^SSN 0350-5561 9 wu^^u ^^uu»^ ca konec todn« Konec tedna bo več oblačnosti, nastajale bodo plohe in nevihte. Nekoliko hladneje bo. N 00 številka S4 četrtek, 21. juniia 2007 Sproščeno v poletje Zadnje d ni.je v Sloveniji tA^olo vo najbolj popularna beseda »sproščeno«. In Velenje je bilo minuli vikend res sproščeno, saj lolikn prireditev, kot se jih je /^o dilo v soboto, že dolgo ne pomui-nio. /al vse niso imele najboljše-ira obiska. Še posebej ra/.ocarani so bili organizaiorji Masiodoni fcsla. sploh sobotneija Turbo masla žura. ki gaje obiskalo le okoli 150 obiskovalcev... Sproščeno pa bomo lahko skočili v poleijc ludi ta konec ledna. Vrstile se bodo prireditve ob bližajočem se prazniku dr/avnosli. v sobnlo pa bo ob velenjskem jezeru potekala ludi iradicionatna Noć ob Jezeru, tokrat neodvisna od vremena, saj sla prireditveni prosior in oder pokrila. Odličen izbor glasbenikov bodo dopolnili s številnimi spremljajočimi dejavnostmi. Seveda bo ludi ognjemet, bre/ njega Noč ne bi bila pra vain za razliko od prejšnjih prireditev Mastodont festa tudi vstopni- ne ne bo. Vročina pritiska s polel-no močjo, vabijo jezera, reke. narava in zabavno prireditve. Spnv sčajte se, tako kot vam godi. In uživajte v počitnicah. Ja. ludi te so se čisto zares začele za vse šolarje in dijake. ■ bš» foto: vos 1,25 eVR • 300 SIT I^IIIO Sonce ali plohe? Mitena Krstić • Planine Konec solskej^a letuje lu. To Je čas, ko eni oh izvrsinih ocenah prifie.sifo do/fiov ludi prízmwje oko/ja, v kaimfn se šolajo in bi-^'(ijo (prav danes bodo poMili priznanja za od/icnosi na ŠC^ včeraj so odliCnJake nagradili v Šoštanjueni pa poleg slabih ocen rudi siiske, ki jih oh lem doživUaJo. S koncem solskega leta prihaja obraCvn. Rezultati celoletnega dela. prepleietiega z nesteiitni odtenki in ocenjeni z razltčniiui številkami. Enkrat vise. drugič niže aH kol kaka ttapoved vremena: sončno, zmerno do pretežno oblačno, pa tu in tam ploha, me^a, slaba ridijfvost... Nevihte z gxt^tenjem ,vo pogostejh ob konat, v obliki gnh zečih oblakov jih običajno povzročajo starši. Tisti, ki prosto po mladostnikih nenehno tetijo, prigatfjajo. govorijo. jitn ne zaupnjo, celo vohunijo za tijimi... Na tem področju popoltioma isto, kot Je bilo pred dva/setimi leti, tride.se ti m i leti... Konec slehertiega solskega leta vsakič - ie videno - poleg veselja in sreče prinese tudi stiske otrok in mladosttukov. Strokovnjaki pravijo, da jih ne smemo jemati preveč zlahka. Zato Jim nametijajo veliko pozornosti. Sredi junija so J itn namenili posebno okroglo mizo na Institutu za varovati/e zdravja. /m iyo so govorili o druibetiem razumevanju in pomenu u.yw.s-nosti za oir{)kovo samovrednotetye (saj sem wdela. da iz sosedovega rnulca nič ne bo ..J, o ambiciozrwstl starsev (naj ho uioj zdravnik, če že Jaz nisem mogel biti... ), o us/>esni komunikaciji v družini (da si /ni tiho, ko jaz govorim, dobro vem, kaj Je zate tiajbolje ...I ki po/naga otfvkom preiti suske. Počitnice pa so tu. So bile in bodo. Tudi vrerne ta konec redna bo. Mogoče bo ponekod grmelo, /nogoče se kje /lapo^vduje kaka ploha, ponekod pa bo brez oblačka. Sončno. Lepe počitnice v.sem! Bogato praznovanje Mi&îiiya - V ponedeljek, na pra/nićni 25. junij, bodi» v občini Misli-iija začeli praznovati letošnji občinski praznik. Tudi letos so prizorišče posla vili na Športnem igrišču pri osnovni soli Misllnja. Začeli bodo ob 16..10 uri s slavnostaiiu prii^.igom oglarske kope, nadaljevali pa s prireditvijo Mislinja prepeva, na kateri se bodo predstavili pevski zbori in skupine z obtnočja celotne občine. V torek priprav-Ijajtî otroški živ Aav, v sredo pa pi)sebno priredilev pripravljajo člani Društva upokojencev Mislinja. Zanimivo bo ludi naslednje dni: v četrtek bodo odprii razstavo slik slikaija samouka Janka Krebla, v petek pa pripravili prikaz tradicionalnih kmečkih opravil, kijih bodo pripravili zaselki iz Mislinje in sosednjih koroških občin. Najbolj slavnostni dogodek bo v soboto. junija, v novi dvorani centra l.opan. To bo slavnostna seja sveia. na kateri bodo podelili tudi letošnje občinske nagrade. Seja se bo pričela ob 10. url ■ bs UUBITEUIAVTODOMOV! Vabimo Vas na dneve odprtih vral počitniikih vozil HMAUŠ V Avtokamp Jezero od 22. do 26. junija jêH s. in 18. uro. 1 877 nikoLi sam ^107.8 'dim/d/í^xMjmxx^ Spoštovani občanke in občani, vljudno vas vabimo na osrednjo občinsl(o prireditev v počastitev rineva državnosti, l(i bo na praznični dan V ponedeljek, 25. junija 2007, ob 18. uri pri Lipi samostojnosti (pred sodiščem). Kulturni program sta pripravila Pihalni orl^ester Premogovnilca Velenje in Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Velenje. Ob prazniku vam iskrene čestitamo! Župan, Svet in Uprava MOV v primeru dežla bo proslava v Domu l(uiture VelsnjE. 9770350556014 @ lokalne novice Terme kupil Psenîmîk lopoLšiťa • 7m nekaj ni^íseccv poicka prodaja večinskega dela Zdra-vilika lopnlšica. ki je hjl v rokah državnih skladov in dveh bank. /dajje žcjasno, da bo novj las;!nik Slane Pšenlćnik, kije uidi lastnik 40 odslotkov zmo^jivosii Zdravilišča Rogaška Sla lina, med družni hotelov Zagreb in Si^va. Z« većinski delež (malo nad 50 odslolkw) bo plačal 5/J n^ilijona evrnv. Posel naj bi bí3 dokončno polrjen na včerajšnji skupščini (potekala je po zaključku redakcije). Sicer pa naj bi delničarji razdelili tudi 125 lisoč evrnv za dividende m podprli razvojni program icm. ki predvideva izgradnjo apartniajske^ naselja in wclnesa, Nalo/bl jih bodo veljali 8 milijonov cvrov. mi Ustanovili Energetsko zbornico Slovenije Ljubljana. 15. junija - V pelek so v Ljubljani ustanoNiJi Hnergelsko zbornico Slovenije, v kaiero so se p{)vezale družbe energetskih dejavnosti. med njimi I lolding Slovenske elektrarne. Premojioviiik Velenje in Termoelektrarna Šoltanj, Za prvega predsednika Lne^cfskc zbornice Slovenije so izvolili dr. Milana Mcdania (HSIi). ■ mkp Korespondenco sejo Sošlanj. 14, jujtija-V četrtek so v Soi» lan ju opravili korespondenčno sejo sveta Občine. Šlo je za fomialnosi. saj so s lem le popravili napako. ki je naslal pri objH\a predloga PUP-« za območje lopolace. Udeležba je biJa lOOodstolna. ■ mkp Župan sprejemo uspesne ucence S>slai\j - Župan Darko Menili je včeraj (2U. junija) v Vili Široko sprejel učenke in licence Osnovne sole Šoštanj, ki so bili v vseli obdobjih svojega izobraževatija odlični. Danes (21. junija) ob 16. uri pa bo v občinski sejni sobi sprejel lisre, ki so poleg šolskih obvezjiosU dosegli pomembne dosežke ludi na Ick-movanjili, gibanjih in projektih 1er si lako pridobili dodaina znanja in dragoccne izkušnje. Sirijo ovinek pri grasani Soslanj-VSo^taniii so koncc prejšnjega tedna pričeli širid ovinek na lokalni ccsti SoštanH'^kovica, pri gradini. Ovinek, ki je doslej onemogočal hkralno srečanje dvcli aviomobilt)v, bodo predvidoma v roku šiirinajstih dni ustrezno razširili, uredili odvťxlniavanje, dodali kamniti oporni zid in cestišče preplaslili ?. asfaltom. Med Vrtcem Brina in železjiiško progo pa v teb dneh naslajajo nt>va parkirna mesta. Občina Šo§lanj bo o neizkoriščenem zelenem pasu ob železnici pridobila okoli Id novih parkirišč. Vinska Gora praznuje in obnavlja Velenje - V krajevni skupnosti Vinska Gora /e vse od minule sííbotc potekajo prireditve, posvečene krajevnemti praznikit. Danes pt)pokîjie bodo od 14, do 19. ure pripravili tlati odprtili vrat zeliščne^ vria na (Jrilovi d<»mačiji. Jutri ob 19.11 bodo pripravili nogometno tekmo med starimi in mladimi. Nogomeini itimirza pokal Vinske Cîore pa se ho odviiai v soboto med 9. in 20. uro, V soboto ob 17. uri pripravljajo še slavnostno sejo sveta, takoj po njej, oh 18,30 uri, pn bodo namenu predali obnovljeno ccslo v IJpju, Zvečer pa pripravljajo na rmred-itvenem prostoru pod pokopališčem osrednjo prireditev ob dnevu dr/avi^osli in krajevnem prazniku. Med drugim bodo na njej pripravili Ittdi nočni blagoslov konj, sledilo pa bo kresovanje. V Vinski Gori bodo v nedeljo dopoldne namenu uradno predali še eno pomembno pridiîbitov. Pravzaprav dve, saj bodo ob 9, uri priprav^ ili mast) z blagoslovom novih orgel, veselijo pa se tudi obnovljene cerkve. Na prireditvi bo prisoten mdi škof dr Anton Stres. ■ bé Gorica spet praznuje Velenje • Največja krajevna skupnost v MO Velenje. KS Clorica, že od sobote praznuje krajevni praznik, ludi Icios so pripravili več različnih prireditev. kaznovanje bodo končali danes s slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti, ki bo potekala v Osnovni šoli Gorica, s katero dobro sodelujejo, Učenci šole b(xlo pripravili ttidi kulturni program, prireditev pa so poimenovali S pesmijo v poletje. Na prireditvi bodo podelili tudi priznanja najboljšim na športnih srečanjih. ■ as Srečanje »Selanov« VVIcnje • Ob Velenjskem jezeru bo to sobiUo od ure dalje 11. srečanje krajanov slovenskih zaselkov, v katerih imenu je »Selo - Sele -SdňA Srečanja potekajo vsako zadnjo si>hoto v mesecti jimiju (letos izjemoma predzadnjo) s sloganom »Da se bolje spoznamcJΫ Od leta 20U0 sodelujejo tudi vasi. ki imajo v svojem krajevnem imenu besedo Selca ali Selce. Srečanje se udeležijc^ tudi kolesarji in pohodniki. Vsako leto gostijo goste iz Sela pri Ronkali v Italiji. Po nekaterih podaikili je v Sloveniji vasi, ki imajo v imenu besedo Selo, po drugili pa celo 9.^. Začetek tiradnega dela srečanja bo ob 10. 15 tiri, od 1.^. tire dalje pa bodo udeleženci pripravili šlc\01ne nasiopc. Dan slovenske državnosti 25. junija je dan slovenske državnosti. Na tadanje leta 1991 skupščina Republike Slovenije na svoji seji sprejela Deklaracijo o no-odvisnosti. Ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in ustavni zakon za njeno izvedbo. Listina jc Slovenijo razglasila za samostojno in neodvisno državo, ustavni zakon pa jc organom Slovenije nalagal, da prevzamejo pristojnosti, ki HO bile prej z uslavaina SRS [N SI-TU prenesene na fcderacijo. Razglasitev neodvisnosti je bila utemeljena z rezuhati plebiscita z dne 2X dccembra leta 1990. 26. junija je bila v Ljubljani svečana razglasitev slovenske neodvisnosti in na jamboru pred slnven-skim parlamentom je za plapolala zastava samostojne države Slovenije. Ze na slavnostni večer so nad Ljubljano krožila letala .jugoslo- vanske ljudske armade, pgajanj med prcdsiaviuki jugoslovanske tederacije - Slovenije, Hrvaške in Srbije. Ob koncu pogajanj so sprejeli Brionsko deklaracijo, s katero sta se Hrvaška in Slovenija zavezali, da bosia za tri mesece zamrznili osamosvojitvene projekte, v začetku avgusta pa naj bi se začela pogajatija o odprtih vprašanjih. Slovenija in Hrvaška sta svoje obveznosti spjištovali, do pogajanj pa ni prišlo, saj se je začenjala vojna na 1 [rvaškem. Osamosvojitveni proces v Sloveniji se je nadaljeval in sc pravzaprav zaključil 25. oktobra 1991, ko je malo po polnoči iz Kopra z malteškim trajektom zapustil slovensko ozemlje zadnji vojak JLA. ■ OH Velenje obiskal veleposlanik Republike Makedonije Bo mesto začelo sodelovati z makedonskim mestom Gazi Baba? Vřletýe - ^.upan Mestne občine Velenje Srečko Meli je pred tednom dni v velenjski mestni hiši sprejel njegovo ekscclenco Sanio-ila Filipovskega. veleposlanika Republike Makedonije v Republiki Sloveniji, in njegovo namestnico. Džiilyo Bogatinovo Kostovsko, ministrico svetovalko. Srečanja so se udeležili še direktorica uprave MO Velenje Atidre-ja Katic, vodja kabineta župana MO Velenje Mojca Ževart in predsednik uprave Skupine HllA Gvido Omladič. ki jc z makedonskim veleposlaništvom doslej že večkrat sodeloval. Županje gostoma v uvodu predstavil Velcnie-mesto in občino, ler Veleposlanik Makedonije sije ogledat tudi MtC, aktualno problematiko na občinski, regijski in državni ravni. Spre-govi^ril je o ra/vojnih načrtih MO Velenje in izpostavil predvsem pn)-jektu na področju cneigctike, ek(v iogije, izobraževanja in turizjiia. Z gosti so govorili o sodelovanju vo lenjske občine s partnerskimi in prijateljskimi mesti, ki poteka na različnih področjih (kuUurnem. gospodarskem, okoljskem. Izobra- ževalnem, turističnem) ter o možnostih povezovanja z makedonsko občino Oazi Baba, v kateri jc tudi sedež podjetja Skopski sejem v lasti Skupine LRA. Predsednik uprave Skupine l:RA (ivido Omladič je dejal, da so tnožtiosti za sodelovanje z Republiko Makedonijo velike - lako za Skupino LRA kakor za Mestno občino Velenje. Povedal je, da je Skopski sejem med najpomembnejšimi podjetji s področia sejemske, kulturne, zabavne in kongresTie dejavnosti v Makedo niji in ima tudi za priliodnje še velike načrte. Med drugim bodo septembra letos pričeli graditi poslovni center Veleposlanik je izrazil zadovolj-slvo ob obisku in dejal, da je velenjska \IRA prvi ambasador slovenskega gospodarstva v Makedoniji. pokazal jc veliko zanimanje za sodelovanje v kulturi, še posebej literaturi. Cîostitelji in gostje so se dogovorili za s .iprošceni Shxeniji! In v praksires kaze, da ni laku Toliko smo f,oxorHi. da je te čafi. da živimo svohodneje, halj sprosčeno. zdaj nam niti ix)ziUyni kazalci o gospodarski rasli pri tem nič ne pomagajo. Kol da nam i>fi lem še debeiejši kos krnita nič ne pomaga- Seveda, ko pa mno^i s cmokom v griu opozarjajo, kako neznansko debele si nekateri režejo. In spel so taki. ki se bojijo biiinjega državnega praznika. saj se je yeckrai na takiii proslavah izkazalo, da nas to A a praznovanja i)oij razdvajajo koi zdmzujejo. ZaCeio se je že s tem. kdo ito §;ovorev. Oři fem je prišla iz vrsl Feedom Uansa še svojevrsina ^česirl-ka*f: do seje slanje demokracije v Sloveniji posiaiúaio. Ceh m pikniku stranke naseda premiera ni .slo brez nekaterih ne-spro^enih lenu Je pa verjeino zaradi nje\:a kraj imeno pri Podćelrikii poslalo malo bolj znano v Sioveniji. Taka srečanja si ljudje pač zap(h mnijo. pa ne le zaradi veselja članov le siranke, ludi zaradi prisotnosti mnogih novinarjev. To je pač bila prilotnosi, da so premieru zastavi/ali različna vprašanja. In teh je zanj \'edno dovolj. Nekaj nesproščenosti .seje zavleklo ludi v ^os/xnlarsnn Je te res. da je prvi moi Gorenja Franjo Bobinac oIj .skup.sčini le družbe dejal, da bo iior zadovoljen, ce bodo dokapitalizacijo speljali po sedanjem načrtu, verjetno pa bi bilo bolje. Če hi jo že in zadeve Kad ne hi tako zavla- čeval. Njegovo sproščentisi ob dobrih poslovnih rezultatih moii/o tudi visoke cene su n>vin. ki so, kot pravi, zafi/ prava nočna mora. Naj boli .oproščen ludi ni bii prvi mož drn^e^a velikega si.Hiema v regiji, Boško Šroi. prvi mot Pivovarne lM.sko. Tudi on sicer za lelos fuipos'eduje dobre poslovne rezultate, visok dobiček, mir ob razlagi ixydatkov pa je le zmotilo nekaj neprijeinih vpra.šunj. O morehitni prezadolteno.sti zaradi nakujta Mercatorja in Ma na primer, ali o razmcr/u med osnov^ no dejavnostjo pivovarne in portfeljskinn' naložbami. Ce že govorimo o sproščenosti, je Je bilo verjeino največ na Dolenjskem. tam nekje, kjer bo pokralino razdelil južni krak hitre ceste tretje razvojne osi. Tam so .se namreč zbrali .Klovenski pevci. Na srečo mednje poHlika še ni vne.'ila razdora, in Jih dobn} poznani, je verjetno ne bo nikoH. Pa ne zaradi tistega tolikokrat poudarjenega pregovora . da kdor poje, ne misli slabo. Sicer pa, kol da nekateri te kar /)o§rešajo razprave o pokrajinaJ}^ V kolikor zdaj kaj govorijo o lej temi. je v glavnem o lem, kaj bi z države prenesli na pokrajine, kdo pa še omeni, koliko bo vse to slalo. Sicer Itolj malo. Razen v občinah, ki naj bi imele zaradi mejne lege pravico do nile razprave tudi o tem. kje vendar naj bi poiekafa hitra prometnica tretje rarvtýne osi. To seveda ne pomeni, da skrilo pred očmi javnasti o tem kje ne razpravljajo. A kaj bi o laki malenkosti razburjali ljudi Potem bi bili še bol/ nesproščeni. ■ k NAS ^AStab)a:čnoiBsnwilažolilia hi ttrnuLj Rti družba. dJU.Vrit«^. tdBfs Ota eanhih. Cena po^ameinegâ izvoda je 1,25 € (300 srn % oOsiopni DOV. O t € (23.50 SIT), «ra izvwía Kez ODV 1,t5 € (276,50 SIT); Pri plaMu letne naiofnine 20%. pollerne 15 K četrtletne 11in tnesečne 7 K popusi. Urfiintitvft Boris Zâkoiek (direktor), ^ne Vovk^oO^ovoml urednik), Milena Krstić^ianlnc (pomočnica urèdnjlu), Jar^z PiesniK, Taljarta F^gorSak, eojana âpegei {iKvinarji) Mira Zakoiek (ure«rwa radija), Janfa Koiuta-Spegei ftehniCna u/eđnice), lomsi Gerâak (oMikovaiec) ftopigandi: f^ma Juo ivodfa propagaridej, Sašo Korečnik. Jut$ SerlćnlK (propagandis(a): Stdai in0t£}vt h tiinn: 33?Đ Vilsnji. Udlêm p. |l 2Q?. blrlon (OSJ ta 17 hO. taltfai m 897 4B 41 m ■ Nova L6. Veienie: Û2426>002ÛI33B54 E-naS: press's r^as.si OHIkDvanja In grsf. priprava: Kal d 00. Ttt Té^ snad. NalâA: S.400 ízrackiv Ninaročintti lolDprťl k rdcDpbw m vraânot Po matronu o CCV ^ fias' med prcizvođe inforntatMie^a u^aća^ o kateifi se pla&ije ciav«k po 8,5^ zri2an stconjl. Letno iziđe 52 devik DOGODKI Socialni demokrati (SD) Velenje so v soboto na Titovem trgu pripravili dan športa, iger in zabave Velerye. 16, jiniUa • Priredi-icv. /a kalero veltnijski .Socialni deini)krati i)bljub]jaj(), da ba tradicionalna, jc v soboto na lunv i:^ pritegnila precej ljudi. Napovedovali st) jo kot dan spona. Iger ui zabave in vst^a lega je bilo precej (ulična ktv šarka. nanii/Jii tenis, usivaijai-ne delavnice, baloni, napihljiva igrala .,.). Posebej so navdušili Velenjski irubači, Fiesta bend, mnogim pa je nad vse teknila porcija prekajenc svinjske krače, linim /aradi okusa, drugim zaradi nostalgije... ■ mkp Balone sproti polniti. Šahisti se niso pustili motiti. Druženje pod žgočim soncem Vodstvo LDS v Velenju Kandidatka za predsednico LDS Katarina Kresal se je predstavila pokrajinskemu odboru LDS Savinjsko-Šaleške regije Mira ZakoŠek Pred dnovi se je sesul v Velenju pokrajinski odbor LDS Savinjsko Šaleške regije z vodstvom stranke in kandidatk*» /a predsednico Katarina Kresal. S predstavitvijo so bili zadovoljni In kandidatko za predsednico l.udi podprli. Predsednik Mestnega odbora LDS Velenje Drago Marîinsek pravô, da je najpomembneje, da se siranka čim prej poslavi na mige, da se preneha ukvarjati /. last- da. Bo kol ptič l eniks dvignila stranko Iz pepela? »Po pogovorih £ vodslvom stranke sem ugolovi-la. da je Cas v resnici dozorel za novo pol. Spoznala sem. da so v stranki dejansko pripravljeni na to, da sprejmejo mlado osebt^ z nda-li na {o pot, čeprav sem vedela, da ne bo lahko. Mislim pa, da uspeh, tako kolje sedaj zastavljeno vse skupaj, ne bi smel izostali.« Med pogovorom v Velenju, na sredini Katarina Kresal nimi problemi in /ačne reševali pomembnejše na državni ravni. Kandidatki /.a predsednico Katarini Kresal, ki je takoj po objavi kandidature naletela na veliko zanimanja In bila tudi ime ledna na Radiu Slovenija, smo postavili nekaj vprašanj. TaktJie se nam je predstavila: -Sem odločna in pt> gunma ženska. Če se ocenjujem /. vidika, da se podajam v takšno kandidaturo, moram reči. da sem resna pri svojem odločanju, prav tako sem organizirana in premišljena. Na osnovi leh mojih lastnosti je tudi prišlo nd odločitve, da sprejmem kandidaturo za predsednico LDS.« Vsekakor je s kandidaturo marsikoga presenetila, saj se je v političnem prostoru pojavila iznena- Kako pa Kresalova komentira pred nedavnim izrečeno izjavo, da je država vse bolj utesnjena, ne pa sproščena, in kako čuti to utesnjenost? »Ljudje zgledajo kol, da ne bi več z veseljem živeli. Preveva jih sirah. 1b lahko opaziš, ko se z ojimi pogovaijaš. Nekatere jc strah celo se odprto družili s svojimi prijatelji in povedali, člani katere siranke so. To ni znak svobode. Vse lo kaze na to, da je država utesnjena, ker ne pusil dihati sV{>bodnim ljudem. 34-lcliia Katarina Kresal je odvetnica, zaposlena v odvetniški pisarni Mira Senice. V politiki doslej nI imela p mnogi i danaý njim slanjem zelo nezadovoljni. Predvsem pa že zelo dolgo napo» vcdujenin posodobitve, dt) Icaterih prihaja precej počasi. Predvsem do listih, zs katere je dol/na poskrbeli cir/ava. Bruno Rensa. direktor podjel j a Omeua ( onsullin^ iz Ljubljane» ki je î^uidijo pre4.!siavil svetnikom in sveiiiieam, je na nekaj vprašanj nd-govonl Uidi nam. Prometno ste inklati za ob' Johje o J leta 2007 do 2026, kar je Mgi> fífnhh]e. Kako stť se htfli projekta? ^'izhajali smo iz težav. Id so v prt)-meni v Velenju občiuni ze danes, po lem pa smo se ozrli v prihodnosi. Predvsan zalo. da poslavimo dina« miko projneinih rešitev do lakral. ko bo tretja razvojna os priiKljana do Velenja. To bo nanirec kriilCen iro nutek. Vse do leia 2026 sjno predlagali nidi sleviine možne rešitve za pfeiočnost motorne^ prometa. Pda ne omenjam začetih aktivu osd v prt v jektLi 2 velikim novim kupcem /a nemško področje in robotizacijo.« Slednjo so začeli uvajali konec lanskega leta. Sedaj intajo v proizvodnji že 12 rohotov. Z njimi so dvignili prodtiktivnosi in omilili pcmianj-kanje dclavcev z ttslrezno zlasll poklicno izobrazbo, »Vse skupaj nas Mirko Strašek, direktor KLS Ljubno: -Gre nam bolje, kot nam je šlOf se pa zavedam, da bomo prisil do trenutka, ko bo težko obdržati ta položaj,-' vodi k zastavljenim ciljem do leia 2010, ko naj bi delež v evropski avtomobilski industriji Se krepko povečali. Lahko rečem, da napredtije-mo, da nam gre bolje, kot nam je šlo. Se pH Ziivedamo, da bo v prihodnje ta položaj težko ohranili. Preti nam huda konkurenca zlasti u Indije in Kitajske, čeprav se moram pohvaliti. ziii na Kidričevo, ker je križišče zabito z avtomobili, ki čakajo na zeleno. In t(j naj bi rešil prav novi p<»dh«»d, ■ Bojana Špegel Iskrene čestitke ob dnevu državnosti. Zupan, svetniki in uprava Občine Šmartno ob Paki DOGODKI MaO Oraro in Sđvinio Varčno naravnan proračun Í!upanii Rećicc ob Savinji Vinku Jeraju so volilci na jeserskih volitvah /.aupali prvi mandai, vendar je možakar, vsaj pri pripravi in v(5denji: sej t)bcinskesa svela. :^veren bolj kol većina pt> stazu si a rej sill kolegov. JeraJ sc /a ved a, da morajo bili seje kratke iii jedrnate, in lako je bilo ludi pri sprejemanju prvega proračuna novou slan i>vljcne občine. Po pričakovanju je želja in pi)ireb več ks>l denarja, /aio bodo RećićanI leu»s / milijon 2X7 lisoc evri poleg lekočih in zakonsko /ave/ujočih obveznosti poskušali odplačali vse zapadle ictjHtvc, ki so jih nasledili po ra/dru/iivi z občino Mozirje. Tako so v načriu razvojnih programov evidentirani predvsem odhodki, kar naj bi tsc spremenilo že prihodnje lelo. V lo verjamejo tako Jcraj kol svetniki, ki so po argumentirani in disciplinirani razpravi osnulek proračuna tudi potrdili. Še največ pri« pomb je v imenu odbora za gospt)darstvo podal njejžov predsednik Milan C^ner. ki je županu in celotni upravi položil na srce. da se bo potrebno angažirati pri urejanju prostora, kar pa bo brez proračunske postavke težko izvedljivo, (^ajner naprej ugoiavlja. da so se ob nastajanju občine zavezali, da bodo v občinski upravi poleg župana zaposleni največ trije uslužbenci. Cilj nove občine ni iskanje zaposlitev, ampak razvoj, zalo razmišljanje o pelili zaposlenih rikakor ni primerno, Cajnerju seje pridružilo kar nekaj članov občinskega svela, kar seveda pomeni, da bo moral župan Vinko Jeriu krepko razmisliti o primernosti prekomerricga zaposlovanja. 'Snubitev SAŠE svetnikom ne pase' / u pani ^gornjesavinjskih občin so prepričani, da bodo »njihove« občinske težave lažje reševali znolraj Savinjsko-saleske po« krajine koi v morebitni povezavi s Celjani. Osnovno vodilo je ith rej nakhmjeno SAŠI. kar naj bi med drugim pomenilo lažje usklajevanje med desetimi kot dva in t ride se ti mi občinami, o argumentih in ostalih križiJi in težavah, ki jili takšna povezava prinaša, z^'omjesamjksi župani očitno veliko ne razmišljajo. Še najbolj je previden solčavski Alojz Upnik, ki bi edini želel odločati na podlagi vedenja, kaj odločitev za Velenje oziroma Celje pomeni z vidika blaginje /gonijesavinjčanov za nadaljnjih nekaj desetletij. Morda je njegova previdnost pogojena z dejstvom, da sc je solčavski občinski ířvel že Izrekel za Savinjsk<î pokrajino. Bolj malo navdušenj« za povezovanje s Šaleško dolino so pokazitli tudi svetniki v (îomjemCrradu. dokaj enotnega prepričanja, da bo obubožana /gornja Savinjska skupaj / bogato Šaleško statistično na visokem mestu med razvitimi, kar ima lahko za posledico zaprla vrata pri pridobivanju evropskih in državnih sredstev. Svetnik Andrej Presečnik je prepričan, da so bile dosedanje odločitve bolj rezultat emocij kot zdravega premisleka, zato od županov pričakuje širšo javno razpravo, na kaieri bodo laliko o lako pomembnem vprašanju izrazili mnenje ludi občani in ostala zainteresirana javnost, Infladja občinskih priznanj Vse bolj očitno postaja, da Občina Goniji Grad nima težav samo na fnančnem področju, saj so župan Stanko Ogradi in nje-g<îvi sodelavci iz občinske uprave izgubili smer plijvbe celo pri tako em^stavnih vprašanjih, kot so občinska priznanja. Inllacija le teh in slabo spoštovanje s pravilnikom določenih kvot je še najmanjša težava, bolj bode v oči da nihče no preverja, kateri rang priznanj so posamezniki oziroma društva ali organizacije v prele-klih letih ÎC dobili. Fako se bo ob letošnjem občinskem prazniku /.godilo, da bo priznanje Občine, ki je po pomembnosli sele na tretjem oziroma četrtem mestu, dobilo prostovoljno gasilstvo društvo iz Bočne, čeprav je že dve Icii nosilec najvišjega zlatega grba. Da je buika še večja, piedlagatelj ni kd(;rki)li, ampak t^ama Občina Gornji Grad, v kateri odgovorni očitno ne razmišljajo o degradaciji bočkih prostovoljcev ob ujihovem stoletnem jubileju. Posebno /govorenje ludi podatek, da sia odbor za priznanje in občinski svet vendarle odločala selektivno, saj je od vseh predlaganih edino tamkajšnja osnovna šola doživela zavrnitev. Za nekakšno tolažbo bi občinaiji s priznanjem nagradili ravnateljico LIlijano Bfle. kije takšno možnost odločno zavrnila. Razumljivo, saj bi njeno priznanje utemeljili kar z zavrnjenim uiemeljilvijo. ki jo je občhiski svetnik Rafael Žerovnik pripravil za osnovno šolo. Po biomasi še sončna energija v Gornjem Gradu î^o v preteklih lelih dokazali, da imajo za inovacije izreden posluh, čeprav rezultali niso vedno zadovoljili pričakovanj. Po biomasi, zaradi katere jih boli glava, scj ^a široko jav-nosi pripravili dan sončne energije in uporabe solarnih sistemov v Sloveniji in Hvropski uniji. O globalnih trendih v energetiki in ekonomiki sonca je spregovoril direktor podjetja Imekon Aleš Bratkovič, ki ga G<îmjegrajci bolj poznajo kot direktoija iinga. Ker je usoda nnga vse bolj negotova, se z razv razmišljali, saj bt) za to še veliko priložnosti, je svoje razmišljanje sklenil župan Vinko Jeraj. ■ Edi Mavric • Savinjian Skupaj 2 Rečičani so se prvega občinskega praznika veselili stevUni ugieáni gostje iz poiitičnega, gospodarskega in družbenega živijenja. Bodo vrtec res zaprli? če ne bo ukrepov, bo zdravstvena in.spektonca predlag:ala. naj vrtec v Gornjem Gradu zaprejo. N^boU racionalna rešitev je dograditev, za to pa sla potrebna prostor in denar. Potem ko so gradbeni strokovnjaki odgov(ïrnim v Gornjem Gradu pojasnili, da osnovna §ola sloji samo tc po čudežu, saj je na najbolj izpostavljenem mestu statična nosilnost povsem neprimerna, seje pri ravnateljici Li-lyani Bele oglasila šc zdravstvena inspektorica mag. Cvetka Steinbacher. Po pregledu razmer v vncu je i/dala povsem nedvoumno odločbo: Ce v enem letu ne bodo uredili sanitarij za otroke prve in druge siarostne skupine, ho vrtec zapria. Ugolovitve namreč kažejo, da vnec. ki bo p rib t îd nje Ido slavil tri deseti e t nico, v osnovi ni Imel oddelka za prvo starostno obdobje, lemvcč se je glede na potrebe vpisa le-ta začel uporabljati. V vseh tridese- tih letih niso bili opravljeni nobeni gradbeni posegi za oblikovanje in opremo oddelka za prvo staro^^tno obdobje. Trenutno vzgojiteljice, ki vsa leta v vehki meri v lastni režiji skrbijo za igrače in pdtrebno opremo, v treh oddelkih varujejo 54 oirok. V enoti so urejene ene same sanitarije, lako da otroci prvega starostnega obdobja nitnajo urejenih kv čenih sanitarij, ampak uporab- ljajo stranišče, ki je bilo namenjeno petletnim otrokom. Da so razmere v resnici nemogoče, priča podatek, da mora en oddelek petletnikov uporabljati stranišče v sklopu kar sploh ni največji problem ob podatku, da se stiskajo v nemogočih razmerah v pregrajenem kotu jedilnice. Inšpektorica Sleinbacherjeva v obrazložitvi odločbe ne dopušča nobenega dv jvet ii doaoTlA« Sreda, 13. junija Predsednik državnega /bora Trance Cukjali je odločil, da sestanka s premierjeni Janezom JanSo. ki gaju /a hleva la opozicija, ne bo pripravil. Kol je dejal /anj nc vidi ra/log:icijske siranke, zato se mu v državnem zboru obe I a podpora. Opravičil pa seje belgijski novinar, ki je menil, da je bil francoski predsednik Nicolas Sarkozy prelekli ledej na vrhu G-H pijan. Lric Bocver je, preden je belgijska televizija predvajala posnetek, na katerem se 5»arkozy nenavadno smeji sebi v brk in sc opravičuje za zamudo, dejal, da je fraucoski predsednik pred nastopom veriet-no pil káj drugega fan vodo. v Četrtek, 14. junija Potem koje predsednik Drnovšek govorništvo na dan državnosti zavrnil ter si nato premislil, je čast dokončno pripadla prcmier-ju Janini. Janez Drnovšek je ob tem sporočil da tudi v prihodnje ne želi bili slavnostni govornik na podobnih proslavah. Novela zak.>na o osnovni ^oli je sprožila razjčne odzive. Vsaka šola naj bi po novem sprejela svoj vzgojni načrt, v katerem bodo zajete specifične vrednote posamezne áole. vzgojni ukrepi in njihovo izvajanje- Novela še določa, da Sole same sprejmejo vzgojni načrt, odpravlj-i pa se ludi splošni učni uspeh- Na ministrstvu za sol-stvo so ob tem zatrdili, da so se za ukinitev spluinega uspeha o dit Kili, ker se presoja, kd<î je odličen, prav dober itd. lahko izrazilo razlikuje od šole do šole. Ne glede na zaplete o statusu so Kosovski Albanci sprejemajo ideje za svojo zastavo. se kosovski Albanci začeli vneto pripravljali na neodvisnost in so razpisali natečaj za novo zastavo in himno. Na rednem zasedanju v Bruslju so se sešii zunanji ministri Nata, ki so največ pozornosti namenili vprašanju protiraketnega ščita. Ministri so s: bili enotni, da so sc nesoglasja med Rusijo in ZDA glede postavitve protiraketnega ščita umirila, a da ruski predlog, da bi radarsko posiajo Cîabala postavili v Azerbaidzanu. ne bo nad- omestil načrtovane namestitve elementov protiraketnegd ščita na Piiljskeni in Češkem. Petek^ 15* junija Ptîrocilo podjetja Loka Inženiring, kije opravljalo izredninadzor nad gnidnjo onkološkega instituta, je odkrilo številne nepravilnosti 70 strani dolgo pííročilo je bilo posredovano kabinetu ministra za zdravje Andreja BruČana. za katere nepravilnosti gre. pa bn v pri-hodiiosti ra/Jcril minister, Svet SI.S je na predlog izvršilnega odbora stranke soglasno podpri kandidaturo Lojzeta Peterleta na predsedniških volitvah. Predsednik stranke Janez Podobnik je v utemeljitvi povedal, daje glavni razlog za podporo v Peterletovi povezovalni osebnosti. /nani pa so poslali tudi prejemniki letošnjega skupno skoraj 3 milijonov evrov težkega medijskega sklada, ki ga razdeljuje ministrstvo za kulturo. Med tiskanimi mediji so za vsebinske projekte največ dobili Večer. Demokracija in Delo, večje zneske pa prejmejo še Dnevnik. Nova revija iti celjski Novi tednik. Premier Jane/Janša seje sestal s predstavniki delodajalcev in jim zagotovil, da bodo delovnoprav-ne spremembe po enem letu analizirane. Delodajalce je zanimalo, ali pravice do dodatka na delovno dobo, odpravnine in odpovednega roka ostajajo nespremenjene. Palestinski predsednik Mah-mud Abas je za prcmierjfi začasne vlade imenoval Hnančnega nii-nisira vlade narodne enotnosti Salama 1-ajada. lajad. kije bil zaposlen tudi v Svetovni banki in Mednamdnem denarnem skladu, si je spoštovanje Zahoda pridobil s prizadevanji za večjo transparentnost palestinskih financ in bi)j proti korupciji. lo za skupno dobro. Ob dt)sežkih vlade, med drugim je omenil odpravo več stolih administrativnih ovir. pa je poudaril ludi, daje nedokončana ostala približno četrtina zastavljenih ciljev. Zunanji minister Rupel seje sešel z generalnim sekreiaoem /N Ban Ki Munom, ki je izrazil spiv štovanje in veselje do vloge Slovenije v ZN. Govorila sta predvsem o slovenskem predsedovanju EU v prvi polovici leta 200X. Ban pa je ob tem dejal, da obstaja veliko stičnih točk med prioritetami slovenskega predsedovanja uniji in prioritetami ZN. Na paradi ponosa v Rimuje na tisoče homoseksualcev in travesti-tov opozaijalo na nevarnost ^kle• rikalne diktature« v Italiji. Udeleženci pai'adc so želeli opozorili tia pravicc homoseksualcev in so zaluevali sprejetje zakona o izenačitvi isto- in različno spo lni h zve/. Nedelja, 17. junija Nekdanji premier Anton Rop je zanikal prisluškovanje Janezu Janši, je pa potrdil prislušktwanje v zvezi z incidenti v Piranskejn zalivu. Kmoč pri razvoju letališča, in V Švici so slovesno odprli predor i.oetschberg, ki je s svojimi skoraj kilometri najdaljši kopenski predor na svetu. Predor, ki so ga gradili osem let in povezuje kantona Bern in Rsrtm ter kanton Valais, je namenjen železniškemu prometu, njegova gradnjn pa je stala približno 2,6 milijarde evrov. Sobota, 16* junija K Janšev ••cilj ni obiast za vsako eeno». Predsednik SDS Janez Janša je na zboru siranke v Podčetrtku dejal, da njen ciJj ni oblast za vsako ceno. V približno uro dolgem nagovoru pred okoli tisoč strankarskimi člani in privrženci je premier dejal, da lemelini cHi ostaja de- 4kroi»tski piioti so za mnoge Slovence zanimiva atrakcija, predsedJiik letalske zveze Slovenije Zmago Jelinčič. Kitajska je obljubila, da bo pravica dosegla vse lihotapce z belim blagom, in je že prijela moškega, ki je zasužiyeval moške in otroke. V državi, ki seje nekoč razglašala za delavski VAj. zdaj pa se ponaša 2 rekordno gospodarsko rastjo, je v zadnjih lednih ra/buijenjc med prebivalci povzročila osvoboditev več Slo ljudi, med njimi veliko otrok, ki SO v nemogočih razmerah prisilno delali v opekarnah. Crnogorski in srbski policisti so po večdnevni skupni akciji v Crni gori prijeli srbskega haaškega obtoženca Vlastimirja Djordjeviča. General Djordjevičje eden od pe-lili liaaških obtožencev, ki so bili Spet je pojasnjevala Andrijana Starina Kosem. do zdaj še na begu, skupaj stremi srbskin^i generali pa ga obtožujejo vojnih zlodmw nad albanskimi civilisti na Kosovu med letoma 1998 in IW. Ponedeljek^ 18. junija Oglasila seje Andrijana Starina Kosem, ki je povedala, da je bilo pismo premiorju namenjeno vzpodbudi argumentirane razprave v stranki in ne javnosti. Pismo je sestavila, ker kljub dobrim vladnim potezam nekatere stvari niso šle v pravo smer, znotraj stranke in koalicije pa je bilo premalo diaUv ga, saj so celo tisti strankarski k(v legi, ki so sodelovali pri oblikovanju gospodarske poliiike, za vladne odhčitvc izvedeli iz medijev. Policija je drugi del akcije Počas-nge je varneje začela zna mestilvi-jo devetih novih stacionarnih ra-daijcv na avtocestah. Povedali so še. da bo v okviru akcije policija do 9. julija poosin^no nadzorovala a Ikuh o lizi ran ost in nadzor hilrosli ludi na regionalnih cestah. Iřll je napovedala, da bo po imenovanju nove palestinske vlade obnovila prekinjeno gospodarsko pomoč palestinskim oblastem. To je povedal visoki zunanje-po.ilični predstavnik LU Javier So ana, ki pa ni bil konkreten, kdaj lahko palestinske oblasti po-mcč tudi pričakujejo. Torek, 19. junija Pa smo ga dobili - novega guvernerja Banke Slovenije, namreč. Državni zbor je s 74 glasovi za in dvema glasovoma proti podprl imenovanje Marka Kranjca, že tretjega predlaganega kandidala predsednika republike Janeza Drnov- Da gre v tretje rado, je Dobili smo dokazala tudi tudi dogovor podpora glede menja- novemu ve parcele guvernerju Strojanovih Banke pri Ambrusu S/oveni/e, in parcele, Warfcu kjer naj bi Kranjcu. družina v prihodnje dobila nov dom. Pravni zastopnik StrojaiKv vih Aleksander Oeferin je povedal da so v dogovt)ru določeni tudi Riki za menjavo parcel in dokončno preselitev družine. Manj veseli pa so bili na Hrvaškem, kjer je poslanec Damir Ka-jin zahteval ustanovitev saborske komisije, ki naj bi preverila izjave slovenskega poslanca Toneta Ropa. Rop je namreč izjavil, da sta se hrvaški premier Ivo Sanader in takratni vodja slovejiske opozicije Janez Janša dogovaijala za incidente v Piranskem zalivu, kar se zdi Kajinu precej verjetno, Nič kaj veselo razpoloženi pa so Mli tudi lalibani v Afganistanu, ki 50 na videoposnetku napovedali samomorilske napade v Hvro pi in ZDA. Na video p(î snet k u ta-libanski vojaški poveljnik Mansur Dadula, bral maja ubitega voditelja lalibanov Mule Dadula, ob slovesnosti ob koncu izobraževanja čestita okoli 300 mladim nabornikom. Nekateri med njimi naj nc hi bili starejši od 12 let, a naj bi kljub temu izvajali samomorilske napade. žabja perspektiva Svet ni eden Jure Trampué Knkral lam. vrJi o^efnde:ielH}, naju Je z hralom oče :bmal r a\io iu vm sH i\a !k)( proii Milndm\{. En dan nčff/e, pa xjyanje nekje v narav', bfizu reke, j>ú ogled velikega meslu, le/tnićnesii muzeja 1er iskanje /r-go\ifre v ohr(/!! coni. Vse zgol/ in ^a/no zalo, da anm se domox vrnili z rjavo {K)doÍgo\'aio škallo, s ConmuHiorJenf 64, prvini domačim računahtikom, ki se je bahal z osupijivimi tehničnimi značUnosimi, Lahko Je prikaza! If) različnih oponašal je klavir, ponašal ^ e je 04 kihhajlnim si)oniiriom In Če .t/ imel posehen priključek, si ga lahko přiklopil na televizor Ptuem smo ga imeli doma, oirrK'i smo igrali računalnike igre in kopirali i'iraiske kasete. Nekaj malega smo ludi pn>-gramirali v Basicu, a mene so lakšne stvari hitro minile. Po Conr-modorju je prišel Atari ST (hm, morda pa smo hli v Nemčijo po Alarija, Comriodore pa Je te bil doma), pa prvi PC. drugi, ireiji. Sedaj jih ze nekaj časa ne šiejem več. računaJmkje del vsakodnevnega tivljmla, /Hmiemhnejši od televizorja, radia, ča.wpisov. knjižnice, za marsikoga Je pomembni^'ši od osebnih stikov. 11 sicer potekajo, a v virlualnem svetu. Od obiska Miindum je minilo ve(- kot dvajset let. V iepu vsakdan nosim telefon, ki ne prikate /6. pač pa 262.144 barv. Ki ne op(m-a^a samo klavirja, pu se lahko spremeni v radijski aparat, v predvajal nik glasbe» ki Je kakovosti zvoka boljša od tisle iz najstniških kase^ In zapucanih gramofonskih plošč. Telefona se sicer ne da preklopiti na televizor, se pa lahko zato preko hreztične p(rvezave povete na internet, tako da lahko med votnjo na avtobusu prehin/n) zadnje članke r New York Timesu. In spomin? Ce gu Je imela velika rjava škatla 64 KI), ga ima ta žepni telefon ář r izhodišču kakUùh tisočkrat več. Računalniške igre, kijih ponuja, so lepše i?! boljše od tistih fz C M (.nicer malo manj zabavnejše) i>i za nakup telefona se ni treba peljati 400 kilometrov in predač pa. ali Je vse .\kupaj uporabno, in kar je pomemhneie. ali nam visoka tehnologije resnično pomaga. Pravijo, da nam hi morala, vsai takrat, ko in če se Je naučin/o uporabljati. Obstajajo pa ludi strahovi. Svoboda izblrv. ki Jo iwnuja iniernet.Je /x}kvarljiva. Pre\'eliko število informacij lahko brez pravega,filtri' ranje bolj zmede kol pomaga. In odvismxst od računalnikov lahko l)OSiimeznika i>ahne v socialno osamo, v navidezni svet, kjer Je resnično zgolj tisto, kar utripa v narkotični svetlobi računalni.^ih zaslonov. Vsaj tako nas svarijo varuhi tradicije, običajev naših staršev. Sam mislim ravno nasprotno. Slrah je posledica nepoznavanja in neznanja. Svobode, vsak takrai, kadar ne omejuje svobodo drugega, ni nikoli dovolj Problem filtriranja in vrednotenja infor-madjje zgolj vprašanje spretnosti in izkušenj Za socialno osamo /w niso krivi računalniki, pač fxi stvari, ki človeka priklenejo naiýe. Sicer ikj včasih izlet v virtualni svet prinese rešitev za proly leme v realnem okolju. In ali niso ra\'no izleii v druge svetove ix>i do spoznanja, da svei, v katerega si v/}et. ni edini, samoumevni, pravi, ntdholjši, takšen, ki ne rabi sprumemb'/' .\forda ima včasih nebo nad vsem nami res banv televizijskega za.sjona. na katerem seje priigram že iztekel, vendar, č^ ne bi bilo vseh teh naimiv, ne bi mogel vedeti, da se sredi noči. v tem trefuitek, ko v ijubljani pišem tole talM, po veleniskem lltovem trgu sprehaja osami/ena posla va in da gredo za njo še d\e drugi, .'itisr^eni bolj ikupaj. In kar naenkrat sem mi zdi, koi da sem lam ludi sam. Pa čepmv hkrati daleč in drugle. Ê JlUi.ll Kmetijtlu tigoviu Velsnj« CestaTalcfv2,V«lflnfi Itil,: 897 26 30 ril 051353 783 KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOUNAz.a.0. Kmetijski trgovina Šmirtno ob Ptki Šmartno ob Paki 136, Šmartno ak Pakl Iafj896 52 52 aU OSI 317 024 Trgovska poslovni corrtar ŠoSlanj M«tloia 7. ŠoiUnj liTf,:89fl4988di031 369069 Sadjarstvo Turn Hrastme 1b lnf.:8BB496ea]i04164961B Čestitamo za dan državnosti in vas vabimo v nase trgovine tarna posestvo Turn! Biiig^iBEEflnp REPORTAŽA Gorenie Ora Ito osvaja Evropo V središču Dunaja, na vrtu jet set kavarne Halle v znameniti muzejski četrti MuseumsQuartier, je Gorenje avstrijski poslovni in medijski javnosti predstavilo novo kolekcijo aparatov Gorenje Ora-Ito, postavljene v futuristični kuhinji. Dogodek, ki je privabil številne Dunajčane, je odprla Polona Bobinac, izvršna direktorica Gorenja, odgovorna za področje severne in centralne Evrope Mira Zakošek Dunaj. Í4. junUa • Ciorenje nadaljuje pradslaviive najnovejše kolekcije (iurcnjc Orfl-lio, ki jih prodsiavijajo izvirao in zanimivo. Zmonlirana je v posebej za le predsiaviive izdelani futurislicni kuhinji. Postavijo jo v središča veliki evropskjh nîcsl, predslavílve pa so prav posebni dogodki, lak-šcn je bil prejšnji leden ludi na Dunaju. Vse skupaj se je dodajalo v znamenili muzejski čelrli poskrbeli 73 svečanost in enkrai-nosi dogodka. Visek većerH je bilo vsekakor «odkriije« fuiurisiiè-ne kuhinje, ki je bila v središču dodajanja do lega trenutka prekrila s čmiin blagom. Sodelovanje (îorenja 7, eno najmlajših svetovnih zvezd indusirij-skega oblikovanja Ora-!lom, ki svoj oblikovalski stil imenuje slnv plexiiy - združitev preproslosii in kompleksnosti, predstavlja nov ircnd za opremljanje jutrišnjih kuhinj, »v kuhinji, ki smo jo v Novo kolckcijo gospodinjskih aparatov Gorenja predstavljajo hladilno-zamrzovalni aparati, muliifuncionalne indukcijske ku-halne plo!^čc, odzraCcvalne nape, dekorativne plošče za pomivalne stroje in mikrovalovne pečice. Aparati so prepoznavni po usklajeni podohi prednjih front, ki so v celoti prekrile s črnim steklom, In ročajih iz česanega alumijiija v nctjavni ali črni izvedbi. V Gorenju računajo, da bo po njihovih najnovejših izdelkih posegala Takole so bili gostje navdušeni nad futuristično kuhinjo Gorenje Ora Ito MuseumsQuariicr, priljubljenem zbirališču Dunajčanov. Prireditveni prostor so opremili z velikimi fotogranjami znanih Avstrijk. posnetih v Tuluristični kuhinji. Zanimive fotografije je naredil priznani avstrijski modni fotograf Carel Hřriry Gruber. Piko na i je dodala se znana avstrijska publi-cistka Claudia Síockl, kije prireditev vodila. in seveda pestra udeležba številnih uglednih gostov iz poslovnega in medijskega s'veta. glasbo, mode. gledališča in televizije. Avstrijci vzamejo lakšnc dogodke zelo zares. To pokažejo med drugim s sfybno izbranimi svečanimi oblačili. Gostitelji, ki dobro poziîajo njihove navade, pa so seveda ludi s ponudbo, programom in udeležbo eminentnih gostov Gorenju ustvarili z Ora-Itom, se prepletajte organske in futuristic-ne oblike. To je kuhinja, za katero je Ora-lto črpal navdih iz svetov, v katerih bc^mo živeli v prihodnosti. hkrati pa je želel ostati zvest svojemu stilu Simplexity, v katerem prepoznavno združuje kompleksnost s preprostostjo, kar mu je po naših odzivih po vsej T-vropi in vedno bolj tudi drugod odlično uspelo. Aparati iz kolekcije, ki gradijo njeno bistvo. po naših ocenah že uresničujejo sanje o novem trendu pri gospodinjskih aparatih Iz Gorenja« pravi o no^ kolekciji gospiv dinjskih aparatov, Integriranih v futuristično kuhinjo, Polona Bobi nac. izvršna direktorica Gorenja, odgovorna za severno in centralno Fvropo. predvsem irendovsko usmeij^na urbana piîpulacija. ki želi v svt)jl kuhinji kakovostne Izdelke z vrhunskim in prepoznavnim dizajnom po še diïSlopni ceni. Di>slcj so razstavni model futu-risiične kuhinje s kolekcijo Gorenje Ora-lto predstavili že v Moskvi. na Beograjskem tednu ohlikt)-vanja. v središču Beograda na Te-razijah lerv fsianbulu, na trgu Çi^ li, ki velja za enega najbolj slik(^vitih trgov tega mesta na vratih Evrope. Tam je Ciorenje organizJralo tudi mednarodno predstavitev nove kolekcije gospodinjskih aparatov Gorenje Ora-Ilo. Z Dunaja btv do kuhinjo odpeljali v Ukrajinski") prestolnico Kijev, kjer bo v središču mesta na Myhaylivskem trgu na ogled od 5. do K. julija. Delničarjem 0,42 evra za delnico Velenj«. 14. junija - Na II. skupščini delničarjev Gorenja sti delničarji razporedili IÛ.039.499.XI evrov dobička. 5.124.000 cvnivsoga namenili za izplačilo dividend, kar pomeni, da bodo delničaiji prejeli po 0.42 evra bruto za delnico. Do dividend bodo upravičeni delničaiji. ki so vpisani v lastniško knjigo na včerajšnji dan. Dividende bodo delničarjem [/plačali v osemdesetih dneh. Za uspešno delo bodo devetčlanskemu nadzornemu sve- tu izplačali 108.500 evrov nagrade. 2.365.765 evrov bodo uporabi za oblikovanje drugih rezerv, preostanek v visini 2-441.234 evrov pa ostane nerazporejen, Delničarji so bili s poslovanjem v preieklcni letu zadovoljni, ^e posebej, ker je Gorenju uspelo ustvariti dobre rezultate v izredno konkurenčni panogi. Mnogi konkurenti so se lani znašli v rdečih številkah. V Gorenju dobičkonosnost gradijo na di)lgi rok. kar p Gorenje skuša delali stvari drugače, plava pmti loku. Zgodba mladega francoskega oblikovaica nanî je bií a zanimiva, ker je drugačen, inovativen, tudi on nekako plava pn:iti toku. Iliiro smo ugotovili, da smo »kompatibilni«, se dogovorili za sodelovanje in nova kolekcija, usmerjena k urbanim mladim potrošnikom. je l.u. Ora-lto je predstavnik îe ciljne V Avstriji ima Gorenje 6-odstotiii delež Gorenje Austria je bilo drugo ustanovljeno Gorenjevo podjetje v tujini. Pred dvema letoma so praznovali ."^O-Ietnico delovanja. Podjetje ima sedež na Dunaju, v njem pa je zaposlenih 50 delavcev, od lega jc i^est Slovencev, ostali pa so domačini. V Avstriji dosegajo Sestodstotni irzni delež, lani so prodali več kt>l sto tisoč velikih gosp^nlinj-skih aparatov in ustvarili za milijonov evrov prometa. Direk-u>r Uroš Marolt pravi, daje blagovna znamka Gorenja v Avslri-ji dobro prepoznavna in cenjena. to pa velja tudi /a zaposlitev Uroš Marolt v njihovem podjetju. Osnovni dejavnosti podjetja sta prodaja bele tehnike ter servisna mreža, ki je d(3bro organizirana in zalo Aleksander Uranc skupine (slar je 30 let) in sam najbolje ve. kaj la populacija p(ïirebujc.« VGorenju so znani po tem, da v času, ko predstavljajo novo kiîlekcijo. že snujejij nasledujvljici in Ljubljani. /a Fakulieio za upravo je leto 2007 posebno leto, saj praznuje peldesel lel delovanja. Prve studente je v svoje prostore, ki so blU takral na Škofljici, sprejela lela 1957. Kot Višja upravna sola je delovala do leia 1995. ko seje preoblikovala vVisokt) upravno Solo. Leia 200.3 je Visoka upravna šola uradno postala P'akulieiK za uprnvo, ki danes uresničuje svoje poslanstvo na področju dodiploniskega in podplom-skega i/o bra zevanja, znanstvemvraziskovalnega, razvojnega lii svetovalnega dela, dopolnilnega slro kovnega izpopolnjevanja javnih uslu^bcncev in ntednarodnega sodelovanja s podobnimi izobraževalnimi in /nansiven^vraziskovalninii institucijami. Mladinski svet ima novo »staro vodstvo Veíerye-v soboto, 2. junija, je v pnistoriii Regionalnega Mullime-dijskcga centra Kunigunda potekal zbor Mladinskega sveta Velenje (MSV), ki so se ga udelcMe članice MSV. Predstavniki članic organizacij MSV so na novo izvolili vodstvo. Za predsednika Mladinskega sveta Velenje se je evidentiral Dimltr^ Amon. stari predsednik. Bilje tudi edini kandidat, ki ga je zbor tudi potrdil. Vsem zbranim je predstavil poročilo o dosedanjem delu in hkrati predstavil nadaljnje aktivnosti Mladinskega sveta Velenje: v sodelovanju z Mestno občino Velenje je bil konec meseca novembra 2006 sprejel sklep o imenovanju delovne skupine za pripravtj odloka o mladini v MOV. Ta odlok je bil sprejel na zadnji seji mestnega sveta: vsebuje tudi razpis za mladinske projektne aktivnosti, na katerega se bodo lahko prijavila mladinska društva in organizacije članice MSV (in ostale, ki se bodo partnersko povezovale s članicami MSV). Predvsem je razpis nameryen zagotavljanju fi-nančnlli sredstev, ki jiii je poiretv no zagotoviti od drugod ob prijavi na državne ali evropske razpise. Odlok vsebuje àe komisijo /a mladinska vprašanja in za lokalni program razvoja delovama mladili. Naslednji projekt, ki bo potekal prav tako v sodelovanju z MOV, pa je priprava In i/vedba štipendijskega sklada. Pt)vedal je tudi. da si bo MSV prizadeval za ohranitev doi^eda-njega nivoja poslovnega sodelovanja z Mladinskim centrom Velenje. tako skozi projekte za večjo participacijo mladih kot tudi v sklopu ostalih aktivnosti, kot so vključevanje mladih v inscilucije in različne tjrganizacije za rnlade. Poudaril je, da bo MSV še naprej sodeloval z vodstvi posameznih organizacij članic ter se udeleže-vai njihovih aktivnosti. Prav tako bo vodstva pozval, naj sproti spo- ročajo inRinnacije o svojih aktivnostih, ki bodo predstavljene v radijski oddaji l-rekvenca mladih (vsak pelek ob IS. uri na valovih Radia Vcienje) 1er na spletnih straneh www.msv.si. Dimitrij Anion je Še povedal, da bo MSV na prvi šolski dan ponovno pripravljena dobro obiskana »infotržnico«, na kateri mladi predstavljajo dehwanje organizacij članic ter jim tako ponudijo pester nabor možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Pripravil bo vsesplošno obmetavanje z vodnimi haloni, ki bo izpeljano v poletnih mesecih. Glede na potrebe in aktualne dogodke pa bo MSV še naprej pripravljal zanimive pogovorne ši^ve in areno mladih. Li lako je la dan Mladinski svet Velenje dobil novo vodstvo, ki ga sestavljajo: predsednik Dimitrij Amon. ptïdpredsednica Kalja Plazovnik in tajnic Vesna Vranje^ ■ Vesna Vranjeě COBAJISKI V»Ú€£ML Kdaj îit kako v gozd nabírat gobe V naravi najdemo posamezne vrste gob v vseh letnih časih. Prava gobarska sezona pa se začenja v zgodnjih polelnih mesecih in konča s pozno jesensko zmrzaljo. Na rast samoniklih gob v naravi vphvajo mnogi dejavniki, ki Še danes niso vsi znani in zato gob-je letine vnaprej ni mogoče točno napovedati. Najpomembnejša je vsekakor vlaga. V veliki meri spet velja modrost naših dedov: «Topel nevihtni dež ob mladi luni«, čeprav so to trditev v bli/nji preteklosti z.anikali. Danes vemo, da blisk in grom ugodno vplivata na »spočetje« gob. Vlaga in lunina pa pospešujeta rast vsega rastlinskega sveta. Od tod izvirajo tudi seivcni koledarji... /a bogat razvoj m i ce lij a in obilnejšo rast gob pa so pomembni vremenski pogoji celega leia. Gobe, ki jih najpogosteje iščemo, so godne za nabiranje že nekaj dni po dežju. Po daljših sušah pa je na gobe potrebno počakati vsaj deset dni po obilnih padavinah. Vsekakor pa se za pogoji rast gob v dolinah in planinah močno razlikujejo. Gobe je bolj primemo nabirali zjutraj kot v popoldanskih urah. ker se v gozdu kmalu stemni, to pa t>težuje prepoznavanje gob. Pa še i/^ubimo se lahko ... /a odhod v naravo in nabiranje gt)b se vremenu in terenu primerno obujemo In oblečemo. Najnevarnejša žival v naših gozdovih in pašnikih je klop, ki se najraje zadržuje na močvirnatih obronkih gozdov, kjer čaka. da se oprime svoje žrtve. se klop prisesa na našo kožo, nas lahko okužiš klopnim meningitisom ali z limfno borelijo. /ato se pred odhodont v naravo dobro zaščitimo. Oblačila naj bodo svetla, gladka in zapela. Zunanjost oblačil poškrí)pimcí z repelentom, izstopajoče dele telesa pa z ustrezno krenjo, ki odganja klope in ostale nadležne žuželke. O okuý.bah s klopi }ii tednik Naš čas objavil članek že 10. maja. str. 22. Obvezna oprema za nabiranje gob je košarica in nožek, da lahko gobe v gozdu očistimo. V dežju je prav vznemirljivo oditi vgozd, če smo primemo obuti in oblečeni. Nabiranje gob v deževju pa ni primerno. Predvsem starejše gobe se kmalu napijejo vode in pospeši se razkroj gobje-ga tkiva. /. vlago napite gobe tudi težko prepoznamo in zato pride pogosto do zamenjav. Ob obilni rasti gob bodimo zmerni pri nabiranju in upoštevajmo Uredbo o varovanju gob ter ne uničujmo gob, ki jih ne po- ZJiamo. Vedite: Pri nabiranju gob je naša največja korist, da se gibljemo v naravi. da se nadihamo svežega zraka in se sprostimo od vsakdanjih skrbi. Kaj prinesemo v košarici domov, pa je pika na »i« našega prijetnega izleta. Prihodnjič b(fmo spregovorili, kako prepo/.nati gobe. in vas tudi seznanili z mušnicami - našimi najbolj strupenimi gobami. ■ Jože tekse Reševanje problematike trkov in povozov srnjadi Trki z večjimi vrstami divjadi predstavljajo pomembno tveganje za varnost udeležencev v cestnem prometu, veliko ekonomsko izgubo in pomemben dejavnik smrtnosti živalske populacije Miiena Hrstič - Planine_ Trki z večjimi vrstami divjadi predstavljajo pon^embno tvegaiîje /a varnost udeležencev v cestnem prometu, veliko ekonomski) izgubo in pomemben dejavnik smrtnosti živalske populacije. V Sloveniji vsako leto na cestah konča ob)Ii 6.400 parklarjev, od tega tîaj-več smjadi. približno 6.100, ocenjujejo na KRICu. Institutu /a ektMnške raziskave, kjer so se pred časom lotili posebne raziskave, katere cilj je bil najti način, da bi to težavo omilili o/iroma (Odpravili. Ka/iskavti je financirala Direkcija Republike Slovenije za ceste. V svetu se s to problematiko ukvarjajo že dalj časa, v Sloveniji je bilo to do pred petimi leti prepuščeno lovcem, upravljalcem lovišč. Ti so se težav lotevali, ki)t so vedeli in /naJi. V pr^ fazi raziskave je bil opravljen pregled stanja, sledil je pregled možnih rešitev, vključno s slabostmi in prednostmi. ki jih prinašajo, najpomembnejše, izdelava strategije reševanja oziroma preprečevanja te pmble-matike pa je po predhodniJi raziskavah sledila in se odrazila s preizkušanjem različnih ukreptw. *Prvi sklop ukrepov je usmejjen k ljudem, k voznikcmi. Vedeli nuv ramo. da je človek tisti, ki je predvidljivo bilje, kije edijii, ki lahko prepreči trk i živaljo,« pravi dr, Bošljan Pokorný, avtor raziskave, [^žie pa to prepreči poučen, osveščen, človek. »V zv ezl s tem bi jju-deni lahko bila v pomoč kakšna zloženka. Prizadevamo pa si tudi. da bi morda v program izobraževanj za v<îznike uspeli vključili vsaj kakšno uro. na kateri bi govorili o ekologiji žjvali.ii pravi. »Poznamo sicer predmetne znake, ki opozarjajo voznike na možnost, da se na cesti pojavijio prostožive- Pred vroti 8* evropski kongres o srnjadi v Velenju in na Kkomy, Cena? Taje lahko težava. »Znaša lahko tudi X,000 evrov na kilo-meter. Kombinacija sveilobnih odscvnikov z zvokom slane med 3,000 díř 4.000 evri. A s preprečitvijo ireh irktw, taki so izračuni, bi naprave lahko pokrili.« Zavarovahiicc? njimi smo imeli nekaj pogovort>v. načelno so zainteresirane. Dogovor z njimi je. da se bodo, ko bomo lahko poirdi-li učinte^vitosi ukrepov, pripravljene vključili.« @ Sanolabor Ko^re^zA/zÀnwjei I Za brezskrbno poletje! VELENJE: Tomšičeva cesta 13 -15, tel.: 03/897 73 20 ŠOLSTVO Tudi mi želimo biti turisti Mlade raziskovalke pravijo, da je v Velenju dokaj dobro poskrbljeno za osebe s posebnimi potrebami - Izdelale zloženko s turistično ponudbo za slepe, gluhe, paraplegike ... v mestu priložnosti Tatjana Podgoršek Na letošnjem državnem srečanju mladih ra/jskova]ccv Slovenije so bile Teja Žinder, Tjaša Kolene in ŠpHa Acko, dijakinje 4. lelnika Poklicne in leliniške št)le /H slarilvene Uejavnasii Šolskega cenira Velenje, še posebej zadovoljne. Njihova naloga '1'udi mi želimo bili turisli je namreč prejela /lalo priznanje. Njihov menlor Je bil Marko Gams. somentorica pa Zdenka Jan. Kol so povedala deklela. so z nalogo /elele proučili možnosti potovanja slepih, gluhih, parapleti kov in drugih oseb s posebnimi poirebami. spo/.naii, s kakšnimi omejitvami se pri lem srečujejo. Še posebej jih je zanimala organizacija izlciov» posebnosti turističnega vodenja, animacije za inva- lidne osebe in usircznosl lurisiic-ne infrasirukiure za lovrstiie turiste. Razloga /a Izbtir leme sla bila predvsem dva: dejstvo, da rade polujejo. jih je navedlo k razmišljanju, ah imajo osebe s posebnimi potrebami enake nv)žnosii turističnih doživetij kot one same. drugi razlog pa je bil ta. da niso nikoli zasledile t u ris lične agenci-je. ki bi pripravile programe in organizirale piHovanja za ljudi s posebnimi potrebami- Pri tem jih je se zanimalo, kako je turislična infrastruktura prilagojena tem osebam v Velenju. j»'Jurisličnc zanimivosti v Velenju so dokaj dobro prilagojene invalidom, razen obisk Velenjskega gradu, ovira za neka- tere vrste invalidov pa so stopnice pri cerkvah. Potrdile smo hipotezo, da v Velenju in v Sloveniji ni turistične agencije, ki bi osebam s posebnimi poirebami olajšala spoznavanje sveta, hkrati pa zapolnila vrzel na tr/išču za nezane-marljiv del lurisiicne populacije. Ce smo me same izAlelale zloženko turistične ponudbe za invalidne osebe, bi jih lahko pripravile tudi (urislične agencije, ki Imajo s tem več izkušenj,« so prepričana deklela- Naloga je bila zelo obsežna, zahtevala je veliko truda, časa. terenskega dela. saj so mlade raziskovalke preveijale infrastrukturo na terenu, se pogovarjale z ljudmi, izdelale anketo. Ne glede na zapisano, bi se zanjj) še enkrat odločile. »Spoznale smo veliko novih ljudi, prišle do spoznanj, na osnovi katerih sedaj na marsikatero stvar gledamo drugače, /namo cenili malenkosti. Skratka, bila je naporna, a tudi zeio lepa izkušnja.« Teja, Špela, ki sta se mladim raziskovalcem Ltikrat pridružile prvič, in Tjaša. kije že vedela, kaj jih čaka. so prepričane, da bodo marsikaj od tega laliko uporabile v vsakdanjem življenju ter na ptui no vih ÍZ.ZÍVOV. Teh bo dovolj že na študijski poti: lejo na portor^iš^ ki luristiki, Tjašii čaka še maturi-tetni tečaj in nato študij socialne pedagogiko. Spela pa bo nadaljevala na ckont>msko-poslovni fakulteti v Mariboru. Bila jo naporna, a tudi zoh lopa izkušnja," so dejalo mlade raziskovalko Teja, Tjaša in Špela. Varčevanje z energijo na osnovni šoli Mlada razikovalca Žiga in Tomaž trdita, da je z umno rabo energije, ozaveščenostjo in finančnimi vlaganji možno zmanjšati porabo energije za blizu 30 odstotkov Žiga Hudornik in Tomaž Briš-nik. učenca osnovne šole (îusiava S ili ha Velenje, sta v letošnjem gi-baiýu Mladi raziskovalci /ja razvoj Šaleške doline iz.delala nalogo z naslovom Varčevanje z energijo na osnovni šoli. /anjo sta na pc> dročnem tekmovanju prejela sreb-no, na državnem srečanjui mladih raziskovalcev pa zlalo priznanje. ?Aga v gibanju ni novinec, zalo ne preseneča, da mu je somento-rica Metka fendn predlagala te- mo raziskovalne nalt>ge. Žiga pa je k sodelovanju povabil Tomaža, ker je menil daje raziskovati bolj zabavno v dvoje. •Od kod ideja za nalogo? Naša šola jc edina šola v Velenju, ki ni imela opravljenega energetskega pregleda.« sta bila kratka in jeder-nala fanta. Skupaj z memoijem Cvefom Fenilretom sta takc^ analizirala obstoječe stanje v ogrevanju, rabi tople in hladne vode ter porabi elekirike. / energetsko analizo so poskušali določiti energetsko potratna niesta in na-kaz-ati možnosti za njihovo večjo energetsko učinkovitost. Pod alke o obstoječem energetskem stanju objekta sta pridobila s popisom svetilnih in grelnih eiemenlov, vtičnic ter oken, opravila sta meritve mikroklime in dnevne porabe električne energije za šolske prosiore ter kuhinjo. Anketira sla učence !.. in 9. raz- redov ter učitelje o pogojih na šoli ter njihovih navadah pri varčevanju z eitergijo. ^Pridobljeni rezultati naju pravzaprav niso presenetili. Ti ka^^.ejo na dokaj nizko osveščenost o umni rabi energije, potrditev, da so pogoji na šoli na nekaterih podri)čjih pod normativi. Trdiva, da bi z umno rabo enei^ije, ozaveščenostjo uporabnikov in fiiuinčnimi vlaganji (zamenjava preostalih starih oken. vgradnja avtomatske regulacije Ogrevanja, zameril a va radiaioijev z novimi, kj bodo imeli termosiat-ske glave, zamenjava sve tihi ih elementov z varčnejšimi), lahko pri-liranili blizu 30 odstotkov energije,« In kako komentirala uspeh? Štejeta ga med večje svoje dosedanje dosežke, predvsem pa pravita. da so veliko vredne tudi pridobljene dodatne izkušnje, ki nikoli ne škodijo. Bilo bi zelo dobr Of če bi se potrudili za bolj zeleno prihodnost,^ menita mlada raziskovalca Žiga in Tomaž, Izkušnja več, in to dobra Rezultatov letošnjega sedmega državnega tekmi)vanja dijakov srednjih in strokovnih šoivznanju izmalema-tike so bih še posebej veseli na Poklicni in tehniški elektro in računalniški šoli Šolskega centra Velenje. Kar šest njihi)Vih dijakov je namreč osvojilo zlato priznanje. Še nikoli niso imeli na šoli toliko zJa-tih matematikov v enem šolskem leiu kot tokrat. In kaj so povedali zlati matematiki? Peter Gole je tekmoval med dijaki 4. letnikov: »Sem Žo sodeloval na podobnih izkušnjah in moram imznati, da sem uspeh pričakoval. Sicer je pomembno, da imaš nekaj znanja, a je rezultat velikokrat odvisen od lega, koliko znaš uporabljati logike- Tako kot sem sam, je zadovoljna tudi mentorica Biserka l.edinsek. /lato priznanjeje potrdilo, da dobro delamo. Študija v tej smeri ne bom nadaljeval. Prihodnje študijsko leto bom bruc na elektro fakulteti v Mariboru.« »Tekmovanje se mi ni zdelo pretežko, takšnega uspeha pa se kljub temu nisem nadejal. Seveda sem ga vesel, verjamem, da tudi mentorica Biserka l.edinsek. Uvrščam ga med izkušnje, in to dobre, O studiju malemaUke za zdaj ne razmišljam,« je povedal Ppier Zemljak, dijak 2. ieinika. Marko Pranjic. dijak 1- letnika, jc na držav-není tekmovanju iz ma-tematikc sodeloval kot osnovnošolec, a nikoli tako uspešno kot tokrat. "l.ogično mišljenje se mi pri tovrstnih preizkušnjah zdi pomembneje od znanja. Najboljša pa je kombinacija obojega. Priznanje je zame presenečenje. Za dvig ocene mi ne bi) korisiilo, a mi bo polepšalo počitnice." Matic Knap je med tekmovalci 1. letnikov prejel zlalo priznanje in prvo nagrado: »Rezultat je dokaz, da obvladam snov iz matematike za prve letnike. Seveda sem bil uspeha vesel. Takoj ko sem test oddal, sem sklepal, da bi bil lahko med dobitniki zlatega prizna- Peter Gole Peter Zemljak A Ja^ Primož Benko Marko Pranjić Tamara Pustoslemšek nja./amcje bil to izziv, izkušnja, in to dobra, več. Pri tem pa-vsaj zame-ni bilo pomembno samo preverjanje znanja. ampak tudi druženje z vrstniki-« «Približno 40 tekmo valcev je bilo med udeleženci 3. letnikov. Verjela sem, da bom med dobitniki zlatega priznanja, čeprav ob koncu šolskega leta petice pri lom predmetu ne bom imela. V spričevalu bo trojka in to zato, ker ne pišem domačih nalog, ne delam sproti, a kadar je potrebno, naredim vse. Sicer pa je bilo sodelovaiîje na ta-kent tekmi)vanju zame večji izziv, ko sem bila še osnovnošolka. Omy gočilo ti je pridobitev štipendije. V srednji šo li pa mi ne p pod vodstvo m m en • lorjev /eljka Opačaka. Naiase Tajnik, Aleksandre Dolenec Go-jevic in Franca Purga pripravili vsakoleiui pregled dela, tokrat z naslovom "Inventura Na razstavi, ki obsega obe nadstropji galerije, se prcdsiavljajo di- jaki od prvega do čelnega letnika umeiniiske gimnazije. Razstavi ne manjka ra7aH)likoslL saj jc avtorjev veliko. Ogledamo si lahko skice. pori rele. fotografije, makete in iesene kipe. Razstavljeni izdelki pričajo, da je v Velenju dosti potencialnih poklicnih umetnikov in ne puščajo dwma o tem, da se dijaki. ki se odločijo tibiskovali uníelniško smer, veliko naučijo. Razstava je na (^gled samo do 23, junija, z^io je ostalo le še malo časa, da si jo ogledate. Priporočamo! ■ Tjasa Stopinje na odru 2007 Treningi, Vije, tekmovanja in na km Dragice Mavec nalna prireditev, na kateri pa iz leta v leto opažamo večji napredek, boljše koreografije mentoric in večje zanimanje za sodobni ples. kar je vzpodbudno. Tema letošnje produkcije je bilo Vesolje, Skupine so scz delom lega programa ze predstavile na območnem srečanju plesnih skupin Šaleške doline ga, 7a vse to pa so bili nagrajeni z grtmikim aplavzom. Prikloni, nasmehi. pomahati Je treba tudi staršem. pa babici in dedku in še komu. In predvsem uživali v tem, kar so se mladi naučili v tem šolskem letu - plesali, se gibali. Pa čeprav so gibi in koraki na/.ačetku še malo nemdni, postanejo s pra-vilnun pedagoškim pristopotn način umetniškega izražanja. In mladi plesalci so dober dokaz za tO- Da pa Si) lahko starši in obiskovalci videli, od kod vse lo plesno ztujile izvira, so na koncu prireditve zaplesale še Dragica Mavec, Nina Mavec Krenker in /oja Křen ker, babica-mama, mama-hči in hči-vnukinja, ki z izjemo najmlajše. vestno prenašajo svoje /nanje na mlajše rodove. Prav zatri se bodo še predstavili VefcnjčaDom. in sicer danes, 21. junija, ob 17. uri na Titovem trgu in 1. septembra v okviru festivala Kuiiiguflda ob 10. uri ua Cankarjev: ulici. ■ Marija Boruta Tudi letošnje ' Stopinje« so nastajale celo solsko leto. Plesni studio N je imel kaj pokazati ljubiteljem plesa. (foto: Janez Eržen) do sodobnega plesa, katerega mentorictí so Polona Boruta, l.u-cija Boruta, Rnsana Horvat, Petra /.isi in vodilcljica Plesnega siudia Nina MavecKrenker. Dajevna-šem prostoru plesna umein(ist še kako ^iva, je dokaz množica 130 nasttipajočih Ln polna dvorana ma kulture. Vsakoletna produkcija je zdaj. lahko bi rekli, tradicio meseca marca v organizaciji JSKD 10 Velenje. Da Je Plesni studio N res dobra šola. Je potrdila tudi selekiorica Mojca Kasjak. ko Je iz območnega nivoja /a regijsko revijo izbrala kar pel koreografij. In imeli smo kaj videti! Plesalci so nas popeljali skozi sanje, k(j mama zapre vrata, pa vse do življenja na Marsu in Začetka nove- Gantar ob jubileju Šoštanj, 7 junija- / razstavo svg!edall^ki pred slavi, ki sem si jih o^iledal v zadnjem mescu dni. prebral pa sem ludi dve zanimivi knjižici, ki sla vredni poleine^a branja, '/.e res, da so bile vse moje akcije vzpod-hi(jerfe s konkreinimi hiliurnim modvom, a ni daleč od resnice, da je bil ohisk ku h urni h dogodkov v prestolnici in prebira/ýe knjig odliCna Izbira. Pret/ mesecem dni sem si ogledal lelošft/i glasl>en(hgledališki hit. predsiaw Kakarel i' rečiji češkega režiserja in ravnalelia Bn}skego gledališča Stanislava Moše. Kot specialist za la žanr Je kabaret retirai v proiiukriji Mesinega gledališča ljubljanskega. Čeprav je zgodba znanu ie deselleija in Kabaret praktično .%ind prehranjevanje, kije del predstave, s svojim absurdom In prenosom kisika v želodec (ko možgani kar naenkrat dobe premalo kisika za premislek o globini in siMrr)čJl-nosil), povzroči sproščenost, dekadeninost ln odtujenost od pomena. K?e skupaj funkcionira kol nekakšen alter-resničnostnl šov ob gla\bi in hrani, l^jamno Mnimivo, nuvo ln hkraU /idoiV. Kot odličen primer rejlek%iie lahko i)ovzamem zelo bleščečo misel znancci. ki je hudomušno pripoiymll. da tako močno na predstvavi Še nlkof^ ni sodeloval. Kn/iga Euroi>eana češkega disidenta Patrika Ourednika na siotih .straneh malega j'ormaia • v dolgem eseju, kije lahko berljiv in izjemno lekoC. pričara v kratkem Čmu zgodovino sodobne Uvrope 20. .stoletja. Doher prevod »našegat( dr Andreja Rozmana nam ori-še zgodovinske absurde in nonsen.se. ki se laiiko zgodijo samo na tem evropskem prostoru, v prostoru kulturno ostarelega konlineth ta. Kje dmg/e na s\vtu se takšni dogodki namreč ne hi mogli zxrs-lili. J:jemno primerna literatura za razpoznavanje Kglobalizirane^ Evrope, še po.'iebej priporočljiva za recimo poletno branje na plaži, ko okoli vas kar fnrgoli. Cehov. Nemcev. Italijanov in drugih ffoà'i-nlkarjev. V njih boste recimo lahko prepoznavali arhetii)eske narodnostne 2načilno.HU pri^mdnikov Evropske skupnosti. Druga knjiga je delo av.sirijskega filozofa, pazil ivi sla Ludwiga Wittgensieina z naslovom Kultura in vrednota. V knjigi so natisnjeni zapiski (v obliki pregovorov in krajših misli) iz njego\'e nei>h-javljene zapuščine. Zapiski obravnavajo manj filozofske in tehnične teme iz Wiitgensteinove fdozofije. V njih najdemo niegove uiisli o religiji, glasni, arhitekturi, o naravi CdozoCije. o duhu Wiiigensiei-novega črna. o genijalnasii.Juém(vu... Skratka, vpogled dobimo v misel fllozofikega wlikanu 20. stoletja, zbrano ln predstavljeno na berljiv in (zelo osebno) drugačen načJn. Ob prebiranju sem si dejai: zdaj iHi imam priročnik za pisane kolumen za nekaj časa^ fn kaj ima vir skupt^ opraviti s {Xiíeino lahkotnostjo. Recept je sledeč: vsaj enkraten olmk poletnega festivala Lent v Mariboru (med drugim pride koncertirat ludi /n^bolj poznani a^'strijski jazzisi Joe Zani/iul (cx leather Report), obisk .lazz ali poletnega fcsávala Ijuhljana v Križankah, mnogo sreče z vremenom ter semta kakšna dobra literatura za dopust. In mimogrede, zadnjič so me nekdanji sošolci s faksa (ako ^nakurilh s starimi .stripi, du sem si minuli vikend kiipd po tridesetih letih zopet /tek^l stripov in minulo nedeljsko jutro preti vel z Zagor Te-nejem, In ne vem. če se ne bom v prUuxinjih dneh prepustil čisto po počitniško še kakšni risani umetnosti nikoli sami 107.8 107,8 MHz R/^DDjQKO IDÛ C^S^POSO^Ê Glasbene novičke Piknik je uspel Po dolgem času smo se na skupnem pikniku /.brali sodelavci Našega casa, l^din Velenje in lokrai prvič šc radia Aiťa. V preteki osi i smo pííslusali vremenske napovedi in piknike odpovedovali, lokrai pa smo se odločili, da bo la ob vsakem vrerneiui, Se sreča, saj je bila ludi lokral napoved slaba» vreme pa jc bilo v sobolo popoldne lak§na, da si za piknik boljšega sploh ne bi mogli želeti. Zbrali smo se ob jezeru v Dolicu, pt^lni pričakovanj in dtibre vo\je îer Športno in šaljivo razpoloženi. Pridro/ili so se nam tudi nekateri najmlajši, Kar lepo Cctico naraSCaja imamo, pa še veliko ga prićaku-jenîo, Ra7poli>/enjc je Nlo odliino. športno in /abaviio obarvano in kar le/ko smo se razàii, seveda z obljubo, da se kmalu spet vidimo. Do takrat bomo Velcnjčani pridno trenirali odbojko in Šc kakšno drugo veSèi-no, saj so nas ' foJcrai aiftivci pošteno (mbni ...) ^ naniahali. ■ mz, vos ••• na kratko ••• MISSJOOLS V soboto. 23. junijd. bo v velenjskem klubu Max gostovala ena ndjboli znaiih house didzejk na svetu Miss Jools iz Velike Britanije. Poleg nje bodo za primerne ple^e ritme in dobro vzdušje skrbeti še didžeii Brlee. Tidco in Arty. Vstopnice so v pred^rodaji v kJubu Maic LIBIDO Zasedba libido, katere vodja le kantavtor Rok Predin, ponuja nov single, ki nosi naslov á(oda sanj. In prihaja z njihovega aktualnega albuma Orugič enkrat. Album bodo premlemo (Odstavili v živo na letošnjem festivalu Lent, in sicer 29. iunija naJurčkovemodru. KINGSTON Potem, ko najnovejši sin^e Bossa noga idnjskth zabavljačev King-stonov ze nekaj časa odmeva 2 ra-difskih va!ov. je zdaj na ogled tudi videospot ki ga je režiral Soris Dolenc. Pn snemanju so Kingstonom na pomoč priskočiN člant Ptesnega mesta, ki so pobeli za posebno koreografijo. DAN D Tudi zasedba Dan D se je odzvala na povabilo nacion^nega radia in ob 3&^bletnici pripravila odlično priredbo znane skladbe Lep dan za smrt shupine Niet I PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE ^ Idlor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slisi-^ te v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po # poročilih ob 18.30. 1. MARQUESS • Vayamos compane-ros 2. GENTliMAN - Different Places 3. IVIARK WEDLOCK - Now Of Never Marquess se je rodil leta 1978 v Italiji, trenutno pa živi v Nemčiji. Lani je nj^o-va pesem El Temperamente postala vehk poletni hit v (Nemčiji in drugod po Evropi, letos pa bo njen uspeh poskušal ponoviti z živino latino skladbo Vayamos com-paneros. Konec junija bo Izáeí njegov novi album z naslovom Frenetica. LESTVICA Vsako nedetio ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Nas čas. Vrstni red v nedeljo, 17.6.2007 (§1:734): t. IGOR IN It Še en glaž 2. UUBUANSKIOKTH: KoPkor kapljic, tol'ko (et 3. OBJEM: Marjetka 4. SPEV: Edino upanje 5. GAŠPERJI: Za šankom 6. KRČEK: Pozdravi iz Slovenije 7. PEVCI IN GODCI REBER: Kje so tisti lepi časi 8. RIMUAN!: Micika 9. HERMINA ŠEGOVC: Ciklame 10. Ans. ROKA ŽUNDRE: Najlepše je. kadar sva skupaj .wVespot. letos reggae spet ob So« Od 4. julija do S. julija bo na Sotočju ob Tolminu potekal že sedmi Soča Rcggae Riversplash festival, ki se po lanskolelneni izletu na Koroško leios spel vrača na staro mesto. Obiskovalci bodo plaži se bodo ves čas fesi iva la izmenjevali tuji in domači didžeji različnih zvrsti reggae glasbe, nastopili bodo ludi Hvcrion Blender (Jamajka), Uari 16 (Jamajka) Asher Seleclor (Švica), Hal ]:ncr-gy Si>und (Švica), The Boom Sound (Švica), B.R. Stylers S voznica s tunelom. Ena, sicer pa pri reševanju se ne vidijo svetlobe na koncu tunela. Prainovanja Vse več podjetij se odloča, da ob svojih praznikih pripravijo razna srečanja svojih delavcev. To je hvale vredno. A nekateri de-lavci bi vseeno raje, da bi jim namesto želodcev napolnili žepe. Osvoboditev Osrednji mozirski trg naj bi kmalu preimenovali v Trg osamosvojitve. Dodali so seveda še 1991, da ni kdo pomisli na zadnjo, ko se osamosvojili od Rečice ob Savinji. PriHski Zadnji čas je slišati vse več primerov psihičnih pritiskov na delovnih mestih. Taki delavci so še na dobrem, eni jih čudijo že, ko iščejo službo. Sodelovanje Novi predsednik velenjske turistične zveze je z Vinske Gore. Nekateri dvomijo o njegovem vse ve* lenjskem povezovanju, saj se Vinska Gora turistično precej povezuje z Dobrno. Ali pa bo še Dobrno pritegnil k Velenju. Zosluga Za prvi občinski praznik občine Rečica ob Sa>inji niso podelili občinskih priznanj. Pa bi jih morda lahko za zasluge za osamosvojitev. se še ne morejo odločiti, kdo je najbolj zaslužen. Srnjad v Velenju bo kmalu evropski kongres o smjadi. Nima turističnega značaja, da bi privabil tuje lovce! Moj Twingo, to sem jaz! RENAULT Renaultiinanciranje - zá^oĎa84'mesecev! V četrtek, 14. junija, je podjetje AC Mlakar svečano odprlo vrata sodobnega prodajno-servisnega centra Renauft. Najdete Jih, če se odpravite Iz centra Velenja proti jezeru. Dejavnost opravljajo na desni strani, nasproti bivše Interevrope, točneje, na Cesti Simona Blatnika 18. V novem salonu lahko cerate med celotno paleto osebnih In gospodarskih vozil znamke RenauitI Prijazni in strokovno usposobljeni prodajalci vam pomagajo izbrati n^pnmemejše vozilo in financiranje po vasi želji, možna menjava tudi po sistemu staro za novo. Servisiranje vozil opravljajo v novi in moderno opremljeni servisni enot}. Prodajni program ot)sega še prodajo originalnih nadomestnih delov ter dodatne opreme. sodoben, praktičen, živahen... Je zagotovo vozilo svojca àaaâ. S svojim izrazhim oosJuhom za pmktl^ost se prilegala vsem žhHjenjskim slogom, številna domiselna odlagalna mesta In prilagociljtvj sade^ izpolnijo vsa vaââ žfilje. S svojo vsestransko uporabo, dinamičnostjo in vamost^ vas bo gotovo prepričal. Novi IV^ngo. to ste Vil Da^ muvaèoâ^nl pečat in naj postane vaé svat v malem. Z veliko najsodobnejše tehnološke opreme» ki so jo vgradili v novega Tvvinga. bota8vetvedr>ozvami. Pustite se zapeljati r>ovemu bencinskemu motorju 1,2 TCE» 100 KM. Po užitidh vvoznji irt varčni porabi je to r>sibol|sl motor s 100 KM. Odlikujejo ga dinamične linije ter živahen značaj. AC Mlakar, d.o.o. Ootw se znajde na mestnih ulicah in odprti cesti. Je razposajen In varen avto. Ponuja Vam zelo prostoren prtljažnik, in aicer 230 - litrski a fiksno zadnjo klopjo {2 ločena sedeža) in 959-trtrakt s povsem zk)ženo zadnjo klopjo. Je maihen avto z vdikim snsemi Zaradi preno^jene notranjosti - Izjemno prakličent Će sedeže prektopKe, lahl^ prevažate tudi do 2.15 metra dolge predmete. S preklopom* sovoznikovega sedeža dobite ravno površino, kamor se lahko usedete. ko nameščale otroka v njegov sedaž. Resnično je usťi^en, da vam poenostavi žMjerjel (•opcija) Cesta Simona Blatnika 18 Salon Renauit 03 56 66 Sprejem v servis Renault 03 69$ 56 60 Nadomestni deli I^ault: 03 898 56 69 JUBILEJ S ponosom zremo nazaj^ z optimizmom v prihodnost« 110 let prostovoljnega gasilskega društva Velenje so okronali z dvema uradnima prireditvama in veliko vrtno veselico - Nova avtolestev je pridobitev za vso Šaleško dolino Vele rye • Daljnega lela 1X97 je bila v Velenju ustanovljena gasilska skupina. Zalo, da bi prebivalce varovala pred požari veda. Kjiialu je število ćlanov začelo naraščali, drušivo pa je širilo ludi področje svojega delovanja. Ciasilsivo je postalo pomemben del družbenega življenja v mestu in Šaleški dolini In lako je o^ialo vse do danes. Velenjsko Prostovoljno gasilsko društvo je lahko ob llO-leinici delovanja zadovoljno in ponosno. Pa naj se ozrejo nazaj ali uslavijo v današnjem času. /aio je tudi pogled v prihodnost poln optimizma. Sploh, kor se mladi še vedno mdi pridružijif gasilcem in s(ï se pripravljeni ludi ve h ko izobraževati. NenazadrOe je gasilslvo v Sloveniji danes najbolj množično drušlveno gibanje. ne manjka pa jili lucU v Šaleški dolini. V pelek zvečer so v veliki dvtv rani Hotela Paka pripravili slavnostno sejo PGD Velenje in h k ral i zaznamovah dan gasilca v Ciasilski zvezi Velenje. Na prireditvi sn podelili ludi ni/, republiških gasilskih pri/j]auj. Gasilci vseh dru-šiev iz Šaleške doline so tokrat zagoiovo s p kem jubileju izdali pri PGD Velenje. l'a lepo prikazuje lako preteklost kol sedanjosl največjega gasilskega drušiva v dolini. Sodobna avtolestev -velika pridobitev Visok jubilej so v velenjskem prostovoljnem gasilskem drušivu Iclos okronali z res veliko prido-blmjo. Dobili so m^vo avtoiesicv, ki se lahko dvigne kar 37 metrov visoko, za razliko od stare, na katero se po dobrih dveh desetletjih uporabe niso več mogli di>bro zanesli. pa ima tudi gibljivo košaro, kar zna priti zelo prav pri reševanju v zapleienejših intervencijah, [ma Še eno prednost. Z njo se bodo lahko spuslili tudi navzdol in nc le v zrak. To pomeni» da jo bodo lahko s pridom uporabiU pri intervencijah tudi recimo v prepadih ali pri plazovih ... Mož- nosti je veliko, kako uporabljati sodoben »stroj«, pa od ponedeljka dalje ).c spozjiavajo lisi i gasilci, ki bodo avtolesiev upravljali. Ravnanje z njo zaradi res sodobne digitalne lelmike ni enostavno, zato jih bodo izobrazili strokovnjaki, ki lo dtibro pozjiajo. Bojan Brcar, predsednik PCD Veleiye, je v soboto na slavnosuii predaji nove avto leslve. ki jo je v celoti »plačal« občinski proračun, vredna pa je kar dobrih 650 lisoć evrov, povedal: »Samo pomislimo, s kakšno tehniko so se pred leti gasilci spopadali z ognjenimi zublji. Danes pa se lahko s ponosom ozremo v garaže, kjer nas čakajo moderni avtomobili in sodobna lehnika. Rad bi se zahvalil MO Velenje, še posebej županu Srećku Mehu in Alenki Redniik, samo jubilej našega društva, ampak vseh občanov in občank, ki so nam vedno pripravljeni pomagati.« Da 10 drži. da je dokazala zabava po uradnem delu prireditve. ki je v celoti uspela. Velenjski župan Srečko Meh je tako v pelek zvečer kot v soboio pred velenjskim gasilskim domom pîesiev. ki jo bomo danes predali v uplino in širše. Olani društva smo veseli, da nam je bila zaupana v uporabo. Flkrali pa se zaveda mo. da nas čaka spet veliko ur dela in izobraŽevanja, da bomo zmogli in znali izkoristiti vse možnosti, ki nam jih nudi, S ponosom se lahko velenjski gasilci ozremo v preteklost in se upravičeno nadejamo sveile pri« hodnosli, saj se trudimo, da sledimo vsenî tem smernicam. Rad bi izkorislil priložnost in se zahvalil vsem našim članom in članicam društva. Zagotovo pa to ni delo in časlen stan, saj je vaše osnovno poslanstvo družbeno dobro, vaša osnovna dejavnost pa družbeno humana. To znate pokazali ob požarih, naravnih nesrečah in številnih drugih priložnostih. Vcdnc^ se postavite ob bok tistim, ki poirebujejo pomoč. Zato vam še enkrat hvala.« Slavnosli se je udeležil tud: obrambni minister Kari Erjavec, ki je pred mikrofonom najprej izrazil zadovoljstvo, da je ob prazniku skupaj z velenjskimi gasilci in dodaî: »To kaže na to, da ima gasilstvo v leh krajih dolgo tradicijo, celo daljšo kot imamo državo. C i as il sivo ni le gašenje požarov, je veliko već. Gasilstvo je v preteklosti bilo vedno zraven, kjer se je dogajalo družbeno življenje. kjer se je govorila Sloven- cem a viomobila v roki dvignil visoko v zrak s staro avtolestvijo. Matjaž Meh pa z novo. Tam visoko v /Jaku sta se košari pribli-žah in ključa sta bila predana. Oh tem so gasilci poskrbeli tudi za pirotehnično presenečenje, ki je lepo popestrilo slavnostni d(»go-dek. Malo kasneje so visoko v zrak z novim avtomobilom dvignili tudi župana in AJenki« Red-nak. Pogumno, ni kaj. Poicm pa se je začela prav gasilska veselica. Taksna, ki je ljudje tod okoli že dolgo ne pomnijo, f^iki so spet dokazali, da so odlični za žur, Sa-leCani pa. da jim lovrsini dogodki se vedno zelo godijo, [n prav je tako. ■ Bojana Špegel Zgodbe iz šolskega nalirbtnika Piše: Marjan Marinšek Araga Ruth (43) Čeprav je bila Beba iri Icla starejša. seje lancek v njo zairapal že v prvem rd/redii, ko se učenci nižjih ra/redov se naj ne bi /a-Ijuhljali, sploh pa ne v slarejše de-kliccl Bcba je bila čistokrvna blondinka. Imela je lanke obrvi kol Vivcn Leigh in lanko postavo kol l.auren Bacali. Tonček ni ime) nobenih mo/nosii. da bi z nj() liovoril na samem. Beba nj^ go vi h pogledov ludi ni mogla opa/iii, ker jc bil ob njej vedno Prcskaijev Jožko, ki je brcal /ogo kol Čajkovski, s smučmi skakal ki)( Jane/ Pnida, hudourniško Bi-sirico pa je preplaval /. zvezanimi rokami kol Johnny Weissmûller. / Bebo sîa se, kol starejsa pionirja, udele/ila zlcla mladih planincev v Ljul> Ijani in ko/janski kroli sla lam celo diskuiirali, kar ni bilo kar tako. Po mali maturi je Beba odšla na učile-IjiSče, a lajn ni zdržala dolgo. Bila je preveč lepa. da hi življenje končala kol navadna učiteljica, /vabil jo je mondeni /agreb, kjer je lahko prodajala svojo lepolo fotografi mi. /e po nekaj mesecili seje njena glava pojavila na škatli »Zdenke sira^, ua kar so bili v kraju /elo ponosni. Druga solska lepotička je bila Marija. Ta je bila Tončkova sošolki iu je bila s kmetov. Do ^ole je in\ela tričctrt ure huje navzdol, nazaj pa ves čas v breg. Kmetica je imela lepo belo kožo, dolge páenično rumene lase in angelski obraz. Tonček se ui mogel lgo ni bilo ven, je bilo že vsem nerodno. Ravno llsli trenutek jc prišla Majina mama iz drvarnice s treskami v naročju, videla, kaj se je zgodil(K in se je silno zgražala. Končno sc je Maja ziičela oiresali in žogica je veselo priskakljala izpod Majlne obleke. Vsi so si oddahnili. Majina mama pa jo je takoj poklicala domř>v, da ne bi kdo kaj rekel, saj je Maja veljala za najbolje vzgiv jcno deklico v trgu. Zadnja priložnost, da bi Tonček Maii povedal, dajo ima rad, je bil poslovilni večer ob koncu nižje gimnazije. Za poslovilni večer so izpraznili učilnico v internatu, mame so morale na peč i pecivo, za pijačo pa so prinesli krahcri, ki ga je izdeloval domač so-da^čar. (îîasbo je izvajal Kunšlekov Rudi. kije istočasno igral na kitaro, ustno harmoniki^ in ^ bobne. Dijaki so plesali. F kakor jih je naučila lovari-šica Vahova za neko igro. Tonček je nervozno iskal priložnost, da bi plesal z M dil za plešočim parom, ki sc je vr-icl naprej. Globočnik, ki je vedel, kako je Tonček zairapan v Majo, se je še enkrat uslavil in rekel za stopnjo btîlj t)Stro. skoraj grozeče: »Bi rad, da se pomeriva?« Pri ich besedah je dvignil rokt), kol bi v njej držal n^îZ. Tonček se je ustrašil in se hitro umakjiil. Maja pa, kije vse videla in slišala in vedela, da ho prišlo do dvoboja, kot jc videla v kinu. se je takoj Iztrgala iz učiteljevega objema in stekla na balkon občinske hiše, sc lam naslonila na občinsko <îgrajo ter milo jokala v noč, vse lako. kol jc videla v filmu »Draga Rulh«. Tonček je šel za njo kot Mr Williams v >• Draga Ruth«, jo iiJlažil In ji obrisal solzo z robčkom iz malega žepa na sukniiču, ki je bD pravzaprav samo za c^kras. Potem je Tonček šel naprej v gimnazijo, Maja pa na učiteljišče, ker so njeni siarši hoteli, da bi čimprej prišla do kruha. Priložnosti ni bilo nobene več. TRGOVINA KOŠARĚCA Prfatvkoiu1K6 CDla MvDFt MHnbofflikSOOG Pr>i9kAneltBkDSi3L Hramu muce 4tûG * 2eK BRAnS RvoHofttaSLpNsi Gnojifo Cvst 3L PivoLHfcaaSUubtH M»dr kntnpirlKC CM nMe 4» tvimfi nlo« oiK/sr B,98€{2.394.00) D,2D€ (47.93) t €(238.541 B.90eU.372,44} a.38€(91.U) a4S €(107.84) 168.94 €(40.484.781 S.48€{1i&5.2B) 14Z) €{3.402.891 0.60 €1143,78) Tw/^fán: 03/ S72 BO SO Na zêfogi hogatí izbira k/mil. giwjH, vrtnega orvt^a, mfekovitov in vitaminskih dodatkov tar vsa ža zunar^o oradhw vašaga doma. KDOR míČUJí yrnŠARfCiKUPUJE! PernoTO^M: 672 BO SO. Petje.tsL 8S1IIGaberke. ttlj 8913210 www.UgovtRflhkoMňct^, Miail: ko$irica@Moljiat Mkïome skup//ie tufih nsrodnostf so prfpravtfe fep većer, za nekatere tudi nostalgičeih (Foto: J, Eržen) Velenje • V velenjskem domu kulture se je letos prvič zgodilo srečanje fji1i narodov prikazali: Šaleško folklorntj društvo Koleda, skupina SOK, Srbsko kulturno umetniško društvo Vidovdan iz Ljubljane. Srbsko kulturno humaniiarno društvo Desanka Maksimovič iz Celja. Kullurno društvo Međimurje iz Velenja in Srbsko društvo dr. Mladen Slojanovič iz Velenja. Večerje bil več kot prijeten, naj-hoï\ pohvalno pa to, da so plesalci mladi in tako t)hranjajo neprecenljivo kultunu) dedi^ino. Njihove nastope je ocenjeval Bruno Ravnikar, ki je bil z videnim in slisa-nim zadovoljen. Tudi prihodnje leto bo srečanje folklornili skupin tujih narodov polekali» v Velenju. ■ bš Jubilejni Zurček uspel Društvo prijateljev mladine Edvarda Kardelja je na jubilejni otroški žurček privabilo veliko mladih Velenje - Vsako leio, ko se šolsktJ leto poslavlja, prihaja pa brezskrbno poletje, DPM Edvarda Kardelja povabi ua p<ïsebno prire-dilev otroke in mlade iz te mestne čcirli. Letos so jubilejni, že 20. Žurček, pripravili minulo soboto. »>Prcd dvajsetimi leti smi> organizirali prve otroške ustvarjalne delavnice z imenom Živ Z.av, Iz prav teh, naših delavnic, se je razvil dan Pike Nogavičke. Na to stno ponosni. Saj ni treba poudarjali, kako pomemben za našo dolino in obiskan je Pikin festival, ki seje iz Piki nega dneva razširil na ves leden,« je zbranim povedala predsednica društva Cvetka Koželj. Tokrat so se udeleženci lahko zabavali in usivariali v kar 24 dc-lavnicaJï. Največ je bilo razlicmh usivaijalnih delavnic, nemalo pa tudi športnih aktivnosli. Mladi Si) izdelovali žige, meiulje, rožne škratke. navihane gosenice, ljub- Pred dvajsetimi Ml Je prve delavnice s pomočjo prostovoljcev organl^rala Anica ŠullgoJ, dolgoletna predsednica društva. Oddolžili sose JI s skromnim darilcem. V kar 24 aktivnostih Je sodelovalo okoli ISO mladih. kovalne punčke ... Lahkt) so nastopali. se spuščali po toboganu, ciljali v tarčo, metali obroče, igrali gumilvisi. se pomerili v igranju namiznega tenisa, babintona in odbojke. Med njih so prišli gasilci iz P(iD Salck in brata Stojnic, ki sla s pomočjo članov Društva bo- rilnih veščin prikazala pravo lekmo v borilnih veščinah ... Bilo je lepo in zabavno. Za to so /jisluzni številni prostovoljci iz društva in tudi vzgojiteljice iz vrica Lučka. Žurčka seje letos udeležilo kar 150 mladih. ■ Foto: vos Vodnikova VVelMjft az evi 2 MmlittiilOiliiiieiti: wumíiimmm PiBideljili - Htik. Id 7. do 19. «rs, sitoti Ml 7. M13. in D^RNA SLUj^zMinoroH Ml M. Ii 14. uro ob lÀllab íi pnznlUb« mUr uno a l2di]i mnvli na nnpt 1b lujilti oinvll kizncsita. LEKUNâUUHWMVIlliyE PtNdellili - pittk Bi 7. di IS. ira, oli MlHrtil zaprta. IflUJUUCAMUlUMmfNiE Pon8tfilitli*pitikitf7,aQ «016. iri; soloti fid 7.3Q da 13. ire LSUMiOSTAIIj PoDidiliali - čftrtak ad 7.30. do 16. ara, petili od 7.30 da 15.00 an, sabati ad 6. da 12. un. [BmkluMHùnfm PQiiedellik ad fl. ito 16. in, Sitrtali ad 12. da 20, m, tonk, sredi ia pattk od 7. da 16. Mit, ab uboUb aprti. VI PIŠETE >>Bîlo je prečudovito ...« ^PrescncUlo meje. da je bil nas j/lel v V/.hodno Slavonijo zelo poučen. Spa/nali nisniasamo (e-poi dc/ele oh obrobju Panonske nizine, ob reki Muri, lemvcć smo bili deležni ^osioljubnosii ljudi Ra/krizja, kol bi bili že dolgoleini prijaielji. Skraika. bilo je prečudovito ...«je začel opisovali doživetje upi)kojenskega izleia v Raz-kri/je Crucsi Ferder iz Pt>dkraja pri Velenju- Zakaj bi rinili v lujino, če še lasine donnwinc ne poznamo di> Vi>lj dobm, je bila se ena njegovih misli. Odkar so podkrajski upo kojenci samostojni in je predsednica pododbt^ra Dll Velenje • PodkraJ îînia Meh, vsako leio spomladi in jeseni pripravijo iz-lel. In prav m sobotni izlei na vzhod Slovenije je bil nekaj po sebnejja. Pmgrani samega izleta jc bil sicer kratek, a vsebinsko Razkri/ju pričakal tamkajšnji župan Stanko Ivanušic in nas spremljal od ogleda oljarne, pra-vasi v Cjihini. energetskih toek in Ivanovega izvira do ogleda cerkve in kovačnice. 'Iako je bilo dovolj časa. da smo spoznali njihova prizadevanja, da bi v Ra/križje pripeljali kar največ gostov iz celotne Slovenijo. Pripravili so program razvoja turizma in bili deležni evn)pske pomoči,« Upokojenci Iz Podkraja so najprej spoznali, kako seje šiiričlan-ska družitia morala znajti, koje oce, sicer strojni ključavničar, ostal brez dela. Odločili so se za pridelavo bučnega olja in z njegovo iznajdljivostjo so si izdelali več priprav In strojev za pridelavo olja. Po pokušiui olja, domačega kruha, pa ludi vina In soka, vsega je bilo dovolj, so morali udeleženci izleta naprej, na drugo lovca, otroci pa morajo pomagali pri oranju z lesenim plugom. Sredi naselbine gori v glinasti peči In se peče kruh iz pire, ki jajo dan, Izleta pa seveda $e ni konec. Ogled kovačije nas p(spelje več kot tristo let nazaj in kovačeve besede sežejo v naša srca. »Kova-stvoje trd kruh- Sedemsto kovačev nas je bilo še pred tridesetimi leti, sedaj smo le ^ trije. Tudi pri nas bo ogenj ugasnil Še nekaj znamenitosti, kot je peka mlincev. namazanih z za-seko, vinska klet na ^engenski meji, ki poteka po sredi poslopja, Slomškov mlin, ki ga je kupil angleški kupec in bo kmalu obnovljen, in vrniti seje bilo treba ■ HinkoJerčič Češnjev raj - Goriška brda Kdo bi se lahko odrekel vabljh vosti češenj in tudi mi - planinci UNI 3 Velenje - se jim nismo mogli upreti! Vo namigu za izlet v la prelep količek naše vsepovsod lepe Slovenije smo takoj spletli vezi in že pristali v lepem, sončnem vremenu pri starodavni kmety) Toroš v zaselku Jordana naselja Plešivo. Uvodno kavico sla popestrili okusni polici naše nedavne slavljenke in že smo »pridno« sledili tamkajšnjemu zelo prijaznemu planinskemu vodniku g, Oskarju Kristančiču. ki pozna vsak<5 stezico, ki vijuga med vinogradi ter ostalim bujnim zelenjem. Pol nas je najprej vodila v smeri Barbane- Ogledali smo si notranjost prikupne cerkvice- ki so jo domačini sami uredili. Od tu se nam je odstiral krasen razgled na Fojano. V njej smo naleteli na izredno prijaznost tamkajšnje planinske «deklice za vsc<< gospe Si-donje Markovic (PD Dobrovo), ki nas ni pustila žejnih mimo svojega bivališča lik vca, ki ga bodo deležni bogve-kateri » Enim o hodniki«. V zahvalo smo ji zapeli pesem Rada Simoni! ija, katerega grob smo obiskali pri cerkvici Sv. Duha, Njen pcv ševni stolp sptnninja na lislega v Pisi .-. Srce nam je igralo ob piv gledih na okoliška, po vzpetinah nanizana naselja in roke so se kar same (s prikimavanjem v<3dnika) iztegovale za češnjami. Njihove b t Iga to obložene veje so ponujale svoje rdeče plodove prav nad na- damo sta nam pokazala <^gromno češnjo na koncu vino grada in le smo seje smeli nau/iti po mili volji, pa še prijetno senc iskali v senci ribiške koče ob umetnem jezercu Kozlink, kjer smo namesto rib opazovali -želve. Treba je bilo naprej v vroč daa in pod Dobrovim, središčem (joriških brd, je steza zavila pt)d Vedrijanom v hrib, kjer sta k »sreči« debele češnje hrustavke obirala starejša zakonca. Rado- starodavno vasico Imenje. Našo pozornost je pritegnil v soncu žareč cvetoč kovačnik (vzpenjalka) in ž-e nas je prijazna lastnica oskrbela z njegovimi mladikami. Poleg lepote nam bo (îhranjal tudi spomin na njegovo zelo lepo domovino. Sploh smo vseskozi občudovali bogato cvetoče rože. se izobraževali in proučevali rast ka- foHM iH mm kijev, ki pri nas iic uspevajt), njegovi slastni »zlaii« sadeži pa nam še kako leknejo! Prihod v Cio-njače z razglednim stolpom, od koder je najlepši razgled ua Goriška brda. je bil ob dokajšnj: vročini kar odrešujoč. Strinjali smo se z vsebino napisa na stebrih sednje gostilne: »Kaj li pomaga denar, če ti za človeka ni mar. Z denarjem nič ne narediš, če z njim pamet izgubiš-« Po naužilju razgledov vse tja do obeh Goric nam znanega Sabotina in Skabiice oz. Svete Cîore do prostranstev tja čez italijansko mejo smo zjidovť^ljni sedli na avtobus iii se vrnili na izhodišče. Poizkusili smo domači') hrano Bricev. naš Janez je spel raztegnil harmoniko in za »happy end« nas je gospodar odpeljal še v klet na »obvezno« po-kušino vina. Da smo peli vso pol domov, jc najboljši dokaz, kako za-dovi)|ini smo bili z izletom. mi imamo svojo Toscano...). ■ Marija Lesjak Gremo v planine: - sobota, 2-^. 6„ v Naravni park NOCKBERGE (Avstrija): -Grosser Koenigstuhl (2336 m) - lahka daljša poi in - Klonuiock (2.^-^1 m) in ogled naravnih znamenitosti oh Windo-bensee • lahka krajša pot - obe v organizaciji PD Velenje. Mnenja in odmevi Obtoževanja namesto sanacije gotskega bisera_ l__i V skladu s odsi, 26. čl. Zakona o medijih zahtevam objavo po« pravka k članku Indija Mavrica Obtoževanja names!o sanacije gli nadzirali, za omenjenima daroval-ccma tako v absolutnih zneskih kot ludi relativno, glede na velikost svoje posesti in i^emoženja. tnoćao zaostali. 4. Občina Solčava In posamezniki iz Solčave so na škofiji Celje dosegli, daje škof za sanacijo že pooblastil g. Icraarja. Sanacija se. kot je članek pravilno ugotovil, ne izvaja. Vse dejavnosti Občine Solčava in celjske škofije so bile v zadnjih treh mesecili usmerjene k temu. da sc me v Sol» čavi kot župnika otíemogoči. Za go-spd-noHilaniskimi obalami r^ijavil nemški Tirpilz- Zaradi tega je npr. Iowa, vse od izgoiovitve "dežurala' skoraj pol leta pred obalo Nove Fundlan-dije. Kolikšne so le ladje naj povedii le nekateri skopi podatki:- dolžina je 2i>3 meirw. íirina .U metrov, tonaža /jia§a v povprečju 57-UOO ion, glavna oborožitev je devet topov, ra/vrščenih v treh kL!p<3]ah, kalibra 40,6 centimeirov! Zakaj vse to pišem ? Pišem zato, ker sem se ob dogajanjih s sestankom skupine v letoviškem mesui Heiligendanmi v dežel: Meklenbur-ško-Predpomorjansko ob obali Baltika v Nemčiji. diJinislil kak(î b: se za vselej rešili težav z zagotovitvijo vaniosfi državnikov industrijsko najbolj razvitih držav sveta in Rusije. Domislil sem se posebej iz razloga, da bi se v bodtKe preprečil ^e kakšen večji cirkus, koi je bil la zadnji v Nemčiji- Domislil sem se. da bi lahko dali Američani na razpolago kol domovanje in zavarovanje lowo. ali kakšno tlrugo hoino ladjo iz navc^jcne rezerve. Zasidrali bi jo lahko nekje sreili Pacifika in nanjo, preko Havajev, najprej i letali potem pa s hclikoplerji, vozili državnike na sestanek. la rešitev bi bila še posebej dobrodošla za Busha. ki ga je od vseh verjetno najbolj sirah, da bi ga kdo pihnil. Zato me pravzaprav čudi. da sami še niso prišli do le zanjisli. Poleg tega pa bi se neverjetno zmanjšali stroški na eni. na drugi strani pa bi odpadli nint)gj priJblemi, sitnosti in druge te/ave. ki spremljajo srečanja skupine Cî X. Kako hi se lahko zmanjšali stroški nam jc lahko jasn<5. če vemo. da je nen^ške davkoplačevalce preteklo srečanje stalo íikoli IWJ mio líVR. Samo kovinska pregrada okoli mesta, v dolžini 13 kilo-nwtrov, je slala 13 mio liVR. to je en milijon na kDometer Verjetno, se ,ic mnogim, ob pogledu na lo pregrade^ obudil spomin na nekdanji berlinski zid in/ oziroma med mejno pregrado, ki je potekala med nemškima državama v dolžini 1.400 kilometrov, Pa ne sam(i lo, eno gospo in sedem gospodov je varovalo znotraj te pregrado 16.000 policistov. Poleg tega pa je še za svoje ožje zavarovanje Bush & seboj prignal ,^,000 specialnih agentov Cll:. lo bojda stori vedno kadar zapusti Belo liišico v ameriški prestolnici. Odpadle bi seveda tudi vse de-ni(ïnsiracije. ki so tokrat, samo nekega dne v Rostocku, lerjale 1.000 ranjenih. Ce bi se ena gospa in sedem gťispodov našli na bojni ladji Iowa (oznaka BB 61}. hi vse neprijetno odpadlo. Poleg le koristi bi bila korist ludi za ameriško vojno mornarico, lia bi lahko tako ladjo kol njeno 1.500 mož veliko posadko zdramila iz večletnega dremeža. s«ij bi 10 dogajanie lahko označili kot bojni manever. ■ Vladimir Korun Mladim Zagrebčanom prvi turnir V spomin na nekdanjcg- Prireditelji so mladim nogometašem omogočili ludi ogled velenjskih 7iiamenilt)sii (gradu, muzeja premogovništva ...) in go-td-bora Miran Jalušič pa sta bila skupaj z drugimi zelo zadovoljna ludi zato. ker so Velenjčanl pokazali veliko zanimanje za tekme mladih, saj je bila /lasti v nedeljo iributia dokaj polna. Tudi lo je ra/Jog, da bo turnir morda poslal vsakoleten. ■ dkf vos Končni vrstni red: 1. /agreb, 2. RuJar. 3. Koper, 4. Sarajevo, 5. Domžale, 6. 1. Saraievo, 8. Medzimuije, Veseif so biti drugega mesta Turnir &o s tekmo odprti Rudarjevi veterani. Moštvo, ki so ga eestavijaii igraici Cvitúove generacije, je s 6; 3 premagata Rudarfeve veterane. CviMova generacija: Hra&t, S. JavornUi, Baiagic, MusUmovič, OMak, Pranjič, Grobeišek, J. Javornik, Gorèek, Lah, Poiovéak, Šoštar, Golač, Skrbinek, Jovanovič, M. Vidovič. Veterani: Verboten, Rajkovic, J. Hudarin, ftaukovič, Žitnik, Mtàetic, Vugrinec, Stevanovič, Topcič, Kodre, Ekmečič, Kostres, Vaufi, Mijatovič, Carti, M. K/jajic. Dirke dvovpreg in galopske dirke - izpeljane tri tekme tako je. Res sc je začelo • dogajanje na konjeniškem ptidročju namreč. V Velenju jc vsako leto prav v tem času ob Škalskem jezeru na.i-bolj živahno, Organizirane so konjeniške ukmc. zato se na lem mcsiu v^dno /bere veliko konj. njihovih lastnikov in vseh ostalih, ki si 2 veseljem ogledajo kakšno loknjo. lako je tudi leios. V nedeljo sta Šaleška ktwijeuíca lu Konjeniški klub Velenje organizirala dirko dvovpreg in galopsko dirko /n rekreativne in dirkalne konje, naslednja dva vikenda pa btxio lil tekiiKJvanja v preskakovanju /aprek. V nedeljo so začeli / dvťjvpre-gami. loje bilo spretnosino tekmovanje koči^ z dvoma kojijema. voznikom in sovoziiikom. Njihova naklaje bjJa čim hiirejein brez pi>drtih stožcev pripeljati kočijo do eilia. Najuspešnejša Sla bila 1-erdo Mušič ic Drago Ring, ki sta si v dveh vožnjah priborila približno pol minule prednosti ter gladko zmagala s konjema Radiš in Agi. Drugo mesto jc pripadlo Milanu Na-versiiiku m Marku Rupnikti (kobili Dona in Gabi), tretja pa sta bila Prane OsirovrSnik in AiUon Špital (kobili Zora in Doli), Dan sr> nadaljevali v holj na- peiib. bolj adrenalinskih in konec koncev tudi najbolj nevamili minutah • galopskih dirkah. Na prvo dirko, dirko rekrcalivccv, sc je prija- viltî največ k morali kar dva kroga, kar pomeni več kot ki-lonKHer dolgo progo. Najbolje iu je prejezdil Dušan Irmanč-nik 2 Lucy, drugi je bil Peter Vodišek s Pikogromom, tretji pa iože /hger s Sireno. Solxita, 23. In nedelja 24, junija: tekmo /.ň Pokal Slovoniie (ml 9.00 Jo I9.n0). Petek 29., sol>i>la 30. jutiij in nedelj» I. julija: državno prvenstvo za mlade kiinjc* (^hI 9.00 do 19.00) ■ Vesna 6/insek Stanišak novi trener Po koncu tekmijvalne sezone je čas, ko se oblikuje ekipa za nwo sezono, /aio v teh dneh. čeprav članska ekipa še trenira, v šošfaiijskem klubu najbiilj zav/»iio dela uprava. Na njegovo željo so se v kluhu razšli s trenerjem Bojanom l.a/ičem, ki bo svojo trenersko pot iiadaljeval v i.jubljani pri Unionu Olimpljl kot eden od po močnikov Mcmija Beèiroviëa. Njegovo mesto na š{)štanjski klopi pa bo zasedel Ivan Stanišak, .U4elni košarkarski trener iz Hrvaške. Stanišak je pred osmimi leti diplomiral na Višji trenerski šoli v Zagrebu, do sedaj pa je treniral več klubíw na ( Irvaškem. pri /agrcb-ški Ciboni ie bil dve leti trener mlajših selekcij, delal pa je že na Slovaškem in tudi v Sloveniji, saj je bil p»miočnik Anteja Perice v l.aškcm. Po exist ;5pu Perice je ekipo takratne Pivovarne I^^ško nekaj časa v koneu cvn>pske se/one irvrstil mal dvajset igialcev siare celine v svoji kaicgorljl. V lej &ezoni je ui^pešno nastopal tudi na domačih igriščih in je sezono konCal na prvini mestu članske jakostné lestvica slovenske skvoš zveze, Piotckll inescj j« bil mi ćlanski^Jii državnem prv^nsivu iroiji. Na dru» getn mednaj'odnem (KÎprtem prvenslvu Kranja z nagiadním skladom evrov, ki gaje organiziral njegnil pi'oti kasnejšemu HnalisUi .Avstrijcu Rehmannu. Vrhunsko igra para Ambrož - Ambrož Ptxl okriljem SvcltJMie lirid^ie zveze je bil 2. lunija letošnji simultani hridž turnir, ki ga je v Sloveniji uspešno organinral sajno .Šaleški hridg« klub Velenje. V dvainšLirideseUh diTavah na v.seh cellnalije lako sočasno potekal hridž lumirz enako razdelitvijo kari po Ixudili. kar je omřigočílo neposretlno prifnerjavo rezultatov vseh bridž partiv, ki so Igrali v svcgih klubih po svetu, iakšno tekmovanje dejansk<'> predstavlja neuradno svetovno klubíčko prvenstvo v simultanem bridžů. Simultani (tirnirii so za bridž Igialce po.sebcj zanimivi. z enako razdelitvijo kart v listu i^irajo v svojem klubu ne|x>srcdn{5 proti vidnemu na» s-jifoiniku. soča^o pa še proti množici nevidnih naspnnnikli pniav^'etieiti klubu odigrajo t enako naiiiešanimi kai lami. Med igralci 2').' klulxw. ki so igrali v 42 državah sveta, le na lem simul-tónem mmirju lako nastopilo 5397 parov, med katerimi sia seposebef izjemen aspch dosegla par Bt^jan ATtibrož in Mihyka Ambrož, Podrobnejši rezultati tunúija, ki se ga je vgosuftči Lipa v Saleku pri Velenju luleležilo X parirv in so odigrali 7 krogov po 4 igre. so ikwcgliivi prek ixligranih 2^ iger dosegla ločkt»vnl rezulial, ki je vreden 80.00 % ali vci. Sla lako osvítila kimeni^ nepojiovljivo y. mesto, Čestitamo! Prtmeijava doseženih i cz uit a tov tudi ostalih jwrov Šaleškega bridge kJtibaVelenje na tem tekmeA'anlu po svt)|e pturiuje že znano delstvo. dav klubu igrajo dober bridž. Tako sia gosuijoel par Aleksandra Jeseničnik • Tolja Orač osvt^ila 15t)8. mesto, Slobodan Knežević in /magoslav/tbcrt pa 1529, mostov konkurenci že omenjenih 5397 parov Iz vsega sveta. Vro< olimpijski tek 14. junija jc šponno dnûivu Premogovnika Velenje iTvedlo že K>. olimpijski tek, ki ga podpirata UJdi pokroviie^ja MO Velenje in Olimpijski kt> mile Slovenije »odbor športa za vse. V vročem ecirtkovom popoldnevu seje teka udeležilo 347 tekačev, kar Velenje uvršča med kj'ajc z najbolj množičnimi olimpijskimi teki. Mal vsemi lekaći sejih jc 249 odločilo za tek na .^kilometrski razdalji, 79 pa za 6-kilcmeifsko progt> okoli ŠkaJskega jezera. Stajtni strel je sprožil žu» pan MO Velenje Srečko Meh. Zmagovalci teka so bili vsi. /ato so tudi vsi prejeli majice pokinviteljcv in diplom t) OKS, kar precei pa jih je ob koneu teka z žrebanjem dobilo Uidi lepe praktične n;!gt>ide. MODROMEM KRONIKA Ste preverili veljavnost potovalnih dokumentov? Pred počitnicami je dobro preveriti veljavnost potnih listin - Približno deset dni traja, da dobite nove, v izjemnih slučajih vlogo rešijo prednostno Mi/end Krstić - Píaainc Velenje • Bliža se cas poleinih počknic, ko sc bo msrsikaicra tlružina odpravila na potep. Mnogi jo bodo mahnili čez mej», zaioje pred odhodom dobro preverili veljavnost potovalnih doku-incnlov, lako osebnih izka/.iilc slednjem lednu. Prav po gneći, ki vlada /adnjc dni, se da sklepati, da je veliko ljudi veljavnost polnih listin že preverilo. Prejšnjo sredo so denimo delali vse do 19 h. po čemer se da sklepali tudi. da so ljudje podapano sredo do 18. ure očitno /elo dobro sprejeli. Ob torkih UE Velenje obišče najmanj tjudL Fotografija Je -potkova-, (Foto: vos) kol potnih listov, svetujejo na Upravni cnoil Velenje. «Z (^scbno izkaznico je mogoče pstost njcg<ívi 56-lctnl partnerici. Vlomilci udarijo tudi po večkrat Velenje, 54. junija - Vlomilcu je očitno všeč trgbegom prišlo na parkirišču Ccsie na jezero. Voznik osebnega avtomobila je zaradi nepravilnega premika trčil v parkirano vozilo in s kraja odpeljal. Povzročitelja so kasneje izsledili in mu izdali plačilni nalog za dva prekrška, medlem ka ga bodo zaradi odklonitve strokovnega pregleda predlagali v postopek sodniku la prekrške. V petek. 15. junija zvečer, so obravnavali prometno nesrečo na regionalni cesti Velenje • Skale. Voznik osebnega avtomobila je zaradi vožnje po levi strani in vožnje pod vplivom alkohola, irčil v nasproti vi^zeče vozilo. V nedeljo. 17. maja doptildan, pa je do nesreče prišlo v Šošta- nju, na mostu čez Pako, Voznik osebnega avtomobila je zaradi izsiljevanja prednosti (vozil je brez vozniškega dovoljenja) trčil v drugo vozilo. Dvanajst voznikov brez vozniškega Celje, 17. junija - Policisti Postaje prometne policije Celje so v noči na nedeljo v sodelovanju z mariborskimi kolegi izvajali po- ostren nadzorna aviocesti. Celjani so nadzor opravljali na počivališču /ima. in lo za voznike. ki so vozili proti Mariboru. Nadzor je potekal tako, da so vozila preusmerili na počivališče. kjer so z vozniki opravili preizkuse alkoholiziran ost i. Mariborčani pa so nadzore po istem sistemu opravljali na počivališču Polskava, in sicer za voznike. ki so vozili v smeri proti Celju. Policisti so ustavili 497 vozil in izrekli 48 ukrep(»v. Med 476 opravljenimi preizkusi alk<ïholi-ziranosli je bilo 15 pozitivnih. Najvišja koncentracija alkohola j C bila ugotovljena na Celjskem Inje znašala 0,99 miljgramov al-koÎKîla v liiru izdihanega zraka. V poostrenem nadzoru je 12 voznikov ostalo brez vozniških dovoljenj. Kampiral bo Žalec. 18. junija - Izpod nadstreška v Migojnicah je bila odtujena starejša kamp prikolica znamke Adria .180, bele barve z modro sredinsko črio. Lasinikje / dejanjem oškodovan za 1.500 evrov. Tri nesreîe motoristov Velenje • Velenjski policisti so prejšnji icdcn obravnavali tri prcv melne nesreče, v katerih so bili udeleženi vozniki koles zmotořjem. lína se je zgodila v torek. 12. ju-nya popoldan, na Vodnikovi cesti v Velenju, Voznik i>sehncga avtomobila je iz_si|jl prednost vozniku kolesa z molorjem, kije padel pf> vozišču in se lažje poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v Bolnišnico Celje. Policisti so kolo z motorjem odpeljali na izredni tehnični pregled, kjer so ugotovili, da je predelano. Lastniku ga bodo začasno odvzeli in poslali na pooblaščeni servis. Tudi v drugih dveh primerih so ugotovili, da sla bila nesreč kriva voznika les z motorjem in moiorrdJj ko les. kijih je v tem času v prometu vehko. Voznika odpeijaf rešilec, motor čakal policiste, (Foto: vos) Dve delovni nesreči v enem tednu v Šoštanju konstrukcija poškodovala delavca - V Velenju delavec padel z nezavarovanega \dsečega odra Velenje, Soitaig, U. in 14. junija - Na delovišču v Slarem irgu v Velenju sc je v sredo pripelila delovna nezgoda, v kateri se je hudo poškodoval 49-lclni delavec, Policisii so pri ogledu kri^fa nezgode ugotovili, da se je delavec nahajal na malomarno po- stavljenem in nezavarovanem visečem odru. Ko je sli>pil na desko na mestu, kjer la ni bila poú-prta, se je odlomila. Delavec je padel deset meln)V globoko na betonske tlakovce. Zoper delodajalca, samostojnega pe-žal s kraja. Iz policistove beležke S sabljo nad šampanjec v četrtek, 14. junija, je vlomilec iz darilnega buiika Dar na Šaleški cesti odnesel dva kipca in sabljo za cjdpiranje šampanjca. Marihuano zasegli polidšti v zadnjem tednu so se velenjski pohci-Sli kar nekajkrat srečali s prepovedano drogo marihuano. V torek. 12. junija, so jo zasegli dvakrat, najprej v Soslanju. pt>iem pa v Paki pri Velenju, ko so nadzirali promet. V petek. Ï5. jiinija popoldan, so jo zasegli na Cesti na jezero v Velenju. V vseh teh primerih je S\o m manjše količine marihuane. V soboto, 16. junija popoldan, pa jc bil zaseg obilnejši. Mlajšemu moškemu (povratniku) so na ('esii na jezero zasegli 40 zavitkov marihuane, /.aradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili so ga pridržali do ur. V tem času so opravili dve hiSni preiskavi. Ogrožala družinske člane v četrtek, I4.juntja popoldne, je v stanovanjski hiSi v Rečici ob Paki razgrajala in ogrožala varnost družinskih članov ženska, kije z možem v ločitvenem postopku- Policisti so krt^iieljici izdali plačilni nalog, o dogodku pa bodo obvestili tudi Center z.a socialno delo, ker je bil ob kršitvi nav7,oč otrok. t^HjiS B/S/H/ BOSCH ANO SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP Uresničene želje.Ma^ Vsem državljanom Slovenije voščimo ob Dnevu državnosti, 25. juniju BSH Hišni aparati d.o.o., Nazarje 21. junija 2007 '«^JIS OBJAVE 19 m ioroskon Oven od Na detovnem mesiu bo v naslednjih dneh vladale panika in čudno vzdušje. Napavedujep se namreč spremente. ki se vas osebno ne bodo ^ ' dotaknile, znajo pa vplivati tudi na vaS dotedanji polo^j. Zalo ste prav-V ?api8v upravičeno zaskrbljeni. Sedaj ste si namreč kar lepo postlali. ^^^^^^ lalikDpdse?go[li.dabDsientoralizgodboponQvili N8|bol|ebo.daniodro nioićite in počakale na ird dogodkov. Predvsem pa s]u?l}enfh zadev nikar ne prenašajte v do* mače okolje. Partner biimel Ntrov^ega cezQlsvo.sajpoirebujepredvsenvasQpotnoč. Bik od do 20.5. ^^^^^ Niste večnavaienilenaiitfinprežfvljatidnikafijavendan. pa vendar vas V bo verjetno v lo v teh dneh prisililo zdravje. Ce ne drugega, se boste morali zamistiii nad svojim počeijem in počutjem ludi zato. ke; se U nekaj Časa zavedate, da se pieveč razdajate drugim, zase pa stonte bore malo. Dobro vesle, kaj morate spremeniti, moči za to pa nimate. Vseeno se % svojim zdravy ne igrajte sami. ampak presojo zaupajte tudi strokovnjakom. Povabiío m » bavo pa le sprejmiie • poiiebuieie namreč spn^stitev in pozabo. Smeli je ^ vedno pol zdravja! Dvojčka od 21 .S. do 21.6. ^kih ne boste več vedeli, kje in kako bi se lotili naslaiega zapleta. Jasno vam je le. da si lelite v valem ^ivljenjij veliko sprememb. Nimate pa ne volje in ne moči. da bi z njimi začeli spreminjali svoj svei. Tokrat boste leSko čakali na Čudet ker ga verjetno nebo. Kol ludi ne bo tlsiega. ki bi vas podprl v va^em razmišljanju. Tudi vaši najbližji se naio obrnili proli vam. Ljubezensko področje t» bolj mrtvo kot ne. zato pa vam vsaj pri zdravju in financah v teh dneh keze botje, Povabik) bo iskreno, zato ga nikar ne zavrnite! Rok od 22.6. do 22.7. Imeli ste občulek, da vase fivljenie poslaja mimo in taksno, kot si h dolgo belite. Pa ludi pod fazno nebo lako.Sedai vas lahko krepko izdele trma. zato pazite, kako boste v naslednjih dn^ reagirali na čisie prov^ kac(je nekoga, ki vas ima odkrit namen spia^ti na rob živčnega zlorru.V ozadju so seveda po^vni interesi. Presenečeni boste ugotavljali, da je prav denar spremenil Uidi n^j listiK ki ste jim doslej zaupali. Zalo se raje zanesite le nase in na svoj razum. Srcevas bo tokrat zavajalo, saj boste pod vplivom čustev. Lev od 23.7. do 23.8. ^^^^^^ Ne le. da ste na pragu poletja zelo obremenjeniv službi. Je večjo zmedo ©kolddo vam povzročajo čustva. V leh dneh se pogosto sprasujeie. kam vodi vaSe ljubezensko Irvljenje. £e sle iskreni, iskric že dofgo ni več. FUe na vasi in ne na parinerjevi strani. Oba se, kadar sla sama. obnašata kot dd sta samska. Obema je žal. da sla se odiujtls. a poti drug do drugega ne naideia. Laliko se zgodi, da bo nekdo od vaju slej kot prej naletel na osebo, ki mu bo zme> ^la glavo. In to bi bila pika na i vajini zve^i. Ste se ie pripravljeni boriti? Potem je zadnji čas. Vredno ie. verjemite! Devica od 24.8. do 23.9. Prav Ste Storili, da seriste vmeSavali včuden spoi. Id sle mu bili priča, fll direktno vpleteni pa niste bili. Gstali boste eden redkih, ki bodo lahko še modro pomagali pri razreševanju nastale situacije. Sicer pa bosie v i^ ^jf dneh spoznali nekoga, ki bo močr» posegel v va§eitvljenje. Najprej se-veda le v mislih, pozneie pa ludi bolj konkretni. Mi kaj. letošnje junijske visoke temperature so ludi vam pognale kn po lilah in v vas vzbudile tudi ne^ne po ljubezni Novih ali starih. Dii^i koi pribito, da ste znani po tem. da spremeriib nimaie preveč radi. Tehtnica od 24.0. do 23.10. Že vaši najUiřji se sprašujeio. kai se zadrqe čase dogaja z vami. Preveč popustljivi ste in preveč pridre. S tem, da hočele ugodili vsem in se nikomur zameriti pa si žal v zadnjih dneh delate levjo uslugo. Mnogi bodo menili, da ste se močno spreirienili. Pa ne bo čisto tako. Zaradi nove situacije v vasOT avljenju. kj jo boste skrbno sknvali v duli, boste precej n& rvozni In brezvoljni. Družile se s tis liml ki jim zaupate, ostale imejte na pravi varnostni rsř dalji. Pa čim prej si privoščite nekaj dni daleč od doma Potrebujete jth! Škorpllon od 24.10. do 22.11. Ko se vam bo ravre začelo odpirati na več različnih si raneh in bo vse kazab. â vam bo končno uspeb usktadiD zasebotr h/ljenje, ficélje h redno delo. se bo začelo bmit). Pa m boste čisto nič krfvi. saj veste, da na potek dogodkov ^kJf^ ristenuglivplivati.Bosle pa zatokal malo nervozni, posledično tudi tečrti. Kar pomeni da boste svojo slabo voljo prenašli tudi v svoje okolje. Bolje te, Če p sproščate s športnimi aktivnostmi. Te vam namreč zelo korishjo. kar îe dobro veste in ludi občutite. Tako doLro. kol se telesno počutile v zalnjli tednil), se namreč že dolgo niste. Strelec od 23.11. do 21.12. Partner vas bo v teh dn^ resno vprašal, kaj se dogap z vami. In ne bo fs^^ vam preostala drugega, kot da mu nelijete čistega vina in mu poveste, kar se v vaši duSi nabira h dolgo. Pri tem pa pazrte. kako daleč boste sli. Ce si lel i le ohi anitt ^fe^o in v njej le popraviti s^ari. ki vas najbolj motijo, bodite previdni v besedah in d^anjih. Kar se financ tiče. se hodo počasi začele izboljševati. To vas bo vsaj malo poiolalib. saj dnevi, ki so pred vami. sicer ne bodo najbolj prijetni. Prava prer^šnja bo letošnji dopust. AD bo počilo. aH pa boste ospeltzakipati zvezo. Kovorog od 22.12. do 20.1. Moč, ki stejo našli v sebi bo počasi kopnela. Zato. da se boste bolje po-^^^ ČulSi. potrebujete veČ. Največ pa vam še vedno pomeni dobro opravljeno delo in občutek, da ste dobii v svojem poslu. Zato bo le najbolje, ča se čim prei lotite dela. ki sle ga morali postavili na stranski tir. Sorodniki se bodo ^^^^^ injdiil da U vam lepšali dneve, vam pa se bo zdeto, rta vam gredo vse bolj na Itvce.Nikar se ne umikajte v samoto, tobonajsiabše. kat lahko naredile. Lepi po le mi dnevi bodo kar sami ponujali ncinosti za razvedrio Vprašanje pa je. kc^ikojihbosteopazili Vodnar od 21.1. do 10.2. ^^^^^^ Delovali boste zeb nemirno. Ne boste se znali sprostiti čeprav si boste Jlo silno leleli. I^li boste napake na in v sebi. li celo očitali in se zalo počutili vsakdan sdabše. Kaj. kob si končno priznali, da ste vredni ljubezni in da vam lega nihče ne bo pokazat če se ne bosle imeli radi ludi sami? Da vas imaio diugi radi, včasih dvomite, a v naslednjih dneh vam bodo dokazali, da je tako. Po kazite jim. koliko vam pon>enijo.Večkoislokiatsevambodovase delo in dejsnia povrnila ze kmalu. Dobra novica bo povezana s tujino. Ribi od 20.2. do 20.3. Že nekaj časa se nabira, sedaj bo udarilo. Čas ni najbolj prin^ren. Sicer pa se dobro poznale in veste, da Če se vam v življenju kaj ne izide tako kot N želeli, vedno divje reagirale. Tokrat bosle naivei^o napako storili zato. ker ne boste molčali. Ljudie pa so pirvosčljivi. spbh. če vidijo, da komu drugemu ne gre vse po maslu. Zato se vam bo to » knelu obrnilo kol bumerang. In zato ne bo pdjetno. ko vam bodo celo glasno povedali da steza nastalo si tuacip krivi predvsem vi sami To boste težko sprejeli. Nekai dni počilka bi bik) zelo dobro* doslo. sploh, če boste v njih razmislili in se odločili, kako naprej Srečanje preseljenih Gaberčanov in Družmirčanov Organizatorjem srečanja se je oglasila Družmirčanka, ki danes živi v Avstraliji Mitena Krstič • Planine Šošlanj ' Pri l.esjakovcni kozolcu TIH lokaciji hivscya ^silskcg^ doma v Ciahcrkah bo v ncdeljn, 24, junija, pt>p(ildntf. pukkalo srečanji; prese-lictiih Gaberčanov in Dru/jnirćaiiov. Začelo sc b(> ob 15. url. Fr^iiie Šle-liarmk i/ Ktiluiniicc Crdherke, ki srečanje organ i/ira, pravi, da so ^c nanj /aCcli pripravljali žclaiiskcj^ dcccnv bra. Slcrbno, kolikor sc sploh da. saj si ne wlijo, da bi koga z vabilom prezrli ali da do koga glas o prireditvi sploh ne bi prijel Pravi, da ne gre /-a prvo iovr»tn<> srečanje, saj sta dve doslej že bili. eno leta drugo nekoliko kasneje, Potem pa so la srečanja, /a katere si v Kiiliurniťi (îaherke želijo, da hi postala vsakoletna, nekako zamrla. »Veliko je ljudi, ki so nekdaj ;^iveli v tem prtkstoru. a so se bili /itradi posledic mdarjeiîja prisiljeni preselili na druge lokacije, CIre /a prbližnt) 130 liil Vsi. ki so nekdaj bivali tukaj. ne nvijo več, srno pa dobili veliko podatktw tudi o njih. 7jí\ neino-rcni zainiiti. da stno na51i vse. večino pa za^joiovo. Za slehemega. do katerega morda lusnio uspeli najti poti. nam je žal, Mogtíče pa bo tudi tako. preko medijev i/vydel, da srečanje bo, in bo priwi. Metl dnigini so nam podatke piîsredovali ludi v Premo govniku Vdenje in Mii/eju Velenje.« pravi iiterharnik. Crabcrčani in Družmirčani so se selili na različne konce. Največjih je v Poliraslnikii. Lokovici. Smartnem www.mlekarna-celeia.si # # # Zgodilo se je (j od 22. do 28. junija 23. junija 1981 je predscdsivo republiške konfcrcnec Sociali-sličae zveze delovnega ljudstva Slovenije piidprla predlog, da se 10. oktobra Velenje prcitucnujc v THovíí Velenje; 23. junija 1986 je bila na osnovni šoli Antona Aškerca velika javna tribuna o onesnaževanju okolja v Šaleški dolini, ki sta jo pripravila občinska konlercnca S/DI. Velenje in Občinski svet /veze sindikatov Slovenije; pred začetkom tribune jo po Velenju krenila povorka s transparenti, s katerimi so udeleženci opozarjali na vse večje probleme onesnaženosti okolja v Šaleški dolini: v zahvalo za izgradnjo cestc skozi Iludi^ luknjo so v soteski, ravno naspr, kot nam gre leto. potem bomo ^adevt) lahko se raširili.« ■ Slika cerkve v Družmitju (Mo: F, Mašeiif arhiv Muzeja Velenje) soLSKiamvEim îr^ mlaiostíí, 3320 yelenje, Jel: 03/896 Ů6 00, infemet: www.scv.sr ro/ÍUCM iHJïmiKA KOmSHÂSOlA mum ÎHÎÏHHm mOJHAiOlA mUCHAÍHUHHíiXA ílEmOtH mmmšoiA mumtHjsHHm iOlAIASJOmHi ommsj} sřwm iHSíkQnom mtiAiUÁ »1/4 SniOiCOťNA iOlA mmmm mHÁžEVAím am omi iHšwomia DOH Príhaia nov don Ko pogkéos zohojajm Tbfcnrf pazobs na samto, po ieprav ú som. FomsIisnQÍtpe strarí... lÍ9fbQro Ksniirilk) drzoûivostL žÉjmájfijOsĎ SepdsWcui... Sr^Ďu^. Otvorítev spomenika (Arhiv Muzeja Veienfe) neodvisnosti. Ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in Ustavni zakon za njeno izvedbo: 26. jiKiya 1799 se je na Vranskem rodil Peter Musi, učitelj, organist. strokovni pisec, publicist, pesnik, knjižničar, sadjar in banc-jiik, ki je večin<í svojejja življenja preživel v Soštajiju; 26. junija 1965 je v Ljubljani umrl Davorin Ravljen, pisatelj, pesnik, prevajalec In publicist, ki je bil rojen v Šoštanju; prve sludijske prostore Radia Velenje so uredili na vrhu takratne najvišje velenjske stolpnice na Šaleški cesti in jih svečano odprli 27, jHRua 1975; 27. junija J 983 so delavci Gradisa pričeli v Velenju graditi podhod pod Kidričevo cesto med Namo in pošlo; 28. junija 1950 so prebili zvezni rov med starim in novim jaškom velenjskega premogovnika. ■ Pripravlja: Damijan Hljajic iwifjlS ČETRTEK, 21. junija SLOVENUA1 DAOO PiTToíils U/.Ob DoIkoiuuo nB.OO nB.Û5 Dobrnjiilro I19.DÍ) Pufoôtia D9.ÚÍJ MnbyDinkinsknviiQSltiL'/elK Mu.';/76 D9.26 Risanka D9,3b Mflifi $iVB celke. kvt/ 10.?n na?jamikfjvi v pfoniBiu. 7/lD IG.^S PeisrPavsI ijlavar. riok. niidaia 1140 ami/jB 13,iin Porořfla. ^oft, vraiTB 13.16 CliujlafInesaniii.S/lO 13.^5 Piramifji 16.0(1 Poroi^ila. piini^l 18.1 n Mœicvi 15.45 Krds(aC]apćfm)l|a.9/13 16.05 MnjâSdsuaTina.igrdiiiiilr^ 16.20 tnajsiášQlá 1/X)G hlwcs.lporLvpetfiK l/.3n Jctsniiingla^c]:V(ilikibraL IB.lb Duhovni uinp 18.30 /^raNnjo D»[eljii;9 18.^0 l'1iS3nka 19.00 Dotsvmk. vrpnie, Iptiri 19.f]b Milijmar/Jonasorii 2D.&b iBdnik 72.00 ndriieví, kullura, éporL vrnrtiR 23.00 Kn[iga msne briga 23.20 í;iasb;!fiivfií0r 0n.3b Diihnvni ijirip Dn.ôO DnKvriik nun lnfj)kanal SL0VEN1IA2 Zabavni irMiíti^l D/.15 lVprD(l3|a DMb tMin^.ofidajaanmil) D8.1b labirim 09.06 ne)^le$vei9.lr.d(ik.scnja. 8/13 10.00 Sfijaiir^avnsga/bora, prends 18.00 Po(n£il9 18.0b Mednarodna obzoqa: Kuba 19.00 ^glRsboinpbsorii 19.30 Ub€01suiiunpere:Sv8l opffs. 3/3 2Q.00 ^vljLTie. ki u* Caka. ipaii. Iilcr 21/b SifivilkB, B/13 22^5 KsnaiskjiJijee.kanarlWíilni. 7/2 23.6b ^nciíiudipíjnn^i. il.lílm Dl,45 S8|aiir^avnei|3 zbora, pQsnciek natí. Q4.16 Mavnnnfokanal pop Q6.55 21 ur. fjontrvilev D/.b(] Pr(iviil8iH;u DB.40 Dvnino/ivli^nii^, nad. D9.3b Spnparlsiíasu.RHd. 10.30 IVpredaia 11.nn Liiihs/miDair^nia, nad. 11,bb ř^eukroiljivn srcD. nafl, 12.60 Mp() opinami I liopife, ilukurr. nddaia 13.4b IVprodRia 14.16 Ikkihke 16.10 NeukrQil[ivosrcbt.naii. 16.0b Liuba^BiueMci riad. l/.OO Spnpsdsťasii.Rad. l/.bb 2^ur vrunifl 18.00 Dvnim?ivj|Bii|e nad. 19.00 24 lir 20.00 Trenja 21.4b ř^skraiuMina.am.naa 22.40 7^\}tmt?A 23.00 Gospa prpdsednicH. nan. 23.60 PniaiBljUan. n0.20 Alias, iwn. 01.10 24 ur, píjnovilev D2.10 hlr^^a panor^íDá PETEK, 22. junija SOBOTA, 23. junija NEDEUA, 24. junija © ÍÍ9.00 l^obro i^iuo. inlorrtiaiivria uddaia: na itana^fiii dan. luiranje fiovicE, viiieospDi dn€va. luuanii yosl. plssot karakj, koledar iKiíGi iflv 1U.30 VabiiMikogldij 10.3b Olšina terna. pr]iirivii£v pû{]0var3gosL:dr.Smil|ariiî^-sknvitdsu biocniTijíjs llJb PUPCimylastiunauddďia, ()C)Sí|p: skupina Selecí 12.30 VirlROf^prii dneva 14.00 Vidsosuaiii, obvesiila 17.bb VabiriiQ k Qijlmiu IB.OO Mojiia m medvudBkJaka. Qi/Qška nddaja ;a nairnlajia. 3. TV íTire^a 18.40 Hegiuna Ino novice lB.4b Asov^ gibaiuna, ml or. (idifap 19.15 Videospr^i dnflva 19.20 Vi ito Irani, obvusiiííí 19.Sb V^biriiQ k uyltjdii 20.00 Skrbimo za zdravje, koniakina svciovsina odriaia: Hak di)|ke ri)oraníQ Q njEin velike vjideu 20.56 Regionalnfi novice 21.00 ÍVa^a Evropa, i/nbra^Hvalna odilaia 21.30 Fsirark koriinkina ylasb^na Qddája. 3. IVmrsia 22.45 I? ndfjafe Dobro luuf. infomaiivnR odriaia. pnn. 00.1b Vabimo k og lei il] G0.20 VidsíisiraiN, obvosul^ SLOVENUA 1 0G.16 OddíHVi O/ilO Příírtila 07.05 Dobro pilro OOilO Pofofda 08Í15 Dnbroiuiro 09J)0 Pomirila G9.0S [^abar, nsana nao. 09.30 Risanka 09.40 ^Vïrminei/tojB.8/13 09.bb Mo|as^Uâ1ii;8, igram íiím 10.10 ?ivalskivni^5kailiií.24/26 10.3b hiarii;^^;^ 11.10 Jasno 10 glasno: Veliki bral 11.56 Milijonar z Jrïiasom 13.00 Poíočda. §p(irl. VTPfiiH 13.16 Duhovni u(np 13.30 Mininařfidoa utajR 14.20 Sluvi^nski mnnki 16,00 Pornčila 16.10 Mosiow 16.4b Rabar:P(idvD|řnasua^a 18,0b i/pnpolns torba: Oœsiira lG.?b SarQ(fciiriijSi.2/6 iy.no Niivicti,Sptirivrairte 17.30 Pooled na ...cvBllii^naiilio^iita 1/.45 Coil B?ni plaOHL 276 18.40 Katb osanka 10.45 PujsaPâpa, asanka 19JJ0 Dnnvnik. vrsni» ^pori ie.5b CokDlarjnBS8n)e.4/10 20,30 Alpski vsč^r.pr^sn^iekl.di^l» 22J)0 UíinmvruniB.ápřiri 23J)0 AHS3B0 23.16 Polnořní klub 00-30 Ciidwini planet. 2/6 01.26 Dnevnik, poniiviifiv 07.00 íniokanal SLOVENUA 2 06.30 Zabavili iníokanal 0775 ÍVprotlaja O/.bb hasitír, 21/74 00.16 Glasbi^ni spoinim / Bonsoni Kopiiarj^ni 09.05 Kaleidoskop IGDO S»ja rír^avruga ^bora. prsnos 14.10 Mo/aik 14,15 ^Dyan|a.8/1D 16.40 PriniuRiki ino/aik 18.10 ?da|!.oddaia za razgibano 1G.35 Lsstvica na druQi^m 1/.26 Nuvn niesiE3: odljojka (M): Sfovroija Gri'iia, prenos Vmes; Pofořila 20.00 Rësnn^ita logenda u íitíloveni sifjlpa 1/7 183b teniska 7G.bb Vroilislrt 21,50 UbiOkraltď.angLIilni 23.25 Solomon in Oaei»r, an(]l. íilrn 01.06 Ssia rklavncna zbora, posuuie k nadali uvadl a G3.3S Nabavni iníokanal SLOVENUA 1 0G.15 Udrnsví G/.ÛO /godbe 12 ikoiike O/.26 Ikaoka 0/.16 popoma torbe: Urtísura ÛQ.06 Mr^asBsrn Tina.igrani íilm 08.20 MalB sice tiilica, kviz 09.1G [nul ureja svsL Šved. noniški film 10.46 PoMklub 12.00 Íiidnik 13.00 l^roůla.špori. vrmne 13.15 VsBOÍivalih:Iúvi 13.40 Vse o^ivaljli: severní meiMi 14.06 /lo (Ji)d snmitím. ang. film lb.56 Vruliak lfi,1l) Gíastrenigost llj.l5 lurisiika 1876 GIssbcniycBl 16.30 íyavíUj.wÍdaiaTVMli 16.60 GfssbsnigiBt r/.OO Poroáila,5pori, vrsrtîe 1/.16 Ozare 17.20 Vriiljak - skli^pna pnrediiev 10.40 lifiincviuKniki.nsanka 19.00 Dntívmk, vrffli>e. §pori 19.66 PolainapoiBpaiija.ndriajflo turizmu 21.00 Miss Slovenije, primus 23.D6 Purofils, Spufi, vriiriiK 23.40 Sopránoví. 14/2) 00.36 Nevarno ídRsio. ain?r. flirte 07.30 Dnsvnik 02.60 Infokanal SLOVENUA 2 08.30 /abavniiníokarial 08.25 rVproifeja 08.55 Skozi Cas 09.06 Pnmorskj nio/uik M,3b Vntčisiul 11130 ResmCna legenda o F.i ft lovem stolpii. 1/2 11.2n Alii^ine dogodivSCine v ogledalu, angl. Iilm 17.45 rvprnilaia 13.15 /da|!.(jdda|a?3ra/gibano llVl|EmjR 13.40 3á.iabnrSIGíievskihzborov, pusneii>k 15.00 níDSovi Ijodsk^ga jiripDVBdiiiSiva 15.50 /a ograia avstraf. film l/.7b Hadovliica: mednarodni mrirng v (davaiiju, prenos 19.00 Untaija vi'fiki linaln 19.60 KmrukdzlBniâ 20.00 Gíobti5 20-30 Alps-DonavaJadran 21.00 /aifmikiialskicKsar. íilni 23.46 Vruliak 07.00 Sledi v Ca^. 3/4 01.36 Drmvnik/arnejsks IV 02.56 Intfjkaiial pop pop 06.65 24 ur D/.bO Dvojiio ^ivl|^n|e. nad. D8.4b Spopadi sua$u, nad. 09.40 TVprodai« 10.10 Ltubezen na irto. narl. 11.06 f^&ukrotljivo srce. narf. iïHb Ittínja 13.b0 TVpodaia 14.20 Rickilaki 16.16 f^;iukrT](l|ivo m nad 18.10 l.iubmn na ute. nad. 17.00 Spopad sirasu. nad. 17.65 24 ur vreme 18.DD Dvojoo iivli^njs. nad. 19.00 24 ur 70.00 Vzemiahpiisii 21,00 007 -Vslu;biO|enega veličansiva. amer, lil m 23,30 24»ryvKÍer 23.50 Pod lupo pravice, nan. 00.45 Bílka s parkinsonovo boleznijo, amer, film 07.20 74 ur. ponovi lev 03.20 Noi^na panoriima © 09.00 Dobroiuiro.inlormalivna oddaia: na današnji daa liiirarii? novice, viriempoi dOBva, le^ikovne (ne [znanka, iuiranii gosi. viileorari^a. koleda rprif ti diiav, 10,30 Valjimoko^luriu 10.35 Skrbimo za zilr^vic. svaloval na oddaja: Rak do|k» • zak^i moramo o njem veliko viideii 11.30 Lsirnda. tilashena odrlaia 17.45 ViiIscKiioi dnevi 14.00 ViíÍBOslram. nbvEsela 1/.65 Vabimo k 0f|lRdu 18.00 MiSma§.ntrtf;k3oriiia|3.3.TV mre^a 18.40 f^cgionalm^ novice 18.45 Mrj|i;ćtinmedvmlekJaka. otroška orldaia za na]ntlai§e 19.25 Viiiuospoi dneva 19J30 Vii^Bosiram. olivaslil:? 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 f^a^hrop3,i/obra^. oddaja 20.25 Regionalne imviue 20.30 Pianeipolkd.odilaiaz narodnozabavrio glasbfi: gosife: a os. lomja Vprderberja 21.30 Gdknmniskma.3.IVmre;a 72.16 I/oddaje Oobrojutio. inlormaiivna oddaja, pon. 73.45 Vabimo k ogledu 23,50 ViríBOsirani. obvnsiili 0/^0 TVprorfaia 08.00 Carobuaangli^na.otniSkaodd 08.10 fJa^fnalisvel.n^ssnia 08,15 Nadrevesusmodfjma.ns.sar. 08.46 Mali rdDÙ iraklor. risćfna seri|a 08.56 Pnko.risHuassnja 09.20 An Aiiack. izob. ndilaia 08.46 Jona iilmo/sfentavi^kiKns.l. 11.15 BDamaans.sonia 11.4fl Power Pangore. mfad. oarL 12.1)6 fJa robu svBia.aog. dok. senia. 4/4 13.06 IVci^niaooč.amer. lilm 15.06 DiV|inaKanl30V,2.dei 18.111 Zdravnikova vfisl. nan. 17.05 /ioi'inj preij domačim pragom, nan. 1?.55 24iji,víeme 18.00 Ra7o(aranogo.spodin[c.nan. 19.00 24 Uf 20.00 VzHui ali pusu 71.00 KoiaosniiíkiríbmcdknBjo.amRr. film 23.06 Geg iz/apma. nan. 23.56 formulai.prBn.KVza VN/DA 01.06 laliki Iliri, amer. Iilm 02.30 74 ur 0330 Notna panorama © 09.00 pon. 09.40 Vabimo k oglcrtii 09.46 Cas ?a nas. mlad. midaia. pon. 10.26 Vidťospotdneva 12.00 Videosuani. ohvustila 17.55 Vabimo k nglcrJu 18.00 Maša Evrrjp». izobrah rjddaja 1830 Virieospot dneva 18.36 Moji.'ammt>dvi^dekJaka. otroška rulEjaja /3 najmlaS« 19.20 Movni vrelec Jti?b KU?N1K. generalni vikar Škohie Celje 19.76 videiisirani. obvestila 19.65 Vabimo k ogledu 70.00 IbS/.VIVmagazm,regionalni miormaiivni piogram 20.26 Mura, iniormativna oddaja 2030 Zdaj. oddata/a ra/gibano Íivl|imj2 21.00 Planet polka, oddaia z iiarodiiozabsvno glasbo: gosi]e: ans. Toniia Verdcrbo^a 22.00 Vabimo k oglDtlu 22.06 Odprta iema,porjov)iev poyíAtira: gosi: dr. Srriiljanii^ skrivnosti bioenenjije 23.05 Videospot dneva 73.1G Vfdfiosuani. obvestila i SLOVENUA 1 i 07.00 ?iv)av : 09.50 Koigrasemtjlanis.9/10 I 10.20 PodflvroptaMebom,3/10 i 10.50 Prisluí^mítin elini i lt.?D Ozari! : 11.25 Obzorja duha j 12.08 ljudje 10/emlia • 13.00 Porciifa, Spori, vreme : 13.10 Alpski veCw 70117. posoBiakl I dela i 1430 Vreřkani:DefMĎna. iVnad. i 16.00 Zdnj^ona v ljubazni, avsinjski I 16.30 Nikariako;ivahnn! j 17i]0 Pon]i^iia. špr*L vreme ! 17.15 60 lei oddajnifia Krvavec i 18.70 Kravit;a Kalka, nsanka j 18,25 llrfsk Miha pnpovnduie. I nsauka i 18.30 ^rubanie lola m si^er loia j 18.bb Vreme I 19.011 Onevnik. vrems. §port I 20.00 SJavnostna seja dr^avneifa I zhna, prnrvts I 20.00 Pesnica o hdmci]. dok. orJtlaja i 71.10 ProslavaobdrievudrJavnosti. I prenos I 22.7b Porriifa. vreme, ,^pDrt i 22,50 Pnroarhliks lanyus. IVigra j 00.10 Dnevnik I DD.3b Infokanal i SLOVENIJA 2 ! 06.30 Zabavni Infcd^ansl i OB.Gb Tvproriaja j 08.35 Sko^iCas : 08.45 Poleinapoiepania, odilaiao : mn/Tou j 10.20 NaSapesem700/ : 10.10 lynks magazin i 10.40 [v prodaja i 11.10 Globus i 11.40 Alpe Donava Jadran i 17.10 ARS360 I 12.25 TV prodata j 13.00 Pas|imilijr«iar|i.iiem. Iifm : 14.20 Miss Slovenije ! 16.45 ljubljanski m a tlon. prenos j 17.00 ^vgortai kolesarstvu ! 1725 Raf|f«f|ii;d: Mednarodni : plavalni miung.pPimDs j 19.00 DPvuličoi košarki i 19.06 femna suan Ione. mlad. film i 19.MÎ Kronika ;Lsma i 20.00 De;filGSveia.9/13 I 2TJ1Û frasisr, 22/24 j 21.30 S-iportnaor)fiaia i 22.15 Sirekenasproine usode. 8/12 i 23.00 Umuutosi glasbe 10 plesa i 00.20 DnevnikzameiskelV i 00.50 frifokanal I pop i 07.30 TV prodaja : 08.00 Čarobna angli^i^na.oifoSka : oddaia j 08.10 Na^ mali svBl, ris. stmia : 08.20 Na drevesu smo liuma.ns. I serija j OB.bb JakHiialuni.ns.SBiija I D9.0b Mail rdiu^i m^kirir. ris. suoja I 09,15 Poko.ns.serija i 09.40 AriAu3f;k,iZQb.ijfJdata i lO.Ob /nleniav^f. rii senia j 10.35 R Daman, ris. sani a : 11J]0 Power RangBns.oan. i 1130 Mni!nozdr3vilo,nan. j 12,25 Naša sa oddaja 13.40 /iipan z vami. pogovor, gosi: Joie Cakš. ^upan Ohi^jne Šmarje pn Jalšah 14.40 Vuk^nstrani, obvesulH 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 l^8S za nas. mladinska oddaja 19.45 Skrbimozszdravie.sveiuvalna oddaia: Rak dojke zakai moramo o njem vnliko vedru 20.45 PDPCURN. glasbena oddaja: gosi] e: lupina Ssled 21.40 Vidoosinnf, obvestila 11.10 12.10 13.10 PONEDEUEK, 25. junija SLOVENUA 1 07.0Q Grdira(^ek,rL^.lilni {18.20 1; popolne torbe: dřžsijra fl8.40 Diilmiišsk,4/)0 09.05 /maj bajbaj.lulkovnd pred. 08.40 Kratki dok. [BUhlrti Ofl.bb Taborniki m skavli.l.oritÍ2|3 10.10 PawkovsvcL 11/13 1035 Pavpoke v času: prckletsivo bogate gmhi:e, 4/1/ 11.05 toni i^anei. 2/6 12.00 ličsrfiopuvprečfiega Slovenca, dokutn. oddeja )3,nn Po rotila, špori, vremu )3.15 Spetdoma 15.00 PoroCila 16.10 Doberddri.Kort^ka 15.45 Maksinlîubi.lb/26 15.05 PijkvoJer. oddaja o ktijigah IB.IO Marljnainpii(ji^^lra^ilo:pn AngeÍLi ÍS.70 Atkïcpnr6siavraioriili.4/10 1635 Po/abl|Hn& knjige naših babu:: Kresnice I/.OO PoroCila.Špori, vreme 1/.35 Medved, vohun v gozdu. Dol|ud. oddaja 18.75 /rebanifSiSplusB )B.40 Nina Mana. nsanka 18.45 Jokol/aksmoko! iotol.ris. l^ilO DiiRvnik. vreme. Spon 19.55 Ta moja družina, 4/S 70.45 Osmi lian 21.70 Prvi m drugi 21.40 Valerija Heybal.porirei sopraiifstke 2235 PortiCila. vreme. § pil ri 23.0(1 LusaSanlQlicc.2/2 Í10.40 Medved, vohun v go/d II. p olj ud. oddaja 0130 On^vnik. ponuvfiifv 02.05 Infokanal SLOVENUA 2 0630 /abavnimlokanai 0930 Tv prodaja lOilO Proslava ob dnevni dri^avi I osli 11.15 Vrtiljak 1330 S - špiirina oddaja 14.16 îvprtJilaja 14.46 Dedi^^iia. narl. 16.10 NikariakoiivabnoLnao. 16.35 Tv prodaja 18.10 âOleioddainiksKrvavec Î/.10 Alpe. Donava, Jadran 17.40 I vnipski magazin IB.1S OndiSCina Evrope: Hcnnk Osmi IB.bO Kroiiika/isnia 70110 riasbemspomini ^Borisom Kopi lari ero 21.00 Sludioraiy 22.00 HMr;a.odd»jaoro(di 2230 (ilaslbejni večso na drugem 23.40 Nano;.4/6 00.10 Avalon, aoim.lilm 01.60 Dnevnik zamct^ IV 02.20 /abavni inlokanal TOREK, 26. junija SREDA, 27. junija i SLOVENUA 1 i 08.15 Orimavi : 07.00 PoroCila [ 07.05 Oobro utro I 08.00 f^aroCi a • 08.06 Oobro utro I 03,00 PoroCi a i 09,06 RadovDdnir3i^ek;Klin I 03,211 [lukvo;er:Prii3lelnca.koi|B t /ila i 09.26 Mariinairip[i£jes^^iln:Pnn : Angeld : 09.36 Ajksi;pnresiavratorjih, 4/10 i 09.66 Po;ab tenri knjige na§ih babic: : Krtisrnce : 10.10 laborniki inskavli: Dan pred : bilko, 2. odda a I 10.25 Zgodbei/škojku [ 10.65 Surehoiii v narave i 11.16 fJurlvsd• vofiunvgozdu. I poljiidim/nairstvena orldsja [ 12.10 l^3snii:a o Holmcu, dok. mirlaja : 13.00 Poročila,S|)OřLvmm0 i 13.15 CilobiK [ 13.60 Obzorja duha : 14,20 Osnudan ! 15.00 Porofjla [ 15.10 Mostovi I 15.45 iabaluga, 26/26 I 16.05 Risanka s 1B.15 Kljukteveitogodivši^ine,lutke i 1B.4Û llDUJlUbmorček.rsananan, : 17.00 Novice, ^pori. vreme I 1/.40 /gridbKSčnbJilniaka.dok,odrf. i 1B30 /rebanieAsua I 1B36 I ranček. risanka [ 13.00 OrifTvnik, vratna, šporl : 19.65 Piramida Ï 21.00 Dosie [ 22.00 OdiURvi, vrtáme. Spon i 23.00 Opus I 23.26 Pi)siahiša.;/8 : 00.20 /godbfi s čebelr^aka, dok. odri. Î 01.10 Orieviuk. ponovitev I Ol.SO Infokanal I SLOVENUA 2 i 0630 /ahavoi lolokanal I 0/.00 Inlokanal I 09.00 IVprodaja : 0930 /abavni lolnkanal t IIJIO Oiri^kiiniokaoal i 12.30 IVprodaja : 13.00 Dober dan. Koroška : 13.30 Glasibajni vačeri na drugem i 14.40 SiutlioCily I 15.40 Pnsluhnmin iiSini t 1B.10 Prviindrugi i 1B.30 Mivaik I l/,25 Mostovi I 1B.00 Puroi^ila i 1B.05 labinni I 19.00 Jasnovidka. 14/16 \ 19.60 Mka/lenta I 20.0Û Sesi junijskih dmjr. dok. ser. t 70.60 VtísvniLiiincab.anyl.nan. : 2230 Nomirnanbata, portugalski I. I 00.30 Domovina, nnm.ned,, 1/6 : 02.15 /abavm mlokanal SLOVENUA 1 06.15 Odnevi D7.II0 Poročila D7.flb Dobro juiro OBOO Poručila 08.06 DobrojUlfo 09.00 Poročila 09.06 žganja. 9/10 09.36 Risanka 1)9.46 l'odsmf5|e;Haeunalnik.8/10 10.05 GrtiraCekTine,19/2B 10.30 Kljuki^£VB donuiMčme. lulke 10.65 iabormki insKavu: Gusarski napad. 3. oddaia IIJO Zgndbes<^ebeln]aka, ifok.orld. 12.00 Liudjeinzemlia 13.00 Purričild. Spori vreme 13.25 Opus 13.50 D(f|)eii pKsniki 14.00 Dosje 15.00 Poročila 16.10 Mostovi 15.45 MobvOickinsknvnoside^ele Mu. i/26 1B.05 Risanka 16.10 Podklol)ukom:KarMskaj lB.4b Oukvo^er: ^alran izgublteni angul l/.OO Novice,špmi. vreme 1?,35 SanlorinovSavti^ski pokrajím, dok. oddaja 18.30 Manje Lota 18.40 Mi: do Popi. res a oka Í8.4b ^slejčki, risanka 19.00 DuBvnik. vreme, šport 19.65 7 glavo skozi zid, nam, film 22.00 Oiiievi, špoft vreme 23.05 Brwre/a 23.30 SanlonioovSavrnjski pokrajím. dok. oddaja 00.26 Dnevnik, vrema, šport OlilO InIokaoRi SLOVENUA2 D6.30 Zabavni infokanal O/HO Inlokanal 09.00 TV prodaja 03.30 /abavm infokanal 11.00 Otrni^ki inlokanal 11.50 TVprodaia 12.70 MissSiiJVBnijC 14.25 Pod Bvrcçskim nebom. fr. dok, sanja. 3/10 14.55 Lesiviialiadmgem 16.40 Šest juni|$ktii dni, Ir. dok. ser. 1B.30 Mozark 1/.26 Mostovi 13.00 Poročila IB.Ob Pot v ni^mano, mladinski (itm 19.00 Kaiarrna Velika. 1/2 19.bfl Kronika 7 lenia 20.00 I ilm pred oitaqcm, dok. oddaja 20.60 Dunaj; Koncert za tvropo 200/. posnaiuk 22.20 llamleLniskiČBfilm 00.46 Mo^brezpretiiklnsu, linskif. 02.25 Zabavni infokanal 12.20 /abavm inlokanal : : ^^^^ ^^^^ ^^^^ pop pop pop ■ i 08.20 ?4ur,punoviiev | nf; 9n 24 ur imniwitnit 0fî.40 24 ur.pontwiPV 0/.40 Piriti Laka 0835 Dvo|oo]Nvljenje, nad. 0030 Spopad sttHsu, nad. 1030 Ivproriaia 11.00 IjoWsnna tržnici, oad 11.66 Noukroiijivomoad. I2.b0 Športna scena 1335 Ivjirodaja 14.06 PickiLaks 15.05 Neukrodjivo srcs. oad. IB.OO ljubeien na tržnici, oad 18.55 Spr>padstr»sii, nad. 17.66 24 ur vreme IB.OO Dvo|iio življenje, riarl, 19.0 0 24 ur 20/10 Na^a mala klinika, nan. 20.55 Sedma nebesa, nan. 21.60 Urgenca.nan. 22.45 24urzvïCtn 23.05 Družina na begu. nan. 23.55 Alias, nan. 00.50 Prijalslji. nan. 01.20 Sknvnostni otok. nan. 02.10 24 ur 03.10 No ^ria panorama 06.20 07.20 t 0B.15 I 09.10 Ï 10.10 t 10.40 i 1135 I 12.30 I 1330 I 14.00 Í 15.00 \ 16.00 i 1B.66 t t/.56 t 1B.0D I 19.00 [ 20.00 j 20.60 I 2135 I 22.46 i 23.06 j 00.00 ï 0030 I OliO ! 02.20 24 ur. punovliev Rickilake Dvoino^rvljsni». nad. Spopad s iras il. nad. Iiij^zen na ir^ici, oad. fJtíukrrjtliivtisrcB. nad. Narujeni za iibijanii;, dok. odd. IV prodaja Riclulake Neukrotljiv o srce. nad, ljubezen na tržnici, nad. Spopadi sirasu. nad. 24 ur vreme Dvrj|no2ivljenj(j. nad. 74 ur Naša mala klim ka Priiver^eno! I.nčwar^e dvotCkov, am. dok. 24 ur zvečer Alias, nan. Prija lelji. na ri Skriviioslni otok. nan. 24 ur, ponnviUîv Naùia panorama © 06.20 24 ur,jii;nflvitr!v 0770 Rickilake 0B.15 OvojnohvfjtíOjB, nad. 09.10 Spopadsirasii.nad. 10.10 Iv prodaja 10.40 liuhí^/^nnau^nici, nad. 11.36 N u ukrotiti vo srce. nad. 1230 MivlopicamiEiiopijB.angl. 13.30 Tv prodaja 14.00 Rickaks 16.00 Neukrodtivo srce. nad. 16.00 Liubozannalr^ntni. oad. 1B.65 ^opad slíssíi. nad. 1/.56 24ur.vreme 18.00 Dvojno ?ivl|so|B, nad. 19.00 21 ur 20.00 Nafia mala klinika 20.65 Dmorvc^lnialu.irm.lilm 22.30 24 urmčBr 22.60 Dgraliljem,4.del 23.40 Alias, itan. 00.36 Pnjaielji. rian. 01J35 Sknvoosmi omk, nan. 01.55 24 ur. ponwilev 02.65 Notna panorama © 09.00 Dobro lutro. inlonnaiivoa oridaja: na današnji dan, jutranje novice, videospol dneva, razgibaj m o ss. jiiiraii|i gosi vrmarski količek, koledar pm^diiev 1030 Vahirookrjijledu 1035 Zdaj, oridaja za ra/gibano Mrvljenje 11.05 Videospoidni'va 14.00 Videoslrani. nbvesula l/.b5 Vabmokogledu IB.OO VKlBnh<5kamesloa avantura, reporta/a 1835 Videos po t dneva 18.40 SrBdizve/d.posri.lesLvZalcu 19.^ VidBOi?irani, obvesula 19.55 Valimokr^ijledu 20.00 Doburvečer, gospod jiredsetlnik,gust:JQ^e Kozmis. predsednik uprave PrevKrrt d.d. Slovenj Griidfii; 21.00 Videospot dneva 21.06 Košnfaposiarem, dokutiieniania oddaja 2130 lzodda|jiDrjbrojuiru 23.00 VaNmo k ogledu 73.05 Videosirani. obvBsiila 09.00 Dobro |utrn,iritormauvna oddaia: na današnji dan, jutranje novicB. vidsospoi dn^va. i/naše kuhinje, jutranji p os L idravoiški nasveti, koledar prireditev 10.30 Vabimokfigledu 1036 DobBrvBČRr.gospodppnds,. ^i: Jože Kozinifi. prcds. uprave íWnt dd. Sovei^ Gradec 1135 vidbo€pQl diiova 11,411 Kušnja postaram, riokum. 14.00 VidBiKUani. obvesiila W,55 Vabimo k ogledu IB.OO IVinširukcija.mladoddaja, 18.40 Vider^ooi dneva 18.45 Velentska mestna avaniura. œp. 19.40 Videostrani. uhvesula 19.66 Va])imo k ogledu 20.00 1663.VlVrr^agazin 20.26 Kultura, mlormalivna oddaia 2030 Športni lorek, šuortna inlurmaiivna oddaja 20.60 Športni gosi pogovor v studiu. Siiiu^ar^ko skakalni klub Mi^finja 2130 Fair plav. šporma oddaia, Siovereb slalom repr.r^a rlivjfh voilali 22.00 A^rjvagibaoii:a.iol, oddata 22.30 IzoddajeDobioiutro 00.00 Vabimo k ogledu 00.06 Videosuani. oitveslila © 09.00 Dobro juin). inlmmauvna oddaja: na današnji dan. jutranje novice, videospoi drcva, novo i/daje. vaštt mrieniK.jUirariji gosikrUr pnretiiisv 10.30 VabtniokoHli^du 1035 Športni lorek. š)Drtna inlomiativna oodaja 10.55 Športni oosi, športna odilaja, Smu^.arsluiskakaliti klub 11.30 Vid M>sp 01 dneva 14.00 Videos tram. obvss lil a 1/.56 Vabuiiokogludu 18.00 Mnja m fiarobna sknoja. otroška odtlafa.3.1Vmreia 183b Regionalne novice 1B.45 Fair plav šjKirina oddaia Slovenska slalom raprezonfanca na div|ih vodah 19.16 ViíÍHfstram. obvosnia 19.65 Vabmiu k ogledu 20.00 PUPCGPN,konLglasbina oddata. gtJStjp:Vtclci> 20.66 Regionalne novii:» 21.00 UrimatBma.koaodd^a.l TV mreža RcvSčina v íovtuiiji 72.00 Iz oddaje DotffOfutTD 23.30 Vabmiokoglurhj 23.35 Videosiraui. obvesula PRIREDITVE Kdaj - kje - kaj VELiNJi v Četrtek; 21. junij 18.00 OŠ Gorica, avla Prireditev ob krajevnem prazniku S pesmijG v poletje 19.19 Knjižnic a Velenje, preddverje Odprtje razstave izbora likovnih del natečaja oddaje Mladi upi. Pisan večer na dolgočasen četrtek Petek, 22. junij 10.GO Siart:Titovtrg.Velenje 5. niedr>arodno pustolovsko tekmovanje. Adventure race SloveniaVelenjeŽOO? 11.00 Skale park pred Rdečo dvorano Velenje Tekmovanje v rolkanju (skate kontest} 22.QÛ Mladinski centerVeienje Skate kontest koncert Sobota^ 23. junij 8.00.13.00 Attij KSC Kmečka trinica 9.30 TRC Jezero !1. tradicionalno srečanje vasi Sela ' Selo Seie-Selce 2007 16.00 TRC Jezero Mastodont fest Noč ob lezeru Nastopajo; Saša Lendero. Petar Graf 0. Ana Nikoltč 20.00 Kavčnikova domačija v Zavodnjah pri Šoštanju Kresni večer na Kavčnikovi domačiji 21.00 MI fldin ski cen ter Velenje Zabava na MC plazi Nedelja^ 24« junij 9.Q0 Farr^a cerkevVir^ska Gora Otvoritev obnovljene cerkve in blagoslov novih orgel Ponedeljek^ 25. junij 18.00 Pri Lipi samostojnosti I pred sodiščem) Osrednja občinska proslava ob dnevu d Javnosti X Hotel Paka. Velenje 8. kongres o srnjadt (8th Roe Deer Meeting). Kongres bo trajal do 28. junija 2007. Torek; 26. junij 18.00 Mladinski centerVelenje Plesna delavnica s Katarino Hip-hop Sreda, 27* junij 17.00 Mladinski centerVelenje Ernina delavnica Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/88618 60). ŠOŠTANJ w Četrtek; 21. junij 1S:00 Mestna galerija Šoštanj Otvoritev kiparske razstave Rudi Stopař 1S.00 Kavarna in slalčičarna Štorman Šoštanj S' razmigajmo možgane Petek; 22« junij 20:00 Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj Glasbeni večer v Kavarni Šoštanj Sobota^ 23« junij 20:00 K a ven ikova d o m a cij a Kresni večer na KavČnikovi domačiji v Šentvidu Nedelja; 24« junij 15:00 Gasilski dom Gaberke Lunine mene I Keledar imen Junij (veliki traven) 21 • Četrtek-Alojz, Slavko - poletni kre$ 22 e petek- Ahac 23 • sobota-Jcéef, Pina 24 • nedelja-Janez (Krstnik) 25 • ponedeljek- Viljemi, Hinko dan državnosti 26 • torek ' Stojan 27. sreda • Ema, Herna 22 • junij, ob 15:15-prvi krajec Srečanje preseljenih gaborčanov in družmirčanov 17,00 ^orno (Sv. Anton) Prireditev ob dnevu državnosti X Ravne pri Šoštanju Pohod po Ravenski poti - (lahka pot • start pri igrísúi v Ravnah} Ponedeljek; 25* junij X Poreč(Hrvaška) Zdravstveno letovanje v Poreču |poteVado5.7.} Torek; 26« junija X Turistični center Golte Sončno mesto na Gciteh (poteka vsak dan do 30.6.) Sflftč«v obrat ali solsticij je tisti trO' nutek v letu. ko je Sonce ob poldnevu (v svojem nadglavišču (zenitu)} navidezno nejsevemeje {na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjuz-neje (na nebesnem Rakovem povral* niku} na nebu, oziroma je najvišje ali nr^níqe nad nebesnim ekvatonem. Poletni Sončev obrat (poletni sols6-cij) je običajno od 21. {letos) do 23. junija. Takral se začne polete, dnevu pa rečemo kres. KINO VELENJE:: SPO R E D FAVNOV LABIRINT (El Luberinto del Favno) fantazijski triler, 119 minut, režija: Guil* lermo del Toro. igrajo: Ivana Baquero. Ariadna Gill< Sergt Lopez, Maribel Verdú, Doug Jones. Alex Angulo. Manolo Solo. César Vea . Petek, 22.6. ob 22.30 Sobota, 23.6. ob 20.30 Nedelja. 24, 6. ob 20.00 Pravljica za odrasle! Opozorilo: film ni namenjen otrokom! 3 letošnji osbrji (za kamero, scenografijo in masko} REONE PREDSTAVE I cena vstopnice 3.5 EURj ZADNJI SKOTSKI KRALJ (The Last King of S:7.0DHoroskop:7.l5Ceslr]sinformacije-poroČiloAvtorr)oto zveze Slovdnije: ZSOPorocUa; 7.45 Današnji kulturni utrip: 8.00 Policijski nasveti: 8.30 Poročila: 8.45 Policijska kronika: 9.30 Porasla: Rekreacilski nasveti Olinipijsk&ga komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poro* čila: 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj.kjB.kaj; 1B.30 Poročila: 17.00 Zdravniški nasveti. 1745 Erosov količek: 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenjo. PmK, 22. lulij: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 8.30 Poročila; 645 Na današnji dan; 7Q0 Horoskop: 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije: 730 Poročila* 745 Današnji kulturni utiip: 8.00 športni utrip: Ô.30 Poroola: 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Potočila: 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav. 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poročila: 1S.OO Mtualno: 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj. kje, kaj. 16.30 Poročila; 1700 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 23. ]i B.OO Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije: 730 Poročila. 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Poispšajmo si sobotno juuo; 8.30 Poročile; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenie.' 14.00 Po* zdrav; 14.10 Na današnji dan. 14.30 Porocifa 15.00 Aktualno: 15.3Q Potočik 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila: 17,00 Vimenu Sove; 18.00 Rock sok; 19.00 Na svidenje. NIDLJA, 24. juli}: Ô.OO Dobro jutro in veselo v nov dan: 6.30 Poročila. 545 Na danalfiji dan; 700 Horoskop, 7.15 Cestne mformacqe -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji biturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde: 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Česthke: Nedelja popoldne na Radiu Velenje. 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 1700 Minute z domačimi ansambli: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDfUEK; 25. juli]: 6.00 Oobro lutro m veselo v nov dan: 6.30 Poročila; 8.45 Na današnji dan; 700 Horoskop: 7.15 Cestne informacije * poročilo Avto moto zveze Slovenije." 7.30 Poročila; 745 Današnji kuHurni utrip; 8.30 Poročila' 8.45 Policijska kronika; 9.30PQroaia; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila; 17Û0 Ponedeljkov šport 18.00 Glasbena levica; 18.30 Poročila: 19.QQ Na svidenje. TOREK, 26. ju!l[: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan: 6.30 Poročila 700 Horoskop; 71S Cestne intormacije Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 8.00 Ka dogaja: 7.45 Oanalnji kultumi utrip: 8.30 Poročila: 9.0D Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poročila: 1&.00 Aktualno; 15.30 Poroola: 16.00 Kdaj. Ige. kaj: 17D0 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. mDK 77. h 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 745 Današnji kulturni utrip;6.30Poročila'700Horo^op:7.15C&stne informacije Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila 8.00 Težava je vala. rašilev je naia; 8.30 Poročita; 9.00 Strokovnjak svetuje. 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji daa 14.30 Poroala; 15.00 /Uttualno; 15.30 Šport: 16.00 Kdaj. kje. kaj; 1700 Vi in m: 13.30 Poročila: 19.00 Na sviđanje. hse Moč energije Skozi čas se spreminja, Je črna, modra, je mavrična, bela Nevidna, ko Je. Je praznina, koje ni Energija Za vse nas. Vse najlepše ob Dnevu državnosti OBVEŠČEVALEC mati OGLASI DEŽURSTVA DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom 031/443-365. stfki-poznanstva ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE Z3 vse starosti, brezplačno za mlade ženske. Gsm: 031/505-495. GSM; 031/836-378, tel. in faks: 5726-319. DEKLE, če resne zveze si želiš, po s\f-ljenju v dvoje hrepeniš, poklifi na gsm: 031/836-378. delo ČIŠČENJE in likanje nudim na vašem domu. Gsm: 031/597-738- razno VRTNO GARNITURO (novo) Í2 smrekovega lesa (miza 200 x 80) in dve klopi z naslonom (debelina lesa je 4.5 cm), prodam. Gsm: 031/344-180. SMREKOV rezan les debeline 5 cm prodam. Gsm: 041/368-305 KERAMIKO, sanitarno, v nežno zeleni barvi - novo, ugodno prodam. Gsm: 041/323685. PRODAM bombažne plenice Racman. 12 kosov, zraven podarim še mikro-porna hlačks. Gsm: 041 450 531 NOKIA 6100, stara 4 leta, primerna za dele, prodam za 20 evrov. Gsm: 041 692 995 živali PUJSKE, težke od 25 do 30 kg, prodam. Telefon: 5885-570, gsm: 031/868-931. PRODAJA nesnic in petelinov v nedeljo, 24. junija, od8-8.30vŠaleku.Te-lefm: 02/8761-202. PUJSKE, t«ke 30 kg in sivo-rjavo teličko (80 kg;, prodam. Telefon. 5893-578. KOZLIČKA, burskega, za pleme, starega 4 mesece, iz komrolirane reje ter ne$kropljene višnje, prodam. Gsm: 031/553-743, podarim PSA, starega dva meseca, mešanoa med bemardinko in novof ud lancem, podarim. Gsm: 051/412-906. vozila PEUGEOT 206,1,4, HDI, 11/2002,1. lastnik, s servisnu knjigo, prodam. Gsm; 031/679-726. Nepremičnine GARSONJERO (v 2. r^adstroŘu, do 30 m2) v Velenju ali Šoštanju kupim. Gsm: D51/395-943. PRODAMO: 3-S0BI4O stanovanje, pritličje, 77 m2, popolnoma obnovljeno leta 2005, opremljeno, Kardeljeve ploščad v Velenju, cena 78.000 EUR 2-SOBNO mansardo o elan ova nje, 65 m2, 2. nadstropja v petorčku nsd Iii-nico v Velenju, olinovljeno leta 2000, cona 65.000 EUR INFORMACIJE: ALSA - NEPREMIČNINE Tomšičeva 10. Velenje, vl^wval$a.si Info: 041/299 919 VEIENJE; Stane - Û41/624-775, 897-58-13, MOZIRJE; Ema-051/307-035,83956-50 KUPIMO -1 sobno stanovsije v Velenju v nižjem nadstropju • Garsonjero v Velenju PRODAMO - 2 sobno opremljeno stanovanje. obnovljeno, klimatizirano, v Velenju. Šalek, 3. nad., 69 m2, letnik 1989, Cena: 75.000 EUR / 17.973.000 SIT - 2 sobno stanovanje v Velenju, Gorica, 5. nad., 57 ml, letnik 1980. Cena: 55.000 EUR/ 13.180.200 S!T • 3 sobno mansardno stanovanje v Šoštanju, 71 m2, letnik 1910, obnovljeno leta 1997. Cena: 50.000 EUR GOZDARSKI Vnu msbanskc ali clekiro iiidrGvIi&io uptovlianie (»jSS kNdo 80kN(od3,Stdo8t) HiDRAVUČHI CEPILNIKJ pogon preko dektromotorjo ali -raktic^o td 61 do 201 MOZEHNAJEMCEPIINIKOV dÈ^ OSTAU GOZDARSKA OPREMA konknik: srgdi, itdiinskl uprotllold, illnD «ni _. WWW«Mril#fVfll«MM 1 V«lrggv»cKZ$al«šludi)ltM UNIFOfitSTil.0.»., Dobrišavas I4a,3301 Petrovce, Tel,; 03/713 1410, lnío@unřřoiest.si ONESNAŽENOST ZRAKA v tednu od 11. junija 2007 do 17. junija 2007 niso povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno Paki. nikjer presegate mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. msrm OBčm veœnje URAD ZA Oia}UE IN PfíOSTOfí MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 11. junija 2007 do 17. junija 2D07 (v mikro-g S02/m3 zraka} mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka i 1 J 1 I L L IL_. in'^ffm •iiifFtni à li > |3 I i i  B. ca O ■ 11,jun 112.jun 113,jun 114.jun IIS.jun HE. jun HT-jun I Javni zavod Titov irg 4, 3320 Velenje Objavljamo prosto delovno mesto ORGANIZATOR KULTURNIH PRIREDITEV v organizacijski enoti Prireditve. Za zasedbo delovnega mesta »organizator kulturnih priredilevu mora kandidat/kandidatka izpolnjevati poleg zakonsko predpisanih, še naslednje pogoje: •univerzitetna izobrazba dnjžboslovne. humanistične aii druge ustrezne smeri -1 leto delovnih izkušenj pii organiziranju prireditev -znanje slovenskega jezika •znanje vsaj tnega tujega jezika •organizacijske sposobnosti -poznavanje in uporabljanje osnovnih računalnišluh programov Kandidat/kandidatka je dolžan prijavi priložiti svoje razmišljanje o konceptu razvoja prireditvenih dejavnosti na področju kulture v mestiii občini Velenje. Pogodba o zaposlitvi z izbranim kandidatom/kandidatko se skle[}e za določen čas enega leta. z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Vloge z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandidati/kandidatke pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Knjižnica Velenje. Titov trg 4,3320 Velenje z oznako »OBJAVA DELOVNEGA MESTA • NE ODPIRAJ« Rok za prijavo začne teči naslednji dan po objavi razpisa. Obravnavale se bodo samo pravočasne in popolne vloge. Kandidati/kandidatke bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku po izvedenem postopku. 1(17 MHz FM Hiša pusta je in prazna, a nekof piijdma. daim hija se nam zdi, ker l?b? ./lATA MAMI. v njei M?č ni. Ljuliezen tvoja z nrimi vsrdb bo oslala, l>oiii'djk v miru dias-i OČE. MAMA .. ZAHVALA Strti od bolečine smo ostali, ko si zatisnila utrujene oči, ljubljena mami, zlata babi, tašča, sestra, svakinja in teta SONJA IRŠIČ izArnač 16, Šentilj pri Velenju Vsem, ki ste jo pospremili na njeno prerano poslednjo pot. iskrena hvala. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali, jo imeli radi in jo spoštovali. Zahvala velja osebju Špesovega doma v Vojniku, kjer je mami bivala v času bolezni. Hvala za vso skrbno nego in nesebično pomoč. Še posebej se zahvaljujemo Borisu, ki je s svojimi zlatimi rokami pomagal, daje začela mami hoditi. Hvala domačim pevcem za lepo pefe. g. župnikoma za opravljen obred, ge. Magdi Stvarnik za iskrene poslovilne besede. Malčki in Francu Jelenu ter Pogrebni službi Usar. Zahvala vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče, sv. maše ter pisna in ustna sožalja. V globoki žalosti: hčeri Sonju z možem Marjanom in Zdenka z možem Milanom, vnuki: Žiga, Mitja, Nejc in Nika ter sestri Fani in Milena enem : ifonnacije in oslič vww.nascas.si je po )rav tako tudi na m idioveierje.com. ' 'kvenca m tako wmmy Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi boiezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej Številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 899547B, dežurno službo pa na 8995-445. Lekarna v Veleni«: Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob ne- deljah in driavnih praznikih ^ organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Zobozdravniki: 23. in 24. iunlja - Primož Jsvšek, dr dent, med., (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnilcova 1, ZD Velenje) 25. junija - Darinka Šuster, dr dent med., (delo opravlja v zasebni zobni ambulanti, Stanetova 27, Velenje) Veterinarska postajo Šoštanj: Dežurni veterinar- gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7 do 14. ure: Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Nataša Puconja, Velenje, Cesta Borisa Kraigherja 6 a in Aleksander Prostor, Velenje, Vojkova c. 4; Maja Klančnik, Velenje, Kidričeva c, 10 in Metod Škerjanec, Velenje, Cesta IV. št 8: Suzana Kortnik in Klemen Mež-nar.oba Roijan 176. Smrti: Marija Mlakar, roj. 1922, Ceije, Gr-carjeva ul. 8; Henrik Zorko, roj. 1934, Dobje pri Ivanini 28; Zinka Debeljak, roj. 1347, Šoštanj, Cankarjeva c. 17; Ivana Ločnikar, roj. 1922, Šoštanj, Koroška c. 1 a; Ljudmila Novak, roj. 1927, Šoštanj, Aškerčeva c. 5 b; Milena Muiutinovič, roj. 1919, Kranj, Struženo 37; Jakob Marot, roj. 1930, Laško, Tevče 11. Pilil radio®alfa 103,2 & 107,8 Mhz ^^^ vsak dan 3fi lit vsak dan 36 ur KRUPIC SVETOVANJE, d.o.o. Zaradi povečanega obsega deta zaposlimo pravnega svetovalca, s potrebno izobrazbo in izkušnjami. Pisne prošnje, s priloženim CV in opisom izkušenj, pričakujemo do 29.06.2007. na naslov KRUPiČ SVETOVANJE, d.o.o., Prešernova 10. Velenje. Nagrajeno nagradne križanke Garant, Pohištvena industrija d.d. Polzelo, objavljene v tedniku Naš «os, 7.6.so: 1. nagrada: klubska pisalna miza KM 130 prejme:lvan Pritiinik, Šaleška 2 b, Velenje 2, nagrada: klubska pisalna miza KM 130 prejme: Štefka Kaiser, Tavčarjeva 15,Velenje Nagrajenci dvignejo nagrade z osebno izkaznico v industrijski prodajalni Garant Polzela, vsak dan od 8. do 19. ure in v soboto od 3. do 12, ure. ^ www.radiovelen|e.û njune mladosti. Živela sla skromno in delovno otroke in ostala opravila na majhni kmetiji. Sedaj pa oče Franci svoj prosil čas z velikim veseljem posveča zborovskemu petju, igranju šaha in balinanju. Ustvari tudi kakšen izdelek, s katerim rad polepša dom. saj je po osnovnem poklicu mizar. Mama Ziatorporocenca po ponovnem slavnostnem obredu v Vinski Gori na domačiji pri Pušjekovih in svoje vrline sla prenesla ludi na otroke. Aia Francije vse do upokojitve leta 1085 delal na Premo govniku v Velenju, mama Slinka pa kol gospodinja v skrbi za Slinka Se vedno pcjskrbi za urejen vrl in ostalo píímoč pri dt^ma-čih opravilih, za kar so ji domači zelo hvaležni. Želimo jima veliko zdravja in ljubezni ludi v prihodnje. ■ Skavtfest uspel Letos skavtstvo praznuje 100. obletnico - Praznovali minuli vikend - Številne aktivnosti - Zbrani skavti in taborniki iz vse Slovenije Vesna Glinsek_ Rod Jezerski zmaj Velenje in Zveza tabornikov Slovenije • nacionalna skavlska organizacija, sta bila glavna organizatorja leios« njega velikega skavtsko-taborni-jvkega srečanja in državnega minv goboja Zveze labornikov Slovenije. Glavni povod za pripravo taksnega dc^godka je bil nekaj posebnega - rojsini dan. Tako je. Skavti so stari že celo stoletje. In taksno oblelnicoje ireba pn>sla-vtli, kot sc spodobi. In sojo. Od 15. do 17. junija so v kampu v Velenju pod zvezdami spali šle-\ilni taborniki in skavti, ki so želeli prisostvovali velikemu slavju ter hkraii uživali, se družiti in krepili prijaieljsivo. Organizaiorji so namreč pripravili veliko delavnic in aktivnosti, s katerimi so p(v pestrtli priredilev. Hkrati so poskrbeli ludi za tiste, ki najbolj uži-vajiJ v tekmovanju z drugimi. Ti so prišli na svoj račun v soboto, ko seje t)dvyal državni taborniški mn{>goboj, pred osrednjo slovesnostjo. ki je bila na umiku proti večeru. In lam je človek zares lahko videl, koliko privržencev premorejo taborniki in skavii v Sloveniji. Ogromno. In vsi, ludi najmlaji^i. so pridno spremljali program in govore, ob katerih so se nekateri prav zabavali. Največ smeha je bilo slišati v govoru državne sekretarke ministrslva za šolsivt) in iport dr Magdalene Sverc. Ta je. poleg dobre volje, otrokom ponudila tudi delček vzgoje, povedala jim je /iininiivii zgodbo o osličku ter iz nje izpeljala poučno misel: >^/aponinite si! Ne spreminjajie svojih vrednot zaradi mode in modnih trendov, zaradi muh enodnevnic. Ne dajte se. Na svoje vredmue, na ljubezen do narave, do d«>movine in do drug drugega, bodite ponosni se naprej!« Zbrani Si) nato skupaj zajxjli se himno skavtfesia Velenja, pod vodstvom najmlajjie udeleženke ponovili labomiško prisego, nato pa z vso hilrostjo oddrveli v mesto. kjer so se zabavali na koncertu skupine Ouki. Dobri obeti Velenje, IJ. junya - Zupan Mesinc občine Velenje Srečko Meh Že iradicio-nahio pripravi sprejem za učence, ki so v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja dosegli odličen uspeh ah prejeli po sebna prizjianja za dosežke na posamez- nih področjih. Všolskem letu 2007/2008 zaključujeta šolanje v Teslih osnovnih šolah 302 učenca v 13 oddelkih, takih, ki so bili odličnih vsa leta ali prejeli zlato priznanje, pa je 71 ali 23 odstotkov. Na prircdiivl v velenjskem domu kulture je Srečko Meh dejal, da s sprejemom l<> kalna skupnosi dokazuje, daje opazila njihovo dobro delo, ga ceni, likrali pajili vabi k tvornemu sodelovanju pri nadaljnjem razvoju lukajšnjega okolja. Njihovi uspehi in napovedi gospodarska Šaleške doline dajejo dobre t)beie na razvojem področju regije Saša. Predstavil je tudi nizvojne načrte lokalne skupnosli v izobraževanju. Zagotovil je, da bo la v priiiodnje poskušala zagotavljali kar najboljše pogoje v predšolski vz4joji in osnovnošolskem izob- raž^anju, v kasterem bo med drugim m'v rala odgovoriti na iz^Jve, kaj s podružnicami na Paškem Ki)/jaku, v Plešivcu in Cirkovcah. Po demografskihgibanjih v prihodnje ni pričakovati tako velikega upadanja števila ou'ok, kolje bilo to v minulih lelih, povečuje pa se število družin v pri-mestju. V srednješolskem in visokošolskem izt>braževauju ho Mesina občina Ve- lenje fVidpirala in razvijala programe, ki bodo v skladu s sodobnimi usmeritvami 1er potrebami gospodarskih druž.b po znanju. usposabljanju in zapiîslovanju. V spomin na srečanic. ki so ga popestrili učenci velenjske glasbene šole. so odlič-njaki prejeli knjigo Sakralna dediščina Šaleško dolino, avioijcv Roka (^jlesa. Marjane Chnajner Korošec in Nike Lalek. ■ Tp