ISSN 0040-7712 9 770040 771208 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 OKTOBER 2005 CENA 500 SIT LETNIK XLIV Maketa letala vrabec iz papirja LED-svetilka Slika prikazuje popolnoma opremljeno RV-napravo. Več informacij najdete v Graupnerjevem katalogu FS. Trgovina Mibo Stara c. 10, 1370 Logatec tel.: 01/759 01 01, faks: 01/759 01 03 e-pošta: trgovina@mibomodeli.si e-trgovina: http:/Argovina.mibomodeli.si GRAUPNER GmbH & Co. KG •' Postfach 1242 • D-73220 KirchhelmTTeck • www.gfaupner.de • Lahko razumljivi meniji in že pripravljeni programi "letala" in "helikopterji" za lažje nastavljanje l \ naprave, |i\ • 10 spominskih mest, F r \ • izbira modulacije PPM / SPCM, A \ • popolnoma opremljen s stikali, \ • DSC-vtičnica za priključitev kable * za simulator letenja, • vgrajen modul učenec r učitelj, \ • 6 krmilnih funkcij, oditega 4 proporcionalne z digitalnimi Al trimerji in 2 funkciji; \ z upravljanjem prek stikal, • slovenska navodila / za programiranje. L ' Nar. št. 4722 za območji Nar. št. 4722.B za območje Nar. št. 4723 za območje 40 IVt • Lahko razumljivi meniji in že pripravljeni programi "letala" in "helikopterji" za lažje nastavljanje naprave, jr / • 8 spominskih mest, / / 4^4 • možna nadgradnja dveh modulov "Nautic Multi Split", ] • naprava je priprav- 1 Ijena za uporabo ’ na simulatorju letenja in vgradnjo modula učenec-učitelj. 1 Nar. št. 4724 za območje 35 MHz Nar. št. 4724.B za območje 35 MHz B _ Nar. št. 4725 za območje 40 MHz Revija za tehniško ustvarjalnost mladih OKTOBER 2005, LETNIK XLIV, CENA 500 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: mag. Ladislav Jalševac Odgovorni in tehnični urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Trženje oglasnega prostora: Vesna Aljančič Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, brezplačna številka: 080 17 90 faks: 01 /479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: maja.mezan@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 500 SIT, naročnina za prvo polletje pa 2500 SIT. Transakcijski račun: 07000-0000641745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 10.000 SIT (42 EUR). Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana IBAN: 5156029220012171943 Koda SWIFT: UBASI2X Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Računalniški prelom in izdelava filmov: Luksuria, d. o. o. Tisk: Schwarz, d. o. o. Naklada: 6.000 izvodov Revijo sofinancira: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Odjava naročnine revije je samo pisna. Fotografija na naslovnici: Fičo je bil avto, ki je v nekdanji Jugoslaviji - vpeljal množično motorizacijo in je še danes globoko zasidran v mnogih srcih. Foto: Jože Čuden KAZALO 17. ALPSKI POKAL LETEČIH MODELOV JE NAVDUŠIL MAKETA ČRNOKALSKEGA VIADUKTA 9 JAREK ZA LOKOMOTIVE 12 TIMOV BAGER CAT 262 (2. DEL) 14 ZASTAVA 750 »FIČO« . . 16 NAPOTKI ZA IZDELAVO DIORAM (2. DEL). 19 MAKETA LETALA VRABEC IZ PAPIRJA 30 LED-SVETILKA 32 MIŠELOVKA-HRANILNIK . . 35 TIMOVO IZLOŽBENO OKNO LETALSKE MAKETE L & M 36 OBEŠALNIK ZA KLJUČE 38 ZAKAJ SE OBLEKE VČASIH LEPIJO NA TELO 40 RAKETOPLAN NA VODO 43 STOJALO ZA LEPILNI TRAK 44 PERESNICA IZ LESA IN USNJA OKVIRJI ZA SLIKE, OKRAŠENI Z ORGANSKIMI RADIVI. 48 PRUČKA POSTARANEGA VIDEZA mi 2 oktober 2005 1 REPORTAŽA MARKO MALEC - Avstrijski modelar Ernst Hoedl dokazuje, da povsem obvlada vodenje svojega letala. V Lescah seje zbralo veliko število modelov in še več gledalcev. Člani modelarske sekcije aerokluba ALC iz Lesc so letos pri¬ pravili že 17. Alpski pokal letečih modelov. Gre za zelo odmev¬ no mednarodno prireditev, ki ima med tovrstnimi dogodki zase že vrsto let rezerviran drugi vikend v avgustu in katere se redno udeležujejo tudi modelarji iz tujine. »Zanimanje za našo prireditev, Alpski pokal letečih mode¬ lov, je tako med slovenskimi kot tujimi modelarji tako veliko, da nas ti kličejo že precej časa pred prireditvijo in se zanimajo za prijavo. Tako je bilo tudi letos«, je povedal inženir Pavel Pr- havc, vodja tekmovanja in predsednik modelarske sekcije ALC Lesce. Na prireditvi sodelujejo modelarji z maketami pravih letal, ki jih ocenjuje strokovna komisija. Najprej je na vrsti ocenjeva- oktober 2005 mc ! 2 Čeprav je F-35, večnamensko letalo za prihodnje desetletje, šele v fazi začetnega preizkušanja, smo ga v Lescah lahko že videli. Res ne pravega, a zelo verodostojno narejen model, ki ga je upravljal Sašo Kranjc. Čudovito izdelani Po-2 Marjana Smrtnika m i nje maket z razdalje petih metrov, nato sledi še ocena v zraku. Letošnje tekmo¬ vanje je potekalo v štirih kategorijah: jadralni modeli, motorni propelerski modeli, modeli na reaktivni pogon in helikopterji. Poleg tega je bilo videti še nekaj Startov v aerozapregi, ko je model motornega letala povlekel v zrak jadralni model. »Letos smo imeli 55 tekmovalcev iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Italije in Hr¬ vaške, torej več kot lansko leto, ko so bili poleg Slovencev prisotni še tekmovalci iz treh sosednjih držav. Skupno število tekmovalcev je bilo podobno. Presenetil pa nas je obisk gledalcev, saj jih je bilo na celodnevni prireditvi več kot 2000. Vse kaže, da je tovrstna prireditev odlič¬ na priložnost za popularizacijo te lepe tehnično-športne dejavnosti« je pojasnil Bogdan Žnidar, pomočnik vodje tekmo¬ vanja in dolgoletni modelar. Za gledalce so bili prav gotovo naj¬ bolj zanimivi modeli letal na reaktivni pogon. Gre za kategorijo modelov, ki so kljub visokim cenam modelov in opre¬ me pri modelarjih vedno bolj priljub¬ ljeni. Modeli v tej kategoriji dosegajo hitrosti nad 300 km/h in zahtevajo ve¬ liko izurjenost pilota. Odličen nastop je uspel tudi slovenskemu modelarju Samu Kudru z modelom wild hornet, ki je zasedel drugo mesto, zmagovalec pa je bil Avstrijec Thomas Geissinger z modelom He-162 iz obdobja 2.'svetovne vojne. Največ tekmovalcev, tako domačih kot tujih, je nastopilo v kategoriji motor¬ nih propelerskih modelov. Med njimi je bilo nekaj takih, ki so po točnosti in natančnosti izdelave močno izstopali. Posebej velja omeniti legendarni Po- 2, ki ga je izdelal in z njim letel Marjan Smrtnik. Po mnenju sodnikov se je prav ta model med vsemi najbolj približal originalnemu letalu. Zmagovalec v tej kategoriji je bil Franc Svetina, čigar mo¬ del Pc-6 v barvah slovenske vojske je pi¬ lotiral Avstrijec Ernst Hoedl. Vodja^ tekmovanja Pavel Prhavc (na levi) in njegov pomočnik Bog¬ dan Žnidar sta odlično opravila svoje delo. Samo Kuder z wild hornetom po uspešnem letu Letenje z modelom helikopterja, še poseb¬ no blizu tal, zahteva veliko izurjenost, ki jo je pokazal Karl-Heinz Plich iz Nemčije. mi oktober 2005 3 REPORTAŽA V hangarju je bila spremljajoča razstava modelov letal slovenskih konstruktorjev. venskih konstruktorjev. Pobudnik raz¬ stave je bil Anton Pavlovčič iz Izole, po¬ magala pa sta mu Albin Novak in Janez Žerovc. Na razstavi, ki je bila v enem od leskih hangarjev, je bilo kar 24 maket. Poleg maket, predvsem iz pionirskega obdobja slovenskega letalstva, je bila na panojih predstavljena tehnična in slikovna dokumentacija razstavljenih modelov, ki sta jo pripravila Pavlovčič in Žerovc. Večino modelov je naredil Albin Novak, ki restavrira tudi prava letala, po¬ membna za zgodovino slovenskega letal¬ stva, sodelovali pa so še drugi modelarji, med njimi Tone Perčič, Janko Rupar in Janez Torkar. Letošnji 17. Alpski pokal letečih mo¬ delov je tako po tekmovalni kot organi¬ zacijski plati povsem uspel in prepričlji¬ vo dokazal, zakaj se ga modelarji udele¬ žujejo že tako veliko število let. »Za pri¬ hodnost našega tekmovanja se ni bati, še posebej, ker smo videli, da je pri gle¬ dalcih zelo odmevno. O tem priča števi¬ lo obiskovalcev.« je dodal Pavel Prhavc. Zelo atraktivni so bili tudi nastopi modelarjev s helikopterji, kjer slovenski tekmovalci niso prav nič zaostajali za tujimi, predvsem nemškimi. Izvajali so prav neverjetne figure, še najbolj atrak¬ tivni pa so bili leti na hrbtu, in to samo nekaj decimetrov nad tlemi. S tretjim mestom v kategoriji helikopterjev se je izkazal Andrej Jemec. Poleg modelov motornih in reaktiv¬ nih letal smo videli tudi take, ki za po¬ gon uporabljajo elektromotorje. Ti so mnogo tišji, po zmogljivostih pa so že skoraj enakovredni onim z motorji z no¬ tranjim zgorevanjem. Tudi letalne zmog¬ ljivosti teh modelov niso nič slabše v primerjavi s prej omenjenimi. Razstava letečih maket slovenskih konstrukcij Spremljevalna prireditev letošnjega 17. Alpskega pokala letečih modelov je bila 1. razstava letečih maket letal slo- Thomas Geissingerpripravlja model letala heinkel He-162, ki ga poganja reakcijska turbina. Model je dosegel hitrost 300 km/h. ' Skupinska slika zmagovalcev 17. Alpskega pokala letečih modelov Rezultati Letala z reakcijskim pogonom oktober 2005 Maketa Cmokabk^p iriaduktA MATEJ PAVLIČ Konec septembra je minilo eno leto od slovesne otvoritve več kot kilometer dolgega viadukta Črni Kal nad Osapsko dolino (sli¬ ka 1) - doslej najzahtevnejšega premostitve¬ nega objekta pri izgradnji avtocestnega omrežja v naši državi. Sedaj je že mogoče reči, da so projektanti Inženirskega biroja Pon- ting, d. o. o., iz Maribora in obeh izvajalcev - podjetij SCT, d. d., ter Primorje, d. d., - do- Ko želijo predstaviti umeščenost kakega objekta v prostor, si arhitekti, oblikovalci in gradbeniki pogosto pomagajo z modeli v pre¬ cej pomanjšanem merilu. Ob tem izpostavijo le njegove glavne značilnosti in obliko, raz¬ gibanost okolice ponazorijo s plastnicami ali izohipsami (namišljenimi črtami na terenu, ki povezujejo vse točke z isto višino nad refe¬ renčno ploskvijo), medtem ko detajle name¬ noma zanemarijo. (Pravzaprav si je zelo težko predstavljati z vsemi podrobnostmi opre¬ mljen model črnokalskega viadukta v merilu tudi enako debel depron. Izjema so stranice, katerih glavni namen je zakriti robove posa¬ meznih segmentov. Te so iz 1,5 mm debele topolove vezane plošče, ki se obnese precej bolje kot furnir, ki se zelo rad trga. Za sestav¬ ljanje boste potrebovali tudi nekaj 15 mm dolgih žebljičkov in belo lepilo za les. Orodje in pripomočki Izdelavi boste kos z osnovnim modelar¬ skim orodjem - rezljačo s podložno mizico, bro opravili svoje delo ter tako najbolje ovrgli pomisleke glede smiselnosti takšnega objek¬ ta in njegove varnosti, do katerih je prihaja¬ lo pred začetkom del oktobra 2001 in tudi kasneje med gradnjo. Ker o črnokalskem viaduktu v reviji Tim doslej še nismo pisali, smo se sedaj odločili za njegovo kratko pred¬ stavitev (glej stran 8) in objavo načrta, po katerem je mogoče narediti maketo v merilu 1 : 2000 . denimo 1 : 200, saj bi bil dolg čez 5 m!) Tako pa je celo na desetkrat manjšem modelu moč brez težav prepoznati lahkotno in za oko pri¬ jetno oblikovani most. Njegovi načrtovalci so namreč kar dolgo usklajevali konstrukcijo z obliko in obratno, saj so skušali doseči opti¬ malno postavitev viadukta v prostor, ob tem pa upoštevati naravne danosti (ovire), ritem podpor in ustrezno razmerje med navpično rastjo in vodoravno poravnanostjo. Gradivo Maketa na objavljenih fotografijah je na¬ rejena iz 4 in 5 mm debele vezane plošče, seveda pa je mogoče namesto nje uporabiti manjšim kladivom, kompletom iglastih pilic, ostrim modelarskim nožem in modelarskim vrtalnikom s svedrom 1-2 mm -, pri sestav¬ ljanju ne bo šlo brez nekaj mizarskih spon, za površinsko obdelavo pa si pripravite nekaj listov brusilnega papirja različnih zrnatosti (ali električni vibracijski brusilnik) ter manj¬ ši čopič. Izdelava Osnova za pripravo načrta za izdelek na sliki 2 je bil izrez karte s plastnicami (karto¬ grafski vir: Geodetska uprava RS) za območ¬ je, čez katerega poteka črnokalski viadukt (risba 3). Obrisi vseh sestavni delov so v me- TEKI oktober 2005 5 PRILOGA 7 ^ mm rilu 1 : 1 narisani na prilogi. Vse plastnice so zaradi omejenega prostora prikazane kar na skupni risbi, zaradi boljše preglednosti pa je dodan tudi stranski ris. Ločeno so narisane le štiri stranice, stebri, opornika in vložek. Ker so (skoraj) vsi deli, ki ponazarjajo plast¬ nice, široki 150 mm, je njihovo prerisovanje in še zlasti kasnejše žaganje z rezljačo mogo¬ če zelo poenostaviti tako, da si že vnaprej pripravite prav toliko široke kose vezane plošče in jih na eni strani zgladite s finim brusilnim papirjem. To delo boste najhitre- nim delom pred lepljenjem posnemite vidni rob in jih narahlo obrusite (slika 6), nato pa jih poskusno sestavite, da se prepričate, ali niste morda na kakšnega pozabili, oziroma da lahko še pravočasno odpravite morebit¬ ne pomanjkljivosti (slika 7). Pravokotno na krajši stranici osnovne plošče (1) najprej prilepite dva opornika (2) ter že prej zlepljene dele 3, 4 ter 5L in 5D (slika 8). Stik lahko utrdite z nekaj žebljički, ki jih pribijte v vogale, da se njihove glavice kasneje ne bodo videle. Tudi vložek (6 vi.) ki gleda čez robove (slika 15). Opisani posto¬ pek nato ponovite še z obema daljšima ob¬ logama (C, D; sliki 13 in 14). Ko vse robove obrusite s koščkom finega brusilnega papir¬ ja, je izdelek pripravljen za barvanje oziroma lakiranje z brezbarvnim lakom (slika 16). Šele sedaj pride na vrsto lepljenje stebrov in cestišča (slika 18), ki so narejeni iz 4 mm de¬ bele vezane plošče. Kdor želi, lahko izdelek z lepilom in ne¬ kaj tankimi lesnimi vijaki dolžine 15 mm pritrdi na 165 x 555 mm velik podstavek je opravili z električno krožno žago (sliki 4, 19) in vibracijskim brusilnikom, če pa teh pripomočkov nimate, za pomoč prosite mi¬ zarja v soseščini. Obrise posameznih delov s pomočjo svinčnika in kopirnega papirja prerišite na kose vezane plošče. Še bolje je načrt prefotokopirati in fotokopije na hrbtni strani na tanko premazati z odstranljivim le¬ pilom Scotch UP (slika 5). Pri žaganju plast¬ nic si lahko privoščite manjša odstopanja od narisanih črt, saj tega na gotovem izdelku nihče ne bo opazil, zato pa morate biti toli¬ ko bolj pazljivi pri izdelavi 4x4 mm velikih utorov za stebre oziroma opornike. Izrezlja- pod del 6L prilepite še pred nadaljnjim se¬ stavljanjem (slika 9). Sledi ločeno lepljenje sestavnih delov desnega in levega »hriba« (sli¬ ki 10 in 11), pri čemer si prav tako pomagajte z žebljički in seveda z mizarskimi sponami. Na koncu vse tri podsklope zlepite v celoto (slika 12). Če pri lepljenju niste bili najbolj natančni, štrleče robove popravite z večjo ploščato pilo. Sedaj iz 1,5 mm debele vezane plošče iz¬ režite obe krajši oblogi (A, B) in ju prilepite na njuno mesto. Šele ko je lepilo res popol¬ noma suho, z ostrim modelarskim nožem in iglastimi pilicami odstranite presežek oblog, TIK’ oktober 2005 PRILOGA JT\ iz masivnega lesa ali debelejše vezane plo¬ šče. Ta seveda ni obvezen in ga lahko na¬ domestite tudi s koščki tanke gume, ki jih od spodaj prilepite v vse štiri vogale (slika 17). Pri pripravi tega članka in načrta smo si pomagali z gradivom, ki so nam ga prijazno posredovali gospodje Pedja Ašanin Gole (DARS), Marjan Plpenba- her (Inženirski biro Ponting, d. o. o., Maribor), Istok Dolenc (Območna geo¬ detska uprava Koper) in Joe Triglav (Območna geodetska uprava Murska Sobota), za kar se jim najlepše zahva¬ ljujemo. Električna krožna žaga Delor RKZ 7015 Električna krožna žaga Delor RKZ 7015 (slika 19) je zaradi svoje precej robust¬ ne izvedbe primerna za poklicne mizar¬ je, tesarje, krovce in še nekatere druge mojstre v gradbeni stroki. Od električnih krožnih žag znamke Black & Decker od¬ stopa tako po velikosti, moči in tudi ceni, saj (brez DDV) stane 33■ 000 tolarjev. Za pogon skrbi 1500-vatni elektromotor s 4.700 vrt./min. Ker ima žagin list pre¬ mer 200 mm, je z njim mogoče žagati les do debeline 71 mm in pri žaganju pod kotom 45° do debeline 50 mm. Po¬ leg možnosti nastavitve globine žaganja je s pomočjo kotomera z dobro pregled¬ nimi oznakami kotov in vijaka možno nastaviti tudi poljuben kot žaganja od 90 do 45°. Velik dodatni ročaj na spre¬ dnji strani ohišja in razporni klin služi¬ ta za lažje vodenje tega 5,8 kg težkega orodja po obdelovancu, pri natančnej¬ šem žaganju pa si je mogoče pomagati tudi z vzporednim vodilom. Varovalno stikalo ob gumbu za vklop in premični ščitnik žaginega lista z vzmetjo za vra¬ čanje v prvotni položaj preprečujeta morebitne poškodbe uporabnika. Odpr¬ tina za odstranjevanje lesnega prahu je na zadnji zgornji strani aluminijastega pokrova žaginega lista in je usmerjena nekoliko nazaj. Na ohišju motorja je še blokirni gumb, kakršne navadno sreča¬ mo pri kotnih brusilnikih. Namenjen je lažji in hitrejši menjavi žaginega lista. Več informacij: G-M&M, Grosuplje, tel.: 01/7866-573, www.g-mm.si. G-M&M, proizvodnja in marketing d. o. o. Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n. c. 01/7866-500 faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74 www.g-mm.si, E-pošta: gmm@g-mm.si Izdelki iz našega prodajnega programa so na voljo v naslednjih trgovinah: MERKUR BTC, Šmartinska 152, 1000 Ljubljana, tel.: 01/520-08-16 Elektrodekleva, Cesta v Gorice 36, 1000 Ljubljana-Vič, tel.: 01/42-35-044 MERKUR MOJSTER Tezno, Trebušakova 5, tel.: 02/333-89-00 ERA ADUT, Celjska 7, 3310 Žalec, tel.: 03/713-66-08 ERA ADUT, Delavska 12, 3210 Slovenske Konjice, tel.: 03/757-48-58 MERKUR, Cesta Staneta Žagarja 67, 4000 Kranja, tel: 04/201-79-00 MERCATOR Tehnika, Rejčeva 22, 5000 Nova Gorica, tel.: 05/334-30-52 Na vašo željo vam bomo poslali: □ katalog in cenik orodja ter vrtnega orodja Black & Decker □ cenik orodja DeINALT □ cenik univerzalnega pribora Piranha □ cenik za profesionalne krožne žage Delor Opozorilo: Kdor ne želi izrezovati kupona in s tem poškodovati revije, naj ga prefotokopira oziroma □ katalog gospodinjskega programa naročilo za kataloge pošlje po e-pošti: gmm@g-mm.si BlACKSDECKER |,yy,'/.uJ delan Ime in priimek: Naslov: Poštna št. in kraj: trgovina MODELAR 'mavec, ki pa je po svoje precej zahteven. Če mu dodamo preveč vode, ga bomo sicer zlahka nana¬ šali, vendar rezultat ne bo ravno prepri¬ čljiv. Če pa bo bolj gost, bo bolj podoben zemlji, vendar ga bo težje nanašati, ne da bi ostali vidni sledovi lopatice. Lah¬ ko pa mu dodamo različne dodatke, de¬ nimo prozoren akrilni lak in/ali akrilne barve. Če mu bomo dodali precej barve, bo pri sušenju. razpokal, kar je lahko tako rekoč idealno, če bi radi prikazali izsušeno zemljo. Razpoke ne bodo ne¬ gativno vplivale na trdnost. Na slikah vi¬ dimo nekaj primerov nanosa take meša- nice-fiiavca, vode, laka in barve. Na trgu je več vrst mavca in podobnih gradiv, ki se lahko obnašajo povsem različno, zato jih je dobro pred uporabo preizkusiti. Drugačen učinek bomo dosegli, če podlago namažemo z akrilnim lakom, nato nanj na tanko nasujemo suh mavec (prah), potem pa vse skupaj previdno pokapamo z vodo. Mavec jo posrka in se strdi. Ta tehnika je sorazmerno zahtevna, zato jo je priporočljivo prej preizkusiti na kakem odpadnem kosu lesa, da nam ne bo spodletelo pri našem projektu. Za prikaz zemlje so primerni tudi razni kiti, izravnalne in fugirne mase, mase za lepljenje keramičnih ploščic in podobno, pa tudi posebne mase z zrnci, ki jih lahko kupimo v trgovinah s slikar¬ skimi potrebščinami. Za izdelavo tanke plasti bolj pešče¬ ne zemlje je najbolj primerna šamotna moka, ki že ima sivkastorjavo barvo, PRIMOŽ DEBENJAK Foto: A. Kogovšek V prejšnji številki smo se seznanili z zbiranjem in izbiranjem surovin. Potem ko že vemo, kakšnega projekta se bomo lotili - ali bo to figura na manjšem pod¬ stavku, vinjeta ali bolj ali manj velika dio- rama - in že imamo ustrezen podstavek, se lotimo oblikovanja terena. Na pod¬ stavek najprej po potrebi narišemo pol¬ ožaj posameznih elementov. Če bo teren raven, lahko kar takoj začnemo nanašati »zemljo«. Če želimo prikazati bolj raz¬ giban teren, ga je priporočljivo najprej v grobem oblikovati iz lahkih gradiv, ki naj bodo zlahka dostopna in ne predra¬ ga. Hribčke, večje stopnice in podobno lahko naredimo iz stiropora, ki ga na podlago prilepimo s posebnim lepilom za stiropor ali pa kar z mizarskim lepi¬ lom. Manjše grbine brez težav izdelamo iz papirnatih robčkov ali brisač, prepo¬ jenih z akrilnim lakom ali belim lepilom, razredčenim z vodo. Če uporabljamo vodo, moramo imeti podlago, ki ni pre¬ občutljiva za vlago, da se ne bo zvila. 16 oktober 2005 mr MAKETARSTVO Trava je tu ponazorjena z blazinicami rastlinskega izvora, gola zem- ' m [ja p a j e narejena s posipanjem (nebarvane) samotne moke po mo- Na podstavku figure Rimljana je več gole zemlje kot na prejšnjem krem laku. podstavku, metoda pa je podobna. Na podlagi za letalsko dioramo je zemlja po vsej površini iz barvane¬ ga mavca, nanjo pa je prilepljena trava. tako da jo je laže barvati. Posujemo jo po svežem nanosu brezbarvnega laka, čez nekaj časa pa tisto, kar se ni prijelo, pre¬ vidno stresemo v primerno škatlo. Podo¬ bne lastnosti ima tudi zelo fina mivka. Barvanje zemlje Seveda bomo morali vsako ponazo¬ ritev zemlje tudi primerno pobarvati. Zemlja v naravi nikoli ni čisto enobarv¬ na, zato bo tudi barvanje zemlje na na¬ šem podstavku precej zahtevno opravilo, pri kate¬ rem ne bomo sme¬ li biti zadovoljni z malim. Kdor hodi v naravo, ve, da zemlja ni povsod enake barve. Bar¬ va zemlje lahko močno variira - tako imajo lahko npr. v Istri v eni vasi flišnat teren in sivkasto prst, v sosednji vasi pa je apnenec in rdeč¬ kasta tera rosa ali jerina. Za tankov¬ sko dioramo iz bitke pri Kursku bo za realističen prikaz tamkajšnjega černozjoma potrebna precej temna bar¬ va. Različnost barve zemlje prihaja do iz¬ raza tudi pri poimenovanju kamuflažnih barv. Tako je denimo britansko letalstvo svojo rjavo barvo poimenovalo »dark earth«, v Avstraliji, kjer imajo temnejšo in bolj rdečkasto prst, pa so skoraj enaki barvi rekli »light earth«. Če ne vemo, kakšne barve je bila zemlja v kraju, ki ga želimo prikazati, se pač odločimo za kakšno bolj običajno »zemeljsko« barvo. Če smo zemljo na¬ redili iz barvanega mavca ali iz fugirne mase primerne barve, jo malce zalije¬ mo z razredčeno temnejšo barvo, nato pa z metodo suhega čopiča nanesemo še malo svetlejše barve, da odpravimo nerealistično enobarvnost. Če pa smo uporabili neobarvano gradivo, je najbo¬ lje, če površino pobarvamo z več nanosi različnih odtenkov razredčene barve. Barva pa tudi ne sme biti preredka. Po- krivnost oziroma gostoto barve prilago¬ dimo naravni barvi uporabljenega ma¬ teriala. Če se ta zelo razlikuje od želene barve zemlje, mora prvi nanos barve kar dobro pokrivati, vendar mora biti barva dovolj redka, da nanos ni čisto enakomeren. Nadaljnji nanosi'naj bodo redkejši. Pri barvanju zemlje moramo upošte¬ vati, da je mokra prst temnejša od suhe ftijda je posušeno blato precej svetlejše od mokrega). Prav tako je jasno, da se suha zemlja nikoli ne sveti, zato zanjo uporabimo mat barvo. Vlažna ali mokra zemlja ima nekaj leska, vendar z njim ni¬ kakor ne smemo pretiravati. Seveda pa je mokra, blatna zemlja gladkejša, suha zemlja pa je bolj zrnata, in na take po¬ drobnosti moramo paziti že pred barva¬ njem. Diorama letala He 51 iz španske državljanske vojne. Zemlja je izdela- Ista diorama iz druge perspektive. Gola tla brez trave so bila značil¬ na iz mavca, posutega po mokrem laku in pokapanega z vodo. na za mnoga španska letališča. TTH 2 oktober 2005 17 Nemški tank se prebija skozi blato, kije izdelano iz mavca, blatna voda pa je iz epoksidnega lepila in posebne mase, ki jo bomo spozna¬ li v enem od nadaljevanj. Nemškipolgoseničar z blatnim podvozjem in snegom na strehi. Blato ie iz rjave barve s primešanimi začimbami za golaž. epoksidne smole, lepila, steklene tkanine, karbon, ločilci, polnila... Mirnik TG, d. o. o. Trpinčeva 39, 1000 Ljubljana www.mirnik.si e-pošta: info@mirnik.si Pokličite nas med 8.00 in 15.00 uro na telefon 01/54 654 14 Blato in prah na in figurah Če smo na diorarrikvinjetiali podstav¬ ku za figuro prikazali golo zemljo, mora¬ mo poskrbeti, da figure oziroma vozila ne delujejo kot tujki. Če je zemlja blatna, vozila v njej pustijo globoke kolesnice, ljudje pa stopinje. Iz lastnih neprijetnih izkušenj vemo, kako rado se blato nabira na čevljih. Če pa je zemlja zelo suha;' se praši in prah se nabira na čevljih, obleki in vozilih. Barva blata ali prahu^sd mora skladati z barvo zemlje. Pri figurah je priporočljivcnnoge malo naprašiti s su¬ him pastelom primerne barve, da se bolj- »udomačijo« na podstavku. :7/a prikaz blata na vozilih ali na obutvi pa je najbolje, če v barvo primernega od¬ tenka zamešamo kakšno snov z ustrezno zrnatostjo - to je lahko Samotna moka, fina mivka ali pa kaka fino mleta začim- kot npr. kumina, mešanica začimb za golaž ali kaj podobnega. Začimbe ima¬ jo sicer naravnost idealno zrnatost, nji¬ hova pomanjkljivost pa je v tem, da traja precej dolgo, da se razdišijo. žemlja iz^šamotnemok^ 1 ^ Večino P odstav ka prekriva stepsko rastlinje, vmes pa se vidi gola 18 oktober 2005 'TISI MAKETARSTVO Maketa letala vrabec iz papirja ALEKSANDER SEKIRNIK Na učiteljev ukaz: »Pozor, vleci!« je osem, letenja željnih mladeničev s te¬ kom po hribu navzdol, napelo fračo iz gume. Z njo so po prejemu ukaza: »Spu¬ sti!« za nekaj kratkih sekund v zrak iz¬ strelili tečajnika, ki je privezan sedel na sedežu jadralnega drsalca. V tem krat¬ kem času se je moral osamljeni in dosti¬ krat prestrašeni letalec naučiti pravilno upravljati s krmili jadralnega letala, da je na koncu lahko varno pristal nekaj me¬ trov pod štartnim mestom. Letalski navdušenci so v obdobju tri¬ desetih let prejšnjega stoletja v raznih lo¬ pah in mizarskih delavnicah na temelju nemških načrtov masovno izdelovali in sestavljali jadralne drsalce tipa zoegling in SG 38. To so bila dokaj preprosta le¬ sena letala, prekrita s platnom. Name¬ njena so bila seznanjanju z osnovnimi prvinami letenja in koordinacijo krmil. Na pogled niso bila prav nič lepa. Njiho¬ ve letalne sposobnosti so bile slabe. Leti v trajanju nekaj minut so bili prej izjema kot pravilo. Preprosta konstrukcija pa je omogočala enostavna popravila v pri¬ meru neuspešnega pristanka. In takih je bilo kar precej. Tovrstna letala so bila namenjena le za osnovno šolanje bodo¬ čih pilotov. Letalski klubi po Sloveniji so potrebovali vedno večje število tovrst¬ nih letal. Njihovim željam je prisluhnil inženir Ivo Šoštarič in leta 1938 skon¬ struiral izboljšano izvedenko šolskega jadralnega letala z imenom vrabec. Ta je bil od starejših letal tega tipa varnejši za letenje, odlikovala ga je še preprostejša konstrukcija, izkazal pa se je tudi z neko¬ liko boljšimi letalnimi sposobnostmi. Od tistih lepih časov, ko je množica zagnanih letalskih navdušencev s svojim neponovljivim trudom in zagnanostjo postavila temelje letalstva, je preteklo že okroglih sedem desetletij, zato je prav, da se jih spomnimo vsaj s preprosto pa¬ pirnato maketo letala vrabec. Bolj kot spuščanju je ta namenjena občudovanju na knjižni polici. Izdelava makete Izdelati jo je mogoče na dva načina. Prvi je z izrezovanjem predstavljenega načrta, ki ga je treba prilepiti na trši ri¬ salni papir (šeleshamer), ali na prepro¬ stejši način, s tiskanjem datoteke na že omenjeni papir. Datoteko Vrabec najde¬ te na spletni strani naše založbe: www. tzs/tim/vrabec. Postopka izrezovanja in sestavljanja obeh sta podobna. Trup Na zgornjem delu vsake polovice trupa sta po dva označena zavihka, kate¬ rih površina služi kot naslon za lepljenje krila in repa višine. Preden zlepite po- Vrabca vlečejo na start. Posnetek je nastal na Blokah, kjer je bila Let z vrabcem s hriba nad Polano na Gorenjskem pred 2. svetovno vojno prva šola jadranja v Sloveniji. Vrabec ob pobočju Pečnika na Blokah Vrabec v zraku. Ivo Šoštarič se je pri konstruiranju vrabca zgledoval po nemškem zoeglingu. mr oktober 2005 19 MAKETARSTVO MAKETARSTVO . ' w f IVi ' I : ! »=lp •yf ■»'■"■V O 18Cr OPORNICA KRILA 4X 180 ^)- J VRABEC Risal: Aleksander Sekirnik 90 ° ) 180' 4 ,0 k« 20 Mere letala: Dolžina: 6,19 m Razpetina: 12 m Skupna višina: 2,41 m OPORNICA REPA 2X ‘SIEIs i 180 ^) WSxuX.-': <•/?/■ MM/tfu/zVv/sM oktober 2005 mr 1 lovici trupa, zavihka pod pravim kotom upognite navzven, kot je prikazano na načrtu (risba 1). Krilo Zaradi lepšega videza makete sta na načrtu zgornja in spodnja ploskev krila prikazani posebej in ju je treba zlepiti. To naredite tako, da zgornjo stranico s pomočjo ravnila upognete okrog spre¬ dnjega roba krila, kot prikazuje načrt, ali ju pred lepljenjem s škarjami ali modelar¬ skim nožem ločite in šele nato zlepite. Po podobnem postopku izdelate tudi rep višine ter opornice krila in repa. Sestavljanje Krilo Zadnji rob krila poravnajte z zadnjim robom zavihka na trupu. Pred leplje¬ njem preverite, da ga ne boste namestili postrani. Zadnji rob krila mora biti pra¬ vokoten na vzdolžno os trupa. Rep višine Preden ga prilepite na zavihke tru¬ pa, z ostrim rezilom zarežite približno 3 mm dolg rez pod rogljem smernega kr¬ mila (risba 2). Rep potisnite v zarezo in ga prilepite. Prej ga še poravnajte, da bo stal povsem vodoravno. Opornice trupa in repa Oranžno obarvane zavihke opornic upognite pod kotom približno 45°. PREREZATI PRED NAMESTITVIJO REPA 18« ,6'i . Risba 1. Risba 2. Trup položite na mizo tako, da bo ležal na zgornji površini krila. Na oranžno označena mesta trupa z belim mizar¬ skim lepilom prilepite zavihke opornic in počakajte, da se lepilo posuši. S tri¬ kotnikom zagotovite pravokotnost med trupom in krilom oziroma repom, nato na označena mesta krila in repa prilepi¬ te proste konce opornic. Spuščanje Kdor si vseeno želi preizkusiti le¬ talne sposobnosti makete, mora s pisarniškimi sponkami najprej obte¬ žiti sprednji del trupa. Z dodaja¬ njem sponk pomikate masno sredi¬ šče makete v položaj, ki bo maketi zagotovil drsni let brez izgube hitro¬ sti. Takrat je maketa tudi pravilno urav¬ notežena. Če boste sponk dodali pre¬ več, se bo maketa spuščala prestrmo. Maketo spuščajte na dovolj veliki trav¬ nati površini, da se ob pristankih ne bo preveč poškodovala. Letalo vrabec je pred leti obnovil inženir Igor Bitenc in nam ga na ogled postavil v potniški terminal letališča Ljubljana- Brnik. Tovrstno letalo trenutno obnavlja tudi g. Vinko Doles. Več o teh letalih lahko izveste, če v brskalnik vtipkate be¬ sede: »vrabec«, »schulgleiter«, »lippisch zoegling«, »sg 38«. TIHI oktober 2005 29 ELEKTRONIKA JERNEJ BOHM Ameriško podjetje Luxeon (http:// www.lumileds.com) izdeluje svetleče di¬ ode z izredno veliko izhodno svetilnost¬ jo - tudi do 120 lm. Nedavno pa sem po¬ dobne komponente, a tokrat korejskega porekla (http://www.zled.com), opazil tudi v ljubljanski trgovini IC. Ponudba podjetja Seoul Semiconductor je morda celo za odtenek bogatejša. Omenjene diode so popolnoma konkurenčne niz¬ konapetostnim halogenskim žarnicam, tako da jih že srečamo v mnogih bival¬ nih in poslovnih prostorih. Dobimo jih v beli (mehki in trdi), rdeči, zeleni in modri barvni izvedbi. In kako te izredno svetle diode upo¬ rabiti? V osnovi enako, kot smo že vaje¬ ni pri običajnih LED-diodah. Luxeon v navodilih celo svetuje, da le z uporom omejimo tok skozi diodo. Taka raba je vprašljiva v več pogledih, kar priznava tudi proizvajalec. Zaradi razmeroma velikih delovnih tokov (350 mA pri naj- skromnejši 1-W izvedbi), izdelujejo jih tudi za nazivno moč 3 W (700 mA) in 5 W (1400 mA), smo v vsakdanjih aplika¬ cijah prisiljeni uporabiti impulzne na¬ pajalnike, s katerimi dosežemo skoraj 90-% izkoristke in znosne temperaturne obremenitve regulatorja. Pri polni obre¬ menitvi diode moramo poskrbeti celo za dodatno odvajanje toplote (hladilno rebro, ventilator). Prisilno hlajenje ni potrebno, če diodo napajamo z nekoli¬ ko manjšim tokom. Tipičen padec nape¬ tosti na diodi je 3,4 V, oziroma 2,5 V pri rdečih »ledicah«. Življenjska doba svetleče diode je okoli sto tisoč ur. Torej je praktično sko¬ raj neuničljiva. Zaradi točkastega izvora svetlobe ni priporočljivo gledati v delu¬ jočo diodo od blizu (možnost poškodbe oči, vir opozorila: Luxeon), o čemer se bomo nemara prepričali šele sami, ko bomo iskali zdravniško pomoč. LED-dioda Luxeon brez leče in z lečo LED diode Seoul Semiconductor (do 5 W moči). Tovrstne diode svetijo rdeče, zeleno, modro in belo. LM2576 kot nadomestilo za klasični serijski regulator. Napajalno vezje ima boljši izkoristek, kar pomeni, da bo baterija zdržala dalj časa. 30 Zadnja stran LED-diode je izvedena podo¬ bno kot močnostni polvodniki. Hlajenje dio¬ de je tako bolj učinkovito. Shema Izvedbeno vezje ni vezano na pose¬ ben izdelek in ga zato lahko uporabimo povsod tam, kjer potrebujemo izredno močan vir svetlobe. Glavno težo v ve¬ zavi (shemi) prevzema monolitno inte¬ grirano vezje LM2576-ADJ. Vezje je so¬ dobnejša zamenjava za klasični serijski regulator. Na voljo so celo različice s fiksnimi izhodi: 3,3 V, 5 V, 12 V in 15 V. Proizvajalec zagotavlja rabo v tokokro¬ gih do 3 A. Delovni tok 1-W diode D 1 mr oktober 2005 ELEKTRONIKA je seveda precej manjši - 350 mA. Ta na uporu R1//R2 (gre za dva vzporedno ve¬ zana upora z vrednostjo 1 £2) povzroči padec napetosti za 175 mV. Ojačevalni¬ ka U 2 poskrbita za prilagoditev (faze, nivoja in amplitude) krmilnemu vhodu U 1/4. Diodni tok, oziroma napetost na R1//R2, se primerja z interno referenč¬ no vrednostjo čipa U 1 (1,23 V). Dose¬ žena razlika se nato spremeni v izhodno širinsko impulzacijo z osnovno frekven¬ co okoli 52 kHz. Pri dani vezavi se samo¬ dejno vzpostavi napetost, ki zagotavlja želeni padec napetosti na R1//R2. Ker baterijska napetost sčasoma slabi, temu sledi zmanjšanje delovnega toka diode D 1, kar avtomatsko popravi krmilno na¬ petost U 1/4 tako, da tok skozi LED-di- odo ostaja nespremenjen. Impulzni tok v tuljavi L 1 inducira, skladno s teorijo preklopnih vezij, električno napetost. V danem trenutku ta požene praznilni tok prek diode D 2, ki v kombinaciji s polnil¬ nim (ko prevaja izhodni tranzistor vezja U 1) vzdržuje bolj ali manj enosmerno napetost na gladilnem kondenzatorju C 2 in s tem tudi na LED-diodi D 1. Ve¬ likost te napetosti je odvisna predvsem od širine impulza na Ul/2. S tem je krog zaključen, saj je napetost na svetleči di¬ odi premo sorazmerna s tokom skoznjo (Ohmov zakon). Vezje U 1 dodatno podpira še nekaj zanimivih funkcij. Omenimo samovaro¬ vanje v primeru preseženja bremenske¬ ga toka ali prevelikih termičnih izgub na U 1 in daljinski izklop (vhod U 1/5 tu ni uporabljen). Izdelava Pri izdelavi prototipnega vezja ni po¬ sebnosti, saj gre za povsem klasično vez¬ je. Tuljavo L 1 navijemo na toroidno je¬ dro z zunanjim premerom okoli 20 mm (npr. T19G30, Iskra-Feriti). Uporabno je praktično vsako iz kakega pokvarjenega PC-usmernika. Na jedro navijemo 45 na¬ vojev žice debeline 0,6 mm. Ko je vezje izdelano, njegovo delo¬ vanje preverimo najprej na mizi, vse¬ kakor brez LED-diode, ker bi jo lahko ob neugodno postavljenem drsniku tri- mer potenciometra P 1, ali zaradi napa¬ ke pri sestavljanju vezja, gladko uničili. Tako na oba priključka diode D 1 začas¬ no priključimo 5-W upor z vrednostjo 10 ti. Vezje priključimo na laboratorijski usmernik, naravnan na 12 V, ali akumu¬ lator z enako izhodno napetostjo. Pazi¬ mo na pravilno polariteto napajanja, ker je »testno« vezje brez tovrstne zaščite. Z univerzalnim instrumentom izmeri¬ mo napetost na R1//R2, in če odstopa od 175 mV, kar je precej verjetno, s po¬ tenciometrom P 1 nastavimo zahteva¬ mo vrednost. Isto lahko uredimo tudi z meritvijo toka skozi R1//R2. Ta ne sme preseči omenjenih 350 mA. Če bo tok manjši, bo luč res nekoliko manj svetla, a se praktično ne bo poznalo, baterija pa utegne zato svetiti kakšno uro dlje. Ko smo s simulacijo zadovoljni, priključimo LED-diodo in preverimo njeno delova¬ nje. Po prvi minuti delovanja preverimo temperaturo na zadnji površini diode, ki mora biti še znosna. Končno vezje sesta¬ vimo, vstavimo v ohišje in pripravimo za uporabo. Uporaba Izvedbeno vezje je namenjeno pred¬ vsem testiranju svetlobnih svetlečih diod, sicer pa za napajanje bremena s konstantnim električnim tokom. Ome¬ nili smo ga tudi kot učinkovito nado¬ mestilo za klasične napetostne napajal¬ nike (glej shemo!). Vezje je uporabno tudi za krmiljenje 3-W in 5-W svetlečih diod. Namesto akumulatorja smemo v aplikaciji uporabiti tudi alkalne bateri¬ je. Prednost baterije je v zelo dolgem času pripravljenosti, kar utegne biti še posebno ugodno, če neke elektronske naprave (npr. LED-svetilke) ne uporab¬ ljamo posebno pogosto, a takrat od nje zahtevamo stoodstotno delovanje. 31 Inffl IZDELEK ZA DOM Uporabni izdelki iz odpadnih gradiv Mišelovka — hranilnik MATEJ PAVLIČ Pričujoči načrt za izdelavo hranilnika ni prvi in verjetno tudi ne zadnji v reviji Tim. Varčevanje namreč ni kakšna mod¬ na muha, ki bi šla s časom v pozabo, ampak v nekoliko spreme¬ njeni obliki postaja celo vse bolj pomembno. Da bi za to korist¬ no stvar navdušili že najmlajše, ki še vse prepogosto mislijo, da tolarčki pač pridejo iz bankomata, so se bankirji davno tega domislili preprostega načina - hranilnikov (glej okvir!). Gradivo Z izjemo obešanke in enega vijaka je mogoče celotni izde¬ lek s slike 1 narediti iz odpadnih gradiv. Kdor se količkaj ukvar¬ ja z modelarstvom, ima gotovo nekaj ustrezno velikih ostankov 5 mm debele vezane plošče in okrogle palice s premerom 18- 20 mm; praznih plastenk je vsepovsod še preveč, s kosom po¬ cinkane žične mreže z gostoto 10 mm pa tudi ne bi smelo biti težav. V najslabšem primeru boste za 15 cm širok in 1 m dolg trak, iz katerega lahko naredite kar tri hranilnike, v kateri koli trgovini z železnino odšteli manj kot za eno kokakolo. Orodje in pripomočki Izdelek je mogoče narediti s pomočjo risalnega pribora (ta¬ nek alkoholni flomaster, ravnilo, šestilo, kotnik), modelarske rezljače s podložno mizico, ostrega modelarskega noža, moč¬ nih Škarij, spajkalnika, nekaj lesenih ščipalk za perilo, manjše¬ ga kladiva, brusilnega papirja, modelarskega vrtalnika s svedri premera 1, 3 in 8 mm, izvijača ter čopiča. Poleg naštetega bo¬ ste potrebovali le še tanjši lesni vijak dolžine 15-20 mm ter ne¬ kaj lepila in kakršen koli zaščitni premaz za les. Kdor bo izdelal tudi figuro miške, naj jo pobarva z modelarskimi akrilnimi bar¬ vami, uporabne pa so tudi goste tempera barve, ki jih na koncu zaščitite z nanosom brezbarvnega laka. Na kratko o hranilnikih in varčevanju Mnogi med vami morda še ne vedo, da je 31- oktober svetovni dan varče¬ vanja. Tako so se odločili predstavniki 700 hranilnic iz 27 držav, ki so leta 1924 v Milanu ustanovili mednarodni inštitut za varčevanje. S to potezo so predvsem hranilnice želele opozoriti posameznike in gospodarske družbe na pomen varčevanja. Ni znano, kdaj je nastal prvi hranil¬ nik. V grških in rimskih svetiščih so po¬ znali kamnite oziroma lončene posode ali vrče, v katerih so zbirali denarne prispevke (slika 14). Nekaj posebnega je umetelno izdelan bronast hranilnik, ki so ga našli v severni Indiji (slika 15), prvi znani hranilnik v obliki prašička pa izvira iz 13- stoletja in so ga naredili pri Thiiringenu v Nemčiji. Prašiček je še da¬ nes simbol udobja in blagostanja. Kas¬ nejša obdobja so prinesla drugačne ob¬ like hranilnikov iz porcelana in srebra, kakršen je na primer dunajski »vrček« iz leta 1840 (slika 16), pa tudi prave me¬ hanske naprave, ki so dokaz izjemnega mojstrstva svojih izdelovalcev. Ti izdelki so bili seveda namenjeni le premožnej¬ šim in so bili po pravilu mnogo dražji od vsebine, ki sojo varovali. Na drugi strani je revno prebivalstvo svoje skromne prihranke spravljalo pre¬ cej drugače. O tem seje še danes mogoče prepričati ob podiranju kake stare hiše, ko presenečeni delavci v opuščeni dimni¬ ški tuljavi ali pod lesenim podom najde¬ jo razpadajočo vrečko s kovanci iz časov kralja Aleksandra ali z vrvico prevezan šop orumenelih in včasih že od vlage ali miši dodobra uničenih bankovcev. 32 oktober 2005 IZDELEK ZA DOM Izdelava Mere na načrtu se nanašajo na izde¬ lek s fotografij 1-12. Kdor želi, lahko poljubno spremeni velikost hranilnika in navsezadnje tudi njegovo obliko (sli¬ ka 13) oziroma oboje prilagodi razpo¬ ložljivemu gradivu. Merilo 1 : 1 Z razvojem bančništva in hranil- ništva v prvi polovici 20. stoletja so se močno razširili pločevinasti hranilniki, ki so jih brezplačno razdeljevale večje banke ter tako privabljale nove stranke. Tudi pri nas so pred nekaj desetletji pri takratni Jugobanki delili ježke (starejši se gotovo še spomnijo vprašanja iz ne¬ štetokrat objavljene reklame: »Kam pa kam, ježek?«, in odgovora, ki je sledil: »VJugobanko!« Pri Ljubljanski banki so mladim varčevalcem nekaj časa delili prikupne plastične pikapolonice in kas¬ neje zmajčke, zadnja leta pa se je precej bank spet vrnilo h klasiki - debelušnim glinastim prašičkom (slika 17). Čeprav pojav novih gradiv, predvsem umetnih mas, omogoča izdelavo cenenih hranil¬ nikov najrazličnejših oblik (slika 19), se kljub temu najdejo posamezni obliko¬ valci, ki dajejo prednost tudi naravnim gradivom in estetiki (slika 18). S tem hranilnik ni več le samemu sebi namen, ampak postaja hkrati tudi (ali samo) okrasni predmet. Danes pod pojmom varčevanje le še redko kdo pomisli na prašička ali pa v finančni stiski na kladivo kot najbolj priročno rešitev iz tovrstnih težav (slika 20). Ob »klasičnem« varčevanju v ban¬ kah postaja vse pomembnejše namen¬ sko varčevanje (npr. za nakup stano¬ vanja ali hiše), pa seveda življenjska in dodatna pokojninska zavarovanja, naložbe v delnice in obveznice ter var¬ čevanje v vzajemnih skladih. Še več sprememb na tem področju je mogoče pričakovati z zamenjavo tolarjev za evre, ki je predvidena za leto 2007 in na katero se naša država že pospešeno pripravlja. nm ! oktober 2005 Najprej poiščite primerno 1,5-Iitrsko plastenko s premerom nekaj čez 90 mm ter z ostrim modelarskim nožem od nje odrežite 145 mm dolg kos z ravnim obo¬ dom (slika 2). Robove po potrebi popra¬ vite s škarjami in obrusite. Nato iz pocin¬ kane mreže (slika 3) izrežite ustrezno velik kos (145 x 320 mm oziroma 15 x 32 okenc) in ga zaspajkajte v obliko valja (slika 4). Pazite, da bo stik čim manj opa¬ zen in da se bo plastični vložek enako¬ merno prilegal žični »kletki« (slika 7). Spodnji in zgornji del hranilnika sta na načrtu narisana kar skupaj, saj imata popolnoma enako obliko. Razlikujeta se samo po razporedu in obliki odprtin: v dno je treba izvrtati le eno 3-mm luknjo za pritrditev navpične palice z vijakom, v pokrov pa poleg večje okrogle odprti¬ ne za prehod palice še podolgovato režo za spuščanje denarja v hranilnik. Krožni del in obod namažite z lepilom, dobro stisnite (slika 5) in osušenemu zlepku z brusilnim papirjem enakomerno zaobli¬ te robove. Preden prilepite še srednji del dna, v izvrtino na njegovi sredini privij- te tanek lesni vijak (slika 6), na katerega boste kasneje pritrdili 175 mm dolg kos okrogle palice s premerom 18-20 mm. Od tega premera je odvisna velikost od¬ prtine v pokrovu (slika 7). Sedaj poskusno sestavite vse nare¬ jene dele. Plašč iz pocinkane mreže in plastike se mora seveda natančno prile¬ gati žlebu v dnu in pokrovu. Tik nad po¬ krovom (oziroma 25 mm pod vrhom) v palici označite mesto, kjer nato izvrtajte luknjo s premerom 8 mm (slika 8). Skoz¬ njo potisnite kovinski jarem obešanke (slika 9), ki mora biti nekoliko večja (razdalja med luknjama v ohišju naj bo 25-30 mm). Izdelek znova razstavite ter vse lese¬ ne dele zaščitite pred vlago in prahom. V ta namen lahko uporabite katero koli barvo, premaz, lazuro ali lak, pa tudi olje za les (slika 10), kakršnega izdeluje podjetje Samson Kamnik, d. o. o. Kdor želi, naj videz izdelka popestri s figuro miške, ki naj jo izžaga iz 5 mm debele vezane plošče, obrusi, pobarva (slika 11) in na koncu še prelakira. Da bi fi¬ gura lahko stala, v izvrtano luknjico na njeni spodnji strani zalepite 15 mm dolg košček bukove paličice s premerom 2-3 mm. Enako veliko luknjico izvrtajte tudi v podstavek (slika 12). S tem je izdelek narejen (slika 1). Komur okrogli hranilnik ni všeč, lahko naredi ovalnega ali pravokotnega (slika 13). Potek izdelave je ne glede na obliko popolnoma enak. 34 oktober 2005 mr MAKETARSTVO MITJA MARUŠKO Ponudba plastičnih maket raste iz leta v leto in številni manjši proizvajalci po¬ nujajo ne le makete letal, ki so bila izde¬ lana v manjših serijah, na voljo je tudi ko¬ pica upodobitev eksperimentalnih letal in celo neizvedenih projektov. Uporaba poliuretanske smole je omogočila pro¬ izvodnjo manjših serij letalskih maket v kalupih iz silikonskega kavčuka, ki zdrže nekaj sto odlitkov. L & M je blagovna znamka t. i. »garaž¬ ne« proizvodnje maket iz poliuretanske smole, za katero stoji hrvaški maketar, letalski zgodovinar in ilustrator Tihomir Likso. Konec leta 2001 je nastala njegova prva maketa, upodobitev jugoslovanske¬ ga povojnega lovca ikarus S-49A (72-01) v merilu 1 : 72. V letu 2002 sta prvencu sledili maketi jugoslovanskega šolskega leta utva 75 (72-02) in njene štirisedežne izvedenke utva 75A (72-03). O teh treh maketah smo v naši reviji že pisali, in za¬ znamujeta obdobje, ko so makete L & M imele konkurenco v upodobitvah istih le¬ tal proizvajalcev Gremlin Models in Aero- poxy, blagovnih znamk Nenada Mikluše- va iz Srbije. I & M je svojo ponudbo nato razširil še na makete jadralnih letal na nebu Kralje¬ vine Jugoslavije, Neodvisne države Hrvat- ske in Jugoslavije. Makete jadralnih letal v merilu 1 : 72 premorejo le nekaj osnov¬ nih delov in nalepke. Grunau baby II b (72-04) ima oznake letalstva NDH. Zbirko maket jadralnih letal sta kasneje dopolnili še maketi komarja bis (72-13), prav tako z oznakami NDH, in šolsko jadralno letalo čavka, ki ga je leta 1939 konstruiral Ivan Šoštarič, izdelovali pa so ga v tovarni Utva v Pančevu. Likso je sprva izdelal maketo čavke z oznakami slovenske obnovljene različice z registracijo S5-1183 in muzej¬ sko označbo YU-2183 na trupu letala, ter jo označil s serijsko številko 72-14. Maketa slovenske čavke je kasneje dobila števil¬ ko 72-16, pod prejšnjo oznako pa se je pojavila maketa čavke z oznakami NDH. Številka 72-15 predstavlja čavko z jugoslo¬ vanskimi povojnimi oznakami. Nekdanji vojaški tednik Front je v osemdesetih letih objavil vrsto letalskih monografij o izvirnih jugoslovanskih kon¬ strukcijah iz poznih tridesetih let. Tovar¬ na Rogožarski in njen konstruktor Simo Milutinovič sta letalstvu Kraljevine Jugo¬ slavije ponudila vrsto šolskih letal. L & M je najprej upodobil maketo letala'Sim-XI (72-06), ki je pomenilo poskus izboljšave predhodnika Sim-X z nekoliko manjšimi krili in močnejšim nemškim motorjem bramo SH I4a. Maketa ponuja oznake prototipa letalstva Kraljevine Jugoslavije in oznake letala zračnih sil NDH. Sim-X, ki je prav tako enokrilni viso- kokrilnik je na voljo v dveh izvedenkah. Maketa prototipa Sim-X (72-08) ne potre- ITEKI oktober 2005 buje nalepk, saj ima srebrno-rdečo she¬ mo barvanja z značilno belo črto vzdolž trupa letala, ki je označevala šolska letala. Maketa Sim-X serijske proizvodnje (72- 09) pa ponuja oznake letalstva NDH. V predvojni čas sodi tudi maketa enosedež¬ ne izvedenke šolskega letala rogožarski P.V.T. z oznako rogožarski R-100. Maketa s številko 72-05 je na voljo le z oznakami letalstva NDH. Lovsko letalo IK-2 je pomenilo prvi korak k uspešnejšim domačim konstruk¬ cijam v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno. Maketa IK-2 (72-27) je nastala leta 2004 in je opremljena z oznakami za le¬ talo letalstva NDH in Kraljevine Jugosla¬ vije. Njegov naslednik, lovec IK-3 (72-17), predstavlja serijsko izvedenko in je med številnimi upodobitvami tega letala v me¬ rilu 1 : 72 ena verodostojnejših maket. Britanski dvokrilni lovec havvker fury je bil v zgodnjih tridesetih letih vrhunsko letalo, zato je Kraljevinajugoslavija nemu¬ doma segla po njem. Ker klasična maketa britanske firme Matchbox že vrsto let ni več dosegljiva, je L & M izdelal maketo iz poliuretanske smole. Havvker fury Mk.I je na voljo pod številko 72-07 in havvker fury Mk.II pod številko 72-12. Ponudbo maket letal Kraljevine Jugoslavije trenut¬ no zaokroža maketa francoskega lovca, ki so ga licenčno izdelovali tudi v Jugoslaviji - devvoitine D.l C1 ter (72-18), medtem ko izvedenka D-l C1 bis (72-19) še čaka na izid. Dogovor o izdelavi makete švicarske¬ ga šolskega letala pilatus PC-9M za člane Združenja graditeljev plastičnih maket Slovenije in dejstvo, da PC-9 v različnih iz¬ vedenkah leti skoraj na vseh celinah, sta bila Liksu spodbuda za serijo upodobitev tega izvrstnega letala. PC-9A (72-20), modificirani PC-9A (72-21) in PC-9M (72-22) imajo oznake sodobnega hrvaškega letalstva. PC-9A (72-23) prinaša oznake letala slovenske vojske L9-53 »Piran«, PC-9 M (72-24) pa oznake za slovensko letalo L9-61 »316« s pariškega letalskega sejma. Maketa PC-9B (72-25) je na voljo z oznakami nemškega demonstracijskega letala z registracijo D-FCMT, maketa PC-9 A (72-26) pa z ozna¬ kami avstralskega kraljevega vojaškega le¬ talstva. Najbolj izvirni maketi L & M sta ne¬ dvomno maketi povojnih jugoslovanskih lovcev ikarus S-49C, ki so nastali v obdo¬ bju sovjetske blokade v času Informbiroja v začetku petdesetih let. Letalo odlikuje domišljena kovinska gradnja na temelju predvojne mešane kovinsko-lesene kon¬ strukcije IK-3, in ob uporabi francoskih motorjev hispano suiza HS 12 Z. Maketa s številko 72-10 predstavlja letalo prve proizvodne serije in maketa 72-11 leta¬ lo druge proizvodne serije s povečanim smernim krmilom. Makete L & M ponujajo osnovne se¬ stavne dele za makete v merilu 1 : 72. Kakovost odlitkov sicer niha in je močno odvisna od števila maket, proizvedenih v določenem kalupu, zato ostanki smole med dvema deloma kalupa niso neobičaj¬ ni. Makete iz poliuretanske smole vseka¬ kor niso za maketarske začetnike, vendar ne predstavljajo nepremostljive ovire, če od sestavljene makete pričakujete vero¬ dostojno upodobitev izvirnika brez pre¬ tiranega števila detajlov v notranjosti makete. Pilotske kabine imajo osnovne sestavne dele, ki jih običajno predstav¬ ljajo instrumentna plošča, krmilna palica in pilotski sedež. Kovinskih fotojedkanih delov, ki so pri večjih vzhodnoevropskih proizvajalcih že običajna priloga tovrst¬ nih maket, pri L & M še ne boste srečali. Odlika L & M je zvesto upodabljanje letal¬ ske zgodovine na tleh različnih Jugoslavij in njenih naslednic. Makete iz poliuretanske smole žal ni¬ majo širšega kroga kupcev, čeprav jih je mogoče hitro sestaviti. Drobni sestavni deli so krhki in se hitro zlomijo. Oporni¬ ce je smiselno nadomestiti s plastičnimi sestavnimi deli. Vakuumsko prešani po¬ krovi pilotskih kabin terjajo pazljivo pri¬ lagoditev stičnega roba. Uporaba kovin¬ skih ojačitev in cianoakrilatnega lepila so pogoj za uspešno in trdno gradnjo. Za poroznost površine sestavnih delov iz po¬ liuretanske smole pa že obstaja zdravilo v izvrstnem temeljnem premazu, ki ga izde¬ luje japonska firma Gunze. Likso načrtuje tudi nove projekte. Maketa aera-3 je že ugledala tržne police, pripravlja pa še maketo predvojnega šol¬ skega dvokrilnega letala fizir F.N. in dveh jugoslovanskih šolskih letal. To sta soko 522 in reakcijski soko g-2 galeb. Makete L & M so slovenskim maketar- jem dosegljive na naslovu ZGPMS, p. p. 8, 1001 Ljubljana. Vsem ljubiteljem zgo¬ dovine tudi našega neba jih toplo pripo¬ ročamo. 35 IZDELEK ZA DOM 'fialfiik za TATJANA MAJDIČ Se vam je že zgodilo, da doma ne naj¬ dete ustreznega ključa? Le kje smo ga za¬ ložili, pustili ali celo izgubili? Navadimo se na to, da ključe vedno odlagamo na isto mesto. Tako bodo vsi družinski čla¬ ni kadarkoli poprijeli za želeni ključ. V ta namen izdelamo obešalnik iz kovine. Izdelek v obliki ribe (slika 1) je uporaben in hkrati deluje kot dekora¬ tivni predmet v prostoru. Lahko je tudi ideja za darilo. Izdelava je dokaj enostavna, vendar vseeno zahteva nekaj ročnih spretnosti. Če želimo delo uspešno in kakovostno opraviti, najprej preučimo načrt izdel¬ ka, nato pripravimo gradivo in ustrezno orodje. Gradivo: - jeklena ali pocinkana pločevina debe¬ line 0,6 mm, - varilna žica 0 2 mm, - pocinkana žica 0 1 mm, - barva za kovine. Orodje in pripomočki: - risalna igla, - škarje za rezanje pločevine, - koničaste klešče, - okrogle klešče, - pila, - primež, - spajkalnik, tinol žica, cinol pasta. Merjenje in zorisovanje Pločevina je gladka in svetleča, zato nanjo zarisujemo z risalno iglo. Pred tem □ . Kosovnica 36 oktober 2005 mi IZDELEK ZA DOM s svinčnikom narišemo poljubno obliko glave in repa. Ko nam je oblika všeč, mo¬ tiv zarišemo še z risalno iglo. Za kljukice (B in C) ter nosilec (D) odmerimo žico potrebne dolžine. Žica za kljukice mora biti prej izravnana. V načrtu so predvidene tri kljukice, po želji dodamo še eno ali dve. V tem primeru moramo podaljšati dolžino nosilca. Rezanje Žico naščipamo s kleščami. Glavo in rep ribe izrežemo s škarjami za pločevi¬ no (slika 4). Pri tem pazimo na ostre ro¬ bove in konice, da se ne urežemo! Tudi ostankov pločevine od rezanja ne prije¬ mamo z roko. Krivljenje Kljukice oblikujemo tako, da na enem koncu žice odmerimo in zariše¬ mo 5 mm, nato še 10 mm. Na teh mestih žico s koničastimi kleščami dvakrat ukri¬ vimo za 90° (slika 5). Na dveh kljukicah napravimo obroček za pritrditev obešal¬ nika na steno. Tega oblikujemo tako, da na nasprotnem koncu žice odmerimo 15 mm dolg del, ki ga z okroglimi kleščami postopno preoblikujemo v krožeč. Brušenje in piljenje Nosilec in kljukice po celotni dolži¬ ni obrusimo z brusilnim papirjem (pri¬ prava na spajkanje). Glavo in rep ribe pa najprej vpnemo v primež, nato s pilo za kovino popilimo ostre robove in konice (slika 6). Spajkanje Ta delovna operacija zahteva kar ne¬ kaj spretnosti in natančnosti ter mirno roko. Za pomoč poprosimo nekoga, da nam pridrži sestavne dele. Mesto spaj- kanja namažemo s pasto cinol. Najprej na glavo in rep prispajkamo nosilec. Ko je spajkalnik dovolj ogret, segrejemo najprej obdelovanec, nato pritaknemo tinol žico, ki se na toploti stali in pro¬ dre v režo (slika 7). Po nekaj sekundah se spajka strdi. Izdelek obrnemo in se lotimo spajkanja kljukic. Te primemo s kleščami in jih postavimo pravokotno na nosilec (slika 8). Spajkalnik držimo z drugo roko. Pri tem pazimo, da sta klju¬ kici s krožcema v enaki višini. Brušenje in barvanje Ko je pločevina ohlajena, jo obriše¬ mo ter gladko obrusimo, da odstranimo vse neravnine. Izberemo barvo za kovi¬ ne (v pločevinki ali v pršilki) ter izdelek pobarvamo. Atom Hf« PROTECH FANTIČ 3D-model z razpetino kril 765 mm in dolžino trupa 750 mm, ki postavlja nove standarde 3D-letenju prav zaradi majhne teže in trdne strukture. Ta do¬ sežek je mogoč po zaslugi domiselne kombinacije karbona, balze in folije ora- light. Predvidena masa modela z mikro- komponentami je 280 g. V kompletu dobite tudi podvozje, elektromotor me- gaX 300 s prenosom, eliso in natančna, s slikovnim gradivom opremljena navo¬ dila. Cena kompleta je 21.514 SIT. PROTECH VORTEX Vortex je izdelan iz posebne mešani¬ ce gradiv EPP in EPS. Poleg izdelanih kosov iz omenjene snovi so v kom¬ pletu še lasersko izrezani leseni deli, elektromotor megaX 600, potisna elisa z vmesnikom, drobni deli, nalepke in nazorno ilustrirana navodila. Model potrebuje še dva servomehanizma ve¬ likosti mikro. Če želite iz vortexa iztis¬ niti maksimum, priporočamo uporabo zmogljivega brezkrtačnega motorja. Za model boste odšteli 22.570 SIT. Mibo modeli, d. o. o., Stara cesta 10,1370 Logatec, tel.: 01/759-01-01, e-pošta: trgovina@mibomodeli.si TIKI 2 oktober 2005 37 ALENKA PAVKO - ČUDEN Snovi so sestavljene iz elektronov z negativnim električnim nabojem in pro¬ tonov s pozitivnim električnim nabojem. Število elektronov in protonov je enako, zato je snov električno nevtralna. Če med seboj drgnemo dva predmeta, po¬ sebno če sta različne kemične sestave, del elektronov odteče na en predmet, zato jih na drugem primanjkuje. Pred¬ meta nista več električno nevtralna, am¬ pak naelektrena. Eden ima primanjkljaj elektronov in je nabit pozitivno, drugi pa ima presežek elektronov in je nabit negativno. Z drgnjenjem ne ustvarjamo naboja, ampak ga samo ločujemo. Človeška koža je električni prevod¬ nik. To pomeni, da se elektroni po njej lahko gib¬ ljejo. Gibajoče se elektrone imenu¬ jemo električni tok. Plastika je izo¬ lator. Elektroni ne morejo potovati skoznjo. Samo ne¬ gativni naboj lah¬ ko prehaja s telesa na telo. Pozitivni je močno vezan in ostane na svojem mestu. Za boljše ra¬ zumevanje pojava statične elektrike lahko naredite ne¬ kaj enostavnih po¬ skusov. Potrebuje¬ te balon, volneno krpo, glavnik, plastično cevko (npr. pla¬ stični kemični svinčnik), stekleno pali¬ čico, list papirja ter bombažni sukanec s šivanko (slika 1). Napihnite balon (slika 2) in ga po¬ drgnite ob volnen pulover ali volneno Slika 2. Napihnite srednje velik balon. Slika 3 • Balon podrgnite ob volneno krpo ali volnen pulover. Se vam je že zgodilo, da ste se zjutraj česali kot nori, pa las nikakor niste mo¬ gli spraviti v red? Lepili so se na glavnik in štrleli v zrak. Nekaj podobnega se vam je morda zgodilo, ko ste vlekli puli čez glavo, potem pa niste mogli ukrotiti las. Prasketalo je in se iskrilo. Morda ste med pohajkovanjem po mestu opazili mično gospodično, ki se ji je med hojo obleka lepila na noge, namesto da bi lepo padala ob njih. Ali pa ste doma od utrujenosti vlekli za sabo noge v copa¬ tih s podplati iz plastike. Ko ste prijeli za kovinsko kljuko, vas je pošteno streslo. Kaj se je zgodilo, zakaj se je iskrilo in treslo? Slika 1. Potrebščine za izvajanje poskusov 38 Slika 4. Balon približajte lasem. krpo (slika 3). Približajte ga lasem in opazujte, kaj se zgodi z njimi (slika 4). Z balonom lahko naredite še en, po¬ doben poskus. Podrgnite ga ob volneno obleko in ga pritisnite na strop ali steno, da tam ostane (slika 5). Balon ostane na stropu zato, ker negativno nabiti balon potisne nekaj elektronov s površine stropa ali stene v globino stene. Povr¬ šina ostane pozitivno nabita in privlači negativno nabiti balon. Slika 5 . Balon podrgnite ob oblačilo in ga pritisnite ob strop. Če nimate balona, podrgnite tulec plastičnega pisala ali glavnik ob rokav, nato ga približajte natrganim koščkom papirja. Kaj se zgodi (slike 6-8)? Slika 6. Nacefrajte majhne koščke papirja. oktober 2005 Tim' NARAVOSLOVJE Slika 7. Z volneno krpo nekajkrat pošteno podrgnite tulec plastičnega kemičnega svinč¬ nika. Slika 9. Upogibanje vodnega curka Različni materiali so različno nagnje¬ ni k statičnemu nabijanju. Na nabijanje s statično elektriko vpliva tudi okolje, npr. vlaga in vsebnost ionov. Suhi materiali so dobri električni izolatorji, zato se bolj statično nabijajo. Z navzemanjem vlage se jim prevodnost poveča. Poskus z balo¬ nom in lasmi je npr. uspešnejši, če imate sveže umite in pošteno posušene lase. V stanovanju nastali statični naboj privlači prah (zavese, preproge), zaradi česar se nekateri predmeti in deli opre¬ me hitreje zamažejo. Ogledalo ali okno, 'TEM oktober 2005 Slika 8. Naelektreni tulec približajte košč¬ kom papirja. Električna sila je lahko tako močna, da ukrivi curek iz pipe. Odprite pipo, da bo curek čim manjši. Z glavnikom se po¬ češite 10-20-krat in ga približajte curku. Curka se ne smete dotakniti! Vodni cu¬ rek se ukrivi proti glavniku. Pri poskusu lahko uporabite tudi tulec kemičnega svinčnika, ki ste ga prej podrgnili s suho volneno krpo (slika 9)- Slika 13. Drugi naelektreni plastični tulec približajte naelektrenemu plastičnemu tul¬ cu v papirnati zanki. Ponovite s tulcema iz acetatne folije ali steklenima paličicama. Kaj se zgodi v tem primeru? Ponovite poskus še z enim plastičnim in enim acetatnim tulcem ali stekleno paličico (slika 14). Slika 14. Ponovite poskus še z naelektrenim plastičnim tulcem v zanki in naelektreno stekleno paličico. Celulozni acetat in steklo se z drg¬ njenjem nabijeta pozitivno, saj se pri tem odtrga nekaj elektronov. Enaki na¬ boji se odbijajo, nasprotni pa privlačijo. Nabit predmet lahko povzroči influen¬ co na bližnjem prevodniku, saj odbija ali privlači gibljive elektrone in jih tako prerazporedi. Statično nabit material se v bližini prevodnika, npr. kovine ali človeka, ra¬ zelektri. Sintetična obleka pri slačenju prasketa. Če hodite po sintetični pre¬ progi in se nato dotaknete radiatorja ali kovinske kljuke, vas lahko strese elektri¬ ka. Strese vas tudi, če vstanete iz avto¬ mobilskega sedeža in se dotaknete vrat ali skušate s ključem zakleniti avto. Statični naboj je lahko nevaren, če pride do preskoka električne iskre v bli¬ žini vnetljivih ali eksplozivnih snovi. To¬ vornjaki in cisterne, ki prevažajo gorivo, imajo zato na podvozje pritrjeno kovin¬ sko verigo, ki se vleče po tleh. Tla v ope¬ racijskih dvoranah so iz prevodnih sno¬ vi, ker so nekateri anestetiki eksplozivni. Več o statični elektriki si lahko pre¬ berete v knjigi Fizika: Preproste razlage fizikalnih pojmov avtorja Keitha Johnso¬ na, ki jo je izdala Tehniška založba Slo¬ venije. Pri poskusih si lahko pomagate s sestavljanko Fizika, proizvajalca Meha- no, d. o. o., iz Izole. Slika 12. Plastični tulec uravnotežite in umirite. ki ste ga očistili s suho krpo, bo kmalu prašno. Škatle kaset in drugih plastičnih predmetov se hitro zaprašijo. Tudi na televizijskem ekranu se prah nabira zelo hitro. Barvanje s pršilko je bolj učinkovi¬ to, če je predmet naelektren. Podrgnite kos črne plastike, npr. tu¬ lec kemičnega svinčnika, s suho volne¬ no krpo, ga položite v papirnato zanko (slika 10) in ga obesite na bombažno nitko (sliki 11 in 12). Na plastičnem tul¬ cu se nabere negativni naboj. Nato po¬ drgnite še drugi kos plastike, npr. drugi tulec kemičnega svinčnika, in ga pribli¬ žajte obešenemu tulcu. Opazujte, kaj se zgodi (slika 13)- Slika 10. Naelektreni plastični tulec položite v papirnato zanko. Slika 11. Zanko tesno zategnite okrog tulca in vanjo s pomočjo šivanke napeljite bom¬ bažni sukanec. NARAVOSLOVJE MIHA ZOREC Raketoplan na vodo? Zakaj pa ne, saj če skozi šobo reakcijskega motorja brizgne voda, dosežemo enak učinek kot pri pravem raketnem motorju, iz katerega šinejo razžarjeni plini, nastali pri zgorevanju raketnega goriva. V obeh primerih potisno silo ustvarja tok sno¬ vi, ki z veliko hitrostjo teče v nasprotno smer. Fiziki temu pojavu pravijo zakon o vzajemnem učinku oziroma 3. New- tonov zakon. Vendar pa tega zakona ne srečujemo le pri raketah, spremlja nas skoraj na vsakem koraku. Najpreprostej¬ ši primer je pobegli balonček, ki se nam med napihovanjem izmuzne iz rok in fr- fotaje odleti po sobi. Še bolj zanimiv pri¬ kaz delovanja tega zakona pa je poskus s stolom na koleščkih in šolsko torbo. S torbo v rokah se usedemo na stol s ko¬ leščki in noge dvignemo od tal. Če sedaj torbo v sunkovitem metu vržemo sošol¬ cu, ki ga pred tem seveda poprosimo za sodelovanje, se bomo s stolom vred za¬ peljali v nasprotno smer. Kako deluje raketoplan na vodo? Povedali smo že, da naš raketoplan v zrak požene voda, ki brizgne iz šobe na dnu rezervoarja (male plastenke). Toda kaj požene vodo iz plastenke? Zadeva je zelo preprosta. Plastenko najprej na¬ polnimo z vodo, nato pa vanjo vržemo zmes citronke (kislina) in sode bikarbo- ne (baza) ter v odprtino potisnemo plu¬ tovinast zamašek. Obe snovi se v vodi raztopita, nakar med njima steče burna reakcija, pri kateri se sprosti velika ko¬ ličina plina ogljikovega dioksida (C0 2 ). Ta se v obliki številnih mehurčkov izloča iz vode in se kopiči v prostoru nad njo. V nekaj sekundah se ga nabere toliko, da zamašek popusti in voda z veliko hi¬ trostjo brizgne skozi odprtino navzdol, kar raketoplan požene v zrak. Izdelava raketoplana Najprej poiščemo malo plastenko, ki naj ima zaradi lažjega dela čim bolj ravne robove. Da bo oblika rezervoarja bolj aerodinamična, na dno plastenke s hitrovežočim epoksidnim lepilom pri¬ lepimo polovico kroglice iz stiropora premera 55 mm (slika 2). Seveda lahko uporabimo tudi kakšno drugo lepilo, ki ne topi stiropora, npr. UHU por. Med¬ tem ko se konica suši, izdelamo nosilec (št. 4 v načrtu), ki povezuje rezervoar in trup letalca, hkrati pa služi še kot vzlet¬ no vodilo, skozi katero raketoplan natak¬ nemo na izstrelitveno rampo (glej sliko 15). Nosilec najlaže izdelamo iz plastič¬ ne cevi za električne inštalacije preme¬ ra 20 mm. Najprej z rezljačo izžagamo 40 oktober 2005 rai’ odvečni del med nosilčkoma (slika 3), nato jo skrajšamo na predvideno dolži¬ no. Pred lepljenjem vse stične površine (tudi na plastenki) navzkrižno napraska¬ mo (slika 4), saj se lepilo slabo oprime gladkih in neravnih površin. Nosilec na¬ prej prilepimo na plastenko, pri čemer ne skoparimo z lepilom (slika 5). Ko se lepilo dobro strdi, prilepimo še trup raketoplana - smrekovo letvico s prese¬ kom 5x5 mm, ki jo začasno pripnemo s ščipalkami (slika 6). V obeh primerih uporabimo epoksidno lepilo. Delo nadaljujemo z izdelavo nosilnih površin - kril in repa, ki jih izdelamo iz očiščenega pladnja za živila iz eks- trudiranega polistirena. Za krilo potre¬ bujemo nekoliko večji pladenj velikosti okoli 30 x 20 cm. Najprej odrežemo za¬ krivljene stranice, nato iz preostanka izrežemo krilo (slika 7). Mere so sicer navedene na načrtu, ker pa gre bolj za eksperimentalno letalce kot za pravi ra¬ ketoplan, lahko velikost kril tudi nekoli¬ ko priredimo razpoložljivemu pladnju. Za dobro letenje je zelo pomembna pravilna oblika profila kril (slika 8). Na zgornji strani izbočena ploskev in ravna spodaj pri gibanju skozi zrak povzroča vzgon - silo, ki potiska krilo navzgor. Pro¬ fil krila oblikujemo s postopnim vzdolž¬ nim odrezavanjem gradiva (slika 9). Preden krilo prilepimo na trup, stič¬ ni ploskvi krilnih polovic prirežemo rahlo pod kotom. To naredimo tako, da zunanji konec krila podložimo s približ¬ no 3 cm visokim predmetom, nato pa notranjega obrežemo pod pravim ko¬ tom. Ko polovici prilepimo na trup, do¬ bimo značilni V-lom (sliki 10 in 11), ki zagotavlja stabilnejši let modela. Za lep¬ ljenje spet uporabimo epoksidno lepilo ali pa kar pištolo za toplotno lepljenje. Na enak način izdelamo in namesti¬ mo tudi repne površine, pri čemer ro¬ bove repa simetrično zaoblimo. Izdelati moramo še izstrelitveno rampo. To je preprosta okrogla bukova palica dolžine 1 m in premera okoli 14 mm. Na sredino prilepimo vsaj 4 cm ši¬ roko in 10 cm dolgo bukovo letvico, ki služi za naslon raketoplana (slika 12). Nato spodnji konec ošilimo in vse sku¬ paj prelakiramo s proti vodi odpornim lakom. Ko se lak posuši, izstrelitveno rampo trdno zapičimo v zemljo. 41 mi 2 oktober 2005 Izstrelitev Na začetku članka smo si na hitro ogledali delovanje raketoplana, vendar za uspešen polet tega nenavadnega le¬ talca ni dovolj poznati samo sestavine pogonskega sredstva, temveč moramo poznati tudi količinska razmerja med njimi. Poskusi kažejo, da najboljši uči¬ nek dosežemo, če plastenko do tretjine napolnimo z vodo, nato vanjo stresemo po dve čajni žlički citronke in sode bi- karbone. Kar pa spet ni tako preprosto. Če namreč v vodo stresemo citronko in sodo bikarbono, v hipu steče izredno burna reakcija, in preden nataknemo za¬ mašek, nam večina plina pobegne iz pla¬ stenke. Reakcijo moramo torej nekoliko upočasniti, kar naredimo s preprostim trikom. Obeh sestavin v vodo ne stre¬ semo hkrati. V njej raztopimo le eno, npr. citronko, drugo pa zavijemo v eno od plasti navadnega papirnatega robčka (slika 13). Ko je vse nared za izstrelitev, zavitek spustimo v plastenko (slika 14). Reakcija v tem primeru steče šele, ko se robček dovolj razmoči, kar nam zagoto¬ vi dovolj časa, da plastenko zapremo in raketoplan namestimo na izstrelitveno rampo. Pri tem ne smemo pozabiti, da ne gre za raketo, pač pa za letalce na re¬ akcijski pogon, zato rampe ne usmerimo navpično, temveč jo nagnemo nekoliko v smeri stran od gledalcev. Opomba: V Timu št. 3, letnik 2002 /03 je bila objavljena raketa, ki deluje na popolnoma enak način. Njen opis in še mnogo drugih zanimivih naravoslovno- -tehničnih eksperimentov lahko najde¬ te tudi v knjigi Naravoslovna delavnica (www.tzs.si/naravoslovje). SOotaLto 33 ALJOŠA PEČAVER Učenci pri pouku radi izdelujejo iz¬ delke, ki jih nato odnesejo domov. Pri pouku tehnike in tehnologije je v pro¬ gramu dela za 8. razred devetletne šole nekaj ur namenjenih tudi za izdelavo izdelka iz kovin. Učenci pri delu upo¬ rabljajo delovne zvezke s kompletom različnih gradiv, iz katerih naredijo iz¬ delek in se ob tem seznanijo z gradivom ter obdelovalnimi postopki. Čeprav je v delovnih zvezkih predlaganih kar nekaj izdelkov, dajemo prednost ustvarjalnosti vsakega posameznika. Kadar si učenci sami zamislijo nek izdelek, je zagretost za delo potem še toliko večja. Eden takih izdelkov, ki so ga zasnovali učenci sami, je stojalo za lepilni trak, ki ga predstav¬ ljamo. Izdelek je preprost za izdelavo in dovolj majhen, da ga lahko spravimo v vsako peresnico. Lepilni trak je danes nepogrešljiv pri delu doma, v pisarni in seveda tudi v šoli. Kupimo ga lahko skoraj v vsaki trgovini. Za takojšnjo uporabo je najpri¬ mernejši tisti, ki je že pritrjen na stojalu. Ta so različnih barv, oblik in velikosti in narejena iz različnih materialov. Seve¬ da ga lahko izdelamo tudi sami. Stojalo, narejeno v šoli, bo učencu ali učenki v ponos, saj bo cenil svoje delo in svoj iz¬ delek. Gradiva: - Al ali Cu pločevina debeline do 0,5 mm, - Al ali Cu cev 0 10 mm, - guma 0 15 mm. Orodje in pripomočki: - zarisovalno in merilno orodje za kovino, - vzvodne škarje, - škarje za rezanje pločevine, - žaga za pločevino, - pile različnih oblik za kovino, - vrtalni stroj, - sveder 0 10 mm, - kovinsko kladivo, - točkalo, - brusilni papir - od 150 naprej, - šablone za krivljenje, - PVC kladivo, - kombinirane klešče - modelarski nož, - podlaga za poravnavanje in reza¬ nje, Zaščitna sredstva: - predpasnik, - zaščitna očala, - zaščitne rokavice, - elastika za lase - po potrebi. 42 mi- oktober 2005 ZA SPRETNE ROKE Izdelava Za izdelavo nosilca uporabimo ba¬ kreno pločevino debeline 0,5 mm. Iz načrta prenesemo mere na gradivo, pri tem si pomagamo z risalnim in meril¬ nim orodjem za pločevino (zarisovalna igla, trikotnik, kotnik ...). Z vzvodnimi škarjami pločevino previdno odrežemo po zarisanih črtah. Če nimamo vzvod¬ nih Škarij, uporabimo ročne škarje za rezanje pločevine. Ker je pločevina ostra, je priporočljivo, da uporabimo zaščitne rokavice. Če rez ni natančen, robove pločevine popilimo. To storimo v primežu, in sicer tako, da na vsako stran pločevine prislonimo leseno le¬ tev, da izdelka ne poškodujemo. Rob, ki ga bomo obdelovali, vpnemo čim bliže čeljustim primeža, da piljenje po¬ teka brez škripanja. Opilkov ne smemo pihati, ker nam lahko priletijo v oči in jih poškodujejo. Ostro popilimo samo tisti rob, na katerem bomo rezali lepil¬ ni trak - nekateri ga pilijo ravno, drugi »na zobce«. Vse druge robove gladko pobrusimo. Polizdelek pripravimo za vrtanje. S pomočjo točkala in kovinskega kladiva v pločevino zatočkamo središče izvr- tine, v vrtalni stroj pa vpnemo sveder 0 10 mm. Pred vrtanjem nadenemo zaščitna očala. Ker je izvrtina kar veli¬ ka, pripravimo šablono, da nam sveder med vrtanjem ne dviguje gradiva in da vrtanje poteka varno. Izvrtino nato popilimo z okroglo pilo za kovino in obdelavo zaključimo z brusilnim pa¬ pirjem. Ko so vsi robovi pobrušeni, začne¬ mo s krivljenjem in upogibanjem. V ta namen pripravimo primerne lesene ša¬ blone in PVC kladivo, da izdelka ne po¬ škodujemo. Ker je pomembno, da plo¬ čevino upogibamo točno po začrtanih S robovih, naj si učenci pri vpenjanju v primež pomagajo med seboj. Os koluta izdelamo iz okrogle alu¬ minijaste cevi. Označimo dolžino, cev vpnemo v primež in del odžagamo z žago za pločevino. Ostre robove pobru¬ simo. Nosilni kolut bo iz gume, ki jo z mo¬ delarskim nožem na podlagi odrežemo natančno na predvideno dolžino. Če nimamo primerne gume, lahko upora¬ bimo tudi plastični kolut iz odsluženega stojala za lepilni trak. Kolut prevrtamo, izvrtino pa prilagodimo premeru osi. Sestavljanje izdelka Vse tri sestavne dele sestavimo. Na cev potisnemo gumo in oboje vstavimo v pripravljeni izvrtini v nosilcu. Stojalo lahko tudi prelakiramo ali celo pobarva¬ mo, če ne želimo, da zaradi oksidiranja spremeni barvo. Kosovnica HUMOR mr oktober 2005 43 ZA SPRETNE ROKE Peresnica iz LIH-ANA JAKLIČ Nekateri med vami so zelo iznajdljivi in ustvarjalni, zato si znate sami poiskati zaposlitev; tistim manj iznajdljivim pa jo predlagamo mi. Kak prosti dan, počitni¬ ške dneve ali praznike si lahko polepša¬ te tako, da si doma izdelate peresnico iz lesa. Izdelate pa jo lahko tudi v šoli. Taka peresnica je nepogrešljiv šolski pripo¬ moček in včasih prava umetnina. Vanjo lahko spravite pisala in svoje osebne stvari. Ob dnevih, ko se obdarujemo, pa naj bo to rojstni dan ali kak drug praz¬ nik, pride tak izdelek prav kot unikatno darilo, spominek ali drobna pozornost. lesa in usnja Narišite in izrežite še kvadrat (risba B), ki ga uporabite kot šablono za razrez usnja. Šablono položite na usnje, jo obri- Gradiva in pripomočki: - tanjši karton, - svinčnik, - daljše ravnilo, - tanjši flomaster, - škarje, - šestilo, - usnje ali semiš, - lepilo za les, - tanjši čopič, - brusilni papir, - rezljača, - letvice 3 x 5 x 200 mm, manjša deščica iz masivnega lesa debeline 7-10 mm, - sprijemni (»ježkasti«) trakovi. Izdelavo Na tanjši karton narišite krog (risba A) (slika 2) premera 60 mm in ga izre¬ žite (slika 3). Služil nam bo kot šablona za stranico peresnice in bo v pomoč pri izdelavi ter izrezovanju njenih lesenih in usnjenih delov. Pri delu se lahko dr¬ žite predlaganih mer ali pa se odločite po svoje. 44 ZA SPRETNE ROKE šite (slika 4) in izrežite kos (slika 5), iz katerega bo notranjost peresnice. Na letvicah s presekom 3x5 mm odmerite 20 cm dolge kose. Letvice z rezljačo razrežite (slika 6) in narezane paličice na koncih zbrusite z brusilnim papirjem (slika 7). Na tanjšo deščico položite šablono kroga, dvakrat obrišite (slika 8) ter z rezljačo natančno izrežite (slika 9). Ro¬ bove stranic zbrusite z brusilnim papir¬ jem (slika 10). Pripravite si narezane letvice (10-14 kosov), obe stranici, usnje, lepilo za les in čopič (slika 11). Na koncu vsake let¬ vice odmerite 10 mm, letvice po vsej dolžini, razen na obeh odmerjenih kon¬ cih, premažite z lepilom (slika 12) in jih sproti v obliki rolete prilepite na kos us¬ nja. Med letvicami pustite nekaj milime¬ trov prostora (slika 13). Počakajte pri¬ bližno pol ure, da se lepilo dobro posuši (slika 14), nato obe okrogli stranici pre¬ mažite z lepilom in ju prilepite na rob rolete (slika 15), kjer konci letvic segajo čez rob usnja. Stranic na roleto ne pri¬ lepite po celotni dolžini, temveč pustite poljubno veliko odprtino. Roleta naj bo nekaj časa pritrjena na stranici, da lepilo veže (slika 16), nato na mestu odpiranja obojestransko prilepite sprijemni trak, s katerim boste peresnico lahko odpirali in zapirali (slika 17). Izdelano peresnico lahko pokažete prijateljem, sošolcem in znancem. Če ste jo izdelali pri pouku ali pri interes¬ nih dejavnostih, lahko v šoli naredite za¬ nimivo razstavo (sliki 18). Ves material, ki ga potrebujete za izdelavo peresnice, dobite v tehničnih trgovinah z lesom ali hobijskih prodajal¬ nah ter v trgovinah z usnjem (odpadki na kilograme). Pri izdelovanju peresnice vam želim veliko veselja ter čim več novih idej! 45 Okvirje za slike lahko krasite z razno¬ vrstnimi materiali. Okrašeni s folijo de¬ lujejo hladneje in kovinsko (o njih smo pisali v prejšnji številki revije TIM), če pa njihovo površino prekrijete z organ¬ skimi materiali, delujejo topleje in bolj domačno. Okrasite jih lahko z razno¬ vrstnim odpadnim materialom: oblanci, lubjem, lupinami, listjem, narezanimi plutovinastimi zamaški, koruznim lička¬ njem ipd. Slika 1. Potrebščine za okraševanje okvirjev Potrebujete že pripravljen lesen ali kartonast okvir, ki ga kupite v hobijskih trgovinah, ali v obliki okvirja izrezan kos trde valovite lepenke ter okrasne organ¬ ske materiale, lepilo, škarje in modelar¬ ski nož (slika 1). Če nimate lesenega okvirja, ga izde¬ lajte iz odpadne valovite lepenke (slika 2). Za stoječo sliko na hrbtni strani pri¬ trdite stojalo (slika 3). Najenostavnejše je okraševanje s plutovinastimi za¬ maški. Zamaške narežite na tan¬ ke rezine (slika 4). Lahko jih tudi obarvate z nama¬ kanjem v raztopi¬ ni barvila. Nama¬ kajte že narezane zamaške. Plutovinaste rezine razporedi¬ te po površini okvirja, da se pre¬ krivajo kot streš¬ niki, in prilepite z lepilom ali lepilno pištolo (slika 5). Če ste za ok¬ vir uporabili od¬ padno valovito Slika 2. Okvir lahko izdelate iz odpadne valovite lepenke. Slika 4. Rezanje zamaškov na rezine Slika 3- Pritrdite stojalo iz kartonastega Slika 5. Lepljenje plutovinastih rezin na traku. površino okvirja. Slika 6. Okvir, okrašen z rezinami plutovi¬ nastih zamaškov lepenko, notranji in zunanji rob okvirja oblepite s trakovi plute, ki ustrezajo de¬ belini lepenke. Na hrbtno stran z lepil¬ nim trakom prilepite fotografijo ter na celotno hrbtišče z obojestranskim le¬ pilnim trakom prilepite okrasni barvni karton. Na podoben način lahko okvir okra¬ site tudi z oblanci ali trakovi koruznega ličkanja (slike 7-9). Slika 7. Lepljenje oblancev Slika 8. Okvir, okrašen s spiralno zvitimi oblanci 46 oktober 2005 mi 2 ZA SPRETNE ROKE Slika 9. Uporabite lahko tudi trakove koruz¬ nega ličkanja. Zanimiv učinek dobite tudi, če okvir okrasite s prepletenimi trakovi iz lovor- jevih listov. Potrebujete velike in sveže liste, ki so še vlažni in gibki. Liste razpo¬ lovite po sredini. Stranski del odreži¬ te, da dobite trak širine približno 7 mm. Na hrbtno stran nalepite obojestranski lepilni trak (sliki 10 in 11). Slika 10. Rezanje lovorovih listov na trakove Slika 11. Lepljenje obojestranskega lepilnega traku na hrbtno stran lista Slika 12. Prepletanje trakov iz listov. mr oktober 2005 Trakove prepletite tako, da so stiki čim bolj skriti (slika 12). Konce zapo¬ gnite na hrbtno stran okvirja in pazite, da se ne prelomijo. Hrbtno stran okvirja prelepite z barvnim kartonom. Nalepite sliko in pritrdite držalo za obešanje ali m stojalo. Ko se bodo listi posušili, bodo spremenili barvo. Namesto listov lahko uporabite tudi odpadno brezovo lubje: narežite ga na trakove in prepletite podobno kot lo- vorjeve liste (slika 13). Slika 13■ Prepletene trakove iz lovorovih listov lahko dopolnite tudi z drugimi organskimi materiali. uhu plus schnellfest UHU i — — — ! i uhu plus acrylit \ uhu plus sofortfest | uhu plus endfest 300 \ uhu repair ali povverkit Tisoč stvari skupaj drži. dvokomponentna - epoksidna lepila i so lepila brez topil na osnovi epoksidnih smol, kjer zlepki prenesejo velike obremenitve. Mešalno razmerje 1 trdilca in Smolejev razmerju 1:1. Odprti čas UHU Plus sofortfesta je 2 minuti, končno trdnost pa doseže po 5 | minutah. Odprti čas UHU Plus schnellfesta je 5 minut, trdnost doseže po 25-30 minutah, končno trdnost pa po i 72 urah. Odprti čas UHU Plus endfesta 300 je pri sobni temperaturi 2 uri, končno trdnost doseže po 12 urah. | Primerna so za lepljenje kovin, stekla, porcelana, keramike, lesa, kamna, betona, duroplasta, umetnih i materialov, gume in trdih penastih snovi, kot je Styropor*. UHU Plus acrylit je hitro sušeče akrilatno lepilo z 1 visoko končno trdnostjo, posebej primerno za lepljenje umetnih snovi v modelarstvu. Za hitro lepljenje, | pritrjevanje, tesnjenje in zapolnjevanje, z veliko močjo vezave in strjevanja pa uporabljamo lepilno - tesnilno i maso UHU Repair ali povverkit. www.uhu.si UNIHEM d.o.o., Kajakaška cesta 30, 1211 Ljubljana 47 IZDELEK ZA DOM Pručka postaranega videza ALENKA PAVKO - ČUDEN Lesena pručka je priročen kos pohi¬ štva. Lahko jo uporabite namesto lestve, da stopite nanjo, če ne dosežete vrhnjih polic v omari. Lahko posedite na njej, kadar imate »udarniško« akcijo čiščenja čevljev. Lahko jo uporabite namesto sto¬ jala za rože, ali pa jo, okrašeno, uporabi¬ te kot dekorativen kos pohištva. Okrasite jo lahko na različne nači¬ ne: s servietno tehniko, z mozaiki ali Slika 2. Risanje šablone na mahgumo Slika 1. Potrebščine za okraševanje lesene pručke vzorčnim barvanjem. Lahko pa jo na videz postarate z uporabo pokajočega laka. Da ne bo videti preveč stara, po¬ kajoči lak uporabite le na omejenih po¬ vršinah. Potrebujete: leseno pručko, pokajoči lak, dva laka za les različnih, lahko kon¬ trastnih barv, čopiče, mahgumo, škarje in modelarski nož. Najprej si pripravite šablono za na¬ našanje pokajočega laka. Na mahgumo ročno ali na primer s pomočjo kalupa za pečenje piškotov narišite obliko šablone (slika 2). Nato po obrisu pazljivo izrežite od¬ prtino v obliki vzorca. Lahko uporabite tudi škarje (slika 3). Če je v vas kaj mizarskih sposob¬ nosti, pručko izdelajte sami, sicer ku¬ pite že narejeno pri prodajalcih suhe robe ali v trgovini s pohištvom. Poce¬ ni pručke je mogoče dobiti tudi na oddelkih »naredi sam«. Takšno pručko morate sestaviti sami, kar je še bolj pri- Slika 3 . Izrezovanje šablone ročno, saj se razstavljeno pručko lažje pobarva. Sestavne dele pručke prebarvajte s temeljno barvo (sliki 4 in 5). Uporabite barvo na vodni osnovi. Temeljna barva naj se pošteno posuši. Slika 4. Barvanje s temeljno barvo Slika 5 . S temeljno barvo pobarvana pručka Nato na vrhnjo ploskev pručke pol¬ ožite šablono iz mahgume in s čopičem natančno po površini odprtine nanesi¬ te pokajoči lak (slika 6). Pokajoči lak je prosojen in zelo gost, zato se počasi suši. Sušenje pospešite s sušilnikom za lase. Slika 6. Nanašanje pokajočega laka Ko se pokajoči lak posuši, lahko na¬ nesete vrhnjo barvo, ki naj bo kontrast- nejše barve kot temeljna. Med nanašanjem vrhnje barve se za¬ čne pokajoči lak krčiti, zato vrhnja bar¬ va popoka in skozi razpoke se pokaže temeljna barva (slika 7). Slika 7 . Nanašanje vrhnje barve 48 oktober 2005 rni 1 mm V OSJSKT3VU 1. Jože Zajc iz Grosuplja je dvakrat povečal načrt modela Timovega gliserja (Tim 9-10/2005). Na modelu je dodal še ograjico iz nerjaveče kovine in anteno ter se potrudil okoli nalepk. Njegov model tako meri v dolžino kar 1150 mm. Poganja ga 18-voltni motor iz starega baterijskega vrtalnika, krmiljen pa je s štirikanalno RV-napravo. 2. V merilu 1 : 12 izdelana starejša Tamiyina maketa lotusa 78-JPS Mk III, ki ga je vozil nekdanji as asfaltnih stez Mario Andretti, je delo Marjana Klenovška. 3. Tomaž Hribar je že vrsto let član državne reprezentance v kate¬ goriji prostoletečih jadralnih modelov kategorije F IB. Na sliki je z enim od svojih gumenjakov. 4. Jure Jurečič se predstavlja s tremi zanimivo pobarvanimi make¬ tami mercedesa AMG 300. Posebej izstopa sprednja, na kateri avtor izkazuje obvladovanje uporabe zračnega čopiča. 5. Mojstrsko izdelana maketa bagra goseničarja fiat-hitachi 215EX je nastala v delavnici Primoža Hauptmana iz Šentvida pri Stični. Izdelana je pretežno iz vezane plošče različnih debelin, nekaj delov pa je iz masivnega lesa, medenine in aluminija. Načrt zanjo je narisal sam s pomočjo računalniškega programa Autocad. Tehnični podatki: merilo - 1 : 14, dolžina - 620 mm, širina - 182 mm, višina - 220 mm, število kosov - približno 720, čas izdelave - okoli 280 ur. Foto: P. Hauptman, J. Jurečič, M. Klenovšek in J. Zajc m GENI IN DNK . 920055676,2 rnB Vodnik po naravni geografiji ponuja bralcu izvrstno priložnost da spi planeta kot tudi značilnosti in preoblikovanje v Zemljini skorji zaradi delovanja procesov, ki so izoblikovali pokrajino. Poglavja te knjige vsebujejo mnogo ilustracij in zemljevidov, ki kažejo značilnosti mineralov, delovanje ognjenikov in potresov, oblike površja, podnebje, pomen morske vode in voda na celini. Ilustracije spremljajo kratke razlage in pojasnila, ki lajšajo razumevanje osnovne vsebine. Vodnik vsebuje tudi poglavja o rastlinstvu, živalstvu in kraškem svetu v Sloveniji. CENA: 3.900 SIT 104 barvne strani, 21 x 27,4 cm SOLSKI ASTRONOMSKI ATLAS Šolski astronomski atlas ponuja bralcu odlično priložnost da se seznani z vesoljem, njegovim nastankom in razvojem ter z lastnostmi različnih nebesnih teles. Atlas je nadvse koristen pripomoček pri spoznavanju čudes neba, skrivnosti in navidezno nespremenljivih vesoljskih zakonov. V knjigi je veliko ilustracij in jedrnatih, a natančnih diagramov in preglednic, ki prikazujejo glavne lastnosti nebesnih teles, zgodovino preučevanja nebesnih teles, opazovalne instrumente ter mamljive dogodivščine njihovega raziskovanja in osvajanja. CENA: 3.900 SIT 104 barvne strani, 21 x 27,4 cm GENI IN DNK S SPLETOM POVEZANA KNJIŽNICA ZNANOSTI Knjiga je edina na slovenskem trgu, ki zahtevno znanstveno področje genetike predstavi na prijeten in razumljiv način. Z obravnavo vznemirljivih aktualnih tem, kot so kloniranje, gensko spremenjena hrana, genski inženiring, projekt Človeški genom, gensko zdravljenje, oblikovanje otrok, testiranje DNK in podobno, je knjiga zelo zanimiva za vsakogar, ki ga to področje zanima. Uporablja se pri pouku biologije in izbirnem predmetu Genetika v osnovni in srednjih šolah. Besedilo dopolnjujejo privlačne barvne fotografije in ilus¬ tracije ter nazorne sheme, ki prikazujejo položaj genov in delovanje celice. Knjiga vsebuje opise spletnih strani, kjer so dostopne dodatne poučne informacije o posamezni temi. SOLSKI VODNIK PO EKOLOGIJI Knjiga je namenjena srednješolcem za uporabo pri predmetu Okoljska vzgoja, pa tudi vsem, ki jih okoljski problemi in njihovo reševanje zanimajo. Vrednost in ranljivost naravnega okolja, skrb za njegovo ohranjanje ter odgovornost do vseh živih bitij so osnovne ideje v njej. Knjiga je bogato slikovno opremljena, slike in fotografije enakovredno dopolnjujejo besedilo in pripomorejo k večji nazornosti. V zadnjem delu je dodatek o slovenski okoljski zakonodaji. VODNIK PO SVETOVNI ZGODOVINI s kratkim pregledom zgodovine Slovencev Namen knjige je podati sintezo razvojne poti človeštva od njegovega nastanka do današnjih dni. Zaporedje civilizacij in gonilnih sil zgodovinskega razvoja, kot so preseljevanje, gospodarstvo in družbene spremembe, tehnološka odkritja ali pomembna kulturna obdobja, tako na Slovenskem kot drugod po svetu, so predstav¬ ljeni z zgoščenimi, a natančnimi pojasnili. Knjigo lahko uporabljamo kot leksikon, priročnik ali učbenik. Knjigo dopolnjujejo bogate ilustracije z značilnimi podobami, ki zaznamujejo razna obdobja, in zemljevidi, ki bralca vodijo na prizorišča zgodovinskih dogajanj. Cena: 3.900 SIT 104 strani, 21 x 27,4 cm Knjige lahko naročite na brezplačni telefonski številki 080 17 90 ali v spletni knjigarni www.tzs.si. Tehniška založba Slovenije, d. d. Lepi pot 6, p. p. 541, 1000 Ljubljana Telefon: 080 17 90, faks: (01) 47 902 30 Splet www.tzs.si, info@tzs.si Vaša udeležba pri poštnini je 450 SIT. Naročilo lahko prekličete v 8 dneh po prevzemu knjige. THE 2 • oktober 2005 THE 2 • oktober 2005 • 21 15L 14L 13L 12L 11L 10L 9L 8L 7L 6L 1 P I E 10L (dod.) I 6 (vi.) JŠL 4 3 m n 114D 13D ur 5D 12D 11D 10D 9D 8D 7D 6D 2 1 x M 24 • TILE 2 • oktober 2005 TELE 2 • oktober 2005 • 25 OD SPREDAJ OD ZGORAJ T ( ) r ii ... i i \n"'c=3 Timov bager CAT 262 Merilo 1 :1 Konstruiral: Aleksander Sekirnik