	2	3	19:15 10
Chiarbola	8	3	2	3	14:15 8
Arrigosport	8	3	1	4	9:11 7
SanFAndrea	8	1	2	5	4:13 4
Aurisina	7	1	2	4	5:24 4
CGS	8	2	0	6	13:21 4
Hermada	8	1	2	5	7:15 4
Romana	8	1	1	6	9:16 3
PRIHODNJE KOLO (14. 12)
CGS - San Marco, Campanelle - Primorec, Hermada - SanFAndrea, Arrigosport - Romana, Fincantieri -Mladost, Aurisina - Chiarbola, počitek: San Nazario.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
9. decembra 1986
Thatcherjevi grozi nevarnost Libiagata
LONDON — Nad britansko vlado se že zgrinjajo temni oblaki aiere, ki so ji po zgledu Reaganovega Irangata že dali ime Libiaga-te. Laburistična opozicija je namreč obtožila vlado, da je dovolila izvoz pomembnega strateškega materiala za libijsko pomorsko oporišče Al Hums v zameno za osvoboditev nekega britanskega naitnega tehnika, ki je bil zaprt v Libiji zaradi posesti mamil.
Foreign oiiice je že demantiral take obtožbe laburistov, jeklarne v škotskem Nevvcastlu pa so potrdile vest o pošiljki orjaške naprave za dvigovanje ladij in podmornic v Al Hums. Demanti britanskega zunanjega ministrstva je bil namreč povsem razumljiv, saj so Velika Britanja in ZDA prepovedale izvoz vojaškega materiala v Libijo, zaradi njene domnevne podpore mednarodnemu terorizmu. V tem primeru pa so naprave prodali italijanski družbi Impregi-lo, ki gradi novo pristanišče v Al Humsu, in ne Libijcem. Tako opravičevanje je seveda precej boso, saj so naprave že res kupili Italijani, končni lastnik pa bodo navsezadnje prav Libijci.
Ob tem laburisti navajajo, da je zadeva obsodbe vredna, saj dokazuje, kako je Thatcherjeva do potankosti osvojila Reaganovo politiko. Sedaj je tudi razumljivo, zakaj je pokazala toliko razumevanja za težave wahingtonske administracije ob Irangatu.
Naročilnica za 1.100-tonsko napravo grajeno po ameriški licenci je prispela v Nevvcastle marca 1985. Decembra so končali z deli, naprave pa niso smeli iz še nepojasnjenih razlogov izročiti. Šele prve dni novembra letos so po skoraj enem letu čakanja naprave v naglici vkrcali na neko jugoslovansko ladjo, ki je 8. novembra izplula iz Glasgowa. 20. novembra pa so Libijci povsem nepričakovano izpustili naitnega tehnika Michaela Kinga, ki je bil že pet let zaprt v Tripoliju, ker so ga zalotili pri kajenju hašiša. Glasnik zunanjega ministrstva je takrat izjavil, da ne more povedati, kako so izposlovali njegovo osvoboditev.
V nekaterih deželah Severne Italije
Nov val nestrpnosti do priseljencev z Juga
RIM — Grožnje s podpisom KKK (Ku Klux klan), naslovljene na župana »južnjaka« v Gallarateju pri Vareseju, gesla in zidni napisi proti priseljencem z Juga, lepaki proti »privilegijem« šolnikov z Juga, protesti zaradi »prisilnega bivališča« nekaterih kamoristov in mafijcev v mirnih mestih Severne Italije. To so samo nekateri aspekti novega vala nestrpnosti zaradi priseljevanja prebivalcev iz južnih dežel v Severno Italijo.
Glavni obtoženci zaradi tega vala nestrpnosti so nekatera avtonomistična gibanja severnih dežel, kot na primer Liga veneta, Union piemonteisa in Lega lombarda, proti tem stališčem pa nastopajo vsedržavne stranke in tradicionalna avtonomistična gibanja, pa tudi sami vodilni predstavniki prej omenjenih gibanj. Tako bivši tajnik Lige venete poslanec Tramarin izjavlja, da se ne more istovetiti s tem valom rasizma, tajnik Lege lombarde Bossi pa celo obtožuje stranke, da podtalno napihujejo polemike v zvezi z rasizmom, ker pač niso kos številnim drugim problemom. Vsi zagovorniki teh avtonomističnih teženj pa seveda vztrajajo pri trditvi, da država doslej ni ukrenila nič, da bi ovrednotila kulturne in etnične značilnosti dežel Severne Italije.
Novo poslovno letalo
V Witchiti v severnoameriški državi Kansasu so prvič preizkusili dve letali vrste starship 1. Gre za zelo majhna letala za poslovne polete, ki so zelo lahka in potrebujejo sorazmeroma kratko vzletišče.	(Telefoto AP)
Boj zoper plastične vrečke in steklenke
Rim: s preferenčnimi pasovi taksi cenejši
Leteči krožnik na Srednjem Jadranu
BOLOGNA Italijo preplavlja najmanj 100 milijard plastičnih vrečk, najdemo pa jih celo na alpskih ledenikih, sredi podzemskih jam in v podmorskih votlinah. Kako bi se rešili te neuničljive in celo strupene navlake (veliko vrečk je namreč barvanih)? Problema se je najprej lotil župan Cadonegheja v Venetu, zdaj pa še župan Loiana v Apeninih nad Bologno, Arnaldo Naldi. Izdal je uredbo, po kateri bo raba plastičnih vrečk pa tudi steklenk od 30. januarja 1987 prepovedana. Ljudje se seveda sprašujejo, s čim bodo prepovedane hranilnike nadomestili, toda pobuda je naletela tudi na pozitivne komentarje, tako npr. pri trgovcih bližnjih in celo bolonjske občine, čeprav se postavlja še vprašanje črnih plastičnih vrečk za smeti, ki jih župan Naldi ni prepovedal.
Pač pa je med prebivalce Loiana že razdelil lepo število vrečk iz jute, ki so bile uvožene iz raznih držav tretjega sveta, in vrečk iz pletenega konopca, ki so prišle iz Azije. Te pa gospodinjam spet niso po volji, ker stane vsaka kar 1.000 lir. Zaradi tega mislijo zdaj upravitelji sprejeti ponudbo neke nizozemske tvrdke, ki izdeluje vrečke iz tretirane-ga starega papirja: te kljubujejo nekaj časa tudi dežju, vsaka pa stane le 300 lir.
V Italiji izdelajo vsako leto 8 milijard plastičnih vrečk navadnega tipa in 2,5 milijarde trpežnejše sorte, katerim gre dodati 10 milijard steklenk iz trde plastike. Tovrstnih tovarn je 300 in so vključene v zvezi Unionplast, katere letni promet znaša 280 milijard lir.
RIM — Če bo rimska mestna uprava krepko pomnožila število preferenčnih stez, ki so namenjene samo javnim vozilom, se bo ljudem bolj splačalo voziti na delo s taksijem kot pa z lastnim avtomobilom. To izhaja iz študije CNA, to je enega največjih združenj lastnikov taksijev v Laciju. Njegov tajnik Vincenzo Rovere trdi, da bi se poraba bencina zmanjšala za 30 odstotkov, izraba mehanskih delov vozila pa za 40 do 50 odstotkov. Tedaj bi taksisti utegnili tudi znižati prevozne tarife.
Združenje CNA je med drugim opravilo poskus na dokaj prometni progi Trg Cinecitta - Trg Bainsizza, ki je dolga okrog 20 kilometrov. Z avtomobilom srednjega razreda prevoziš razdaljo v eni uri in deset minut ob srednje gostem prometu, poraba bencina pa doseže 6-8.000 Ur. Vožnja s taksijem stane danes na isti progi kakšnih 15.000 lir, ko pa bi vsaj na najbolj prometnih delih uvedli preferenčne pasove, bi se cena znižala na 10-12.000 lir, saj bi taksi razdaljo prevozil v polovičnem času, to je v 35 minutah.
Strošek za taksi bi bil po Roverejevem zatrdilu samo navidezno večji od stroška za prevoz z lastnim avtomobilom. Ceni za bencin je treba namreč prišteti močno izrabo zavor, sklopke, gum, motorja idr., a tudi ceno parkiranja, čas in sitnosti, s katerimi je to opravilo povezano, in morebitno globo ali incident. CNA bi ob pomnožitvi preferenčnih stez lahko vpeljalo mimo nižjih tarif tudi posebne tarife za množične prevoze, saj bi vožnja s polno zasedenim taksijem stala polovico manj.
BELLARIA (Forli) — Neznani leteči predmeti zopet burijo duhove. V nedeljo naj bi tako videli leteči krožnik, ki se je dvignil iz morja pred obalo Romagne. Več ljudi, ki so se sprehajali ob obali v znanem turističnem mestecu Bellaria je namreč izjavilo, da so v nedeljo okoli 19. ure videli kakih 200 metrov od obale okroglo ploščo lesketajoče se svetlomodre barve, ki se je dvignila iz morja.
Prof. Antonio Chiumiento, ki načeluje italijanskemu centru za preučevanje pojavov v zvezi z neznanimi letečimi predmeti je že zbral vrsto pričevanj, iz katerih izhaja, da je predmet meril v premeru 10 metrov in da je bil pokrit s kupolo oranžne barve. Baje je leteči krožnik lebdel v zraku, tri metre nad morjem, kakih 10 minut, nakar naj bi se bil dvignil navpično z izredno hitrostjo. Chiumiento je ob tem še dejal, da je bil nedeljski primer že dvanajsti v letošnjem letu na območju dežele Emilije-Romagne.
Predsednikovo vino na dražbi
Eden izmed najzanimivejših predmetov na četrtkovi dražbi Christie’s je bila ta steklenica vina Chateau d'Y-guem iz leta 1784, ki je pripadala tretjemu predsedniku ZDA Thomasu Jeffersonu.	(Telefoto AP)
Amerikanec 0’Neill se sprašuje: Kje so meje poročanja TV postaj?
NEW YORK — Ali naj televizija o dogajanjih samo poroča ali pa naj jih tudi ustvarja? To vse prej kot zanemarljivo vprašanje si v svoji knjigi Spektakularni teroristi zastavlja bivši predsednik Združenja ameriških časnikarjev, urednik Michael 0’Neill. Avtor že v samem naslovu knjige pravi, da televizija pogostoma daje teroristom več važnosti, kot si jo zaslužijo.
Ko pojasnjuje to vse prej kot novo tezo, O Neill opozarja, da se iz poklicnih in tudi iz konkurenčnih razlogov daje poudarek naturalističnim prizorom nasilja in smrti.
Medtem ko sprejema izgovor televizije, da se ukvarja z »dogodki in ne razmišlja o njih«, O Neill priporoča omejitev prikazovanja dramatičnih prizorov na razumne meje in odpoved ponavljanja. 0'Neill nadalje predlaga, da se pogovori s poškodovanimi žrtvami ali s storilci terorističnih dejanj najprej posnamejo in oddajajo šele po odločitvi uredništva.
Kot dolgoletni časnikar Daily Newsa, lista z visoko naklado, in predsednik Združenja časnikarjev je
0'Neill prepričan, da televizija ne more biti gluha za konkurenco, ki v Ameriki pogostoma pozna primere neusmiljenega medsebojnega iztrebljanja, in za razumevanje »ljudožrske tržne zakonitosti«, vendar obstajajo meje, ki jih ne more prekoračiti.
Kot primer preseganja televizijskih tržnih interesov 0'Neill navaja plačevanje potnih in življenjskih stroškov članom družine talcev za srečanje pred kamero z ugrabitelji. S takšnim ravnanjem se krši osnovno etično časnikarsko pravilo, po katerem je »o vsakem dogodku mogoče poročati, ne pa istočasno tudi sodelovati v njem«.
ONeill nasprotuje administrativnim ukrepom in predlaga obnovitev 1984. leta ukinjenega časnikarskega sveta. Hkrati se zaveda, da se bodo temu uprle velike televizijske in časnikarske korporacije, pa tudi sami gledalci, katerim se že dolgo let »ponuja akcija in ne vsebina«. Tu pa se 0'Neill že oddaljuje od knjige in prehaja v oceno družbenega vpliva najmočnejšega sedanjega informacijskega vira.
Vozniška dovoljenja za »spretne« voznike
POTENZA — Vest, ki prihaja iz Potenze, kjer je v teku vsedržavno srečanje lastnikov avtošol, ni namenjena spretnim ali manj spretnim voznikom, pač pa vsem, ki morajo to šele postati. Vse namreč kaže, da bodo v kratkem v Italiji popolnoma obnovili vozniški izpit in ga tako poenotili z vozniškimi izpiti ostalih držav EGS.
Očitno se po naših in tujih cestah klati preveč nesposobnih voznikov, ki so do svojega vozniškega dovoljenja prišli večkrat brez pravega in resnega izpita. Biti spreten voznik je večkrat naravni dar, dober voznik pa lahko postane vsakdo, ki je deležen primerne inštrukcije in je seveda dovolj vztrajen.
V tej luči je treba tudi gledati na izjave inž. Vincema DAnzija, ki je v Potenzi obrazložil, kako naj bi morali v bodoče preoblikovati delovanje avtošol in, kar je najvažnejše, kako bi morali zaostriti izpite. Delež avtošol v pripravi bodočih voznikov bi moral postati vse večji, kar pomeni, da bo porabnika vozniško dovoljenje stalo znatno več od tega, kar ga stane danes. Kar se tiče prenovljenjega izpita, pa je inž. DAnzi obljubil, da bo slonel predvsem na preverjanju »vozniške spretnosti« kandidata. Biti spreten pa pomeni, da si obenem »inteligenten in pazljiv, da nisi pretirano emotiven, da imaš hitre reakcije, da nimaš težav v koordinaciji gibov«. Skratka, kandidat bo moral pokazati, kako bi se znašel, ko bi ga v trenutku vključili v najhujši promet. V primeru, da se ne zmede, ne prekriža rok na volanu, primerno pritiska na pospeševalnik in se ne menca s sklopko, bo postal »patentiran« voznik.