V*'.'	:
nr**r«
■v - • :■; V*'.'	:
^nižinski 4p d Tl 1 k,
ILUSTROVAMI LIST ZA MESTO IN DEŽELO «1»%^	>1	i>	iMl	lfcW
C • n ■ * Din
Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrševa (Dunajsko) cesta 2®/L Poštni predal štev. 346. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393
Ljubljana, 22. februarja 1934
Naročnina za četrt leta 20 Din, ia pol leta 40 Din, za vse leto HO Din. V Italiji za vae leto 40 Ur, v Franeill 50 trankov, v Ameriki In povsod drugod 2 dolarja
Stev. 8. Lato ,yi
Gumbi, ijasti žeblji, ljubavna pisma:
kai vsi £{udje ‘z&icaia. PUtfdcagac&teiše-U% Haiku£i&zHeiše> z&idce- sveta
»Ne razumem ljudi, ki kaj zbirajo,« je rekla neka gospa nemškemu pesniku Wielandu. Pesnik se je pa nasmehnil in odgovoril: »Milostljiva, vi se pač nimate pravice čuditi.« — Gospa je bila namreč mati osmih obrok. — —
Ze dosti modrijanov si je belilo glavo, zakaj ljudje prav za prav zbirajo. Večina je prišla do globokega Bpoznanja, da spada zbiranje med pra-in9tinkte človeškega rodu. Samo človeškega rodu? Saj poznamo vendar tudi živali, ki »zbirajo« brez zmisla in smotra: srake, ki znašajo svetle predmete v svoje gnezdo in ljubosumno pazijo, da jim jih kdo ne odnese, pa hrčki, ki si gomilijo dosti več sladkarij in želodčnih dobrot, kakor jih morejo použiti.
Torej pra-instinkt, pomemben in priroden kakor želja po hrani in spanju. Globoko vkoreninjen in prirojen kakor mogočni lastninski instinkt. »Lastnina« igra kajpada tudi pri zbiranju veliko vlogo. Lastnina ne v pomenu vrednosti in kakovosti, temveč množini, kvantitete. Otrok zbira želod in kostanj in ga spravlja v škatle — zakaj, čemu? 2e čez nekaj tednov se posuši iu skrči ter odroma med smeti. Potem se začne zbiranje cigaretnih škatel in šele dolgo nato pridejo podobe in znamke na vrsto. Potem pridejo avtogrami in ljubavna pisma, v starosti pa zbira človek le še spomine...
Neki filozof je dejal, da zbiranje ni samo posledica nekontroliranega lastninskega instinkta, temveč tudi izra« neke duševne praznine; to se pravi, želje, koprnenja in energije, ki ostanejo v normalnem življenju moder-
»Poljubna izb e ra«: to je odgovor na odprto vprašanje, ki so ga zadali že tolikim zbiralcem fotografij, hlačnih gumbov, palic in pip. Pravi zbi-rallec zbira zgolj iz veselja do »hiranja; zbiranje z neko umetniško ali celo znanstveno svrho je samo zvrst prave prvotne strasti in — skoraj bi rekli — nekaj manj vrednega.
Tudi zbiranje znamk danes ni več nesebična strast, razen če bi posnemali n. pr. tistega budimpeštan-skega zbiralca, ki je zmetal celo premoženje za to, da si je napravil zbirko madžarskih znamk, urejenih po datumih poštnih pečatov; za vsak dan od 1. januarja 1900. dalje je imel posebno znamko. Ta zbirka je za pravega filatelista kljub njeni kurioznosti kajpada brez sleherne vrednosti — lastnik je pa ne da za največjo na svetu.
. V ostalem je postala ta strast že zdavnaj draga reč. Pisemske znam-
2,200.000 ljubav-ttih pisem je dobil Henry Dow-ning, ki so ga pred nekai leti proglasili za naj-lepSega Američana. Tu ga vidimo sredi njegove zbirke: tla sobe so pokrila s priporočenimi pismi, strop z letalsko pošto, stene so pa obložene z zavoji in navadnimi pismi.
nega človeka neizpolnjene in neute-šene, iščejo izpolnitve na podzavestno in poljubno izbranem področju ali pa na kakšnem mrtvem predmetu.
Zgoraj: Tisoč ur z vsega sveta jo zbral neki Fulmer iz Avstralije. Siromak mora vae te ure vsak dan naviti.
Na levi: Več sto tičjih jajc je zbral Nemec Fritze, hoteč menda dokazati, da dve jajci nista drugo drugemu enaki.
ke so tisti predmet, ki ga največ ljudi zbira; zato so jim tudi cene tako zrasle. Kdor bi hotel zbrati vse znamke, kar so jih doslej izdali v vseh državah sveta, bi moral imeti
na milijone in milijone dobre valute na razpolago. Ne glede na to, da je nekaterih znamk samo po 2 ali 3 eksemplarje na vsem svetu, ki jih lastniki sploh ne dado iz rok. Vrhu toga si države tudi prav nič ne prizadevajo, da bi zbiralcem olajšale delo, narobe; leto za letom izdajajo dobrodelne, jubilejne, prigodne, spominske in druge znamke, da zbiralcem ne zmanjka dela in truda. Nekatere države v Afriki in Južni Ameriki si znajo z Izdajo posebnih znamk v zelo majhni nakladi, ki jih seveda prav drago prodajajo, celo popraviti svoje obupne državne finance.
Drugo mesto zavzema danes v dolgi vrsti zbiranih predmetov avtogram, če pustimo zbiranje cigaret-
Joia Mikulek
iz Donje Stubice hodi že od leta 1901 p« svetu in zbira avtograme znamenitih ljudi.
nih škatel, čipk in zasilnega denarja 0;b strani. Naj večjo zbirko avtogramov ima baje lord Weatherbrook v Londonu. Pravijo, da ima svojih 10 milijonov podpisov, med njimi tudi pod-Se nadaljuje na 8. strani
Najsramotnejše poglavje zgodovine
Kako so pred 350 leti trpinčili nedolžno baronico, ki se je zamerila deželnemu namestniku. — Proglasili so jo za čarovnico in jo s strašnimi mukami prisilili, da je priznala razmerje s hudičem, nato jo pa
javno sežgali na grmadi
Meglenega novembrskega jutra leta 1591 je odprl ključar neustettinske ječe vrata poeebne celice. Leden inraz mu je udaril iz podzemeljske temnice, duh po plesnobi in gnilobi ga je skoraj vrgel nazaj. Iz kota je zaslišal pridušeno ječanje. Ko se je JUjučar malo privadil temi, je pristopil k jetnici. Z nogo je odgnal sekaj le preveč vsiljivih podgan. Jet-nka, še mlada ženska, je sedela sključena na >stolu<. Njene noge in roke so tičale v lesenih primažih, da se niti geniti ni mogla.
»K zaslišbi«, je grobo dejal ključar.
Odvil je vijake na primažih. Toda nesrečna žena še zmerom ni mogla -vstati. Sele ko jo je ključar nekajkrat sirovo dregnil, se je poskusila spraviti na noge. Dnevna luč jo je nekoliko oživila; ko je stala Elizabeta nasproti deželnemu namestniku za Pomorjansko in zloglasnemu sodniku v čarovniških procesih, sta se ji spet ■vrnila prejšnja stanovitnost in pogum.
Začarana kruh in pivo
V tistih časih je bik) v vsej Evropi, posebno v Nemčiji razširjeno praznoverje o čarovnicah. Zadoščala je navadna ovadba, pa si lahko osumil najbolj spoštovanega Človeka čarovništva. To je morala izkusiti tudi baronica Elizabeta Dobschiitz, ki jo je neka starka obdolžila na natezalnici vlačuganja s hudičem. Ljudje so to tem rajši verjeli, ker se jim je baronica še iz tiste dobe, ko je bil njen mož deželni namestnik, zaradi svoje strogosti zelo zamerila iu osovražila. Niti visoka služba njenega moža ni pomagala, da je ne bi že takrat skrivaj dolžili čarovništva. Ko je njen mož zaradi spletk nekaterih nevoščljivih dvorjanov padel pri vojvodi Pomorjanskem v nemilost, da ga je odstavil in je moral zbežati iz dežele, je prišel na njegovo mesto okrutni in zahrbtni Kleist, ki je že dolgo mrzil Dobsehiitza in njegovo ženo. Pod njegovim uradovanjem se je nekoč zgodilo, da sta se pokvarila kruh v peki in večja količina piva pri varjenju. Tedaj je dal iz neke stare ženščine s trpinčenjem izsiliti trditev, da je bila baronica Dobschiitz z nekim praškom začarala vojvodovo pivovarno in pekarno.
Toda to mu še ni bilo dovolj zanesljivo; na vsak način je moral preprečiti, da se mu žrtev kako ne izmuzne. V ta namen je neobhodno potrebno, da se vojvoda sam prepriča o krivdi DobschOtzeve. Tako je dal Kleist > zaslišati« še mnogo drugih oseb iu je tako dobil deloma prostovoljno deloma pa z izdatno podporo mučilnega orodja tiste izpovedi, ki jih je hotel imeti. In te izpovedi so razodele: baronica Dobschiitz je dala po svojem kumiču, nekem Hansu Meurerju, prinesti na vojvodov dvor neko pijačo, ki je napravila vojvodinjo neplodno.
Tako je imel Kleist dovolj »dokazov« v rokah, in ker je tudi mladi Meurer v mukah natezalnice svojo botro na vse mogoče načine obremenil, jo je dal zgrabiti in vreči v temnico za čarovnice.
Zdaj je Elizabeta stala pred sodnikom. Kleist, koščen mož upadlih lic z naprej štrlečimi in bodečimi očmi, je gledal med zasliševanjem mimo nje predse. Ali misli še zmerom tajiti, da je s hudičem v zvezi in da je začarala visokorodno vojvodinjo? Toda baronica ni ničesar priznala. Na ječarjev migljaj so jo tedaj pograbile grobe pesti in jo porinile skozi vrata v sosednjo sobo.
Elizabeta se je zagledala v velikem prostoru, polnem ljudi Vsa družba z vojvodovega dvora je bila tu zbrana, nestrpno pričakovaje obetajočega se ji prizora. Ko se je baronica ozrla na okoli je vztrepetala. Vedela je, kaj jo čaka. Ob zidu so stale mučilne priprave, ki je že pogled nanje dostikrat zadoščal, da so ljudje vse priznali, kar so inkvizitorji od njih hoteli.
Strahote zasliševanja
>Ali še zmerom nočete priznati?«
»Ne!«
Tedaj so ji hlapci strgali obleko z života. Tudi srajco. Cisto naga je morala stati Elizabeta pred njimi. Zaman je skušala skriti svojo nagoto pred pohotnimi pogledi visokorod-nih gledalcev. Hlapci so jo sirovo pograbili in jo pod pretvezo, da poiščejo njena skrita čarodejna sredstva, sirovo in brez sramu obtipali po vsem telesu. Ihtenje se ji je trgalo h ust, toda beseda ni prišla iz njih.
A že so jo čakale nove muke. Eden izmed rabljev je segrel kos železa, dokler ni zažarelo, in os molil nesrečnici po vsem životu lase in dlačice. Navzočni gledalci 90 vzhičeno poslušali njeno obupno stokanje; strašni duh po osmojenem mesu jim očivid-no ni ganil srca. Spet je vprašal deželni namestnik, spet je stanovitno odgovorila: »Ne!«
Takrat je pristopil drugi hlapec in zabodel globoko v vsako nežno pegico, ki jo je odkril na njenem telesu, dolgo iglo: iskal je čarovniško znamenje. Zakaj če po katerem vbod-Ijaju ne bi pritekla kri ali pa ne bi nesrečnica začutila nikake bolečine,
Belgijski kralj Albert I. ge je v soboto smrtno ponesrečil. Kot navdušen planinec se je odpeljal z avtomobilom na izprehod v bližino Nainurja. Tam je stopil iz voza in odšel sam v hrib. Ker ga ni bilo več nazaj, se je njegov sluga, ki Ra je Čakal v avtu. odpeljal v bližnjo vas in teleloniral v Bruselj. Iz prestolnice je takoj prišla rešilna ekspedicija, ki je kralja v nedeljo zjutraj ob 2. uri našla — mrtveca. Padel je bil 12 m globoko s skale in se nbil. Pokojni kralj je bil ne samo doma. temveč tudi v vseh antantnih deželah silno priljubljen 6e izza svetovne vojne, kjer se je proslavil kot »kralj junak«. Bil je star Sele 59 let. Novi kralj je postal pokojnikov sin: Imenoval se bo Leopold III. Rodil »e Je 3. novembra 1901 v Bruslju in se 1. 1026 poročil s švedsko princeso Astrido. Z njo ima tri otroke; nnjstarejčf, sedanji prestolonaslednik. se imenuje Karl Teodor. ■
V 63 letih tretje republike (od leta 1871) so imeli Francozi 94 vlad. sedania Doumergova je 95.1 Od leta 1871 pa do
bi to bilo dokaz njene zveze s hudičem. Elizabeta je zdaj prvič izgubila zavest. Vedro mrzle vode jo je spet spravilo k sebi; Kleist jo je dal odvesti nazaj v njeno celico in do drugega dne spet vkleniti v lesene pri-maže.
Palčnice in španski škornji
Spet se je bila v prostrani sobi zbrala odlična družba. Elizabeta je bila še zmerom toliko odporna, da je na vsa krvnikova vprašanja odgovarjala »Ne«. Tako je na Kleistovo povelje začel rabelj z »mučnim izpraševanjem«. Elizabeto so trdno zvezali, da se ni mogla geniti, spravili njene palce v posebne vijake, imenovane palčnice, in jih začeli počasi natezati. Sirota je ječala in vpila, le z glavo je še mogla pokazati >Ne!« Njena palca sta bila razmesarjena, zdrobljena, ko so ju vzeli iz palčnic: meso in kosti so bile zgolj neoblična krvava masa, mrtvo viseča z rok. Mrzla voda je poskrbela, da se je mučenica spet zavedla.
Med tem so se dvorjani na glas pomenkovali, kako dolgo bo neki čarovnica še vzdržala. Kleist je dal prinesti novo mučilo, tako imenovan španski škorenj, in ga dal Elizabeti »obuti« na desno nogo. Bogu se je morala smiliti nesrečna baronica, ko so ji »primerjali« čevelj, da šo hreščale kosti — toda Klei&tu in njegovim plemenitim gostom tudi to ni šlo do živega. Le ko je Elizabeta v peklenskih mukah presunljivo zakričala, se je Kleist zgenil in zapovedal krvniku... ne, da naj preneha, temveč da ji zamaši usta! Tem grozot-rieje se je »daj v tišini slišalo pokanje kosti, ko je rabelj na Kleistovo zapoved še bolj nategnil španski škorenj. Elizabeta je izgubila zavest.
Razmerje s hudičem
Za prihodnji dan so med tem že pripravili nekaj novega. Zakaj če naj pri »čarovnici« kaj opravijo, je ne smejo niti en dan pustiti, da bi se opomogla od presta ni h bolečin. Tako so ji privezali vrv okoli pasu in jo potegnili v zrak, da je visela med
začetka svetovne vojne bo Angleži »porabili« 12 vojnih ministrov, Nemci 6, Francozi pa 571 Od leta 1870 do 1920 se je na Francoskem zvrstilo 43 zunanjih ministrov, na Angleškem samo 15, v Nemčiji pa 10.
Dimitrov, Tanev in Popov, bolgarski obtoženci v procesu zaradi požara ra ih s-taga, so pravkar postali sovjetski državljani. Kakor znano jih je lipsko vrhovno sodišče oprostilo, pa (ih je vzlic temu obdržalo 6e dalje v zaporu, češ da ob-lastva ne morejo jamčiti za njihovo varnost. Zdaj jih bodo morali izpustiti in odgnati v Rusijo.
30 milijonov /a pobijanje lepr«. Nai-bogatcjši Brazilčan Henle je dal Zvezi narodov 30 milijonov Din za pobijanje gobavosti; obljubil je. da bo vsako leto daroval tolikšen znesek, če bodo denar porabili za bakteriološko proučevanje lepre in za gradnjo bolnic in zavetišč za gobavce. Henle ie začel Čisto pri tleh in se je z lastno močjo popel do tega, kar je zdaj. Imel je sina, ki ga je blazno ljubil, Po končani univerzi je šel mladi Henle na potovanje okoli sveta. Stari ga že leta zaman čaka; v Afriki jc ncsrcč-
stropom in tlemi. Takrat je pristopil rabelj s svečo in podržal plamen nesrečnici pod podplate Junaška žena je tudi te neznosne bolečine prenesla. Ko je pa krvolok dvignil svečo in jo iztegnil proti najobčutljivejšemu delu telesa, se je zrušil veliki duh muče-niške žene. Zdaj je priznala vse, karkoli so hoteli od nje; če ji je kdaj vendarle zastala beseda spričo nečloveških gorostasnosti, ki so jih ji polagali na jezik, je bil že krvnik pri njej in iztegnil plamenico.
Tako je »priznala«, da je imela ljubezensko razmerje s hudičem ;n Ja se je udeleževala plesov čarovnic. Kaj da je vse tam uganjala, nam ni mogoče zapisati, tako strašno, zverinsko in neprirodno početje ji je rabelj polagal na jezik. Malo pred božičem naj bi bila ponoči pripravila prašek, ki je z njim začarala kruh in pivo; izdelala ga je iz smrdljivih 3rv0v,: strupenih zelišč in možganov nekr-ščenih otrok v lobanji nekega obe-šenca. V pijačo, s katero je napravila vojvodinjo neplodno, je pa dala sok krastače in v prah zdrobljen kos lesa od mrliške krste.
Ure in ure je trajalo zasliševanje. Nečloveški deželni namestnik je iztisnil iz napol mrtve najostudnejše podrobnosti o njenem dozdevnem razmerju s hudičem. Če ne bi bili vsi navzočni tako zaverovani v mučenico in v uživanje njenih izpovedb, bi bili morali opaziti, kako so se Kleistova lica vročično rdečila, kako je v njegovih očeh čedalje pohlep-neje žarelo, kako je zdaj pa zdaj od užitka mlasknil z jezikom ...
Toda krvoloku uspeha tega dne še ni bilo dovolj. Zakaj Elizabeta je takoj, ko so jo odnesli nazaj v celico, vse izpovedi preklicala. Tako je morala vse mučilne procedure še v drugo in v tretje prestati.
Banka Barucn
16, Kut Laiayctte, PARIŠ Odpreujtj* denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne p«>sle najku-lantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji In Luksenburgu sprejemajo plačila na naš« čekovne račune: Belgija: it. 8064-64. Bru-xelles; Holandija: št 1458 66. Ded. Dienst; Francija: fit 1117-84. Pariš; Luksemburg: 9t. 5967, Luzemhurg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznic«
nei nalezel gobe in ne more domov. Obupani oče Je tedaj sklenil vse žrtvovati, da se najde zdravilo za to strašno bolezen.
■
Prava revelueija je udarila pretekli teden v Avstriji na dan. Na zahtevo kneza Starhemberga, voditelja hetmweh-rovcev (avstrijskih pomožnih vojaških čel) je Dollfussova vlada prošli ponedeljek začela ostro pritiskati na socialne demokrate, vršila hišne preiskave pri njih in iskala orožja. V Linču so se pa tamkajšnji socialisti uprli in z orožjem napadli heimwehrovce in policaje. To je bilo znamenje za upor tudi v drugih industrijskih mestih, kjer so delavci v večini, posebno pa v dimniških socialističnih predmestjih. Nekaj časa je že kazalo. da bo vladi slaba predla, zakaj delavci so se zabarikadirali v velikanskih mestnih stanovanjskih hišah in se ogorčeno branili s puškami, strojnicami in bombami. Naposled po štirih dneh bofev, so pa vladne čete le ukrotile upornike s topovi in napravile red. V boiih ie padlo po poročilu vlade okoli 300 ljudi, po zasebnih cenitvah pa poldrugi tisoč. Socialnodemokratsko stranko In vse njene organizacije sn razpustili. Več voditeljev upornikov so obesili, druge pa ob-
Naposled je bilo njeno še pred dnevi cvetoče telo le še kup razvalin, noge polomljene, roke vse v krvi, mehurjih in hrastah. Ramena je ime* la izpahnjena, gnoječe se rane so pokrivale njeno prej ko cvet belo polt, in tam kjer »o prej bili bujni lasje, *o zdaj zijale krvave kepe mesa...
Pomiloščena...
...u grmado
Pustili so jo še nekaj časa brez zdravnika in tolažilika počasi umirati v temnici, med tem 90 pa »preiskovali« in »tehtali«, kakšno obsodbo naj izrečejo in kakšno kazen prisodijo. Naposled 90 se zedinili: njeno telo se s kleščami raztrga na kose, hkratu jo pa pri živem telesu sežgo. Ko 90 Elizabeti sporočili razsodbo, je bila nesrečnica že tako otopela, da ▼obče ni mogla objeti vse njene strahote.
Bil je topel in lep pomladanski dan, ko ao sli na konjih razglasili vsemu stettinskemu prebivalstvu, da
se bo vršila usmrtitev baronice Elizabete Dobschtitz. Pred vhodom v mesto so bili napravili grmado. Vrhu nje so položili zvezano obsojenko. Celo jezik so ji živinski »pravičniki« zavezali, da ne bi mogla kričati. V poslednjem trenutku se je vojvoda poslužil svoje pomilostitvene pravice in ji odpustil raztrganje s kleščami. Grmado so tako prižgali, da je moral veter gnati dim nesrečnici v obraz. V trenutku je bila zavita v ognjene zublje in dim. Tisočglava množica gledalcev je napeto zadrževala dih, da ji ne bi ušel niti najtišji vzdih »čarovnice« na grmadi. Toda prisluškovala je zaman: krvoloki sami so nehote poskrbeli, da je nesrečnica od prehudega trpljenja brez tožb in vzdihov že koj v začetku izgubila zavest in tako /saj konec svojega ubogega življenja prestala brez muk.
Zlobnost in neodpustljiva neumnost ljudi sta prizadejali človeškemu rodu, njegovemu napredku, njegovemu ugledu in dostojanstvu več škode kakor divje zveri in prirodne katastrofe. V srednjem veku je ljudsko praznoverje spravilo med strahotnimi mukami na drugi svet na deset-tisoče nesrečnih bitij, ki so bila prav toliko s hudičem v zvezi, kakor ti draga bralka, ki bereš te vrstice. Skoraj do 19. stoletja se vleče ta madež v zgodovini kulturne Evrope; šele leta 1775 so zažgali v Nemčiji poslednjo »čarovnico« ...
Udoc
zna/
sodili na ječo. Glavno besedo imata zdaj v Avstriji bolj ko Dollfuss podkancelar Fey in Starhemberg (oba heimwehrovca), ker sta največ pripomogla k zatrtju vstaje.
Skromen življenjepis. Novega francoskega vojnega ministra Petaina, zmagovalca pri Verdunu, so časnikarji prosili, naj bi jim kaj povedal iz svojega življenja. Sivolasi maršal jim je napisal na kos papirja: »Pčtain, francoski maršal, rojen dne 24. aprila I80C, umrl dne...« Nato se je obrnil k časnikarjem: »Danes vam ie ne morem povedati; ne zamerite!«
Daljši od angleškega parlamenta in višji od njega je novi parnik družbe Cunard, ki bo splaval najpozneje novembra t. 1. Parnik se bo najbrie imenoval po Wale-škem princu; imel bo 73.000 ton, gonilo ga pa bo 200.000 konjskih sil. Angleži si upajo s tem novim orjakom spet osvojiti sinji trak, ki ga dobi tista ladja, katera najhitreje preplove Atlantik.
■
Ni anekdota temveč resničen dogodek. 1 Pripetil se je na Češkem. Ko so je neki
Pari*, februarja.
Med prebivalce pariškega umetniškega okraja se je štel zadnja leta tudi neki mlad slikar, Fraugois Meur-net po imenu, ki je znal posebno mojstrski upodabljati znamenito nebo svojega domačega mesta. Zraven tega je Meurnet tudi druge reči slikal: cvetlice in ljudi, kavarne na bulvarih in krajine v okolici Pariza. Toda vrli povprečni občan sodobne civilizacije ima bore malo zmisla in zanimanja za deda upodabljajoče umetnosti. To grenko izkustvo je tudi naš Fran^ois Meurnet vsak dan iznova okušal. Hodil je iz okraja v okraj, trkal od hiše do hiše, tektd po stopnicah gor in dol — vse zaman, nihče mu ni hotel odkupiti niti ene slike. Nekega dne je kolovratil Meurnet po velikem h*-tourskem mostu. Ves obupan se je ustavil in se melanhodično zagledal v umazane valove Seine. Zdajci ga je pa prešinila neka misel. Kakor bi mu bil sam vrag za petami, jo je ubral čez most in stekel domov.
Drugi dan je ropotal čez latour-ski most težko obložen ročni voziček. Natanko sredi cestišča se je »voznik« ustavil in začel meni nič tebi nič razkladati svoj tovor. Promet na cesti je zastal, zavore so zaškripale in zaslišale so se kletvice. Toda lastnik ročnega vozička se ni dal motiti pri svojem delu. Ravno je vzel z voza velik zavoj, raztrgal omot in pasanti
so začudeni uzrli pod njim veliko sliko. Z nasmehom je stopil voznik k ograji — in že je dragocena slika zletela v umazane seinske valove. Trenutek nato je ista usoda grozila lepemu portretu, tedaj sta ga pa dve krepki pesti iztrgali dozdevnemu norcu iz rok.
»Človek božji, kaj pa počenjate?«
>Nič posebnega, prijatelj... Svoje slike učim plavanja.«
»Ali ste mar zblaznedi? Kako morete uničevati tako dragocene umetnine?!«
»Dragocene? Ha, ha! V vsem Parizu ga ni človeka, ki bi mi dal le
počen frank zanje!« je odgovoril drtt< gi in pograbil tretji zavoj na vocsu.
Tedaj je poseglo vmes oko postav* v obliki zajetnega stražnika.
»V imenu postave vas aretiram f« je zaslišal slikar mrzel glas, ki se mn ni kazalo upirati.
Toda do aretacije ni prišlo. Posredoval je gospod, ki se je bil prvi zavzel za umetnine, in še preden s« je ubogi slikar prav zavedel, je s®» del s svojimi slikami vred v elegantnem avtu in izginil zijala prodajajoči množici izpred oči.
Drugi dan ni bilo dnevnika v Pa« rizu, ki ne bi bil priobčil te ali one umetnine slikarskega genija, ki j« oez noč zaslovel v vsej prestolnici« Za njegove slike so se ljudje kar trgali; danes je Meurnet med najslavnejšimi slikarji v Parizu.
(f€4ntfli€4n>
Bratislava, februarja.
Naši bralci poznajo uprav klasičen popis Dega iz ječe: beg Edmonda Dantčsa, poznejšega grofa Monte-Crista, iz kastela Ifa, v slavnem romanu Aleksandra Dumasa. Beg Henrika Hnilice iz bratislavske bolnice ni niti pol toliko romantičen, zato ima pa to prednost, da je do poslednje pičice resničen. Dajmo, predstavimo najprej Henrika Hnilieo našim čitateljem: tridesetleten mož, že dvanajstkrat kaznovan, aretiran zaradi umora nekega gozdarja in ranitve
Hi mu cešttve U&pod
Budimpešta, v februarju.
Gospod Miklas iz Budimpešte je zeilo dobro vzgojen človek. Zenske so zanj »nežni« spol in zato je treba z njimi nežno ravnati. Posledica: v zakonu pride gospod Miklas čisto pod copato. In »nežni« spol, zastopan v dični osebi gospe Miklasove, ima to navado in lastnost, da zna svoje želje z »udarno« dokazljivostjo uveljaviti. Zaušnice so začele postajati kar vsakdanja hrana gospodu Miklasu, sem in tja pa zlete tudi še drugi, tehtnejši in izdatnejši predmeti po posvečenem zraku domačega zakonskega ognjišča.
Toda Miklas je mož trde kože, pa tudi trdnih načel. Mož, ki se svojega drži. Pa si prizadeva, da drži tudi prisego, storjeno pred oltarjem. De-
set let to ,že traja. Deset dolgih let se je dal trpinčiti in na ločitev niti v sanjah ni pomislil. »Kar je Bog združil, itd.«, si je vselej dejal, kadar ga je hotela izkušnjava premotiti. —
A človek naposled Ie ni iz železa. Tako tudi Miklas ni več vzdržal zakonskega gorja in je šel k sodniku: nič več ne mara držati prisege, nič več ne mara biti zakonski mož, nič več noče biti tepen. Sodniki so začeli stvar proučevati in so — ubogi Miklas! — prišli do spoznanja, da ni razloga za ločitev zakona. Miklas, so dejali umni sodni možje, se je moral v desetih letih »že zdavnaj privaditi svojevrstnim razmeram v svojem zakonu.« Udarci so tako rekoč postali zanj »običajno pravo«. In Miklas mora nazaj v zakonski jarem.
To ima človek od svojih čednosti!
gospod vrnil s poslovnega p /tovanja. mu je žena povedala, da ga 10 že tj-ikrat iskal pismonoša z nekim dopisom, ki ga sme samo osebno izročili. Prihodnji dan pride pismonoša v četrto in srečno odda velevažni dopis. Bil je od davkarijo in se je takole glasil: >Napovedali ste za leto 1931 dohodkov 0-00 Kč. Davčni urad je vaše navedbe prekontroliral in jih sposnal za točne. Tako se vam na podlagi §§ teh in teh predpiše pridobnina 0'00^Kč. Ta znesek morate po priloženi položnici (položnica je bila res priložena) najpozneje v 14 dneh nakazati, drugače se bo z eksekucijo izterjal.«
■
Smrtni ples. Enajst nezaposlenih v Riu v Braziliji je zložilo ves svoj denar, kar jim ga je že ostalo, kupilo žganja, ga nalilo v enajst kozarcev, samo v deset čaš pa nasulo strupa. Potem so vsi izpili in nihče ni vedel, v kateri čaši ni strupa. Deset jih je bilo pri priči mrtvih, enajsti, njih dedič, bo pa od zapuščine lahko živel še kakih šest tednov.
■
Šestnajst let ni spal Anglež George White: bitka pri Ypresu v Belgiji mu je uničila živce. Ni mogel več vzdržati, pa se je ondan zaprl v spalnico, odprl plin.
legel in po tolikih letih prvič spet zaspal ... to pot za zmerom. Na vrata je poprej še obesil listič z besedami: »Ne spravljajte vse hiše pokoncu in stopite rajši po policijo!« ^
Moška ničemurnost. Da so ženske ničemurne, je znano. Novo je pa. da moški v najnovejšem času prav nič no zaostajajo za njimi. Tako je na čikaški razstavi lepotil izjavil neki veletovarnar kozmetiških sredstev, da izdajo moški za obrazno pomado, nego las, britje, zobno pasto, obrazno masažo in polituro nohtov prav toliko kakor ženske za splošna lepotila. Lani je to zneslo okoli 20 milijonov dolarjev (blizu 1 milijarde Din), to je za 5% voč kakor leta 1931. Letošnia novost je. da so si gospodje v Ameriki začeli pudrati... nosove.
■
Pariškim zobarjem se kriza hudo pozna. Da se spravijo na noge. so začeli razpošiljati okrožnice, v katerih vabijo ljudi na abonman za zdravljenje in nego zob. Za v3eletno naročnino računajo samo 50 frankov (okoli 160 Din); za ta denar obljubljajo vsa zobna popravila, le zlate in platinaste zobe je treba posebej plačati.
dveh gozdarskih uradnikov. Spravili 90 ga v bratislavsko kaznilnico. 1. marca bi se pa imel začeti proti njemu proces.
Hnilica je torej sedel v dobro zaklenjeni celici bratislavskega sodi« šča in mislil — kar je pri Človeku r njegovem položaju samo po sebi umevno — samo na eno: na beg. Toda če hoče zbežati, mora najprej priti v bolnico. Od ondod gre laglje. Hnilica je morail torej zboleti. Z držajem žlice si je razpraskal nebo v ustih in grlo, odkrušil od zida nekaj ometa in ga požrl. Uspeh teh temeljitih priprav je bila uprav vzorna angina z veliko vročino. Hnilica je svoj prvi namen dosegel: morali so ga odpeljati v bolnico.
Tako je torej Hnilica ležal na bolniški postelji. Iz kruha, ki ga je dobival, si je napravil svojo lastno glavo. Ni je sicer Bog ve kako umetniško zmodeliral — Hnilica na koncu koncev ni nikak znamenit kipar temveč samo preprost morilec — vendar je svojemu namenu popolnoma ustrezala. Iz kaznjenske obleke si je izoblikoval svoje te*lo. Tega iz kruha in cunj sestavljenega drugega Hnilieo je položil pravi Hnilica na posteljo, sam se je pa splazil pod posteljo. Kadar je straža, ki je prišla vsake četrt ure mimo njegove celice, pogledala skozi linico, je vselej uzrla mirno spečega Hnilieo, ne sluteč, da leži pravi Hnilica pod posteljo in samo preži na ugodno priložnost, da zbeži.
Hnilica je bil že prej ukral nekomu svojih tovarišev civilno obleko* V njej se je vtihotapil na stranišče, spletel iz rjuhe vrv, izruval železno rešetko na oknu, se spustil na zemljo, preplezal zid in izginil.
To se zelo enostavno bere. V resnici pa ni bilo tako enostavno, lahko mi verjamete, da ne.	r.
Skok s padalom s „prestopaniem“
Neki artist, ki se mu je zdel na* vadni skok s padalom premalo zanimiv in prav nič več senzacijonalen, je napovedal gledalcem skok »s prestopanjem«.
Skočil je iz letala s tremi privezanimi padali. Komaj se je prvo dodobra razpelo, je prerezal vrvi, se prekopicnil v zraku in sprožil drugo padalo. To zanimivo, gledalcem prav, nič uevarno igro je ponovil že tretjič,
Skok je izvršil iz višine šestih tl« sočev metrov in je brez nesreče »pri« stak na nekem grmu.	~	•
Kalvarija ljubezni
Roman las naSlh dni. — Napisal P. R.
6S. nadaljevanje
»Renč Vernien je spodoben mladenič in ga visoko cenim. Zato nimam in ne morem ničesar imeli proti njegovi ljubezni. Narobe, prav rada toi mu dala svojo Božo, kakor bi mi ločitev od nje hudo storila — če le kaj čuti zanj. Morala bom z njo govoriti.«
»Kdaj jo boš vprašala, mamica?«
»Koj jutri.«
Spet se ji je utrgal vzdih. In s skoraj vročično vnemo je dodala:
»Oh, Marko, iz vsega srca bi želela, da bi Boža uslišala njegovo ljubezen in postala srečna!«
»Kako šele jaz, mamica!«
Tisto noč Ljudmila ni zatisnila oči. Venomer je morala razmišljati o odkritju svojega sina. In vendar zanjo prav za prav ni bilo nikako odkritje. Kolikokrat je že prestregla pri mladem Reneju, kadar je mislil, da ga nihče ne gleda, vroče poglede, ki jih je upiral v njeno hčer! In ne samo, da je to ni navdajalo s skrbmi, še veselilo jo je.
»Mladi mož je iz dobre in ugledne rodbine,« si je dejala sama pri sebi, »odlično vzgojen in dobrega srca. Ce res ljubi Božo, bom skušala svoji hčeri dokazati, da jo čaka sreča ob Btrani takega moža. Upam, da se mi ne bo upirala. In ko bo poročena, bo kmalu tudi onega pozabila.«
Toda Ljudmila je razmišljala še o drugih rečeh. Mislila je na to, da bo morala, če se hči poroči, izjaviti na zapisnik, da je njen oče izginil. Povedati bo morala tudi svoje pravo ime, ki ga je dotlej zmerom tajila. Toda vse to se bo že kako uredilo. Najhujše bo zanjo le to, da jo bo potem hči zapustila in da bo ostala čisto sama na svetu. Zakaj tudi Marko bo prej ali slej šel po Božini poti. Takšna je pač usoda mater...
In potem jo je spet obšlo malodušje:
»A če Boža nikakor ne bo hotela pristati?... Ce bo še dalje sanjarila in žalovala za dozdevno srečo, ki je nikoli več ne bo?«
Ljudmili se je izvil grenak vzdih. In s solzami v očeh je zamrmrala:
»0, ti moj nesrečni otrok!...«
Drugo jutro je na vse zgodaj stopila v Božino sobo. Deklica je bila še v pižami; ko je zagledala svojo mater, se je nemalo začudila.
»Kaj, mamica, že pokoncu?«
»Saj je sedem ura!«
»Že res... toda drugače vstaneš šele ob osmih.«
»Prav imaš... Samo da ti doslej nisem nikoli imela nekaj važnega povedati kakor danes.«
Boža je stopila k njej, jo objela in poljubila.
»Kaj mi imaš povedati, mamica? Dobro novico?«
»Kakor se vzame, Boža... Mislim, da dobro.«
»Prosim, mamica. Sama ušesa so me.«
Ljudmila je sedla na zofo in začela brez uvoda pripovedovati o snoč-njem Markovem odkritju. Že pri prvih besedah je Boža vztrepetala in vsa kri ji je izginila z lic. Brez besede je poslušala do konca, toda prsi
so se ji burno vzdigale in padale in tudi krčeviti drget njenih ustnic je izdajal, da divja v njenem srcu vihar nasprotujočih si čuvstev.
»Ne maram ti prikrivati,« je končala mati, »da mi tvoja bodočnost že dolgo leži na duši. Dosegla si starost, ko se začno v dekletih prebujati nove misli in jim srce hitreje utripa... Toda tu pri nas nimamo priložnosti... moških za ženitev skoraj ni... Zdaj je pa prišel mtad in lep fant, ki te ljubi iz vsega srca, in bi te hotel osrečiti. Dobro premisli, hčerka moja, preden mi boš odgovorila. Misli na to, da me bo bolelo zaradi tebe same, če boš brez tehtnega vzroka odbila to ponudbo, ki se mi zdi posebno mikavna.«
Boža je še bolj vztrepetala. Bledica se je umeknila škrlatni rdečici, ki ji je zalila obraz. Le njene ustnice so ostale suhe in kakor brez krvi. Šele po dolgem molku je izpregovorila:
»Ta novica, mama, me je močno presenetila, sama si lahko misliš, ker nisem mogla biti nanjo pripravljena. Zato si prav rekla, naj dobro premislim, preden ti dam odgovor.«
In kakor bi sama s seboj govorila, je zamrmrala:
»Odgovor, ki te ne sme zaboleti... tebe, ki si bila zmerom tako dobra in mehka z menoj.«
Glas se ji je utrgal; trepalnice so ji trznile, kakor bi hotele ustaviti solze, ki so se ji prikazale v očeh.
»Boža, otrok moj!« je vzkliknila Ljudmila in jo stisnila k sebi. »Verjemi mi, da sem dobro premislila, preden sem sklenila govoriti o tem s teboj. Verjemi mi, da mi zgolj materinska ljubezen narekuje, da ti pomagam poiskati pot do sreče. Človek mora biti na vse pripravljen. Danes ali jutri se lahko zgodi, da umrem. Verjemi mi, hčerka, da bi šla silno nesrečna s tega sveta, če bi te morala pustiti samo, brez žive duše na širnem svetu, ki bi skrbela zate. Vidiš, zato ne bom prej mirna, dokler tudi tebi ne zagotovim miru in
Ljubezen ji hudič
Napisala A. M. Tilch
0 ljubezni med lepo Anko in ubogim pastirjem je vedel samo eden: lokavi hudič. To vam je bila ljubezen! Zdaj pa pomislite, da sta se siromaka morala s svojo veliko ljubeznijo skrivati, iz strahu pred skopim kmetom, Ankinim očetom, ki je bil razglasil, da ne bo njegove hčere nihče dobil, kdor ne prinese tisoč zlatnikov. Toda kaj se ljubezen meni za starega! Takšna prava ljubezen se niti hudiča ne boji. Sicer je pa bil naš hudič njen priprošnjik in prijatelj, ker rad pobrska za sleherno skrivnostjo, in potem je bila Anka dekle, ki je celo hudiču morala biti všeč: lepe rasti, gibka za ples, in oči, joj, kar gorele so ji ! Kaj čuda tedaj, da se je hotel pastirček od prevelike ljubezni obesiti na vrbi, ki si je iz nje zvijal piščali! Hotel se je, pa se ni, zakaj o pravem času, ravno v trenutku, ko je vtikal svojo kodrasto glavo v zanko, se je prikazal pred
neskrbne bodočnosti... Takšna priložnost je prišla zdaj. Rene Vernien je, lahko mi verjameš, pošten fant. Rene te ljubi. Tvoje srce je svobodno, zato pač ne bo odbilo tistega, ki te obožuje. Poslušaj svojo mater, Boža, ki ima življenjska izkustva.«
Ko deklica le ni odgovorila, je mati čez nekaj časa spet povzela:
»Premisli malo vse te reči, Boža. Pustila te bom za nekaj časa samo, potem bom pa prišla po odgovor.«
Nežno jo je objela in poljubila, nato je pa tiho odšla, dobro vedoč, da ne. sme, če hoče kaj doseči, otroku pustiti časa za premislek in za ugovore.
Prve čase bo seveda trpela, si je govorila Ljudmila sama pri sebi. Toda počasi se bo privadila izpre-membi in polagoma bo začela tudi sama vračati možu ljubezen. Glavno je — Ljudmilo je stresla groza, kadar je le pomislila na to — glavno je, da bo potem za zmerom odstranjena nevarnost, da bi Boža še kdaj resno mislila na Franca.
Cez pol ure se je Ljudmila vrnila. Boža je sedela v naslanjaču, glavo si je podpirala z rokama, oči je imela zaprte. Ko je slišala, da so se vrata odprla, je vstala in stopila materi naproti. Njen obraz je bil bled ko zid; pod očmi so se ji risali veliki višnjevi obroči.
»Ali je res, mama,« je zajecljala, »ali je res, da bi ti bilo zelo hudo, če bi zavrnila prošnjo gospoda Ver-niena?«
Ljudmila je vztrepetala, srce se ji je zadrgnilo. Strašen boj se je odigral v njej; toda trajal je komaj sekundo. Potem je trdno odgovorila:
»Res je, zelo hudo bi mi bilo.«
»Če je tako, in ker nočem, da bi ti bilo hudo, pristanem.«
»Takega odgovora sem od tvojega dobrega srca pričakovala, draga moja Boža«, je odgovorila Ljudmila in se vidno oddehnila. »Toda ne smeš reči, da samo zaradi mene, hčerka; verjemi mi, da je po sredi pred vsem tvoja sreča, otrok!«
Deklica je pobesila glavo. Ko jo je dvignila, so se lesketale solze v njenih očeh. Vzlic temu se je njen obraz smehljal...
Še tisto dopoldne je dala Ljudmila poklicati Marka in Reneja k sebi v sprejemnico. Ko je zagledala na pra-
njim — hudič. Črn ko tinta, in kosmat, zraven pa vendarle čeden na oko, s svojim lokavim nosom.
»Pusti to,« mu reče tovariško hudič, »za smrt imaš še zmerom dovolj časa. Na, vzemi mojo čepico! Če si jo potegneš čez ušesa, te ne bo nihče videl razen tvoje drage!« In že ga ni bilo nikjer več, le prijeten smrad je ostal za njim.
»Glej, glej!« je rekel pastirček in zmečkal kosmato čepico. »Kdo bi si bil mislil! Nu, pa poskusimo!«
Potegnil si jo je Čez ušesa in šel najprej k svojim ovcam na travnik. Mirno so se pasle dalje, kakor da nikogar ne bi bilo, in nobena ni zabe-ketala. Lepo! Šel je v gozd, in tam je sedel pod hrastom neumen zajec z izbuljenimi očmi. Prisedel je k njemu, ga potegnil za ušesa, poščegetal po trebuhu, toda zajec je obsedel pri miru, kakor bi bil izrezljan iz lesa. Lepo! Pastir je splezal na drevo, pogledal v gnezdo, toda od štirih sinic ni niti ena odletela. Lepo! Hudič ni lagal, in pastirček se je spustil na tla.
gu prijatelja svojega sina, je hlastno stopila k njemu in ga prijela za roko:
»Gospod Vernien,« ga je ogovorila, »Marko mi je že zaupal vaso srčno skrivnost. Spoštovanje in ljubezen, ki ju goji moj sin do vas, sta zame zadostno poroštvo za vašo odkritosrčnost in možatost. Pravkar sem o tem govorila z Božo; moja hči se za enkrat še noče vezati, daje vam pa pravico, da ohranite upanje za pozneje.«
»Oh, hvala vam! Hvala vam, gospa!« je zajecljal mladi mož in vsa kri mu je izginila z obraza. Ko se je nekoliko osvestil od nepričakovane sreče, je vneto dodal:
»Zanesite se, gospa, če mi gospodična Boža izkaže čast, da postane moja žena, mi bo edini zmisel in smoter mojega življenja osrečiti njo, ki mi je najdražje na svetu.«
»Ali mislite, da bi bila davi govorila s svojo hčerjo,« je odvrnila Ljudmila, »če ne bi bila o tem prepričana?«
Popoldne so šli Boža, Marko in * Renč kakor po navadi na kratek iz-prehod. Marko je pri prvi priložnosti zaostal in pustil sestro in prijatelja sama. Mladi mož se je plaho zahvalil Boži in ji izpovedal svojo ljubezen. Boža je bila še zmerom bleda in nenavadno resna; odgovorila mu je, da jo je genilo, ko je izvedela, kakšna čuvstva je zbudila v njem.
»Torej mi res daste upanje, gospodična Boža,« je tedaj spoštljivo vprašal Renč, »da boste nekega dne izpolnili mojo vročo željo in položili svojo roko v mojo?«
Silen drget je stresel Božo po vsem životu. Še poslednji boj se je odigral v njenem srcu. Potem je pa počasi odgovorila:
»Da... dam vam upanje...«
Ali je nesrečnica vedela, da ji utegnejo te besede streti srce in zastrupili vse življenje?
X
Dve ženski
»Torej res velja, mamica, da se odpeljeva?«
»Da, še drevi!«
»Pa se ne bojiš, da bi ti naporna pot ne škodovala, ko se še nisi prav opomogla od zadnje bolezni?«
Kar ni mogel pričakati večera. Crne in bele ovce je nagnal v stajo, si poveznil čepico na glavo in že je stekel proti kmetovi hiši. Pes ni zalajal in dekla toliko da ga ni oplazila s pomijami. Skozi okno zagleda kmeta; pri večerji sedi, njegova Anka mu pa streže v belih rokavicah. Potem smukne v svojo izbo. On pa, seveda, pri priči za njo!
Objame jo. »Ali me še imaš rada?«
»Ježeš, fant!« zakriči. »Oče!«
»Ne skrbi!«
»Pa služinčad?«
»Mi ni nič mar!«
In ne služinčad ne zadrčni oče, da, niti zvedava botra — nihče, prav nihče ga ni bil videl.
Vse prihodnje večere, ko je Anka pomolzla krave in pripravila staremu večerjo in posteljo, je prišel pastirček. Toda kakor že star pregovor pravi, človek se vsega preobje, še belega kruha z maslom in medom. Tako se je nekoč okoli polnoči pastir slabovoljno vzravnal na postelji in se popraskal za ušesom: »Kakor tat se moram zmerom plazili k tebi!«
■
Grof
MONTE-CRISTO
Homan
Napisal Aleksander Dumas
ae. nadaljevanj®
XIV
Sansebastianske katakombe
Franc ni morda še nikdar doživel tako nenadnega prehoda iz veselja v otožnost; bilo je kakor bi se bil Rim v magičnem dihu nočnega demona izpremenil v grob. Ker je luna vzšla šele okoli enajstih, so bile ceste, koder se je peljal mladi mož, zavite v pravcato egiptsko temo. Čez deset minut se je voz ustavil pred hotelom.
Večerja je bila pripravljena; ker je pa Albert dejal, da se ne misli tako kmalu vrniti, je sedel Franc sam za mizo. Hotelir, vajen videvati ju skupaj pri jedi, ga ie vprašal, zakaj ga ni. Toda Franc mu je samo odgovoril, da so ga nekam povabili. Nenadna tema tik po prižiganju sveč in razigranem vrvenju je zbudila v Francu otožno razpoloženje, malone nemir. Zato je bil pri večerji zelo redkih besed.
Mladi mož je bil odločen Alberta pričakati. Naročil je voz šele za enajsto uro in prosil Pasirinija, naj mu takoj sporoči, kadar se Albert vrne. Toda do enajstih Alberta še zmeraj ni bilo. Zatorej se je Franc oblekel in povedal gostilničarju, da gre k vojvodi Braccianu, kamor sta bila naša prijatelja povabljena na ples.
Hiša vojvode Bracciana je spadala med najodličnejše v vsem Rimu. Njegova žena je slovela za eno izmed najljubeznivejših dam večnega mesta in njene prireditve so imele glas v vsej Evropi. Franc in Albert sta se uvedla pri vojvodi s priporočilnimi pismi, in tako je bilo prvo Braccianovo vprašanje, ko je zagledal Franca, kje mu je Albert. Mladi mož je odgovoril, da sta se ločila v trenutku, ko so ugasili moccolette.
»Torej se še ni vrnil?« se začudi vojvoda.
»Čakal sem ga do enajstih.«
»Pa ne veste, kam je šel?«
»Ne vem; slutim samo, da se je bil dogovoril za galanten sestanek.«
»Vraga,« se zresni vojvoda, »mislim, da nocojšnja noč ni ravno poklicana za dolgo ostajanje zunaj — kaj rečete, milostljiva?«
Te besede so veljale grofici G., ki je pravkar prišla mimo z voj-vodovim bratom, gospodom Tor-lonio.
»Narobe — meni se zdi prekrasna,« — odvrne grofica, »in nam vsem, kar nas je tu, bo še prehitro minila.«
»Sa) ne govorim o svojih gostih,« se nasmehne vojvoda. »Moškim ne grozi druga nevarnost kakor da se v vas zaljubijo, damam pa, da umro od ljubosumnosti nad vašo lepoto. Ne, v mislih imam ljudi, ki so ostali na ulicah.«
»Kdo pa hodi ob tem času po ulicah, razen če gre na ples?«
»Naš prijatelj Albert Morcerf, gospa grofica. Poslovil sem se od njega nocoj ob sedmih, ko ga je zmotila neka neznanka; od tedaj ga nisem več videl.«
»Pa je vsaj oborožen?«
»Kako, če je pa še maskiran!«
»Ne bi ga bili smeli samega pustiti, ko vendar poznate Rim,« meni vojvoda.
»Kaj sem hotel, ko ga pa ni bilo moči udržafi! Sicer pa, ali se mu mar more kaj zgoditi?«
»Kdo ve! Noč je zelo temna in Tibera tudi ni daleč.«
Franca je mrzlo izpreletelo po hrbtu. Vojvodovi in grofičini pomisleki so bili le preveč izraz njegovega lastnega strahu.
»Prosil sem v hotelu, naj mi takoj k vam sporoče, kadar se bo vrnil.«
»Stojte!« vzklikne vojvoda. »Zdi se mi, da vas ravno išče moj lakej.«
Vojvoda se ni motil. Lakej je pristopil k Francu.
»Ekscelenca, lastnik hotela ,Londona' vam sporoča, da vas pri njem nekdo čaka s pismom grofa Morcerfa.«
»Zakaj mi ga ni sem prinesel?«
»Tega mi ni povedal.«
»O, Bog,« meni zaskrbljeno grofica, »hitite! Morala se mu je nesreča zgoditi. Potem se pa vrnite, da nam boste povedali, kaj je.«
Franc vzame klobuk in hlastno odide. Ker je bil naročil voz šele za drugo uro po polnoči, je moral peš. Na srečo je bila Braccianova palača komaj deset minut od hotela. 2e je bil skoraj pri njem, ko zagleda sredi ceste nekega moža v dolgem plašču. Neki glas mu je rekel, da bo tisti sel, ki mu ga ie Albert poslal. Stopil je proti njemu; toda v njegovo veliko presenečenje ga je neznanec prvi ogovoril.
»Kaj bi radi, ekscelenca?« ga vpraša in odstopi za korak, kakor mu ne bi prav zaupal.
»Ali nimate vi pisma zame od grofa Alberta Morcerfa?«
»Kako je ekscelenci ime?«
»Baron Franc d’EpinaY-«
»Potem je to pismo za vas.«
»Ali moram nanj odgovoriti *« vpraša Franc in vzame pismo.
»Da, vsaj vaš prijatelj se na to zanaša.«
»Pojdite tore) z menoj v hotel, da vam dam odgovor.«
»Ne. rajši vas tu počakam,« se nasmehne sel.
»Zakaj?«
»Ekscelenca bo razumela, ko bo pismo prebrala.«
Franc odide v hotel; na stopnicah sreča Pastrinija, ki ga ie že ves v strahu čakal. Franc prereže ovitek. Pisal ie Albert sam; tudi podpis na koncu je bil njegov. Pismo se je glasilo;
»Ljubi prijoidi!
Takoj ko dobiš Je vrsie v roke, vzemi iz moje listnice, ki jo boš dobil v pisalni mizi, moje krediino pismo, in če to ne bi zadoščalo, še svoje. 7. njima odidi k Tor-loniji in si daj na mestu izplačati štiri tisoč piastrov, potem jih pa dai slu Silno važno je, da ta denar brez odloga dobim. Drugega nič več ne rečem, ker se zanesem nate, kakor se tudi ti lahko name zaneseš.
Tvoj Albert de Morcerf «
»Ne boj se, Franc, saj ni tako dolga vožnja. V dvanajstih urah sva v Lu-cernu in že koj jutri zjutraj se lahko odpraviva na Sonnenberg.«
»Ne, mama, ti pojdeš sama.«
Glas se je mlademu možu zastri in poslal nenadoma čudno resen in otožen. Ilona ga je pozorno pogledala. Potem ga je prijela za roke:
»Kolikokrat sem ti že rekla, fant moj, da se človek ne sme nikoli predati obupu?«
»Saj ne obupujem, mamica. Prišel sem sam s seboj na čisto, kakor sama veš: kar ne more biti, ne more. Zakaj naj bi'si potem po nepotrebnem prizadajal gorje in bolest? Zakaj bi obujal leta in leta stare spomine, ki so obsojeni, da ostanejo za zmerom pozabljeni? Ne, mama, ne bom šel s teboj na Sonnenberg. Sama boš opravila pokoro, ki ti jo vest nalaga, sama boš popravila zlo, storjeno pred tolikimi leti.«
Govoril je z jasnim in odločnim glasom, ki je izdajal neomajen sklep.
0, Ilona ga je razumela. In zato je vedela, da še zmerom trpi... Zakaj čutila je, da še danes živi v njem ona nekdanja ljubezen, čeprav ni nikoli o njej govoril... da je morda še večja, še gorečnejša v srcu mladeniča, kakor je bila v srcu tedanjega otroka...
»0, prav ima«, si je z bolestjo dejala. »Tudi če njena mati odpusti, kaj naj mu pomeni svidenje z Božo? Ce jo ljubi... kdo mu jamči, da tudi ona njega ljubi! Ne, ne, saj sploh ni mogoče: tudi če ga je ljubila, ga je med tem pozabila, saj je od tistih dob minilo že sedem let!... Takrat je bila Boža še otrok, zdaj pa mora biti lepo zrelo dekle v najlepši dobi...«
Ilona je razpletala svoje misli še dalje:
»Njena lepota je gotovo primamila moške, in tudi ona ni ostala nedovzetna do njih. Gotovo se je že zdavnaj zaljubila. Mogoče je že poročena in stopa zdaj ob roki koga drugega po poti življenja... Ne, Franca bi vse to preveč bolelo, če bi izvedel.«
Mehko ga je pobožala po roki.
»Prav imaš, Franc, počakal boš v hotelu.«
Ta razgovor se je vršil dva dni po Cirilovih odkritjih. Madžarka se je bila odločila, da odpotuje v Lucern in obišče gospo Harleyevo.
»0, da, lepše bi že bilo, če bi bila lahko tudi podnevi skup.«
»Mislim, da!« Pastirček je udaril s pestjo po oknu. »Saj še na sejmu nikoli nisva bila skupaj!«
»Oh, res, da bi se kdaj s teboj zavrtela...«
»Kajne, to bi naju gledali, kaj?«
»In še kako! Vrzi to staro čepico proč!«
In jadrno je zletela hudičeva čepica v kot na skrinjo. A še tisti mah se je prikazal v črnem kotu črni hudič.
»Kaj? Kako?« se je zarežal hudič. »Tak sita sta me že — bedaka, ki ne vesta: nič na svetu ne gre tako skup kakor ljubezen in hudič!«
Prekopicnil se je, si posadil čepico na* glavo, da se je samo šiljast nos videl izpod nje, in se utrnil v temo.
Tistikrat se je moral pastir od svoje drage mnogo prej posloviti kakor sicer; na plotu si je vrhu tega raztrgal svoje edine hlače. Toda ta nesreča je bila vseh nevšečnosti šele začetek.
Kmet je zavohal, da se njegova hči
shaja z beraškim pastirjem. Kajpada je Anko temeljito oplazil s hlačnim jermenom in spravil ključ od njene izbe. Pa tega še ni bilo dovolj
— česa vsega skopuško oko ne vidi!
— kmalu je opazil, da je z njegovo Anko... hm... pa jo je med krikom in vikom in brez počenega groša nagnal od hiše.
Gospod župnik ju je sicer izdatno ozmerjal, pa je vendarle pred stranskim oltarjem položil njuni desnici drugo v drugo. Ko se pa ljubita!
Toda polagoma se jima je nabralo več otrok, kakor sta imela ovac v staji. Ni bilo soli za ovce, ne maka za uspavanje otrok, komaj kedaj kapljica veselja v morju težav in skrbi. Pastir je kadil, godrnjal, kuhal sir — Anka je pa pomivala in prala, a največ, največ — zibala.
In tako sta po dolgih, dolgih letih spet sedela nekega dne pred svojo kočo. Ovce so dremale, otroci so spali, le pes je zavijal na luno na nebu.
»Mati,« je dejal pastir, »rekel bi, da bo jutri dež!«
»Mogoče,« je zazehala žena. »Kdo
si bo zvečer delal skrbi za drugi dan!«
»Mati,« se je spet oglasil pastir. »Ali še veš — takrat? Hudičeva Čepica? Ali je bilo sploh res?«
»Tega ti ne vem več povedati, oče. Če se nama ni vse le sanjalo.«
»Nisi prav storila, mati! Ne bi je bila smela proč vreči!«
»Sam si hotel, oče!«
»Ne laži, mati! Sama si jo vrgla v kot!«
»Nikar se venomer ne prepiraj, oče!«
»Molči, mati, drugače...«
»Hehehe! Hihihi! Huhuhu! Haha-ha!« se je od nekod zasmejalo. Bebasto sta se spogledala, se ozrla pod slamnato streho, a videla nista ničesar.
»Hehehe! Hihihi! Iluhuhu! Haha-ha!« se je zasmejal hudič. »Kaj za to, ali je kakšna reč resnična ali nel Samo da vesta, da je bilo takrat dosti lepše, samo da vama je žal, da sta jo vrgla proč, hudičevo čepico. Da, nobena reč na svetu ne gre tako dobro skup — kakor ljubezejj in hudič!«
Pod te vrstice je neka tuja roka napisala tele italijanske besede:
»Se alle sei della mattina le quattro mille piastre non sono nelle mie mani, alle sette il conte Alberto avra cessato di vivere*
Luigi Vampa.«
Te besede in podpis so Francu vse pojasnile. Zdaj je tudi razumel, zakaj sel ni hotel iti z njim; na cesti se mu je zdelo varnejše kakor v Frančevi sobi. Albert je padel v roke proslulemu roparskemu poglavarju, v katerega prej sploh veroval ni. ^
Franc ni smel izgubljati časa. Jadrno je poiskal v pisalni mizi listnico in v njej kreditno pismo. Glasilo se je na šest tisoč piastrov, toda tri tisoč jih je bil Al-bert že porabil. Franc sam vobče ni imel kreditnega pisma; ker je stalno bival v Firenci in je prišel v Rim samo za teden dni ali dva, je bil vzel s seboj samo sto zlatnikov; ostalo mu jih ie od njih'
*Če ne bo ob šestih zjutraj štiri tisoč piastrov v mojih rokah, bo ob sedmih grof Albert umrl.
koma) petdeset. — Do 4000 pia-strov mu je tedaj manjkalo še kakih sedem ali osem sto. Te bi utegnil dobiti pri gospodu Torlo-niji; že se je odpravil, da pojde k njemu, ko se mu zabliska boljša misel.
Spomnil se je grofa Monte-Crista. Ravno je hotel poklicati gostilničarja, ko se le-ta sam prikaže na pragu.
»Dragi gospod Pastrini,« ga ogovori, »ali mislite, da je gosp. Monte-Cristo doma?«
»Da, ekscelenca, pravkar je prišel.« »Potem bi vas prosil, da ga vprašate, ali bi me hotel za trenutek sprejeti.«
Gostilničar odide. Cez pet minut se vrne in pove Francu, da ga grof pričakuje.
Franc odhiti čez hodnik in najde grofa v majhnem razkošno opremljenem kabinetu.
»Ej, kateri dobri duh vas je napotil ob tej uri k meni?« ga vpraša. »Ali bi nemara večerjali z menoj? To bi bilo zelo ljubeznivo.«
»O, ne, prišel sem zaradi zelo važne reči.«
»Zaradi važne reči!« ponovi grof in prodirljivo pogleda Franca. »Kaj se je zgodilo?«
Franc mu pokaže Albertovo pismo.
»Berite sami!«
Grof prečita pismo.
»Oho!« vzklikne.
»Kaj rečete na to?« vpraša Franc.
»Ali imate zahtevano vsoto?«
»Osem sto piastrov mi manj-
fca.«
Grof stopi k svoji pisalni mizi, potegne iz nje predal, poln zlatnikov, in se obrne k Francu:
»Upam, da me ne boste razžalili in se na koga drugega obrnili nameslu name.«
»Narobe; saj vidite, da sem prišel naravnost k vam.«
»Hvala vam za zaupanje. Izvolite!« S temi besedami povabi Franca, naj seže v predal.
»Ali je mar vobče potrebno poslati Luigiju Vampi ta denar?« vpraša mladi mož in pogleda grofu naravnost v oči.
»Smrt božja!« vzklikne le-ta, »saj sami vidite: pripis ne dopušča nikakih dvomov.«
»Zdi se mi... Če bi hoteli malo premisliti, bi nemara našli pot, po kateri bi se stvar enostavneje uredila...«
»Res? In kakšna naj bi bila ta pot?« se začudi grof.
»Nu, denimo, da greva skupaj k Luigiju Vampi... Prepričan sem, da bi Alberta takoj izpustili, če bi mu v i rekli.«
»Ce bi mu jaz rekel? Kakšen vpliv naj bi pa imel nanj?«
»Ali mu niste napravili neke usluge, kakršne človek izlepa ne pozabi?«
»Usluge?«
»Ali niste pred nekaj dnevi rešili Peppina?«
»Oho, kdo vam je pa to povedal?«
»Postranska reč. Vem.«
Grof je obnemel.
»In če bi se jaz odpeljal k Vampi, bi šli vi z menoj?« vpraša nato.
»Ako vam ne bi bil v nadlego — prav rad.«
»Naj bo! Noč je lepa, in majhen izprehod v rimsko campagno
V 24 URAH
barvu, piislra in kemično čisti obleke, klobuke Ud. Skrobi In •vetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Perc, suši, monga in Uka domače perilo. Parno čist! posteljno perje In puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
nama ne more škodovati. Kje je mož, ki vam je prinesel pismo?«
»Spodaj čaka.«
»Vedeti mora vendar, kam greva; poklical ga bom.«
Grof stopi k oknu, ki je gledalo na cesto, in na poseben način zažvižga. Mož v plašču se odmakne od zidu in stopi na sredo ceste.
»Šalite!« reče grof, kakor bi dajal ukaze svojemu slugi.
Sel steče vneto proti hotelu, plane po stopnicah in se komaj pet sekund nato prikaže na pragu kabineta.
»O, h si, Peppino!« vzklikne grof.
Toda namestu odgovora se vrže Peppino grofu pred noge in mu poljubi roko.
»Oho,« se nasmehne grof, »tak še nisi pozabil, da sem ti rešil življenje! Čudno, saj je že teden dni od tega!«
»Ne, ekscelenca, tega ne bom nikoli pozabil,« odvrne Peppino z izrazom globoke hvaležnosti.
»Nikoli? Mnogo obljubljaš. Nu, dosti je že, da tako misliš. Zdaj pa vstani in odgovori na moja vprašanja.«
Peppino se nezaupljivo ozre po Francu.
»Pred tem gospodom lahko brez skrbi govoriš; moj prijatelj je. Kako je prišel grof Albert Luigiju v roke?«
»Francozova kočija se je večkrat srečala z vozom, v katerem je sedela Tereza.«
»Poglavarjeva ljubica?«
»Da. Francoz je streljal z očmi po njej, Tereza mu je pa za šalo odgovarjala. Potem ji je začel metati šopke cvetlic, ona pa nazaj — seveda z dovoljenjem poglavarja, ki jo je vozil, preoblečen v kočijaža.«
»In potem?«
»Potem si je Francoz snel krinko, Tereza prav tako; Francoz je prosil za sestanek, Tereza je nanj pristala; samo da je prišel na stopnice cerkve San-Giaco-ma namestu Tereze Beppo, preoblečen v kmetico. Na koncu Macellove ulice je čakal voz in Beppo je povabil Francoza vanj; le-ta si tega ni dal dvakrat reči in se je vsedel k njemu. Beppo mu je dejal, da ga bo peljal v neko vilo, kako miljo iz Rima. — Francoz je odgovoril, da se je pripravljen peljati z njim na konec sveta. Voz je zavil po Ripett-ski ulici do sanpaolskih vrat. Ko sta bila kakih dve sto korakov iz mesta, je postal Francoz nekam prepodjeten, in tedaj mu je nastavil Beppo dve pištoli na prsi. Voznik je pri priči ustavil konja in se obrnil na kozlu: tudi v njegovih rokah sta se zabliskala dva revolverja. V istem trenutku so planili proti vozu štirje naši, ki so bili skriti na bregu Alma. — Francoz se je hotel upirati in je zgrabil Beppa za vrat, a kaj bo sam proti petim oboroženim možem! Moral je odnehati. Prisilili
so ga, da je stopil iz voza, in ga odpeljali vzdolž rečice k Terezi in Luigiju, ki sta ga že čakala v katakombah San-Sebastiana.«
»Romantična zgodba,« meni grof. »Kaj rečete o njej vi, ki se spoznate o teh rečeh?«
»Tudi meni bi se zdela zabavna, če se ne bi bila pripetila ravno ubogemu Albertu.«
»Da se niste name obrnili, bi bila ta ljubavna pustolovščina vašega prijatelja precej drago stala. Tako bo pa prestal samo nekoliko strahu.«
»Torej ga bova poiskala?«
»Mendal Tem rajši, ker je spravljen na zelo slikovitem kraju. Ali ste že bili v sansebastian-skih katakombah?«
»Se ne, toda nameraval sem si jih pri priložnosti ogledati.«
»Nu, priložnost je imenitna, da si lepše skoraj misliti ne morete. Ali imate voz pri rokah?«
»Ne.«
»Nič hudega. Moj je naprežen noč in dan.«
»Noč in dan?«
»Kaj hočete 1 Muhast človek sem, in tako me časih prime sredi noči, da bi se kam zapeljal — pa pokličem voznika in sedem v voz.«
Grof pozvoni; nekaj trenutkov nato se prikaže komornik.
»Naj bo voz pripravljen in vzemite iz njega vse pištole. Kočijaža ni treba buditi, ker bo Ali vozil.«
Grof pogleda na uro.
»Pol ene je,« pravi. »Lahko bi do petih počakal, pa bi še o pravem času prišla. Toda potem bi moral vaš prijatelj prestati nekatero neprijetno uro, in zato je že boljše, da ga takoj rešiva iz rok nejevernikov. Ali ste še voljni iti z menoj?«
»Bolj ko prej!«
Franc in grof odideta s Peppi-nom po stopnicah. Pred vrati je čakal voz. Ali je sedel na kozlu. Franc spozna v njem nemega sužnja iz jame na otoku Monte-Cristu.
Franc in grof stopita v voz, Peppino prisede k Aliju in konji potegnejo v dir. Ali je dobil potrebna navodila že doma, zakaj voz je zavil na promenado in od ondod proti sansebastianskim vratom. Potem je šla vožnja po starodavni, obakraj z grobovi obdani Apijski cesti. Od časa do časa, kadar se je prikazal mesec izza oblakov, se je Francu zazdelo, kakor bi se bila iz razvalin izluščila človeška postava; toda vselej se je na Peppinov znak spet neslišno izgubila v temo.
Nekaj korakov pred Caracal-lovim cirkusom se voz ustavi. — Peppino odpre vratca in grof in Franc skočita na tla.
»V desetih minutah bova na mestu,« reče grof svojemu
tZdi se ral, Oskar, da nisi poselmo vesel najinega svidenja. Niti zavojčka ini ne vzameš iz rok.<
spremljevalcu. Potem pomigne Peppinu in mu nekaj tiho pove. Razbojnik poišče v vozu plamenico in odide po ozki stezi naprej. Franc in grof kreneta za njim in prideta po kakih sto korakih do vrha položnega klanca.
»Ekscelenca,« se tedaj oglasi Peppino, ki ju je že čakal, »izvolite kar za menoj, vhod v katakombe je samo dva koraka v stran.«
»Dobro,« odvrne grof, »pojdi naprej!«
Res je bila med skalami in grmovjem skrita odprtina, tako ozka, da se je skoznjo komaj zrinil človek. Peppino se prvi splazi vanjo. Toda že po nekaj korakih se je podzemeljski hodnik razširil. Razbojnik se ustavi in prižge plamenico. Tedaj se splazita za njim še grof in Franc.
Pot je držala položno nizdol in se je od koraka do koraka širila. Tako so hodili nekaj minut, ko jih zdajci ustavi klic:	»Kdo
je?« Hkratu se jim v svitu plamenice zasveti cev karabinke.
»Prijatelji,« odgovori Peppino in šepne straži par besed. Razbojnik spusti puško in jim da znamenje, da lahko nadaljujejo pot.
Prišli so do kamenitih stopnic — kakih dvajset jih ie bilo — ki so jih vedle nizdol. Spodaj so se zagledali na križpotju. Pet stezd se je cepilo na vse strani kakor žarki iz zvezde. V zidovju so bile vsekane vdolbine za krste; nahajali so se v katakombah.
Grof položi Francu roko na ramo.
»Če hočete videti razbojniško taborišče, pojdite z menoj. Peppino, utrni plamenico!«
Peppino je storil po zapovedi, in vse tri je nenadoma objela ne-prodirna tema. Počasi in oprezno so stopali naprej; grof je vodil Franca za roko, kakor bi videl v temi.
Tako so prišli v dokaj prostrano dvorano, v katere stene je bila vsekana vdolbina pri vdolbini, podobne, kakor so jih videli že prej v zidovju. Sredi te dvorane so stali štirje veliki neobsekani kamni; sodeč po križu, ki se je dvigal iznad njih, so morali nekoč služiti za oltar. Na podstavku nekega stebra je stala ena edina svetiljka in s svojo migotajočo lučjo razsvetljevala nenavadni prizor, ki se je odprl Fran-čevim očem.
Oprt s komolcem ob sleber in obrnjen s hrbtom proti oboku, skozi katerega so bili prišli naši trije možje, je sedel neki mož in bral. Ta mož je bil poglavar tolpe, Luigi Vampa. Okoli in okoli njega je ležalo ali sedelo na kamenitih klopeh kakih dvajset razbojnikov v plaščih; vsi so imeli puške v rokah. V ozadju je molče in neslišno ko senca korakala straža.
Ko se je grofu zdelo, da se je Franc že dovolj nagledal slikovitega prizora, položi prst na usta, v znak, naj molči, in stopi korak proti Vampi. Poglavar je bil tako zatopljen v branje, da ga ni niti opazil.
»Kdo je?« zavpije straža Tedaj šele plane Vampa kvišku in potegne naglo ko blisk pištolo izza pasu. V trenutku so bili vsi razbojniki na nogah m dvajset karabink se je namerilo v arofa.
Najmlajša filmska zvezda
U Uotj,", hwL podme CUevatiecia
Spet nova zvezda na filmskem nebu! Če bi bili zelo natančni, bi morali reči zvezdica. Ime ji je »Baby le Roy«. Pravo njegovo ime je zgolj le Roy, priimek »baby« so mu pa dali zato, ker je pač baby (otročiček). In čeprav je kdorkoli filmski zvezdnik z imenom in s plačo, povrh pa še partner tako slavnega igralca kakor je Mauriee Chevalier, ostane vendar >baby«, Če je samo leto dni star. Tako je in enoletni filmski zvezdnik mora biti s tem zadovoljen, če mu je prav ali ne. Najbrž se tudi ne pro-tivi temu, vsaj nam ni nič znanega.
Tistikrat, ko je baby le Roy postal partner Mauricea Chevalierja in mu je režiser Norman Taurog v Para-mountovem zvočnem filmu »Pripovedke iž spalnice« dodelil še večjo vlogo kakor Mauriceu, je bil naš novi filmski igralec star točno leto dni. Ko so pričeli filmanje, je siromaček čele za silo pedel, ko so dovršili film, je junaško shodil. Sledil je torej kakor po naročilu filmskemu tempu.
Kaj mislite, kako je prišel k filmu? Prisežemo, da na povsem časten način, brez reklamnih trikov, brez protekcije, brez menažerja, skratka torej po zaslugi svojega talenta, igralskega talenta namreč. Bil je naš junak solastnina velike družine neke sirotišnice. Očeta nima, matere tudi ne, ne sorodnikov.
Nekega solnčnega dne so prišli filmski gospodje z aparati v sirotišnico, kar je bila za nebogljene sirote senzacija prvega reda. Gospodje so pričeli s svojimi strokovnimi poskusi, filmali so zdaj tega zdaj onega, smejoče se obraze in nakremžene. Uspeh njihovega poseta je bil tak, da je postal le Roy Chevalierjev partner v zvočnem filmu »Pripovedke iz spalnice«. Paramount ga je angažiral pismeno po vseh predpisih in pravilih. Mali le Roy je posekal reci in piši 1342 tekmecev. Uspeh pa tak, da bi ga najrajši imenovali rekord.
Povedali Vam bomo, zakaj so izbrali ravno malega le Roya. Hollv-
Nekaj zasebnega o Cerih B. de Hillu
Ze dvajset let je Cecil B. de Mille režiser in še zmerom je tako ognjevit in drzen pri delu, da bi mu sam vrag ne prisodil pet križev. V Holly-woodu je najbolj znana in najbolj zaželena osebnost. Ima svoje muhe,
V svojem domu ima prekrasno in obsežno zbirko dragega kamenja, cel muzej. Najimenitnejša sta dva zelena demanta in podolgast biser v obliki jegulje. Starega orožja ima toliko, da ga časih posoja filmskim podjetjem,
Gangster priznava svoj »ločin. I* fihnn »Barja«.
oje ukoreninjene slabosti in kup dnosti, poleg vsega pa nad vse bla-
> srce.
Energičen je, strastno kadi pipo in »rda je celo malo babjeveren. Ce-i trideset let je nosil v žepu pet rtih dolarskih desetakov, dokler u jih ni izpulila država s svojo od-dbo o oddaji zlata iz hlač. Nikoli pri režiranju ni ločil od megafo-i, čeprav so že pred leti uvedli to >vost. Tako dolgo se je krčevito ■žal te stare navade, da je postala ►et »moderna«.
Najljubši šport mu je Jadranje; na oji jahti ima potapljaški zvon, iz iterega ob lepih dneh opazuje živ-snje na morskem dnu.
Smrtno sovraži rdeče pološčene ihte in moška oblačila pri ženskah, ito je pa
strastno zaljubljen v kopalne kadi jeh vrst in Hollywoodci trde, »da
> v slehernem de Millovem filmu opalui prizor«.
woodska poročila pravijo, da ima malček najbolj fotogenski obraz in največ igralskega talenta. Toda nečesa ni v teh poročilih: le Roy ima najbolj predrzno lice in prav zaradi
pa prav rad ga posodi (bela vrana med hollywoodskimi stiskači).
Tudi pomagača Ima, ki mu pravi »nikalnik«. Ta nikalnik je edini človek na božjem svetu, ki mu sme ugovarjati. Piše se Burus in je srečen, ker je že deset dolgih let Millov pomagač. Ce spravi Burus mojstra v »slabo voljo«, to je, če karkoli gr«ja, in grajati sme edinole on sam, takrat ga de Mille pogosto hvaležno pogleda in reče: »Ze prav, vest ti trgovska!« Tedaj Burus obmolkne, ker ve, da ne sme Črhniti niti besedice več. Bog ne daj, da bi vteknil nos v umetniško plat filma.
Ko so skončali filmanje »Burja« sta si pomela oba roke, Ceci'1 B. de Mille in gospod Burus. De Millu je sijal obraz zaradi tega, ker je šlo vse kakor namazano in je film umetniško res popoln, gospodu Burusu pa, ker ni Šel niti meter dragocenega filma v izgubo...	*
T
Gospodinje!
Suha drva in lep premog dobite pri
I. POGAČNIK
trgovina s kurivom Bohoričeva ul. 5 Tel. 20-69
Silvia Sidney kot Marinine Bu«erlly.
te »čednosti« so ga dali Mauri au Cbevalierju za partnerja.
Svojo vlogo je baby le Roy odlično odigral. Resničnost te trditve not.-juje nova pogodba, ki jo je sklenil Paramount za več let in za več novih filmov. Še celo druge družbe se trgajo zanj.
Čeprav je imet mali le Roy res mnogo prirodnega zmisla za filmanje, je moral režiser vendar uporabiti marsikakšen trik, da je otroka pretental. Če je hotel, da bi fantek jokal, mu je moral pod nos iščati žepno rutico; kadar so rabili v prizoru veder ,in nasmejan obraz, se je moral nekdo pačiti pred njim, mahati z rokami ali karkoli smešnega početi. Da so ga prisilili, da je gledal na desno, je moral nekdo ob levici kamere plesati indijanski ples ali početi nekaj sicer zanj zanimivega, da je gledal na levo. je moral to ponoviti na desni strani kamere. Seveda je bila spet nova umetnost, kako pripraviti malega nagajivčka do brbranja. Morali so mu dati mleka (seveda ne preko predpisane količine) pa je blebetal, ko mala račka, ali so pa postavili ogledalo predenj, v katerem se je z užitkom ogledoval in se zabaval na sto načinov s svojim dvojnikom v zrcalu. Če bi bilo potrebno, da ga prebude — ..., toda tega ni nikdo nikoli poskušal, kajti otroški spanec je svet in le snrovež bi ga mogel prekiniti — torej kadar je spal, so pač lepo počakali, da se je njegova »malenkost« izvolila prebuditi.
Ena edina stvar je pa delala nepremostljive zapreke. Intervju! Najnovejši in najmlajši »zvezdnik« ni mogel in ni znal osebno odgovarjati na radovedna vprašanja časnikarjev. Dobri . ž.iser Norman Taurog je prevzel to težavno nalogo in odgovarjal v imenu babyja le Roya: sicer ni dognano, ali je imel za to potrebna pooblastila. Norman Taurog, najznamenitejši režiser otroških filmov, je nekoč izjavil takole:
>Baby le Roy je moj najmanjši in najmlajši zvezdnik, kajti oba Cooga-na Jackie in Robert, Mitzi Green, Jackie Searl, Jackie Cooper in vsi drugi so bili vendar nekoliko let starejši, ko so se prvič predstavili svetu na platnu. Dasiravno mi pravijo, da sem specialist za otroške fil-
me, sem moral biti pri babyju le Royu prav posebno pazljiv, toda način »občevanja« je ostal v bistvu vendar isti. Vsak otrok-zveznik ima dvojnika, ki ga nadomešča v manj važnih prizorih, zlasti tedaj kadar se mi ne vidi v obraz. Baby le Roy je imel cel6 dva dvojnika. Cim se pri otroku pojavi trudnost, je treba takoj prekiniti filmanje, nadaljevati je moči šele tedaj, ko je otrok spet pošteno spočit in »razpoložen«. Paziti je treba na to, da dobiva otrOk zmerom o pravem času svojo hrano. Otrokom — igralcem so pripravljene v ateljejih posebne sobe za igranje In učenje. Neprestano so pod skrbnim nadzorstvom, zvečine se brigajo matere same za njihov blagor.«
Pogosto se je v ameriški javnosti načelo vprašanje o »deci v filmskih ateljejih«, toda vsekdar se je ooka-zalo. da je skrb javnosti bila mutirana in nepotrebna. Saj je država izdala posebne predpise v tem zmislu. Najvažnejše je pa itak, da more z doro občevati edino le oni, ki jo ljubi, Naš režiser, Taurog, celd trdi, da so deci — filmskim igralcem — dani najlepši pogoji za zdrav in kreposten razvoj. Po navadi ti mali igralci itak ne nadaljujejo svoje kariere.
H koncu še eno vprašanje z odgovorom! Kaj zlomka počne baby le Roy s svojo veliko plačo in kaj počenja, je počela in bo počela vsa ostala ot.^ška garda igralcev? Vsi njihovi prejemki se nalagajo v varne banke, da so jim kesneje na razpolago za šolanje ali pa še kesneje za naložbo v kakršenkoli posel ali podjetje. Od sreče je odvisno, pravilneje od kritičnega občinstva, kako dolgo traja lava t h nadarjenih malčkov. *
FUtnslte ttovodi
»Svet brez krinke« je naslov najnovejšega filma s Harryjem Pielom. Tokrat sta Pielu ob strani Olga Čehova in Anny Makartova. Sodelujejo še Rudolf Klein-Rogge, Hubert v. Meyerinck in Kurt Ve-spermann.
Karl Lnmač je pričel v Mona-kovem snemati novi film z Anny Ondro »Anny in zopet Anny«. Njena partnerja sta Adolf Wohl-brflck in Fritz Odemar.
V novem Grohovem filmu »Lepo je biti zaljubljen« igrajo poleg pevca še Karin Hardt, Ernst Duincke, Ralph Artur Roberts, Erich Kes ti n, Jakob Tiedtke ln Walter Steinbeck. Film bo zlasti zaradi tega zanimiv, ker ga je režiral znani karakterni ljubimec Walter Janssen, ki se je prvikrat poskusil v tej umetnosti.
Za film »Ne boj se ljubezni« so angažirali Liano Haid, Ralpha Arturja Robertsa, Jessie Vigrogovo, Adolfa Wohlbriicka, Hildo Hilde-brandovo in Thea Singena. Skladbe piše Franz Grothe.
Gumbi, riasti žeblji...
Nadaljevanje z naslovne strani piso treh osebnosti, o katerih govore, da jih sploh ni moči dobiti: papeža, Lindbergha in Grete Garbo...
Leta 1925. je umrl v Londonu Anglež, ki je imel zbirko nič manj ko 740.000 gumbov — gumbov vseh vrst, barv in dežel. Njega moramo brez dvoma šteti med prave zbiralce, prav tako kakor njegovega tovariša, časti vrednega dunajskega bančnega ravnatelja, ki ima zbirko več tisoč rjastih žebljev. Vsak žebelj, ki ga je na cesti videl, je pobral; vesel ga je bil tem bolj, čim bolj je bil zarjavel.
Znameniti skladatelj Auber je slovel po tem, da se ni mogel ločiti od nobene svojih ponošenih oblek; vse omare v njegovem stanovanju so jih bile polne in naposled jih že ni več .vedel kam deti. Neki berlinski original se je pa specializiral za odtrgane pete na čevljih; imel jih je več stotisoč, lepo urejene, vsako v posebni lični škatlici, opremljeni s številko in dnevom najdbe...
Neki star samec v Parizu je svoje dediče grdo razočaral. Vse življenje je 3voje sobe in omare skrbno zaklepal in jih ni nikomur pokazal. Vsi so mislili, da mora imeti v njih kdo ve kakšna bogastva in veste, kaj so
našli? Milijone in milijone lepo v svežnje povezanih in urejenih... om-nibusnih listkov. Neki njegov ameriški tovariš je zbral svojih 50.000 železniških voznih listkov z vsega sveta; znamenitost te zbirke je pa v tem, da so vsi ti listki »nezakonito« prišli vanjo, zakaj vsakaterega je čudaški zbiralec iztihotapil na peronu, kjer bi ga bili moral po predpisih oddati.
Pa še nismo s temi zbirkami pri kraju. Neki čudak je zbiral pajčevine; zbral jih je okoli 4000 in jih skrbno spravljal med dve stekleni ploščici. Neki Američan se je pa specializiral na fotografije snežink in je dosegel lepo število 5000 slik. Ti dve zbirki imata vzlic vsej svoji kurioz-nosti tudi nekoliko znanstvene vrednosti. Poklicni zbiralec je pa mož, ki ima v svoji zbirki vse vrste cigaret sveta; pozna jih po imenu (tudi po okusu?) in je strokovni svetovalec vseh večjih cigaretnih tvrdk na svetu.
Strast za dobra vina je razumljiva — manj razumljivo pa zbiranje praznih vinskih steklenic. Spretnega trgovca se je pokazal mož, ki je dal nalepiti po svojih skladiščih in pisarnah plačane račune. Danes pa postajajo premnogi od nas nehote zbiralci, če se nam na pisalnih mizah zbirajo neplačani računi...
HUMOR
Olika
»Zdaj pa vi povejte, gospa Mrmo-lja, kako se je stvar odigrala,« pozo-vo sodnik obtoženo stranko.
»Kako se je stvar odigrala, gospod sodnik? Začela me je zmerjati, čeprav ji nisem dala povoda. Nato sem ji rekla, gospa Zaplotnica, sem ji rekla, jaz sem olikana ženska in se ne snuščnni v take prepire, ne, sem
Vabimo Vas k nakupu v najcenejSi oblaiilnlci
H. Presfeer
Sv. Pciro cesta 14
ji rekla, ne spuščam se vanje, ker sem za to dosti preveč olikana. Toda, sem ji potem rekla, če ne mislite hitro jezika za zobe spraviti, sem rekla, vam utegne kakšna prileteti čez gobec, čeprav sem drugače olikana ženska in se ne spuščam v takšne reči.«
Čcdnostna služkinja
»Mina, prinesite mi pismo, ki leži na moji nočni omarici!«
»Katero, milostljiva? Tisto, v katerem so vaša gospa mami pritožuje nad vašim gospodom, ali pa tisto, kjer vam vaša prijateljica piše, da bi vrnili denar?«
Dober odgovor
Izprehajadec že delj časa opazuje, kako neki gospod mirno stoji in na trnek ribe lovi. Naposled ga vpraša:
ZA VSAKO DAMO
kvalitetna polepSavaJoia sredstva
PORENBl KREMA
suha za podnevi in mastna za pono čl, stalno polcpSavata In pomlajata
P O R E N A L MILO
blago diScče milo » nego ob ra n l> rok .............
PORENAL PUDER
fin, popolnoma ne&kodlJiT, diskretno parfumlran, 12 barv ....
P O R E M I L K
blololko mleko u čiščenje obrap.a In odstranjevanje vellkib enojnlc
KAMPHORMILK
kafrov eliksir, ki takoj odstrani mozolčke In ogrca.......
PASTA MAJALI!
dovrleno umije lo neguje občutljivo koto, ki ne prenese mila . . M I L C H KREMA
odstrani hitro In stalno solnčna pege la madefto a obrača . . .
18’-
12*-
24*-
32*-
30'.
15*-
15*.
JE FAIS BLANC
krema Is limonovega toka, ki neguje In polepSa roke......
LANOLIN KREME
r.a masažo In pomlajevanje telesa, ker naredi kožo elastično . .
ORO BARVA ZA LASE
v vseh nljansah, dovrficno In trajno barva lase ..........
VODA IZ KOPRIV
staro lo preizkušeno domače sredstvo proti Izpadanju las In >rhljaja
F LO R I A R O U G E
naJflneJSe francosko rdečilo ra obrat v 12 krasnih oljansah .
ROUGE ZA USTNICI
Bonbon Rose v 4 barvah . . Kouge De la Vle v 4 barvah .
E A U DE LAHORE
Cllksir ra masaio in krepljenje Conskih prsi ...........
10'-
12*-
30*-
30*-
14*-
8*.
15-
40*-
DOBI SE POVSOD
Glavno skladišče:
NOBILIOR parfumerija, ZAGREB.
Iliča 84 — Jalatilav trg 15
»Kaj si prav za prav mislite, gospod, ko tako stojite in čakate?«
Ribič; »Mislim si, ali bo kdaj prišel mimo kak bedak in me česa takega vprašal.«
Dve zdravniški
Moric gre k zdravniku, da ga preišče. Zdravnik ugotovi, da okoli srca nekaj ni v redu, in pravi: »Lahko vam samo to svetujem, da opustite pijačo.«
Moric se obrne in hoče oditi.
»Trenutek,« zavpije zdravnik za njim. »Kaj pa honorar? Petdeset Din imam dobiti!«
»Kakšen honorar!« ga zavrne Moric. »Ali mislite, da se bom po vašem nasvetu ravnal?!«
*
V neki vasi na Gornjem Avstrijskem je umrl neki mož za nalezljivo boleznijo. V zapisnik, ki so ga napravili, so napisali:
»Pokojnik je zapustil tri sto šilingov gotovine, pohištvo v vrednosti
pet sto šilingov in nekaj stare obleke. Ker je umni za nalezljivo boleznijo, se obleka razdeli med občinske reveže.«
Otroške
t/čitelj izprašuje malega Vinka zgodovino. Tako mu med drugim zada vprašanje: »Kam so Turki zbežali po neuspešni oblegi Dunaja?«
Vinko ne ve. V zadregi molči.
BUFET PRI IVANU
n
L
Aleksandrova c. 5 (dvorišče) priporoča izbrana vina in dobro meščansko kuhln)o. Lepa posebna soba za sestanke.	Se	priporoča
ivan Senica
J
Zdajci se mu pa zasveti in odločno odgovori:
»Turki so tako hitio zbežali z Dunaja, da zgodovinarji še danes ne vedo, kje so.«
*
Papa jo malemu Petrčku dostikrat zabičeval, da mora biti priden, drugače mu štorklja ne bo prinesla bratca. Cez nekaj časa dobe pri Petrčko-vih dvojčka.
»Očka,« vpraša otrok, videč, kako žalosten obraz dela papa, »če nisem bil nemara preveč priden?!«
*
»Mama, igrali smo se šolo.v
»Pa si bil priden?«
»Meni ni bilo treba, ker sem bil učitelj.«
ViaihMctfa škotska
Neki Skot je peljal svoje otroke k fotografu, toda na noben način jih ni mogel pripraviti do tega, da bi se prijazno držali.
Tedaj je dal vsakemu izmed njih 1 peny (75 par). Vsem so zažareli obrazi — in fotograf je pritisnil.
»Tako, zdaj pa denar nazaj!« je rekel Škot.
Kakor nalaJi za varfno gospodinjo!
je praktični patentirani obroč ali plošča posebne vrste za štedilnik, ki prihrani pol kuriva. Zahtevajte
STEP-REOULATOR
ker je konstantirano materialno najboljši in najcencjši. Stane la gospodinjstvo od 75 do 125 Din. Za restanatije in hotele od 125 Din naprej po velikosti. STED-REGULAT0R Vam prihrani pol kuriva, kurjavo Izrabi tako, da lahko pri večji toploti kuhate In ogrevate kuhinjo. Posoda Vam ostane snažna. Pustimo govoriti strokovnjakinjo: »Iznajdba g. Avg. Zupančiča se je na nsšl šoli izvrstno obnesla. Glavna dobrota STED-REGULATORJA za štedilnik je ta, da prihrani polovico kuriva. Zato ga priporočam vsem naprednim gospodinjam/ Ravnateljstvo Dr. Kreka meščanske gospodinjske šole v Zgornji šiški.
Žužek Adellna, ravnateljica. STED-REGULATOR dobite v vsaki trgovini z železnino. Glavna zaloga livarna
A. SMOLE, Ljubljana, Opekarska 33
Tecefon 38-34
Trgovcem popusti
Zahtevajte cenik!
• •
VELECENJENA GOSPA!
Pri nakupu blaga za obleke in manufakture sploh se da prihraniti. Ali poznate naše reklamne cene za spomladno sezono?
Le par primerov:
Perilni Creppe, poludelen itd.
Damsko voln. blago za obleke Damsko voln. blago za plašče Štof za deške in moške obleke Za rjuhe Molinos-Domestik iSItl Za kapne sifon Creton til tl Svila vseh vrst že od Din
Din 9- 12-„	28‘-	35-
. 56- 75-„ 30- 48-. 17- 24-„	28 - 36 -
naprej
Kdor
rovu r»«» «v v«	si« — iiupi V|
pozna kakovost našega blaga, kupuje le pri nas
SPECIALNA TRGOVINA
NOVAK • LJUBLJANA
Kongresni trg 15 — pri nunski cerkvi
Izdaja zn konzorcij »Družinskega tednika« K- Bratuša, novinar: urejuje In odgovarja Marijan BelgSeviti tlak« IkJuuJJA Merkur d, d, v Ljubljani;
»a tiskarno odgovarja 0, MihAlek, ni x iiutfljaaj.