Slovensko uredovanje. V državi, v kateri prebiva toliko raznih ljudstev, kolikor jih iniamo v avstrijskem eesarstvu, ima vlada svoje težave; njim pa ne bode kos nobena vlada, ako se ne postavi na stališče popolne pravice. In še njej bodo velike težave ter bode niorala marsikatera iti s površja, ne da doseže lo, kar tirja pravica. Ali smo doslej že imeli tako vlado in recimo Se odločniše, ali je že bila taka vlada v času parlamentarizma? Z odločnim odgovorom na to vprašanje si pač ne upa nihče na svitlo, kajti parlamentarizem trpi le vlado stranke, tako vlado, ki stoji in dela v službi kake stranke. Kjer pa ima stranka besedo, odločilno besedo, tam išče človekzastonj pravice. Pravica ima zaveso na očeh. In ravno zato v naši državi ni mogoče vlade, ki dela izgola v službi kake stranke^ in kar smo jih doslej imeli, vse so šle s površja, np da bi bilo komu v res- nici žal za-nje. Sedanja vlada, vlada grofa Taafle stoji že 14. leto na površji; da-s-xv Jj^r»ilt oblikah, vendar nje duša, grof Taafle že je vftlno.na vrliu in človejc-sevvpraša, kako je mogoče, da se držt-on 1 ako dolgo V Odgovor na to vprašanje .leži v tem, da hoče grof Taaffe biti čez stranke t. j. nobeni stranki v službi, ampak v službi edino le pravice in torej v službi pravih korislij avstrijske države. Ali ta pravica, te državne koristi kje so? Koliko jih imamo doslej na svitlo? Da nič, tegane more nihče reči, kdor pozna zgodovino zadnjih let, toda malo, pičlo malo jih bode, ako jih začne človek šteti. Krivo pa bi bilo, ko bi hotel človek to samo grofu in njegovi vladi vrezati na rovaš. Gotovo ne, grof Taaffe lahko, da ima za vse to dobro voljo, toda ali more in če more, ali sme odpraviti vse ovire, kar se mu jih kopiči nasproti ? Nam pač ne pristaja, da se potegnemo posebej za vlado grofa Taaffe, kajti od nje ima slov. Ijudstvo, posebno v štajarski deželi, le malo dobrol, vendar pa jih imamo vsaj nekaj in če ne dobrot, vsaj znamenja za to, da nam vlada ne krati pravic, ako .si jih svojimo, naj že bode v deželnem zboru, ali bližje v okrajnih in občinskih zastopih. Če nas drugod zatro, pri vladi še imamo največ upanja, da se našim željain ustreže. Da ne govorimo o šolah, vzamimo le občinske zastope! Celje je malo mesto, na čisto slov. tleh, ali ono hoče biti čisto nemško in v njegovem zastopu ne trpe slov. besede. Kdo nam je odprl pot tudi v to gnjezdo ? Grof Taaffe, kajti ukazal je, da mora mestni urad vsprejeti slov. pisma pa jih tudi rešiti t. j. odgovoriti na-nje v slov. jeziku. Nekaj enacega se je izgodilo sedaj tudi v nemškem (!) Celovci. Tudi tamkaj mora se v mestnem uradu vsprejeti slov. pismo in odgovoriti se mora tudi na tisto v slov. jeziku. Tako hoče odločba visoke vlade, ali vzami sedaj človek nemške možiclje v unih gnjezdih in poprek nemške. možakarje ali sploh tiste, ki se štulijo zatake! Kar •iz sebe so in grofa Taaffe bi djali najrajši kar na tožnjo klop zavoljo tega, ali recimo na ravnost, zavoljo pravrcfe!; V torek je bila v državnem zboru seja in v njej so blizo vsi nemški poslanci tirjali, naj se sestavi odsek 24 poslancev za to, da prevdarja, kaj se naj izgodi zoper tako krivico, ki upije v nebo, pa jo dela vlada nasproti Nemcem. Malo, pa bi bili vse druge posle, kar jih ima drž. zbor na svojih ramenili, odložili in vse zato, da se saduši kar iz kraja ta »krivica« zoper Nemee. Predlog sicer v drž. zboru ni obveljal, toda Bog zna, kaj še bodo vse počeli v tej reči, zoper odločbo, ki stoji na goli pra ci. Glovek pa iz tega lahko razvidi, da ima pri nas vlada težko clelo in najtežje, ako hoče biti praviena. In kar je še huje, visoka vlada na Dunaji ima v easih nasprotnikc v tej reči še pri svojih možeh 1. j. pri deželnili in raznih drugih uradih, ne da jim ona more do kože. Grnogledi raožje pa trdijo eelo, da je njej tako ljubo. No bodi to že tako ali drugače, gotovo je, da si pravica težko nadeluje svoja pota in prav zato je treba, da stojimo vselej za-njo, če tudi ne bode ljubo — nemSki leviei.