Amerikanski Slovenec.
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
:5f>. številka.	«Toliet. Illinois, i>. septembra leta 1904.	Letnik XIII
RUSI SE UMAKNILI PROTI SEVERU.
Kuropatkin je rešil armado iz •nastavljene zanjke pri Liaojangu.
Japonci hočejo hiti namlateni.
Mukden, 1. sept. — Železniški promet med Mukdenom in Liao-jangom je pretrgan. (Jeste so ne-prehodne.
Tokio, 1. sept. — Itueko desno krilo in osredje, ki branita Liao-jang proti jugu, sta se danes umaknila. Japonci še zasledujejo Ruse.
Tokio, 2. sept. — Japonske izgube izza dne 29. avg. se uradno cenijo na 10,000.
Petrograd, 4. sept. — Uradno se razglaša, da se general Kuropat-kin umika, da je Liaojaug prepustil usodi in da je voj gen. Stakelberga v nevarnosti.
Kuropatkin paroča.
Petrograd, 4. sept. — General Kuropatkin poroča z dne 3. t. m. zvečer, da se nahaja večji del njegove armade sedaj južno od yentai-skih rudnikov, kacih 10 milj od Liaojanga. Tudi general Stakel-berg s svojimi četami se je otel zajetju in pridružil glavni armadi. Čete, ki so ostale v Liaojangu in okolici v zaščito, so v soboto prekoračile reko Taitse in zasedle desni breg. Poročilo pravi, da so se po krvavi bitki med armadama generalov Kuropatkina iu Kuvokija velike množice japonske pritihotapile skozi kitajsko žito in travo do umikajočih se Rusov, ki so vsled tega pretrpeli velike izgube. To taktiko mali Japonci večkrat uporabljajo z uspehom.
Japonci prodirajo.
Petrograd, 5. sept. — Vsa japonska armada pod vodstvom maršala Oyame je sedaj prekoračila reko Taitse in je Ivuropatkinovim četam za petami. General Kuropatkin je brzojavil, da se njegova armada umika v popolnem i-edu. V nedeljo so napadli zasledujoči Japonci rusko zadnjo stražo, a doslej so bili vedno uspešno odbiti.
Ruske izgube.
Petrograd, 5. sept. — Ruske izgube v bojih pri Liaojangu se cenijo na 1,000 mož. Tu ne dvomijo, da je več topov, zlasti od obležnega topništva, izgubljenih. Zopet se raznašajo govorice, da se hoče car podati na bojišče.
Proti severu.
Mukden, 6. sept. — Topništvo in živežui vozovi dospevajo semkaj in dadaljujejo marš proti severu. Zadnje stražne čete generala Kuropatkina so z Japonci zamotane v neprestano bojevanje, ki se razteza čez obsežno ozemlje.
V polnem redu.
Petrograd, 0. sept. — V vojnem ministerstvu očividno niso v preveliki skrbi glede možnosti, da bi maršal Oyama generalu Ivuropatki-nu zastavil pot pred Mukdenom. Po najnovejših poročilih se Rusi umikajo v polnem redu. Prve kolone eo že včeraj opoludne šle skozi Mukden proti severu S tem pa ni rečeno, da se ne bi utegnil Kuropatkin morda vendarle po robu postaviti Japoncem pri Mukdenu.
Japonske namere.
Po vestih z bojišča pritiska maršal Oyama, ko se mu je ponesrečilo zajetje Kuropatkina, z vso močjo, kolikor je še imajo njegove utrujena čete, na zadnje ruske čete,dočim druga kolona z vso naglico prodira proti Mukdenu, da bi umikajočim se Rusom zastavila pot.
Nova ruska armada.
Petrograd, 7. sept. —Poroča se, da bode 4., 8. in 13. armadni voj, skupaj 1"92,000 mož, koncem okt. doepel na bojišče in da bo do konca
sept. 1100 topov odposlanih na ge nerala Kuropatkina.
Nov naskok na Port Artur.
Čifu, 7. sept. — V Port Arturju izhajajoči“Novij Kraj” pripoveduje, da so dne 29. avgusta Japonci z več osvojenih vnanjih utrdeb pri-čeli hudo streljati iz težkih topov zlasti na tisto rusko utrdbo, ki se zove “Malo orlovo gnezdo”. Rusi so pa prihiteli iz trdnjave in z naša-jenim bajonetom zapodili Japonce v beg. Tudi neka japonska ladija, ki je streljala na “Tigrov rep”, je morala bežati. Nato je spet zavladal mir krog Port Arturja.
Nevarnost prestana.
Petrograd, 8. sept. —Zastopniku od “Associated Press” je izjavil neki generalštabni častnik sledeče: “Mislim, da morem prevzeti odgovornost, če pravim, da je Kuropatkin s svojo armado sedaj izven vsake nevarnosti. Iz poročil, ki so dospela semkaj izza ponedeljka, je razvidno, da so bili od tega dne boji, če so se vršili, samo neznatnega pomena. Po mojem so japonske čete sedaj preutrujene, da bi mogle umikajočim se Rusom resno škodovati. Seveda trpe tudi naše čete mnogo vsled strašno slabih cest do Mukdena. A ruBki tren (živežni vozovi) je vendarle že dospel nad Mukden, kar je v popolnem redu z umikajočo se armado.”
Bitka mogoča.
Petrograd, 8. sept. — Umikanje ruskih čet je sedaj zavisuo od vštric marširajočih Japoncev, katerim je prepuščeno otvoriti bitko. Ko bi Japonci res ne opustili namere, presekati Rusom pot, in bi dalje prodirali proti severu, potem bi bil Kuropatkin prisiljen, da tudi še dalje dirja, dokler ne najde prilike, da se sam loti sovražnika, s pomoč-jo na novo poslanih mu čet in rezerv.
Rusi hvalijo Kuropatkina.
Petrograd, 8. sept. — Čimbolj začenjajo ruski časniki razumevati veliko nevarnost, v kateri je visela carjeva armada pri Liaojangu, in čim natančneje spoznavajo veliko spretnost, s katero je general izpod-nesel načrt japonskega maršala Oyame, tem prijazneje presojajo uspeh in tem večje priznanje izrekajo vojskovodji.
Imel oči odprte.
Sedaj je jasno, da je hotel Oyama toliko časa zadržati Ruse pri Liaojangu, dokler bi jih njegovo desno krilo zajelo in j Tara presekalo pot nazaj. A Kuropatkin je imel oči odprte, umaknil je svojo glavno armado čez reko Taitse in se zoper, stavil generalu Knrokiju, dočim je en armadni voj (corps) pri Liaojan-gu spravil reko medse in Japonce ter požgal mostove.
Odbijal napade.
Ruska in japonska poročila soglašajo v tem, da je Kuropatkin, predno se je začel umikati, uspešno odbijal japonske napade in da se je njegov prvi napad zoper Kurokija dokaj dobro obnesel.
Poraz, ki ga ni bilo.
“Novosti” pišejo:	“Na Angle-
škem, Francoskem in Nemškem se prečenja važnost posledic, ki bi jih povzročil poraz ruskega orožja. Presodbe vojaških veščakov se ne glase neugodno, zatorej ni za nas povoda, obupavati nad porazom, ki ga dejansko sploh ni ne.”
Napasti hoče za hrbtom.
“Invalid”, rusko armadno glasilo, trdi, da je bil maršal Oyama strategičuo poražen, a zagovarja nazor, da Oyama še ni opustil po-sktisa, Ruse zajeti in jih napasti za hrbtom. Zato pritiska sedaj manj na zadnje straže in krepča Kuroki-jevo armado.
iMir še nemogoč.
“Novoje VrCmja,” pretresava ves položaj in zagotavlja potem, da je začasno misel na posredovanje ali sklenitev miru nemogoča.
RAZMERE V PANAMI NISO PRESIJAJNE,
Ameriški poslanik svari pred prenaglo selitvijo v Panamo.
Draginja, a dela še ne pravega.
Washington, (5. sept. — John Barret, ameriški poslanik v Panami, je poslal o tamošnjib razmerah, kolikor se tičejo panamskega prekopa, posebno poročilo v Washington, ki mora jako odvarati in razočarati ameriške srečelovce. Poročilo se glasi v kratkem sledeče:
Brez denarja ne v Panamo.
Nikdo, ki išče službe kot klerk, stenograf, inženir, delovodja ali kaj sličnega, naj bi ne šel v Panamo, če ne ve, ali tudi dobi dela, razun če ima tudi dovolj denarja za povratno vožnjo. Takih ljudi prihaja zdaj več v Panamo in Colon, nego je praznih mest. Živež je tu zelo drag, kajti cene so v zadnjih šestih mesecih poskočile za 300 odstotkov in stanovanj nedostaje.
Za špekulante še ni čas.
Ne more se tajiti, da bodo takisto Panama kot Colon in druga mesta ob kanalu med graditvijo istega nudila priliko za dobičkonosna podjetja, a sedaj se morajo vsa špeku-laeijska podjetja označiti kot prenagljena ali prezgodnja.
Stanovanja draga.
Daši se o pravem “boomu” ali navalu še ne more govoriti, so se najemnine za stanovanja in poslov-nice v zadnjih mesecih potrojile. Hišni lastniki v Panami so v tem oziru tako nesramni, da bodo tudi drugod, daleč od prekopa ljudi kar drli.
Podnebje ni tako zlo.
Neugodne klimatične ali podnebne razmere panamske se zelo pretiravajo. Resnica je, da je možno meseca julij in avgust izvrstno spati in podnevi je vročina komaj hujša, nego v New Yorku ali Wa-sliingtonu. Med mladimi ljudmi, ki so v službi kanalske družbe, kot i med delavci, jih ni več obolelo, kot v deželah zmernega podnebja. O nijednem slučaju rmene vročice se ni poročalo in o glenovici (marsh fever) se tu čnje manj, neko v Združenih državah. As tem ni rečeno, dani sploh zmerno podnebje zdravju bolj v prid; ko pa bodo nameravane zdravstvene odredbe izvedene, bo Panama pripadala med najzdravejše kraje na svetu.
Smrt v olju.
Upper Sandusky, Ohio, 4. sept. Pet oseb je razfrčalo v kosce in pet drugih je bilo ranjenih, trije bržkone smrtno, vsled prezgodnje eksplozije nitroglicerina, danes blizu tukaj. Nezgoda se je pripetila, ko so žrtve obkrožale izvrtano luknjo za oljarnico.
Jabolk obilo.
New York, ti. sept. — Po dosedanjih poročilih bo letošnja obro-ditev jabolk presegala lansko za 30 odstotkov ter bo za 14 odstotkov bogatejša, nego povprečna zadnjih deset let. Lani se je jabolk izvozilo v vrednosti 18,237,894.
Neunijci z unijci.
Trinidad, Colo., 7. sept. — Tu seje danes doznalo v glavnem taborišču unijskih premogarjev, da Be je nad 300 neunijskih delavcev odzvalo pozivu predsednika Howellsa od distrikta št. 5 unijskih premogarjev ameriških, danes delo ustaviti in se pridružiti delavcem, ki štrajkajo izza zadnjega novembra.
5 ustreljenih za 5 centov.
New \"ork, 4. sept. —Z revolverjem v žepu je Antonio Carozapustil svoj dom na 344 East 110. cesti danes, da bi iztirjal svoj dolg za 5c od Antonia Delago, 00 let starega, ki stanuje v soseščini. Moža sta se
stepla, se zgnala na cesto, kjer je Caro potegnil revolver in ustrelil Delaga in tri druge osebe. Ko je poskušal ubežati, mu je sledilo nad 1,000 razkačenih moških in žensk. Caro bi bil linčan, da niso trije policaji zadržavali množice. Delago je v bolni'nici in bo bržkone umrl: kakor tudi ostale žrtve.
Nove zajedavke.
Washington, o. sept.—Katoliški duhovnik Rev. Stanton, S. J., ki je zadnja tri leta vodil znanstvene preiskave na Filipinih, je odkril veliko število doslej neznanih parasitovali zajedavk. Nič manj nego 152 novih vrst “bymenoptere” je nabral. Vse je izročil ravnatelju Narodnega muzeja.
Besen delodajalec.
Meridan, Miss., 4. sept. —Moše Graham, lastnik higbwoodske lesne žage v Jones-countyju, je nalašč razstrelil z dinamitom svojo žago in stroje rajši,nego bi ugodil zahtevani kacih sto uposlencev za višje plače. Grabam je raztrobil, da ima dovolj denarja,zato je hotel v “pokoj”, in da prisili štrajkarje poiskati dela drugje, je javno naznanil,da bo žago razstrelil.
Utekli.
Memphis, Tenn., 8. sept. — Sedem pod raznimi obtožbami obsojenih hudodelcev je danes ušlo tukaj iz ječe Shelby countyja. Prepilili so železno omrežje ene celice in si potem dalje pomagali. Dva sta belokožca.
Rudnik gori.
Wilkesbarre, Pa., 6. sept. — Mnogo delavcev gasi plamene, ki divjajo izza zadnjega četrtka v Avondale-rudniku pri Plymoutbu. Po diTfiat-Trjili poročilih je ogenj omejen. Škode, ki jo utrpi družba še ni možno preceniti.
Zoper boje z biki.
Jefferson, Mo., 5. sept.—Guverner Dockery je ukazal šerifu in drž. pravdniku St. Louis countyja, prepovedati boje z biki, ki bi se imeli vršiti po nekem razglasu vsak dan na svetovni razstavi. Guverner je rekel:	“Boji z biki so proti po-
stavi missouriški in se ne bodo nikakor ne trpeli.”
Francozi se ne množe.
Pariz, 4. sept. — Prebivalstvo Francije se je pomnožilo samo za 444,613 v zadnjih desetih letih. Minister trgovine je prejel uradno poročilo, ki kaže prebivalstva samo 38,961,945.
Telefon na karah.
Pittsburg, 4. sept. — Telefoni na pocestnih karah, odkoder se morejo potniki pogovarjati z vsako postojanko, doseženo po telefonu, so bili vpeljani včeraj naCharleroi-diviziji Pittsburg Railway-kompanije. Doslej kaj tacega še ni bilo.
15 odstotkov plače manj.
Milwaukee, 7. sept.—Neki uradnik Illinois Steel-kompanije je sporočil, da se je v velikih in nekaterih manjših tovarnah doseglozjedinenje glede plač, ki bodo splošno za 15 odstotkov manjše, nego so bile doslej.
7 mrtvih, 25 ranjenih.
Pendleton, Mo., 6. sept. — Vlak Wabash-železnice, vozeč 500 potnikov na svetovno razstavo, južno od Des Moines, se je ponesrečil v tukajšnji bližini, vsled česar je bilo 7 oseb usmrčenih in 25 ranjenih. Pri enem vagonu se je strlo kolo in voz je treščil čez nasip in potegnil saboj obedni vagon (dining car). Spalni voz na koncu vlaka je ostal na tiru.
Montanski premogarji.
Helena, Mont., 4. sept. — Premogarji in operatorji so se pogodili, z nobenimi spremembami,raznn delavskih pogojev. Pogodba zadobi veljavo z dnem 1. oktobra in je sklenjena na eno leto.
MESARSKI STRAJK
DOSEGEL KONEC.
______\
Vodja štrajkarjev, g. Donnelly, ukazal vsem štrajkarjem zaposlovati.
Na delo pod starimi pogoji.
Chicago, 111., 8. sept. —V raznih taboriščih štrajkujoeih mesarjev se je sinoči raznašala govorica, da je predsednik štrajkujoeih mesarskih unijcev, Donnelly, odložil svojo službo in da ne mara odslej imeti prav nič opraviti s štrajkom. Dejstvo, da so se strajkujoči delavci z večino 1001 glasu vkljub izrecni želji štrajkarskib voditeljev izrekli proti poravnavi štrajka, je baje napotilo Donnellvja, da se je odrekel predsedništvu. Generalni organizator Fitzpatrick je sicer izjavil, da je pripravljen štrajk nadalje voditi, a niti on, ne Donnelly nista hotela izdati sinoči javne izjave.
Nad 500 štrajkarjev je dospelo včeraj zjutraj v klavnice, prosit prejšnjih služeb. Mnogo jih je bilo takoj sprejetih. Zadnji torek so pa razni klavničarji baje namestili celo nad 1300 dosedanjih štrajkarjev.
Chicago, 9. sept. — Veliki klav-niški štrajk je dosegel svoj konec sinoči o polnoči. Donnelly je ukazal štrajkarjem, naj se vrnejo na delo pod prejšnjimi pogoji.
1,500 delavcev ob kruh.
Chicago, 111., 4. sept. — East-chicaška tovarna Republic Iron & Steel kompanije se je zaprla za nedoločen čas in brez napovedi in
1,500	uposlencev je izgubilo zaslužek. Ker so zaprti tudi “sheet steel mills” v Indiana Harbor in Emlyn tovarna že nekaj časa, so izgubili vsi unijski jeklarji v “Calumet region” delo in zaslužek. Ukaz zapreti je došel baje iz Chicage.
Štrajki v Chicagi.
Chicago, 111., 4. sept. — Prvih osem mesecev v tem letu je bilo 92 štrajkov v tem mestu, proti 251 zadnje leto. Lani se je udeležilo teh štrajkov 135,000 moških in ženskih, dočim letos 76,978. Letos se večinoma ni šlo za zvišanje plač od strani delavcev, marveč za “odprto delavnico” (open shop) od strani delodajalcev, ki niso sicer hoteli obnavljati pogodeb.
Steklarne “odprte”.
Indianapolis, 6. sept. — Steklar-ničarji (glass manufacturers) so napravili prvi korak od unijskega dela do odprte delavnice (open shop), in sicer je to bila Macbeth-Evans Lamp Chimny Co. v Marionu, ko je razglasila, da ne bode več pripoznavala Glass Workers’ unije, zaprla svojo tovarno in odslovila svojih 800 uposlencev.
Umor vlada v Mississippi.
Meridian,Miss., 6-sept.—Družbe v zaščito postave in reda se ustanavljajo po vsej državi, ker jo vlada umor. Nič manj ko 569 umorov se je pripetilo zadnjih osem mesecev. Sodnik Miller pravi, da imajo ljudje preveč denarja, vsled česar lokajo whisky in igrajo. To je prohibicijska država, a skrivaj se-prodajajo opojne pijače, in baš radi tega se gode taka grozodejstva.
Iz preljube Avstrije.
Dunaj, 7. sept. — Grof Leopold pl. Sternberg namerava sramotni dogodek princezinje Lujize Saksonsko- Ivoburške spraviti v avstrijsko državno zbornico. Pravi, da je natanko preiskal posameznosti slučaja in se prepričal, da se je zgodila nezaslišana krivica grofu Matasichu, ki mu je bilo odvzeto plemstvo in častniško dostojanstvo. Grof je. dostavil, da hoče napadati avstrijsko šego, neljube ljudi zapirati v blaznice ali jih obrekovati, dase jih onemogoči.
Klanje vsepovsod.
New York, 7. sept. — Dva tisoč mož je bilo usmrčenih in 4,006 ranjenih v zadnji bitki med vladnimi četami v Uruguay in vstaši,kot se poroča iz Buenos Ayres, Argen-tinija. Gon. Vascjuez, vojni minister, ki je vodil vladne čete, je bil premagan in zagnan v beg, izgu-bivši orožje in strelivo.
Jeklarne zaprte.
Youngstown, O., 3. sept. — Da-; nes so bili tu nabiti razglasi v različnih tovarnah Republic Iron <fc Steel - kompanije, da se tovarne zapro za nedoločen čas. LTkaz zapreti je došel iz Chicage, ne da bi se povedalo kak vzrok.
Običajno linčanje.
Brunson, Ela., 7. sept. — črnec Wash Bradley, ki je priznal, da je morilec gospe N. B. Barrow, je bil obesen na drevo in s kroglami kar “našpikau”, ko so mu preje odrezali obe ušesi in ga sicer popačili.
Sultan in Američan.
Norfolk, Va., 7. sept.— Kapitan R. D. Buckman, bivši poveljnik necega parnika, je imenovan pod-admiralom turške mornarice za plačo $10,000 na leto. Tudi sme vse preustrojiti, kar hoče. Kapitan Buckman je spremil neko turško ladijo v Carigrad. Sultan ga je spoznal i. t. d.
Huda kihavica.
Evausville, Ind., 5. sept. —Ja-čoha Geissa je danes napadli taka kihavica, da mu je eno oko skočilo iz glave, vsled česar utegne izgubiti vid obph očes.
Najboljša puška.
Washington, 3. sept. — Vojaški veščaki Združ. držav so po večmesečnih poskusih ustrojili puško repe-tirko za pešce, o kateri se misli, da je boljša, nega katerakoli v rabi inozemskih armad. Več nego 40,000 jih je že narejenih v vladnih orož-nicah.
Nočejo znižanja plače.
Coal Creek, Tenn., 2 sept. —- Še kacih 900 premogarjev- je zaštraj-kalo v Coal Creek distriktu, da stavka sedaj 1,250 mož. Vsi rudniki v distrikta so zaprti, izimši Slate Stone rudnik Knoxville Iron kompanije. Premogarji so odklonili sprejetev 15 odstotnega znižanja plače.
Prebivalstvo Indije^
Calcutta, Indija, 3. sept. — Po najnovejšem ljudskem štetju ima indijsko cesarstvo na 1,254,612 štiri jaških miljah 117,459,198 prebivalcev. Izmed teh štejejo kristi-jani 2,923,251,od katerih je 2,664,-313 deželanov. Od teh zadnjih sta dve petini rimskokatoliški. L. 1872. je bilo kristijanov 1,506,098, in od teh 1,248,288 deželanov. Tako torej narašča kristijabstvo mnogo hitreje, nego splošno prebivalstvo.
Zlate rude tona $6,000.
Salt Lake, Utah, 5. sept. — Ru darji v Sandstorm-rudniku v Gold-fieldu, Nevada, so odkrili največjo zalogo zlate rude v zgodovini zapada izza mnogo let, in iz vseh stranij Nevade hrume ljudje skupaj. Ruda je vredna po $6,000 tona in se nahaja v ogromni množini 40 čevljev široko.
Bogat plen.
Philadelphia, 6. sept. — Charles
F.	Ehrenfort,lastnik Mineral Spring hotela v Will Grave, Pa., je danes naznanil policiji, da mu je bilo v hotelu ukradenih $20,000.
Vsi za enega.
Springfield, 111., 6. sept.—Tristo» premogarjev in druzih uposlencev v Diamond rudniku v Coal City je včeraj zaštrajkalo, ker niso operatorji hoteli zopet namestiti necega voznika.

Joliet, 111., v. sept. — Novo Šolsko leto se je otvorilo pri naši farni šoli v torek, dne 6. septembra. Po slovesni sveti maši se je zbrala mladež v šolskih prostorih, z novinci vred jih je bilo 326 — lepo krdelo mladih slovenskih Amerikaneev. Malo tesna pojde letos za prostor, prihodnje leto pa upamo že staro cerkev pretvoriti v šolo, tako da hode dovolj prostora za vse.
—	Na novi cerkvi so stranski zidovi dozidani do vrha, ta teden so pričeli staviti železne stebre in jeklene traverze, koncem tega meseca bode vse gotovo za streho, potem pa se prične z zgradbo zvonikov.
—	Za “Fair” v korist novi cerkvi je veliko zaniman ja med slovenskimi društvi. Vsako je pripravljeno, pomagati po najboljši moči. Ne samo moška, ampak tudi ženska društva. Najstarejša naša ženska bratovščina sv. Rožnega venca je na zadnji seji sklenila, kupiti novi cerkvi jedno barvano okno, impor-tirano iz Monakovega in predstavljajoče lurško Mater Božjo v tre-notku, ko je z rožnim vencem v roki naznanila svoje poslanstvo pastarici Bernardki, za svoto $300. Takisto nameravajo storiti pri prihodnji seji “Katoliške Borštnarice sv. Ane” in “Dekliška družba Marijinih otrok”. Petero moških podpornih društev tudi ne bo zaostalo, tako da bode vseh naših osem katoliških društev preskrbelo novi cerkvi osem krasno barvanih oken v znesku $2400. Na vsakem posameznem oknu bode podoba društvenega patrona in napis društva, ki bode še poznim rodovom pridigoval radodarnost našega za čast božjo vnetega naroda. Zaostala štiri okna — vseh skupaj jih bode na straneh 12, po 18 čevljev visoka in 7 čevljev široka — pa upamo, da se oglase naši imovitejši župljani ter si na ta način v svetišču božjem ovekovečijo svoje ime. Na cerkveni “fair” bode imelo vsako žensko društvo svojo posebno mizo, kjer bodo razpostavljene in na prodaj postavljene raznovrstne lepe reči za — mal denar. Bratovščino svetega Rožnega venca bodo zastopale naslednje gospe: Simonič, Wardjan, Mačak, Schwab, Soklje, Koludrovič in Stukel. Potrebne reči za razprodajo na mizi, za prigrizek ali lunch itd. bodeta kolektiraii med domačini in inostranci: Mrs. Schwab in Mrs. Ivanšček. Ce prideta kmalu k vam v vas, boste že vedeli, čemu sta prišle.
—	Naš cerkveni pevski zbor, ki se odlikuje ob nedeljah pri Veliki sv. maši ob 10. in popoludne pri petih Vesperah, je imel zadnji pon-deljek — Labor Day — svoj izlet v 8 milj oddaljeno ložo ob Du Page river, kjer se je izborno zabaval s
'petjem in nedolžnimi igrami. Izleta se je udeležilo tudi več naših far-manov.
—	Na oklicih sta bila zadnjo nedeljo Peter .Juršinič in Katarina Dragovan in Jožef Pirc in Jožefa Rifer,
—	Krajevna tovarna American MeKenna-kompanije je po mesečnem počivanju zopet zaposlovala v torek po Delavskem prazniku, in dala zaslužek do 150 možem.
—- Prvotne priprave so dovršene xa novo jolietsko meščansko pivovarno (Joliet Citizens’ Brewery Co. )> in v desetih mesecih bo imelo novo podjetje svojo tovarnodogotovljeno in pripravljeno za razpečavanje svojega izdelka. Pivovarna, za katero načrte je napravil neki chicaški ve-ščak, bo zgrajena na Collins cesti, med tiri Rock Island železnice in Van Buren cesto, južno od Benso-novili premogovih skladišč. Stala bo $125,000. Vnanjo zgradbo mislijo dogotoviti pred zimo in potem urediti notranjščino. Delnice so po $100 in razdeljene med 28 salu* narjev jolietskih in 12 druzih podjetnikov. Salunarji imajo petinsedemdeset odstotkov glavnice. V odboru ravnateljev je tudi g. Mihael Kočevar.
—	Na republikanski konvenciji našega okraja v sredo 7. sept. pop. v Werner Hall je zmagala takozvana “mašina” na celi črti. V treh kon-testiranih preeinktih, i., 2. in 16. je poverilni odbor, na čelu mu Dr. Dougall, dovolil pristop na konvencijo delegatom “rnašine”, vkljub temu, da so nasprotniki predložili celo kopo afiidavitov v potrdilo svojih trditev. Tako je moral med drugimi iz dvorane bogataš Col. Lambert, ki je- "bil v 16. precinktu izbran delegatom od “anti-machine” republikancev. Predsednikom konvencije je bil jednoglasno izvoljen Richard J. Barr, prejšnji župan, ki je s kladivom v roki spret, no vladal manjšinonezadovoljnežev. Izmed kandidatov za državnega pravdnika je dobil W. D. Heise 178 glasov, Corlett 43 in Nadelhof-fer 43. Za circuit clerka je bil jednoglasno imenovan Henry g. Schluntz in za county reeorder-ja Ervin 1. Geist, tudi jednoglasno. Od kandidatov za koronerja je dobil Noel 186 glasov, dr. Higgins pa 68, za county surveyor-ja pa Wm. H. Zarley 229 glasov, R. E. Orrpa le 25. Razun Zarley a, so vsi novi kandidati že do sedaj zasedali te urade. Delegatov na konvenciji je bilo 254. Imenovanje teh kandidatov na republikanskem okrajnem tiketu pomenja že toliko kot njih dejansko izvolitev, kajti četudi jim demokrati postavijo proti-kandidat.e nimajo nobenega “chance” spraviti jih v urade 8. novembra.
—	Štrajk kotlarjev in strojedelcev pri E., I. & E. železnici je izpod-letel. Kompanija zopet sprejema k delu štrajkarje, kolikor jih potrebuje,
—Plinarno, ki bo izmed največjih v deželi in bo oskrbovala s plinom za kuho in razsvitljavo tri countvje, namerava zgraditi neka družba v našem mestu na severozapadu ob kanalu. Plin iz nameravane nove plinarne bo napeljan po ceveh od Jolieta vAuroro in Elgin in sosedna mesteca. Stroški so proračunjeni na $400,000. Plinarna se ima zgraditi v 18 mesecih.
—	- Meseca avgusta je “countv clerk” izdal 46 ženitbenih licenc. Meseca julij in avgust se glede porok nista odlikovala: za tretjino sta skupaj zaostala za samim mesecem junijem.
—	Italijan Angelo Gioro je zadnji teden hotel v nekem salunu menjati ček za $36.85, ki ni bil njegov, zato je bil aretiran.
—	Mat Kotovič leži v bolnišnici sv. Jožefa, kamor je bil prepeljan iz Rockdala, kjer sta se z nekim tovarišem sprla in stepla v ponedeljek popoldne.
—	Umrl je v bolnišnici sv. Jožefa dne 4. t. m. rojak Martin Težak, za jetiko, na kateri je bolehal čez leto dnij. Pokojnik je bil rojen v Lok-vici pri Metliki na Dolenjskem. V Ameriki je bival kakih deset let, in to izprva v Jolietu, kjer je delal v žicami (Wire Mill). Pred dvema letoma je šel v Pueblo, Col., in tam je pa zbolel, nakar se je vrnil v Joliet, v omenjeno bolnišnico. Pogreb se je vršil iz pogrebnega zavoda g. Antona Nemanicha. Pokojnik je bil svojčas ud društva sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. J. Med svojim bivanjem v Pueblu je pa zanemaril svoje društvene dolžnosti ter izgubil pravico do podpore in usmrtnine, kot je to podrobneje Čitati med “Društvenimi vestmi” v današnji štev. Zato je bilo treba Za njegov pogreb kolektirati med rojaki in to sta storila iz ljubezni do bližnjega rojaka .John Filak in Marko Gršič, za kar zaslužita na tem mestu javno pohvalo. Rajnik zapušča v stari domovini očeta in mater v visoki starosti, v Ameriki pa: sestro in brata v Pueblu, brata Johna, železniškega strojevodjo, v Omahi ter nekaj bratrancev in daljno žlahto v Jolietu. Naj pokojnik počiva v miru!
—	Stara želja se je izpolnila jo-lietekim rojakom. Dr. Martin Ivec, prvi in doslej edini slovenski zdravnik v Ameriki, je sedaj za stalno nastanjen v našem mestu in sicer na 813 N. Chicago St. nad Stonich <fc Ogulinovo grocerijsko proda-jalnico. Učenemu rojaku kličemo: Dobrodošel!
—	Krajevnega zastopnika Sehlitz Brewery-kompanije, g.Gluecklicha, je v torek popoludne okoli 4. ure na N. Chicago cesti blizu Ant. Horwa-tovega saluna na cesti ustavil in nahrulil neki John Bannon, ki je svojčas imel svoj lastni salun na S. Chicago cesti in bil baje malce osleparjen ali ka-li od imenovanega zastopnika pivovarne. Napadene«; je potegnil revolver in zažugal. Napadalec pa je zaklel in se obregnil, češ, tebe in tvoj “kanon” bom pohrustal. In res je John Bannon izdrl g. Gluecklichu samokres in trikrat napel petelina, da sproži in ustreli zastopnika pivovarne. A revolver ni bil nabasan. To je pa Bannona še bolj razkačilo, in začel je z revolverjem udarjati in udrihati po Gluecklichu tako, da je ta ves zakrvavel in se zgrudil. Prepeljali so ga v bolnišnico sv. Jožefa. Bannon je pa ušel.
—	Šesttisoč ijudij se je v ponedeljek na Delavski dan udeležilo piknika v Theilerjevem parku, kjer so se vsi izvenredno dobro zabavali, dasi je bil piknik “suh”. Dopolu-danska parada je bila veličastna, udeležnikov je bilo do 2,000. Joliet je zopet pokazal,da je industrijalno mesto prve vrste.
—	Kare med tem mestom in Au-roro, na Joliet, Plainfield <fc Aurora črti, bodo vozile že oktobra meseca.
—	Zadnje čase nastopajo konjski tatovi v našem countyju tako pogosto in predrzno, kot kaj tacega ne pomni zgodovina te občine.
¿osera TBIKER'S
'ftŽRV/i
REGISTERED
Kako se počutite ?
¿osera trinee'8
fV/
'n-ERVVl
«tGIŠTEREt.
Ne tako dobro kqt pred nekaj leti? Vaš apetit se zdi slabši kot prej, vaše mišice niso več tako močne, zdite se stareji kot ste v resnici, vaša polt ni take jasna kot navadno. Vse to kaže, da ali ni vaša kri zdrava, ali pa ni dovelj močna, da bi hranila telo.
Trinerjevo zdravilno grenko vino
je jedini lek, ki vam more pomagati. Isto spravi kri v hitrejše pretakanje in prebavne organe v zdravejše delovanje.
Ozdravi vsak želodec.
Zdravi ljudje, ki si žele utrditi zdravje in je zavarovati proti boleznim, bodo našli Trinerjevo zdravilno grenko vino najprijetnejše in najzanesljivejše sredstvo.
“Trinerjevo zdravilno gren ko vino deluje čudovito na želodec. Povzroči zdrav	JOSIP	‘■Trinerjevo zdravilno grenko vino je naš družinski lek, ki nas ohranja pri dobrem
apetit in je v resnici najboljši lek za želodec. MARKETA KOZEL, Tyndall, S. Dak.” .	TRINER	zdravju, Deluje vedno v našo najboljšo zadovoljnost. JAKOB KOČIŠ, Mammoth, Pa.”
	799 S. Ashland Ave. Chicago.	
Chicago, 111., 4. sept. —Prihodnjo nedeljo bodo imeli tukajšnji Poljaki svoj veliki dan. “The Daily News” z včerajšnjega piše o tem sledeče:
“Odkritje spomenika, ki se postavlja v čast gen. Tadej ti Kosciu-szku,junaku iz ameriškerevolucije in iz poljskega boja za svobodo, se namerava takisto uprizoriti, da ho to največja demonstracija poljskih Američanov, kar jih je kdaj bilo v tej deželi. Na tisoče posetnikov bo tukaj, zastopajočih društva in organizacije. Odkritje se bo vršilo v nedeljo popoludne 11. sept. Pocestna parada se bo uprizoril» pred istim. Župnijski veliki shodi so se obdržavali dva meseca, radi priprav za toslavlje. Vojaške organizacije in Sokoli (telovadci) bodo na čelu raznim divizijam. Zastopstva, s čez 500 člani vsako, dojdejo iz mest Buffalo, South Bend, Pittsburg, Milwaukee, Toledo, Grand Rapids, Detroit, Cleveland in St. Paul. Iz raznih mest države Illinois in sosednih drž..v bodo vozili posebni izletni vlaki.
“Temel j in podstavek za spomenik sta dovršena in stojita v Humboldt-parku. Konjiška soha Kosciuszkova je tudi pripravljena, da se postavi na podnožje, kar se zgodi te dni.
“Ob odkritju bodo peli združeni zbori od 20 poljskih krajevnih cerkva, ki štejejo nad 2,000 glasov. Mestni pravdnik John F. Snrulski in M. B. Stoczynski, predsednik Poljske Narodne Jednote, bosta govorila v imenu poljskega naroda. Dr. Stanislav Szwaykart; kot član “westpark boarda”, s predsednikom Frederick A. Rangsom, Andrew J. Grahamom in James F. Stepino, kot odborniki, bo prejel spomenik za zapadni park (west park). Glavni nagovor bo imel eden izmed najvišjih uradnikov Združ. držav. Zvečer odkritja bo banket (slavnostna pojedina) v Great Northern-hotelu, na katerem bodo nadškof <)uigley, Rev. S. Zapala, T. M, Ilelinski med glavnimi govorniki. Anton Lisztevnik bo glavni maršal parade. Priprave se delajo, da bo 200,909 oseb korakalo v paradi. Guv. Richard Yates se ne bo udeležil, ker mora biti ¡8-tega dne na konferenci nietodiške cerkve-. ”
V LEKARNAH IN DOBRIH GOSTILNAH.
Kadarkoli želite hitrega stimulanta in tonike za želodec, rabite Trinerjevo Angelika Grenčico, jedino želodečno grenčico napravljeno iz naravnega vina. Nič boljšega proti poletnim boleznim.'
ljalo za dostojnen vsprejem škofa McGolricka iz Dulutha, ki je imel j deliti zakrament sv. birme in obenem blagosloviti novo irsko cerkev. Mil. g. škof je imel tiho mašo v slovenski cerkvi sv. Družine; po maši pa je ; imel naš domači župnik g. Bilbau govor. Ob pol jednajstih pa so se zbrali birmanci in razna društva pred našim župniščem, nakar so odkorakala med pritrkavanjem zvonov proti novi irski cerkvi. Najprvo je škof blagoslovil cerkev od zunaj in j znotraj, a nato pa je imel čast, g. j Bilbau veliko sv. mašo ob asistenci j čast. g. llogan-a iz Virginije, Minn. in g. Vrhunca, blagoslovca iz St. Pavelskega semenišča. Po sv. maši je imel škof govor, v katerem je navduševal pričujoče za podpiranje in vzdrževanje božjih hiš in duhovnikov. Zakramenta sv. birme seje udeležilo okoli 80 otrok.
St. John’s University
COLLEGEVILLE, MINN.
Klasični,
bogoslovni,
znanstveni,
trgovski in
pripravljavni
kurzi.
S pozdravom
Joe Francelj.
Eveleth, Minit., 5. sept. — Pretečeno nedeljo obhajali smo tu v naši slovenski naselbini veliko slavnost. Že teden poprej se je priprav-
Ziv stroj.
Vsak stroj je podvržen zastanku, in tako je tudi človeško telo. Srečen je tisti, ki misli na devanje primernega olja v živi stroj, če želodec hrane primerno ne prebavlja če bolehate za zabasanostjo ali gla-voboljo ali omotico, če ste vedno utrjeni in vidno izgubljate svojo moč, je to znamenje, da je stroj v neredu. Zaužijte malo Severovega življenskega balzama in želodec in vsi drugi organi bodo začeli delovati lahko in naravno,liki nov stroj. Mrs. Katarina Ježek iz Mitchella, Iowa, ki je prišla v to deželo pred dvema letoma, pravi:— Bolehala | sem za nahodom želodčevim in hodila zaman do zdravnikov. Potem sem si omislita steklenico Severovega življenskega balzama in čutim se boljšo. Za stare in onemogle ljudi, za težavno prebavljivost, kronično zabasanostin zlatenico nima to zdravilo para na trgu. Na-raab ozdravi in okrepča. Cena 75c. V vseh lekarnah ali pri W. F. Se- j veraCo., 4'edar Rapids-, Iowa.
— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Amerik i. 'Stane le $1 na leto.
Ta zavod, katerega vodijo Očetje benediktinci, je najstarejši in jeden najboljših katoliških kolegijev v severozapadu. Izborno ga priporočajo krasna in zdrava lega, izbrano število učiteljskih moči j ter izvrstna postrežba. Na stotine naj vnetejših in najučenejših ameriških duhovnikov je bilo vzgojenih v St. John’s, /.a one, ki se nameravajo posvetiti trgovskemu ali kateremu drugemu poklicu so posebno priporočljivi naši trgovski in znanstveni kurzi. Dijaki lahko vstopijo vsak čas, a v njih lastno korist bode, če vstopijo v začetku šolskega leta, ki se otvori 6. septembra in konča 23. junija.
POGOJI:
Za šolnino, hrano, postelj, pranje in popravljanje perila $100 od 6. septembra do 1. februarja (prvi tečaj); in $109 od 1. februarja do 23. junija(drugi tečaj). Plača se vedno za vsak tečaj naprej. Ce vstopijo dijaki tekom leta, računalo se jim bode primeroma. Za katalog in drugo pišite na
THE REV. DIRECTOR.
Prvi slovenski pogrebnišKi
/,a> o<I in konjušnica.
Clticag« Mtone 2273.	/t	Northwestern 416.
Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza.
StanoNmiic 9RÎ r\. Scott
Northwestern Telephone 344.
Street,
—	Na Bled je doslo od 30. junija c o 6. avg. 2001 gostov.
—	Smreka je padla na Jan.Cveka v Kokri in mu zdrobila nogo.
—	Umrl je v Radečah pri Zidan, mostu gostilničar in posestnik g. Franc Završnik.
—Iz Trnja na Pivki se piše:Naša cerkev je docela dodelana, in sicer vsa iz rezanega kamna.
-— Iz Amerike skozi Ljubljano v svoje domačije se je peljalo dne 10. avg. 14 oseb, 15 avg. 147.
—	V Žužemberku je 10. avgusta umrla Polona Tavčar, sestra vlč. g. dekana Mihaela Tavčarja.
—	Pomiloščeni kaznjenci. Cesar je pomilostil 88 kaznjencev, med njimi 6 žensk v Begunjah.
—	Utonil je v nedeljo 14. avg. v Savi pri Gorenji vasi posestnik Jan. Brejc po domače Kovoratar.
—	Draga voda. Poroča se, da v Šmihelu na Notranjskem velja vsled velike suše sod vode 1 gld. 20 kr.
—	Imenovanje. Za mlekarskega inšpektorja na Kranjskem je imenovan g. Jakob Legvart iz Nove cerkve.
—Bohinjska železnida. Železniški predor pri Jiadovni je bil slovesno predrt dne 15. avg. ob Al. uri pop.
—	Utonila je 4letna hčerka posestnika Jožefa Barage v Zavrhu, okraj Logatec, v z vodo napolnjenem čebru.
—	Strelovod na drevesih so napravili posestniki v v'asi Žiberše, logaški okraj, da se varujejo pred strelo.
--- Ciganka pobegnila. Iz prisilne delavnice je pobegnila v Šmarje pristojna, 35letna ciganka Frančiška Hadororič.
—	Ponesrečil se je pri razstreljevanju min v Rožni dolini na Koroškem Janez Rutar s Kranjskega. Umrl je na mestu.
—V pokoj je šel polkovnik Viktor Kranjc v Krakovem. Dobil je značaj generalnega majorja in red železne krone III. vrste.
—	Zveza slovenskih odvetnikov. Deželna vlada je odobrila pravila tega društva ter se skliče ustanovni shod še tekom tega meseca.
—	Kranjski kmetovalci v Švico. Dne 15. avgusta zvečer se je odpeljalo na poučno potovanje v Švico 29 oseb v III., 9 pa v II. razredu.
—	Na Vranji peči je bila 24. jul. nova maša. Pel jo je gosp. Jernej Podbevšek. To je prva nova maša naVranjipeči, odkar župnijaobstoji.
—	Na stopejicah se ubil. Posestnik Franc Jamnik iz Podreč je padel v hiši Jožefa Šušteršiča po lesenih stopnjicah in se ubil. Zadela ga je kap.
—	Utonil je 7. avg. popoldne v vodi Reki pri 11. Bistrici vojak Iv. Zalak od 8. stotnije 97. pešpolka, doma iz Cerknice. Šel se je kopat in ga je prijel krč.
—	Meščanska šola v Krškem je začetkom minolega šolskega leta v štirih razredih štela 108 učencev; med letom jih je izstopilo 13, eden je umrl. Od teh je bilo 33 Štajercev.
—	Umrl je 10. avgusta v bolnici usmiljenih bratov č.g. Ignacij Kiju čevšek, župnik v pokoju. Pokojnik je bil rojen 13. jul. 1838 na Dolih pri Litiji in v mašnika posvečen 3. avg. 1867.
—	Ogenj na Škofljici. Dne 15. avg. ob 3. uri ponoči je pričelp goreti pri Jožefu Folkarju, kočarju na Škofljici poleg kolodvora. Ogenj se je tako] razširil na poslopje soseda Antona Habijana.
—	Socialnodemokratski bojkot. Socialni demokrati so v Trbovljah pričeli z bojkotom proti pivu iz delniške pivovarne v Laškem, ker je slovenski kandidat v četrti skupini, g. Roš, delničar tega podjetja.
—	En meter dolgi fižolovi stroki so zrasli na vrtu trgovskega vrtnarja Iva*na Goričana na Poljanskem na-
sipu v Ljubljani. Gosp. Goričan ima na svojem vrtu 40 drogov, na katerem rastejo tako dolgi stroki.
—	Rokovnjači v ljubljanski oko lici. Na Viču so orožniki prišli na «led večji tatinski družbi, v kateri so sami Lahoni. Nekaj izmed njih jih je pobegnilo, tri so pa aretirali. Okradli so različne stranke. Pri njih so našli več dragocenih stvari j.
—	Strela je v Lesnem brdu pri Vrhniki ubila konja in kravo, last posestnika J ožefa Gregorke. Konj in krava sta vozila gnoj, ko je udarila strela. Gregorka je ostal nepoškodovan. Škoda za Gregorko je temvečja, ker je imel samo to živino.
—	Strela. Iz Stranj: Strela je ubila v sredo 10. avg. opoldne na planini posestnika Naceta Zvržina in tri krave. Sina je omamilo in hudo ožgalo, a ostal je pri življenju, le v rokah čuti velike bolečine. To je tekom enega tedna tukaj že druga nesreča po streli.
—	25letnica gasilnega društva v Kranju se je 7'. avg. izvršila jako slovesno. V Kranj se je zjutraj pripeljalo na stotine gasilcev in dru-zega ljudstva, ki so z godbo korakali v mesto, katero je bilo v zastavah. Pri “Stari pošti” pozdravil je načelnik g. Plečnik vsa došla društva.
—	Ubegli prisiljenec. Od neke stavbe v Ljubljani je pobegnil prisiljenec France Tomšič, doma iz Litije. Prijeli so ga v Cerknici, kjer je pokradel pri različnih strankah več stvari. Tomšič je zelo nevaren tat, znan tudi kot cerkveni ropar. Pobegnil je že dvakrat iz za porov.
—	Iz Suhe Krajine. Sušo imamo grozno, vse zija, zemlja, ljudje in živali radi suše in žeje. Pravijo, da je voda povsod zastonj, pridi le v Suho Krajino, pa boš videl, koliko truda nas stane, ker se mora voda dovažati po več ur daleč iz Krke, da se vsak dan pol dneva izgubi z dovažanjem vode.
—	Toča. Iz Dobrnča se zopet poroča o novi grozni nesreči. V noči od 9. na 10. avg. je vnovič po nekaterih vaseh toča pobila vse. Ajda se še ne pozna, kje je rastla. Tako je ljudstvo prav ob ves pridelek tega leta. Preje strneno žito, sedaj pa še ajda! Ako ne dobi ljudstvo izdatne podpore, bo beda velikanska.
—Toča je 8. avg. zvečer po mnogih krajih šentviške fare na Dolenjskem napravila občutno škodo. Bil je zraven tudi vihar, ki je stresel s sadnega drevja mnogo še nezrelega sadja, lomil drevesa, podiral kozolce in poškodoval strehe. Treščilo je v kozolec, ki je do tal pogorel. Tudi pri poljskih pridelkih je dokaj škode.
—	Iz Žminca pri Škofji Loki se o strašni toči še piše: Kakor je tudi letina dobro kazala, se bo vendar slabo godilo našim hribovcem. Nekateri so imeli še oves zunaj, proso in ajda sta popolnoma uničena, krompir in fižol tudi večinoma. Posebno je trpelo sadno drevje, ki je tako dobro kazalo, toda sedaj je okleščeno, da še za drugo leto ni upanja na pridelek.
—	Strašna nesreča na državnem kolodvoru v Ljubljani. Dne 11. avgusta ob 7. uri 30 min. dopoldne je bil povožen na državnem kolodvoru zapisovalec vozov Jožef Vidic. Sedem vozov je šlo preko njega. Oči-vidno si je hotel pomagati, ker je bil najprej poškodovan na gorenjem delu života, potem pa še na spodnjem. Odtrgalo mu je obe nogi, ki sta le na koži viseli na telesu.
—	Otvoritev Aljaževega doma t Vratih se je vršila 7. avg. na najslo-vesnejši način. K otvoritvi se je zbralo nad 600 tur:stov izmed najodličnejših stanov, med katerimi je bilo mnogo Cehov. Izletnike je prisrčno pozdravilo županstvo. Sv. mašo je na prostem daroval č. g. J. Mlakar ter tudi blagoslovil dom. Pri slavnosti so peli duvski pevci pod vodstvom č. g. župnika Aljaža.
—	Žminec pri Škofji Loki. Dne 9. avg. pop. ob 3. nas je obiskala silna nevihta z bliskom, grmenjem in točo. V Lubniku je završalo,
kakor bi začel stresati orehe in vsula se je toča. Kakor navadno, ni šla posebno na široko, ampak izbrala si je navadno pot čez Gabrovo in Brez-nico, Žminec, Bodovje,Sv. Barbaro in dalje čez Soro na Sorško polje. Vse te vasi so hudo prizadete, poljski pridelki, kar jih je bilo zunaj, so vsi uničeni.
—	Zopet požar. Dne 1. avg. ob 11. uri zvečer je nastal ogenj v vasi Malem Jederču, onkraj Kolpe, župnije lukovdolske. Zgorelo je 28 hiš in druga gospodarska poslopja. Zažgali so 15- in 16letni dečki, ki so smodke kadili, ležeči na slami pred nekim skednjem. Tudi 10. avgusta se je videla ognjena zažara tara izza Vučakovskega hriba, župnije vi-niške. Do sedaj tu na Vrhu še ni znano, ali je ogenj bolj na kranjski ali bolj na hrvaški strani. Povsod požari v tej suši!
—	V Šmartnem pri Ljubljani so orožniki aretirali delavca Janeza Dolčiča iz Šmartnega pri Ljubljani radi težke telesno poškodbe in javne nasilnosti. Dolčič, znan kot pijanček, je prišel 7. avg. zopet ves vinjen domov. Ker mu žena ni takoj večerje predstavila, je Dolčič začel razgrajati in preklinjati ter pretepa-vati svojo ženo. Grozil ji je, da jo ubije in da si bode kupil samokres, da jo ustreli. Poklicani orožniki, so Dolčiča z verigo ukrotili in ga odpeljali v zapor.
—	V Tržiču so prijeli radi zlovoljne poškodbe tujih stvarij Miho Terana iz Predvora. Teran je služil v neki tovarni v Tržiču. Zagledal se je v hčerko nekega posestnika, in ker mu je ta prepovedal ž njo vsako občevanje, se je hotel maščevati nad Djim. Posestnik kupčuje s perjem od perutnine. Ker je pa Teran vedel, kje ga ima shranjenega, je šel tja in vsega požgal. Šel je tudi v klet, kjer je imel posestnik spravljeno vino, in mu iz na j večjega soda izpustil vse vino. Poškodoval mu je še različne druge stvari.
—	Zvita požigalka. V Mengšu so prijeli 45letno posestnico Terezijo Majhen, doma iz Velikih Vaš, okraj Kamnik, katera je na zelo zvit način zažigala hiše. Majhen je bila za večjo svoto zavarovana na svojem posestvu. Ker ji je zmanjkalo denarja, da bi poplačala dolgove, je vzela železen lonec, natresla žrja-vice v njega ter zlezla na streho svoje hiše, kjer je potem po njej potresla žTjavieo tako, da se je hiša užgala. Da ne bi ljudje prišli na to, je pri oknu jokala in tarnala ter nosila vodo gasilcem. To stvar je dobro napravila pri eni hiši, ko pa je hotela drugo zažgati, jo je zapazil njen sosed, kateri jo je takoj naznanil orožnikom.
—	Prebrisan vojaški begunec. Alojzij Štrubelj, prostak 2. stotnije 17. pešpolka, se je najbrže bal napora pri vajah, posebno ker že služi od leta 1897, kar se mu gotovo že preveč zdi. Popihal jo je torej s Koroškega in prišel koncem preteklega meseca k posestniku Jožefu Šemetu v Prevale pri Žalni. Temu je rekel, da je poslan, da preskrbi za polk, ki pride čez nekaj dni tja, bivališča ter ga prosil, naj mu posodi civilno obleko, češ, da ga “sovražnik” ne bi spoznal in prijel. Imenovani posestnik mu je res dal obleko, ta pa mu je popustil svojo vojaško opravo in izginil. Od takrat ni dal nič več slišati od sebe. Baje je šel v Trst, a vsa poizvedovanja so bila brezuspešna.
—	Suša. Žužemberk, 11. avg. V žužemberskem okraju je suša napravila ogromno škodo, največ v dvorski občini. Koruza, glavni tukajšnji pridelek, je skoraj popolno uničena. Krompir se je ponekod ves posušil; češplje, ki so obetale bogat pridelek, so odpadle, da celo gozdna drevesa so se sušila. Pomanjkanje bo trpelo ljudstvo, še bolj pa živina. Po senožetih se je vse posušilo, otave ne bo nič in tudi pase ne. Živini že sedaj polagajo suho seno. Kaj bo pa pozimi? Poglavitni vir tukajšnjih dohodkov je svinjereja. Da letos pri njej ne bo nič, je treba pogledati le na polje, kjer je korenje kakor nizko, repe pa še videti ni, ker je niso mogli sejati Bog nam je sedaj dal dežja za druge čase zdatno, toda v taki suhi zemlji se skoro nič no pozna. Sedaj hite sejati repo. Bog daj, da še kaj /raste!
Tl

=9CL
Frank Sakser*
Greenwich Street, New York, N
USTANOVLJENO LETA 1893.
USTANOVLJENO LETA 1893
b d
DENARJE
pošiljam najceneje in najhitreje v staro do=
m o vin o. Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt.
V
h
Sedaj pošljem lOO kron zet $20.55
in IS centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500.
PAROBRODNE LISTKE
prodajam po izvirnih cenah in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj mi javi, po kterej železnici in keclaj pride v
New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne vé kam obrniti, naj gré na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami sh venski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno!
Z veleštovanjein
FRANK
109 GREENWICH ST.,	NEW YORK, JV. V.
gjM Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara.
Telefon: 3795 Cortlandt
Telefon: 3795 Cortlandt
— Svojo teto umoril. Radi ubi ja so pripeljali orožniki v zapore c.kr. okrajne sodnije v Cerknici hlapca Matija Germa, doma iz Loža. Germ je pretečeni teden popival in popeval s harmoniko v gostilni pri Zabukovcu. Ko ga je prišel gospodarjev sin, kjer je Germ služil, iskat, da bi šel napajat in nakrmit domov živiuo, je omenjeni vstal ter odšel proti domu. Ko je prišel na pol pota, skočijo izza grmovja tri osebe in sicer en moški in dve ženski, kateri so začeli mlatiti po njem. Ker se jih ni mogel ubraniti, vzame nož ter začne mahati okoli sebe. Toda nesreča je hotela, da je eno žensko tako sunil z nožem, da je mrtva obležala na tleh, druga je pa le malo ranjena. Šele potem je Germ spoznal, da so bili napadalci njegovi lastni sorodniki in sicer dve teti in stari oče, kateri so se z Germom radi neke civilne pravde vedno prepirali.
si prerezal trebuh od ene strani do druge tako silno, da so mu vsa čreva visela ven. Prerezal si je tudi jetra in vranico, kakor so pozneje kon-štatirali v bolnišnici v Trstu. Ko so prihiteli domačini, nudil se jim je grozen prizor: Goljevšček je ležal ves v krvi. Nesrečnež si je trgal, čreva in je bil še toliko pri zavesti, I da je kričal: “Hočem umreti!”
—	Analfabetov v Trstu je bilo 1904. leta 44,427!
—	Grad na Trsatu je kupil gosp. Jos. Mezzarana za 190,000 K.
—Nagloma umrl je 11. avg. dop. na ulici v Gorici mirenski župan g. Karol Faganel.
—	Nenadna smrt g. Faganela. Iz Gorice se še poroča o tem žalostnem dogodku: Ko je g. Karol Faganel, posestnik, trgovec in župan v Mirnu pri Gorici, prišel do Nadškofijskih ulic, je nenadoma padel na ulični tlak. Hitro je priskočilo nekaj pa-santov, ki so ga vzdignili, a g. Faganel ni dal od sebe več nobenega znamenja življenja. Tudi zdravnik ni mogel drugega, kakor konstati-rati smrt. Faganel zapušča vdovo in 6 otrok. Bil je v Gorici na semnju, kjer je kupil nekaj živine.
—	Grozen samomor v Sežani. Andrej Goljevšček, kramar z manu-fakturnim- blagom v Sežani, doma iz Vipolž, si je končal življenje na uprav grozen način. Po obedu je odšel v svojo sobo, vzel britev ter
ŠTAJARSKO
—	Ylak povozil je pri Brežicah bogatega kmeta Josipa Cvetka iz Gabrja.
—	Umrl je v Celju posestnik ho tela in mesarski mojster g. Anton Skoberne.
—	Nadebuden sin. Petletni sin gostilničarja Ivana Sankoviča je radi tega, ker ga je oče kaznoval, požgal očetu posestvo in mu napravil čez 3000 K škode.
—	Krava ga je umorila. 70letni Martin Pinterič z Bizelja je gnal 10. avg. svojo kravo s trga v Brežicah domov. Med potjo ga je krava tako sunila, da je v treh urah umrl.
—	Sv. Jurij ob Ščavnici. Dne 7. avgusta je umrl v Kraljevcih po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, občeznani, priljubljeni in pošteni gostilničar in posestnik Martin Slekovec. Bil je dolga leta obč. svetovalec in pravi mož slovenske korenine. N. v m. p.!
• — Slabo letino bodo letos imeli v Slovenskih goricah in po ptujskem polju. Zdaj je silna suša; po ptujskem polju, kjer je peščena zemlja, je ponekodi že vse rujavo. Koruza je uničena, ajda ne more rasti, večji del niti ozelenela ni. Enako je v Slovenskih goricah. Solnce silno žge v vinogradih, da se trsje suši in grozdje odpada. Otave po brt-gel) ne bo nič. Živina in svinje ne bodo imele živeža. Bog se usmili!
—	Otvoritev “Narodnega doma” v Brežicah je bila velikanska mani-festaciia slovenskeg., življa ne le za Spodnje Štajersko, ;mp*k za slovensko zemljo splob. Velikanskim
pripravam za to slavnost je odgovarjal tudi velikanski moralni uspeha Pevcev je bilo toliko, da pač še mi donela slavna slovenska pesem iz tolikih grl tako mogočno po starodavnem mestecu,kakor dne 15. avg. Pevska društva iz Zagreba, Samo-bora, Celja, Ljubljane in Žalca so pripeljala nad 300 pevcev. Sokolska. društva iz Zagreba, Ljubljane in. Celja so prišla korporativno. Narodnega občinstva je bilo videti iz vselili stranij slovenskega sveta.
— Naloga nemških učiteljev ob jezikovnih mejah. Dne 7. in 8.avg. je zborovala v Mariboru “Zveza, avstrijsko-nemških učiteljskih društev”. Na tem zborovanju je nekdo govoril o nalogi, ki jo ima učitelj ob jezikovnih mejah. Ob tej priliki so ti nemški šovinisti kar hrustali obmejne Slovence. “Štajerski Slovenec” obžaluj e te nemške pedagoge, ker si v toli resnih časih niso znali-izbrati druzega primernejšega predmeta in da so na dnevni red učiteljskega, torej nepolitičnega zborovanja postavili taki politično-izzi-valni govor, naperjen proti eni tretjini prebivalstva v deželi. Ako bi ka; tacega storilo kako slovensko učiteljsko društvo...
HRVATSKO.
— Strašna suša je tudi na Hrvaškem in Ogrskem. Trava se suši w korenu. Za prebivalstvo bo suš*, prava katastrofa. Mnogo gozdov na Ogrskem gori. V Mayuri gori neki gozd že 14 dni. Nedaleč od! Szatmara je ogenj v gozdu napravil nad 400,000 kron škode.
Mladenič z dvema srcema.
Dve srci in dve rebri več ko drugi ljudje ima 23letni Giuseppe de Maggio iz Lecce v Italiji. Zdravniki so pri preiskavi opazili, da les*' žita srci vsako v eni polovici prs, im sicer je desno zdravo, levo pa bo*«.-lelia. Neki amerikanski muzej mn je obljubil $32,000, ako mu zapusti po smrti svoje truplo. Polovic® vsote dobi izplačane takoj, dragi' polovico pa po 45. letuf
mmm sloyemc.
Ustanovljen 1. 1891.
Pm.sloTenslü Katoliški My Ausritt
Izdala
Slovensko-amerikansko tiskovno društvo
V JOLIET-U. ILL,
IZIDE VSAKI PETEK.
Naročnina za Združ. države, Kanado in Meksiko,
kadar se ista naprej plača: en celo leto .	• Sl O®
Kadar se naročnina plačuje za nazaj: za celo leto .	•	. $ 2.00
Za Evropo in drugo inozemstvo
znala naročnina $1.00 več ko za Združ. države, Kanado in Meksiko.
Na naročila za pošiljanje lista brez pri' poslatve naročnine, se ne ozira pod nobenimi pogoji.
Oglasi po pismenem dogovoru.
Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo.
Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča.
DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 North Chicago St.
JOLIET, ILL.
DENAR ir. naročila pa na tiskarno: AMEB IRANSKI SLOVENEC, eor. Bentou & Chicago JOLIET, ILL.
Tiskarne telefon št, 509. Uredništva telefon št. .1541.
“AMER1KANSK! SLOVENEC”.
Published weekly at Joliet, 111. by „The Slovénie-Amer lean Printing Go." cor. Benton ct: Chicago Sirs., Joliet, Ills.
The oldest Slovénie paper in Uni ted States and the Organ of the Grand Carniolian Slovénie Catholic Union of the United States of America.
Subscription $1.00 per year invariably in advance. Advertising rates sent on application.
Entered at the Post office at Joliet, III. as second Class matter.
CERKVENI KOLEDAR.
n.
13.
13.
14.
15. 10. 17.
sept. nedelja 15. pob. Ime Mar. “ . pondeljek Guido. spoz.
“ torek Bvlogij, patriarh. “	sreda	Povišanje križa.
“	četrtek	Nikomed. muc.
“	petek	Kornelij in Ciprij.
“	sobota	Rane sv. Frančiš.
Verska premišljevanja.
Rojakom v potrditev njih vere.
XIV.
Odrešenik obljubljen in pričakovan.
Ko je pravični Bog izgnal naše prve starše iz raja (paradiža),odvzel jim je strupen grozoviti, obup iz tvpi samotnega srca s tem, da jim je obljubil prihod Odrešenika. Neprestano se je trpoleee upanje oživljalo v človeških prsih po prerokovanjih, ki so opisovala najmanjše podrobnosti o prihodnjem Odrešeniku. Vsa ta prerokovanja so se d,o pičice izpolnila. Zato so pa, prav '.•pEittnevana, trden dokaz o božanstvu Kristusovem. Judje so vedno, do dandanes, proglašali božjo veljavo teh prerokovanj, dasi jih je dostikrat proti njim navajala Krščanska Cerkev.
Sbd Kristusov je zasledovati skoz Abrahama, Izaka, Jakoba in Davida, “Cas Njegovega prihoda je določen — ko se žezlo loči cd Jude, ko premine sedemdesetletnih tednov Davidovih, a ko bo drugi tempelj še stal. Kraj Njegovega rojstva ho Betlehem. Oznanjal ho veselo hlagovest Svojemu narodu, delal velike čudeže in imel v Jeruzalem zmagoslaveu vhod. Vkljub temu ga ho izdal jedeu Njegovih učencev in prodal za trideset grdih Srebrnjakov, ki se bodo potem uporabili za nakup ilovnatega sveta. Zapuščen od svojih pristašev, obtožen pred sodiščem, se vendar ne ho zagovarjal. Ko ho obsojen, Ga bodo udarjali na lice in bodo pljuvali nanj; križan ho med zločincema
zasramovati v Svojih smrtnih težavah, in piti Mu bodo dali žolča in jesilta; Njegova obleka se bo razdelila ‘in žrebali bodo zanjo; preboden bo s sulico, pokopan v gomilo boga-tinea in brezbožni možje se bodopo-stavljeni kot straža ob Njegov grob. Vkljub temu bo zopet vstal, in ker je dal Svoje življenje za grehe Svojega naroda, bo imel mnogoštevilno potomstvo in dal novo postavo in ustanovil kraljestvo v znanju pravega Boga, ki bo obsegalo zemljo” (Bar.)
Božji izvir teh prerokovanj sopo-trjali ljudje iz starodavnosti v svoji veri, da bo Mesija Bog v človeški postavi, človek-Bog. Sveti očaki in učenjaki cerkveni so jih navajali vedno kot trden dokaz Kristusovega božanstva, Ali so izgubila svojo prepričevalno moč v dvajsetem stoletju?Kar je resnično enkrat, ostane resnično vekomaj.
Med dvema ognjema.
Od južnosieilskega obrežja do Alp se čuje zadnji čas klic: “Guer-ra colT Austria! — Vojna z Avstrijo!” Sicer tudi najstrastnejši politiki uvidevajo, da bi bilo ob sedanjih razmerah bedasto, ako bi se Italija «ama drznila z vojno napasti habsburško monarhijo. Sovraštva do Avstrije pa vendar ne morejo skrivati, zlasti zdaj ne, ker se bo avstrijska vojna mornarica preosnovala in znatno povečala.
“Si trattera di Trieste eTrentino, quando šara,” vzdihujejo laški zakotni politiki. Češ, “quando šara,” “kadar bo”, kadar se zgodi tisto veliko, preslavno dejanje, da bodo združeni Italijani padli po Avstriji, tedaj se bo svet narobe obrnil!
Taki pojmi so mogoči le, ker je v solnčni Italiji splošna izobrazba precej pomankljiva.
Da, mlada je italijanska država, zato naj bi se varovala vseli velikih podjetij. Kajpada Italijani tega ne priznajo, temveč menijo, da se smejo meriti z vsakim sosedom samo zato, ker so združeni. “Angležem moramo vzeti Malto, Francozom Korsiko in Nizzo, Avstriji južne Tirole in Trst,” to je sedaj lašk-a vnanja politika! Bomo videli, če bo res. Samo toliko naj Lahi gledajo, da jim Angleži ne vzamejo Sicilije, Francozi pa Sardinije. Ne z Agležem ne s Francozom se Itali-jani ne morejo meriti. Tudi ni nikjer zapisano, da bi jim Avstrija ne mogla še enkrat Benetk vzeti.
Italijani sami pravzaprav nikoli niso premagali nobene velevlasti. Če so kdaj zmagali veliko državo, se je zgodilo-s tujo pomočjo. Vnanje pomoči se nadejajo tudi v vojni, katero bi sedaj radi uprizorili proti Avstriji. In brez ovinkov rečemo: Ravno to je, kar bi i Slovencem utegnilo biti osodepolno, pogubno.
Ne smemo namreč pozabiti, da so daleč gori na severu možje, ki so zapregli rešetaj ne niti svoje skrite in zvite politike erez slovensko zemljo do Adrije in Italije. Sicer se skrivajo za druge. Pokrivajo tudi svoje zanjke. A poznamo oboje. Ne razprezajo pa samo skritih političnih nitij po našem ozemlju, marveč hočejo že vreči železno verigo okrog slovenskih dežel in jih prikovati k Nemčiji, zakaj nameravali so z nemškim kapitalom zgraditi železnico, katero sedaj naša vlada gradi skozi Karavanke in Bohinj. . .
Pač Lahi zelo žele dobiti Trst v roke. A ravno tako si žele Trsta Nemci! Zato je nad vse smešno, da Italijani upajo dobiti Trst s pomočjo Nemcev. Lahi namreč res računajo, da ob ugodni priliki Nemčija in Italija napadeta Avstrijo. Nemci bi vzeli avstrijske nemške pokrajine Italijani pa zasedli južne Tirole in Trst. Tako mislijo Italijani in tako tudi govore.
Tudi nemški 'državniki mislijo svoje, pa so toliko previdni, da vazne naklepe svetu prikrivajo. Ni tako lahko pogledati do dna nemški politiki, kakor laški. Toda glede na Trst so pruski nameni jasni; v tej zadevi se nemške spletke lahko pregledajo:	Kar se tiče Trsta,
Nemci Italijane za nos vlečejo.
Nemec popolnoma drugače računa, kakor Lah. Misli si namreč Nemec:	“Italijani nam bodo s tem
pomagali, da bodo z nami vred napadli Avstrijo. Ko bo Avstrija
zmagana, bomo mi Nemci vzeli Trst in vse, kar je v njem boljšega. Lahu bomo pa kakšno kost vrgli za vrata.
Lah misli dobiti Trst s pomočjo Nemca. Prus se hoče polastiti Trsta s pomočjo Laha. To je zares velika politika! Kdo bi se ne smejal?
Čeprav so nemško-laške spletke ginljivo smešne, vendar utegnejo postati pogubne za slovenski narod. Zakaj Nemci si že sedaj trebijo pot proti Trstu. Izkušajo nas ponemčiti. Zapeljali bi nas radi tudi v lut-eranstvo. To delajo, da bi slovensko ljudstvo Nemcev ne motilo, kadar bi ti iztegnili roko po Trstu. Prusi so izdavna prepričani, da bodo gotovo kdaj dobili v oblast ves slovenski svet s Trstom vred. Boje se pa, da jim mi Slovenci pri tem ne bi bili preveč na poti. Da, spoštovanje jim vzbuja možata odločnost, ki jo kaže slovenski narod glede na vero in narodnost. Zato se Prusi sedaj na vso moč trudijo, da bi nas Slovence ponemčili. Tako pripravlja Nemčija našemu narodu pogin!
Niso to prazne besede. Treba le oči odpreti, da se spozna poguba, proti kateri nas tira Prusija. Stoletja že ni bil naš narod v toliki nevarnosti! Prišli smo med dva ognja. Ni dosti, da grozi od severa Nemec,čigar želja je, ugonobiti nas popolnoma. Od juga mu tudi Lah ponuja svojo pomoč!
Slovenec, ki sedaj pomaga po-nemčevati naš rod, je najnevarnejši izdajavec slovenstva in katoličan -stva hkrati! In izdajavci so nam sedaj tem nevarnejši.
Z vsemi silami moramo torej nastopiti proti izdajavcem, ki pomagajo tujcu ponemčevati našo domovino!	Slovenec.
Knez Uhtomski o vojski.
Neki japonski žurnalist, imenom Onishi, govoril je o vojni na sestanku novinarjev v St. Louisu z ruskim knezom Uhtomskim ki je glavni urednik “Peterburškili Vjedomo-sti.” Knez se je izrazil:
“Sedanja vojna je za obe vojujo-joči se državi velike škode in od nevtralnih držav bo imela samo ena velike koristi. Po sklepu miru se bosta obe državi nadalje sovražili in misel po maščevanju podedovali bodo nasledniki. To je vsega obžalovanja vredno. Vzrokov vojne je jako mnogo.
“Velik pogrešek Rusije je bil,da ni podpirala kratko pred revolucijo in po isti začetka civilizacije ca Japonskem in ni dopuščala, da bi bili Japonci spoznavali resnične razmere Rusije. Anglija in Amerika sta pomagali prav mnogo Japoncem pri civilizaciji, radi tega je prišlo prav mnogo Japoncev v Ameriko in na Angleško; ti so prav dobro spoznali razmere teh držav, medsebojni promet je postal živahen, iz česar so nastali prijateljski odnošaji. Da ni tudi Rusija tako delala, obžalujem. Oni Japonci pa, ki so bili na Ruskem več časa in ki so natančno spoznali ruske razmere, imajo do Rusov zelo velike simpatije, ali velika škoda, da je njih število le majhno.
Drugi vzrok vojne je nasprotovanje Japoncem, da bi bili zasedli po-■ uotok Ljaotun, za časno zasedanje, oziroma ker je Rusija vzela v najem Port Artur itd. Oni, katerega zadene krivda, da se je pričelo deliti Kitajsko, je Nemčija. Le na prigovarjanje Nemčije je Rusija tako postopala, kar se mora naravno smatrati za velik pogrešek ruski državi. Ob istem času ni imela Rusija nikake misli, da bi si bila prisvojila del Kiiaja, vzlasti je bil takratni finančni minister vedno proti temu. A lepe besede Nemčije so premotile Rusijo, da je stegnila roko po pred njo ležečim plenom. To je pogrešek, katerega ni več mogoče popraviti. Dasi je Nemčija glavni krivec, da se je zmotila Rusija, ne smem biti jezen na Nemčijo, ker Rusija je sama kriva, ako je sledila nemškim priporočilom. Tako bi bili tudi Vi sami krivi, ako bi Vam jaz sedaj ukazal, da bi skočili skozi okno in bi Vi mojemu svetu sledili.”
Ko je Onishi vprašal kneza, kaj misli on, kaj se bo zgodilo, če podleže v tej vojni Japonska, odgovoril je knez:
“Potem se polasti Rusija Mand-
žurije in Koreja ostane samostojna država. Ne Hokhaie, ne Sušimein splčh nikakega drugega dela japonske zemlje ne bomo od njih zahtevali, ker nam zadošča otokSahalin. JapoDska ima čez 45 milijonov prebivalcev; z deželo, ki je močno obljudena, ne moremo prav nič pričeti.”
Na vprašanje, kaj bi bilo, ako bi bila Rusija premagana, odgovoril je knez:
“Če tudi izženejo Ruse iz Koreje in Mandžurije, se Rusi ne udajo. Če je padlo pol milijona naših vojakov v Mandžuriji . do zadnjega moža, potem pošljemo zopet pol milijona vojakov, ker denarja in vojakov imamo zadosti. Za vse to potrebna sredstva poravnamo lahko sami in radi tega ni mogoče odločiti, koliko časa bo trajala vojna in kedo bo zmagovalec. Kedo zmaga, je vseeno, samo eno je gotovo, da ni mogoče izplačati tako velike vojne odškodnine, kakoršno je dobila Nemčija od Francoske.”
Nadalje je še rekel knez:
“Resnica je, da imajo Angleži in Amerikanci velike simpatije do Japoncev in da so simpatije Nemčije deloma na japonski in deloma na ruski strani. Francozi so s svojimi simpatijami na naši strani, a nimajo nikakili misli, da bi nam z orožjem pomagali, kar pa tudi mi samoumevno nikakor ne želimo.”
Štrajki.
Po sestavi st.louiškega lista “Republic” je začasno v raznih mestih te dežele nad 75,000 delavcev v štrajku.
Od teh je 30,000, večinoma zidarjev, samo v Greater New Yorku. Y Cbieagi se udeležuje velieega klav-niškega štrajka kacib 32,000 mož; v Clevelandu je ustavilo delo in trdovratno stavka 2150 krojačev in kro-jačič; in razun tega več železolivcev in kotlarjev v tovarnah Westing-hotise-kompanije in družbe “Lake Erie Iron Works”. Boston ima začasno štrajk pekov in suknarjev, dočim v New Orleansu zidarji štraj-kajo že izza 1. aprila. K temu je še prišteti štx*ajke manjšega obsega v raznih manjših mestih.
Neglede na škodo, ki jo trpi občinstvo po štrajkih, računa “Republic” izgubo, ki jo ima teh 75,000 štrajkarjev na teden vsled izpada svojih plač, na okroglih $1,500,000 — poldrugi milijon. Iz tega sledi za mnogobrojne delavske družine mnogo stiske in revščine; tupatam tudi rušenja miru in prelivanja krvi.
Če pregledamo vse zlo, ki sledi tem štrajkom, in dodamo ponajveč zelo dvomni uspeh v dosegi zaželje-nega cilja: bi bilo pač, kot ‘Amerika’ po pravici misli, res prav obžalovati, ko bi tudi v samo enem slučaju bile razmere resnično take, da bi se moralo štrajk označiti kot potrebno satnopomočje in kot upravičeno samoobrambo. Ko bi ne bilo druzih sredstev ali bi ista ne zadoščala, bi to dejstvo bilo huda obtožba zoper naše socialne ali družabne razmere.
“Zanemarjajoč koristna branila delavskega stanu zoper premoč kapitala, prepuščajoč samovolji veleindustrije delavske zahteve, kot jih narekujejo pravica, nravnost in vera, se pravzaprav pripravlja tlo preku-cijskim mislim in dejanjem. Porušitev lastnine, uničenje temeljev človeške družbe so cilji, do katerih stremi naš preomikani svet, če se nad skrbjo za enostranski napredek kulture (ali prosvete) pozablja božje in naravne pravice.” Tako je pisal že pred več leti P. Augustinus Lehmkuhl v znameniti knjižici o delavski pogodbi in štrajku (Arbeitsvertrag und Steik).
A tudi delavci ne smejo nikdar pozabiti, da je štrajk, četudi samo-posebi ne popolnoma zavržljiv, vendar prenevaren silobran, ki se sme rabiti samo v skrajnem slučaju. Kajti tudi v slučajih največje upravičenosti je, neglede na negotovost izida, težko, držati se mej pravice: le prelahko se vtisne celemu gibanju pečat krivice, če se rabi silo zoper tiste delavce, ki ne marajo sodelovati, kot i s tem, da se sirovo kvari lastnina.
Zdravil pa more priskrbeti samo javna oblast. Ne samo more, temveč mora, da govorimo z Leonom XIII. “Najuspešnejše in najpriklad-nejše sredstvo je, zabraniti izbruh
zla po zgodnji odstranitvi vzrokov, ki utegnejo povzročiti štrajk med delodajalci in delavci.”
Zal, da so ostali od vlade Združ. držav podjeti tozadevni poskusi doslej neuspešni.
80 do 100 portu ga 1 s k i h kmetov ne zna ni citati ni pisati.
Chicago ima 2,2 4 4,0 0 0 prebivalcev, po nedavno izišli novi naslovni knjigi.
Uradni jezik republike Haiti je francoski, republike Santo istotako na otoku Haiti, pa španski.
V Edinburgu bo 1. 1907. v.proslavo -00 letne vkupuosti Sko-cije z Anglijo mednarodna razstava.
Strica Sama dohodki na davkih za omotne pijače in tobak izza zadnjih 25 let so znašali okroglih 14,356,042,000.
Najnovejši in naj s po d-budnejši način, da se nauči otroke citati, obstaja v tem, da se jih pusti delati ob pisalnem stroju.
Izmed 500 krogel usmrti po preračunjenju v prejšnjih vojnah samo ena. Novodobno vojevanje bržkone še zmanjša umrljivost.
Vnetje slepega črevesa se navadno smatra za takozvano “moderno” bolezen, vendar so našli slede tega vnetja že pri egiptovskih mumijah.
Ruska vlada je pri neki milanski tvrdki v Italiji naročila
100,000	kosov varnih, nosnih oprs-nikov ali prsobranov za pešce, po vzorcu Benedettijevem.
Naj višja železnica na svetu vodi iz mesta Callao, Peru, do peruanskih zlatišč. Zgrajena je skozi predore (tunele), ki vodijo 15,645 čevljev visoko skozi Ande.
Največsmrtnih sluča-jev povzroča strela v srednjeatlant-skib državah Unije. Potem sledi Ohioska dolina s Tennessee, in na tretjem mestu srednja Mississippi-jeva dolina.
Najstarejša žiyeča dre-vesa na zemlji so, kot trde nekateri znanstveniki, opičji kruhovci (krušna drevesa) v Senegambiji,Zapadna Afrika. Nekatera teh dreves so baje stara do 6,000 let.
Ko je 'pomožni šerif Purcell v ječi Sussex countyja, Del., zadnjič prinesel nekemu jetniku posebno kosilo, pobil ga je neki drug jetnik na tla. Napadalec si je hitro priskrbel ključe in je utekel z desetimi drugimi jetniki. Purcell je bil samo malo-ranjen.
Število oseb, ki č u -tijo nagon, glodati ali prežvekovati karkoliže, je mnogo večje, nego se navadno misli. Nolitogrizci so znani. A so ljudje, ki, bodisi vsled okusne blodnje ali vsled duševne bolezni, glodajo les, kožuhovino, sukno ali kaj druzega, v veliko škodo za svoje zdravje.
Več dnevnikov, nego v katerikoli drugi državi Unije, izhaja v Pennsylvaniji. Njih število znaša v “Keystone”-državi 213, proti 207 v državi New York, 171 v vseh državah Nove Anglije, 361 na celem jugu in 1212 na celem zapadu. V državi Illinois izhaja 181 dnevnikov, v Ohio 172 in v Indiani 157. Skupno število v državah in teritorijih strica Sama izhajajočih dnevnikov znaša 2338; vsakovrstnih časopisov izhaja 22,223.
Abraham Scblossbachu v Asburv Parku, N. J., se je neki tujec predstavil kot iznajditelj novega električnega zdravljenja skr-nine ali revmatizma, in se ponudil, Schlossbacha zastonj ozdraviti. Scblossbacb,ki gaje mučila skrnina, je ponudbo sprejel z veseljem in si dal od namišljenega zdravnika pritrditi na zapestnih členih neki pri-stroj ali aparat. Pri tej priči je izgubil zavest, in se zopet zavedel šele čez pet ur. Medtem je tujec izginil; s seboj je vzel $1005, ki jih je Schlossbach baš dobil iz banke.
Najpopolnejša zaloga zlatnine V Jolietu.
Vsakovrstni prstani za moške in ženske ante in dekleta in deco po zelo nizkih cenah. Vse blago dobro in garantirano.
^■ÊÊÈÈSS	prstani od
v $2.50
* ■^ftïWiUT-T:-TTUUikiíiSir
B®!!;:.
do $10.00.
Ženski in drugi prstani po $1, $1.50 $2.00 do $15.00.
Poročni prstan $1.50, $2.50 do $10.00.
Prstani za otroke po 50c, 7 5 c, $1 in $1.50.

Naša trgovina je že dooro poznana Slovencem ter se jim še nadalje priporočamo v blagohotno naklonjenost.
Hobt. 3P-
juvelir in optik.
205 N. Chicago St. JOLIET
00000000000^X30000000000000
Anton Scliager
411-413 Barber Bldg.
JOLIET, ILL. ‘
Oba telefona štev. 400
Zavaruje hiše in poslopja kakor tudi pohištvo iu premakljivo lastnino proti ognju. Zavaruje tudi vaše življenje proti nezgodam in smrti, fr
oooooooooooooooooooooooooo
ZELO ZNIŽANE CENE.
American, White Star in Lunar d Line,
kterih parniki, vozijo v Evropo vsak torek, sredo in soboto, so znižale ceno prekmorske vožnje na:....$17.0C>
Torej se plača:
Do Ljubljane..............$23.80
Do Zogreba................$24.40
Da Karlovca...............$24.00
Do Reke...................$24.30
S francosko črto čez Havre pa se plača: Do Ljubljane....$31-70
Parniki odplujejo vsako soboto. Pot, niki naj bodo v New Yorku v petek-Prihod naj se nam naznani pismeno,, brzojavno, ali pa naj se nas pokliče iz kateregakoli newyorškega kolodvora na telefon, naša štev. je 3795 Cortland. Vožnja iz Hamburga v New ^ -i A .00
Ekspresni parnik	® O A -00
‘■Deutschland''........^¿4------
Frank Sakser,
109 Greenwich St.	NEW YORK.
Frank Meáosii
200 E. 95th 8t. So. Chicago, 111. -------4004---
-ostilniôar.....
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno iti zanesljive. Poštena postrežba vsakemu
Telefon 184i........So. Chicago
X
é
t
*
POSEBNO OBVESTILO.
Nova prekomorska vožnja čez sredo-zemsko-adrijanskomorje, po proiskušeni črti
Cunard Line
ustanovljena l. lSJfi.
....Najstarejša prekomorska črta....
S 26. aprilom je upeljala Cunard Line direktno vožnjo iz New Yorka v Trst in na Reko, s prestankom v Neapolju.
Ti izborni in moderni parniki z dvojnim vijakom, zidani leta 1904. imajoč nau 10,000 ton teže. odpljujejo iz New Yorka kakor sledi:
PANNOMA (z dvojnim vijakom, 10,-500 ton težet v torek 27. sept., ter zatem rodno vsakih 14 dnij.
ULTONIA (z dvojnim vijakom, 10,402 ton teže) v torek 18. oktobra.
SLAVONIA (z dvojnim vijakom. 10,605 ton teže) v torek 13. septembra.
Povprašajte pri naših agentih o nizkih cenah in posebnih novih udobnostih v tretjem razredu. Agenti se iščejo v vsakem kraju. T. G. WHITING, Mgr.. Dearborn in Randolph Sts., Chicago
ViC^JOOOOOOOOOOOCJOOOOOOOOOOO
1 Frank Rogel '
'3	101 In,-liana Sr., voglu Jackson
$ N. W. Telet’. 1303. Joiiet, 111.
| Slovenski gostilničar
V Toči se vedno sveže Port.erjevo pivo, stare domače vino, raznovrstne druge pijače in tržijo se najboljše smodke : :::::: Postrežba solidna in se priporočam vsem rojakom, tujcem in domačinom Na razpolago je vedno dober lunč’

K. S. K.
JEDNOTA
Novak Franc, roj Dr. š. 34 udov.
? Društvene vesR j
040*04040404-0*0>0-*C>+0*0><X
Pristopili :
K društvu s v. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 7120 1875, spr. ¿6. avg. 1904.
K društvu sv. Frančiška 00, Cleveland, O., 7121 Zupančič Alojz, roj 1871, spr. 29. avg. 1904.	Dr. s. 28 udov.
K društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 7122 Dolenc Jožef, roj 1882, spr. 29. avg. 1904.	Dl. š. 33 udov.
K društvu sv. Jožefa 2J, Federal, Pa., 7123 Bogotaj Martin, 1885, 7124 Krek Jožef, roj 1883, 712o*Rozman Franc, roj 1880,^ 7120 Forinta Franc, roj 1879, 7127 zdbert John, roj 1879, 7128 Koholsek J ure, roj 1877. 7129 Taučer Jakob, roj 1876, 7130 Berčič Anton, roj 18(0, 7131 Eržen Jožef, roj 1805, spr.' 23. avg. 1904.^ Dr. š. 119 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., <131 Judnie Janez, roj 1883, 7133 Sašek Franc, roj 1875, 7134 Plut Jožef, roj 18.1, 7135 Golobič Matija, roj 1804, spr. 29. avg. 1904. Dr. š. 169 udov.
K društvu sv. Petra 30, Red Jacket, Mich., 7136 Majerle Jure, roj 1884, 7137 Kure Marko, roj 1883, 7138 Plut Marko, roj 1883, 7139 Illner Janez, roj 1880, 7140 Mukavec Janez, roj 1879, 7141 Bižal Jure, roj 1879, spr. 29. avg. 1904.	Dr. š. 259 udov.
K društvu Srca Jezusa 70, St. Louis, Mo., 7142 Zorko Anton, roj 1808, spr. 3. sept. 1904.	P1’-	^ ' 9d°v-
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, III., 7143 Pezdirc Nikolaj, roj 1875, spr. 5. sept. 1904.	Dr. š. 195 udov.
K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 7144 Rus Mat tin, toj 1868, spr. S. sept. 1904.	Dr. s. 35 udov.
Siispendovani udi zopet sprejeti:
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 6124 Rozenstein E rane, 7. avg. 1904.	Dr. š. 70 udov.
K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Skarpsburg, Pa., 5250 Černič Matija, 29. avg. 1904.	„ Dr. š. 54 udov.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 1508 Šinkovec Anton, 3. sept. 1904.	Dr. š. 194 udov.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 1293 Škerjanc Jan., 5. sept. 1904.
Dr. š. 118 udov.
Odstopili:
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 1278 Čelik Blaž. 15. avg. 1904.
Dr. š. 118 udov.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 4213 Žnidaršič Franc, 4686 Šepec Jož., 27. avg. 1904'	Dr. š. 132 udov.
Prestopili:
Od društva sv. Janeza Krst. 20, Jrouwood, Mich, k društvu sv. Petra 30, Red Jacket, Midi., 4112 Špehar Janez, 4792 Kure Janez, 29. avgusta 1904.	L dr. š. 31 udov.
II. dr. š. 261 udov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111. k društvu sv. Jožefa 2, Joliet, lil., 228 Kukar Jakob, 4. sept. 1904.	I. dr. š. 206 udov.
II. dr. š. 238 udov.
Suspeudovaui:
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 6197 Simec Franc, 6202 Berkopec Anton, 4104 Smerdel Franc, 4663 Garbas Anton, 2199 Hren Blaž, 3648 Hribernik Jožef, 28. avg. 1904. Dr. š. 69 udov.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 2940 Skedel Jožef, 3966 Fritc Janez, 3138 Glavan Franc, 27. avg. 1904. Dr. š. 134 udov.
Izločeni:
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 1083 Malešič Jožef, 27. avgusta 1904.	Dr. š. 88 udov.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 1253 Potočnik Janez, 4554 Progar Franc, 15. avg. 1904.	Dr. š. 117 udov.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 4916 Sunka Anton, 27. avgusta 1904.	Dr. s. 184 udov.
Od društva Jezus Dobri Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 3601 Judnič Janez, 27. avg. 1904.	Dr. š. 53 udov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, IH., 3506 Slak Franc, 3321 Urbas Luka, 19. avg. 1904.	Dr; š. 104 ude.
Pristopile soproge:
K društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 2226 Romšak Franca, roj 1863, spr. 29. avg. 1904.	Dr. š. 1 sop.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal. Pa., 2227 Markovič Marjana, roj 1881, spr. 23. avg. 1904.	Dr. š. 50 sop.
K društvu sv. Jurja 64, Etna, Pa., 2228 Skoff Johana, roj 1886, spr. 30. avg. 1904.	Dr. š. 8 sop.
K društvu sv. Cirila in Metoda 4. Tower, Minn., 2229 Plut Marija, roj 1880, spr. 29. avg. 1904.	^	Dr. š. 80 sop.
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, lower, Minn., 2230 Zupančič Franca, roj 1885, spr. 2. sept. 1904.	Dr. š. 81 sop.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 2231 Balkovec Ana, roj 1884, spr. 3. sept. 1904.	Dr. š. 33 sop.
Suspendovana soproga zopet sprejeta:
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 1086 Šinkovec Mary, 3. - sept. 1904.	Dr. š. 65 sop.
Suspeudovaiia soproga:
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 1471 Hren Franca, 28. avg. 1904.	Dr. š. 19 sop.
Odstopila soproga:
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 874 Čelik Marija, 15. avg.1904.
Dr. š. 49 sop.
Izločena soproga:
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 891 Potočnik Franca, 15. avgusta j 904.	Dr. š. 49 sop.
Izkaz asestnenta št. 21 za mesec september 1904.
Joliet, UL, 5. sept. — Naznanjam vsem udom društva sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. Jednote, bivajočim v Jolietu, da bo imelo društvo v soboto zvečer, dne 10. t. m. svojo izvenredno sejo, kateie se je dolžan vsaki ud udeležiti, če ne zapade kazni po društvenih pravilih.
Opozarjam tudi še enkrat in zadnjič vse tiste ude, ki so se preselili Pittsblirg, Psi., 4. sept. — Ob-v druga mesta in nimajo potnih krožen od dvajset policajev iu pet listov ali pa zanemarjajo plačevati ¡tajnih redarjev, s tumpasto sekiro, svoje prispevke,ki nanje pripadajo, | ki si je ž njo izsekal svojo pot v da zamujeno popravijo, ozir. si po svojo cerkev, poleg sebe, je Rev.
greha, kateri je bil dne 28. avgusta, sta se udeležili društvo sv. Petra in Pavla št. 51 in društvo Koroških sinov št. 1. Zadnjemu društvu prisrčna hvala, da je izkazalo zadnjo čast našemu nepozabnemu predsedniku. Bodi rajniku zemljica lahka! Pozdrav!	Jokob Sc/nrei,
tajnik.
0+0+0+0+0+0+0+0+040+0+0++0
t	9
X Iz slovenskih naselbin. 2
.................5
04404040404040404040404040
pravilih vzamejo potni list do konca Bekavac od hrvatske rimsko-katol. tega meseca, če ne se bo postopalo cerkve sv. Nikolaja v Allegheny či-ž njimi po Jednotinih pravilih. tal prvo in deseto sv. mašo danes Obenem naznanjam vzg!ed vsem [ dopoludne.
Razred 1.	šteje 588 udov “ 1002 “	na $1.000	Prispevek teh udov znaša $294.00
“ 2.		” 1,000	601.20
“ 3.	“ 1133 “	“ 1.000	“ “ ” “ 793.10
“ 4.	“ 832 “	“ 1,000	” “ “ 665.60
“ 5.	“ 529 “	“ 1,000	476.10
“ 6.	“ 311 “	“ 1.000	“ ‘‘ “ “ 341.09
Razred 1,	šteje 92 udov	na $ 500	Prispevek teh udov znaša $ 23.00
“ 2.	“ 180 ”	500	” “ “ “ 54.00
“ 3.	“ 173 “	“ 500	00.55
“ 4.	“ 79 “	“ 500	“ “ “ 31.60
“ 5.	“ 55 “	“ 500	“ “ “ ” 24.75
“ 6.	“ 36 “	“ 500	“ “ “ ‘‘ 18.00
Število soprog 1780 Na vsacega oženjenega uda pripade 20c. ökupa,i plačajo $:i4G.OO Pristop K. S. K. J. 47.00			
Za znake K. S. K. J. 3.30 Za Charter K. S. K. .T. 3.00 Za Pobov 9.80
,	... Skupaj plačate $3,792.00
Imena delegatov
kateri so naznanjeni do sedaj, da zastopajo njih društva pri 8. glavnem zborovanju „ti. S. K. Jednote, katero se prične 8. oktobra 1904.
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111.; Avg. Poglajen, Math.- Brunski, Ilud.Moraž. Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111.: Anton Golobič. Matija Grahek. Anton Trdič. Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn.: Franc Tancig, Janez Brula.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111.; Janez Jurkas, Franc Mišjak.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo. Colo.: Franc Bojc, Jožef Rus.
Od društva sv. Janeza Krst. 11, Aurora. 111.: Franc Novak.
Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn.: Anton Urih.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., Peter Ostronič.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O.: Janez Grdina, Franc Suhodolnik. Ignac Stepic, Jožef Jarc.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29. Joliet, 111., Jožef Sitar, Rev. F. S. Šušteršič.
Od društva sv. Petra 30, Red Jacket, Mich.. Mat. F, Kobe. Pavl Sneler, Pavl Žale. Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa.: Marko Kofp.lt.
Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111.: Martin Kremene.
Od društva Jezus D. Pastir.49, Sharpsburg. La.: Janez Cubberg.
Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa.: Marko Ostronič.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111.: Franc Petkovšek, Franc Opeka.
Od društva sv. Cirila iu Metoda 59, Eveleth, Minn.: Janez Trampush.
Od društva sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111.: Mihael Smole.
Od d -uštva sv. Lovrenca 63 Cleveland, O.: Anton Zabukavc.
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, O.: Anton Šuštaršič.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa.; Janez Skerbec.
Od društva sv. Jožefa 69, Greatfalls, Mont.: Janez Mihelič.
Od društva Srca Jezusa 70, St. Louis, Mo.: Janez Meden.
Od društva sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa.: Anton Tome.
Opomba, Prosim, ako je na imeniku kaka pomota, naj mi blagovolijo isto naznaniti, dalje, društva, ki še niso poslala imena delegatov in jih mislijo poslati, da mi naznanijo, da pravočasno proglasim v glasilu K. S, K. Jednote.
S tem pozdravljam vsa društva K. S. K. Jednote
MIHAEL WARDJAN, I. tajnik K. S. K. Jednote.
4	903 N. Scott St., Joliet. Illinois.
udom podpornih društev in tudi drugim rojakom, kateri niso še pri nobenem društvu in ki imajo tako trda, srca, da nočejo pristopiti k nobenemu društvu K. S. K. Jednote ter celo mislijo v svojih mladih in zdravih letih, da nima Bog zanje kazni, s katero jih lahko vsako minuto obišče ob tej ali oni nesreči, in šele potem, ko ga Bog kaznuje, se mnogoternik zmisli na svoja kat. društva. Tako je bilo tudi z nesrečnim rojakom, o čigar smrti sporočajo naslednje vrstice.
Marko Težak, katerega je Bog poklical k večnemu počitku dne 4. t. m., je bil doma iz Lokvice, fare Metlika, kjer zapušča svoje revne starše in brate. V Jolietu ima tudi nekaj sorodnikov. Bival jev Ameriki že 14 let. Bil je tudi ud društva sv. Frančiška Sal. št. 29 Iv. S. K. Jednote. Pred dvema letoma se je bil preselil v Colorado. Tam je pa zečel zanemarjati svoje društvene dolžnosti, kot to delajo le premnogi rojaki, in društvo ga je mo ralo nazadnje zbrisati iz svoje knjige. Pokojni rojak ni se zmislil v svojih zdravih letih, da bi pristopil nazaj k društvu-, nego šele potem, ko ga je Bog obiskal z boleznijo in še celo s tako, da ni bil več za ozdravljenje. Imel je jetiko 2 leti. Bil je v bolnišnici svetega Jožefa v Jolietu, 111. Tu ni le enkrat vzdihnil, kaj je naredil, ko je zanemaril plačavanje svojih prispevkov društvu; ni le enpot vzdihnil, kje je bila njegova pamet, ko je bil še zdrav. Vsi tisti, ki niste še pri nobenem društvu, premislite si, kako bi bila njegovim starišem se spremenila žalost v veselje, ko bi jim bil njihov snn zapustil kako podporo; gotovo bi molili noč in dan za njegovo dušo. A kaj bodo rekli sedaj, ko slišijo enega ali druzego, da dobi za svojim pokojnim znancem kako podporo, a revni starši po svojem sinu nič? To jim bo pretresla njihova srca bol in žalost, da je mogel biti njihov sin tako trdovraten v svojih zdravih letih. Zatorej zmislite se vsi tisti, ki ne spadate še k nobenemu društvu, in vzemite si k srcu žalostni zgled, kako je reven človek, ako ni pri nobenem društvu, kako je zapuščen od ljudij in tudi bo zapuščen od svojih revnih staršev. Tudi pomislite, če umre kakor član društva kako lepo ga društvo sprejme k večnemu počitku: kako se sprejme pa tak, ki ne spada k nobenemu društvu, vsak dobro ve.
Zatorej, rojaki, ne zanemarjajte svojih društev! In vsi priseljenci, ki še niste pri nobenem društvu, ne zamudite pravih časov in pristopite v kako naše podporno društvo, ker ne ve ni eden ni drugi, kdaj ga zadene nesreča.
Z bratskim pozdfavora
Martin Težak, tajnik.
Ko je med sv. mašama zapustil cerkev pod spremljevalno stražo policajev, je bil Rev. Bekavac napaden s kamenjem od druhali njegovih nasprotnikov, in nastala je prava bitka med cerkvenima strankama, v katero je posegel batalijon policajev in skoro dvanajst Hrvatov je bilo de- ■
\\
Pogreb
nepreskrbljena otroka. Pogreb se je vršil 22. avg. v Sulphur Springs, Ya., 17 milj proč od Shryock-a. je bil jako lep. Omeniti moram, da so celo Angleži v mestu prinesli krasne vence na krsto ranj-kega. Pogreba se je vdeležil tudi naš delodajalec D. O’Connell s celo svojo družino. Med rojaki,katerih se nahaja tu do 130, smo nabrali blizo 120 dolarjev za pogreb in za ubogo družino ranjkega v starem kraju. Ne morem zamolčati, da se tukaj nahajata dva rojake, ki nista hotela nič darovati za pogreb. Žalostno, če človek nima toliko ljubezni do svojega bbžnjega, da bi si pritrgal kak cent ter ga daroval zanj, kadar se nahaja v nesreči. Vsem rojakom priporočam rajnega v blag spomin. Frank Jerina.
Lorain, 0., 5. sept. — G. urednik, blagovolite sprejeti naslednjih par vrstic v nam priljubljeni list “Amer. Slov.”
Dne 1. t. m. se je tukajšnji slovenski gostilničar g. Alojzij Virant s svojo družino povrnil izt šare domovine, v kateri je bil samo 7 tednov. Težko pričakovani je bil zopet 1 prijazno sprejet. Nekaj prijateljev
mu je napravilo pred njegovo go-janih v zapor policijske postaje v ...	. ,	,	,	, .
J	r j r	r J stilno jako lep Slavolok.
Z delom gre tukaj bolj slabo, za-
Allegheny, pod obtožbo upora.
Škof Canivan ('d pittsburške škofije je naznanil, da bo v kazen cerkev zaprta leto dnij. To je bil bržkone najburnejši dan, kar jih je doživelo mesto Allegheny. Domovanje Rev. Bekavaca sedaj straži policijski department; straže (pickets) so pooblaščene streljati in ne imeti usmiljenja z inozemci (foreigners), ki so pobesneli.
Resnih zmešnjav je bilo v hrvat s ki cerkvi že nekaj tednov. Rev. Bekavac se je zamotal do neke mere v prepir z župljani radi cerkvenih pristojbin, ki so se nekaterim zdele previsoke, in velika cerkvena občina lirvatska se je razcepila v dve stranki, in boji so se začeli. Zadnjo ne-
tovej ne svetujem rojakom hoditi sem iskat dela. Kakor se sliši, bodemo še mi zopet kmalu počivali. Ako se pa delavske razmere obrnejo kaj na boljše, bodem pa že dal na znanje.
Pozdravljam vse čitatelje “Amer. Slov.”, a zadnjemu pa želim veliko novih naročnikov in predplačnikov.
Jus. Perovšek.
Iz delavskih krogov. |
Ö4 ♦©♦©♦©♦©♦©♦© ♦©♦©•♦© ♦©♦©♦C
— V Wa 11 e s u, v južni Avstraliji, sq bile pred kratkim deljo zjutraj je 300 članov župniku gplošne volitve, ki so izpadle ugodno
Iron Mountain, Midi., 1. sept. Kot je poročala kratka brzojavka v zadnji št. “A. S.”, se je ponesrečil Matija Majerle, predsednik našega društva sv. Petra in Pavla št. 51 K. S. K. Jednote. Dne 26. avgusta zjutraj ob 4. uri ga je zadela nesreča v rudniku, kjer se je ruda pogreznila nanj, da' ga je popolnoma zasula. Od 4. ure noter do 7. se je še odgla-šal, potem, ko smo do njega prišli, je pa izdihnil svojo dušo. Star je bil 32 let, 4 mese«e in 11 dnij. V tej deželi zapušča žalujočo ženo, enega brata in eno sestro, a v stari domovini starše in enega brata. Po-
nasprotne’stranke korakalo v Pittsburg, z namenom, naskočiti domovanje škofa Canivana in dobiti odredbo, po kateri bi se Rev. Bekavacu prepovedalo opravljati službo božjo.
Pittsburška policija je cula o nameravanem napadu in srečala hrvat-sko armado koncem mostu iz Alle-ghenvja in jo zavrnila. Zmešnjava je tako narastla, da je škof Canivan zadnji teden izdal odredbo, da ne bo cerkvenih služb v cerkvi sv.Nikolaja danes, in škof je dal zapret in zabit vrata in okna cerkvena.
Sinoči je Rev. Bekavac naznanil načelniku alleghenske policije, g. Campbellu, da bo bral sv. mašo v cerkvi to jutro. To je bilo dovolj. Supt. Campbell je sklenil, da se sam udeleži otvoritvč cerkvene, in z 20 policaji in 5 detektivi (tajnimi redarji) je prišel pred cerkev davi ob £6.
Množica se je kmalu zbrala, in ko je Rev. Bekavac prišel, je našel vrata in okna zabita. Poslal je po sekiro in, pod zaščito policije, je duhovnik posekal vrata, tri po številu,in si tako napravil vhod v cerkev, kamor mu je sledila policija, ki je množico zadrževala med sv. mašo.
Rev. Bekavac je zapuščal cerkev okoli 8. tire, ko ga je zdajci napadla množica njegovih nasprotnikov. Zadet je bil od kamna, nakar je bitka postala resna. Policaji so besno bili s svojimi palicami, dočim je duhovnik, s sekiro v svoji roki, strino gledal v drhal. Konečno so ga spravili v njegovo domovanje. Pozneje je zopet prišel in bral deseto sv. mašo, še pod policijsko obrambo.
Danes so bili dejani v zapor Mrs. Kata Gerbin, Mrs. Mary Winter-nitz, Katica Mejič, Joe Markovič, Joe Bosik, Toma Carovič, Frank Boser in Mike Pavlovič, pod obtožbo upora. Škof Canivan je nocoj naznanil Rev. Bekavacu, priti jutri prednj.	C. D. T.
Shrjock, W. Ya., 30. avg. -Tukaj se je 20. avg. pripetila grozna nesreča. Ponesrečil se je v tukajšnjih gozdih nas rojak John Kavčič. Padel je na sekiro, katera mu je naredila na glavi tako globoko rano, da je par minut pozneje zdihnil svojo blago dušo. Star je bil še-le 39let. Doma je iz Horjula pri Vrh-niki. V Ameriki je bil tri leta. Več časa je prebival tudi v Cleve landu.
$ MALI OGLASI, §
% —	I
•«♦©♦©♦©♦«»«♦»»«♦©(»♦©♦♦©♦C
KABAll IŠČETE SLUŽBE,
svojega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj. želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem Ustujci vedno prinašajo uspeh, ('ena za jedno mrščenje, če oglas ne obsega več ko 7 vrsty 2je, za hkratno pa 75e. (Je obsega oglas nad 7 vrst, pa za jedno versrenje 50cr in za jkratno $1.50. Havana naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto. Svoto je poslati z oglasom naprej.
SLOVENKA ALI HRVATICA,
stara 28 do 35 let, dobra gospodinja, se išče za ženitev. Denarja ni treba. Biti mora povsem poštena. Več pove “Amerikanski Slovenec”, Joliet. III. r kamor naj se tudi pošljejo vse ponudbe.	39t6
VELIKA RUMMAGE ŠALE NA
317 VanBuren St., Joliet, 111. v soboto,, pondeljek in terek, 10., 12., and 13. septembra.	39tt
NA PRODAJ VSLED PREOBI-
lice drugih poslov dobro obiskovana, gostilna na 200 Jackson Street, Corner Ottawa, Joliet, 111. Cena ugodna. Hiša, obsega 14 sob, primerna za boarding house, zraven je tudi brivnica. Več pove Anton Horwat istotam. 39tl
V NAJEM ALI NA PRODAJ
pod ugodnimi pogoji v VcGregor, Pitkin Co., Minn., 1 miljo od mesta oddaljeno posestvo s hišo v dva nadstropja ter hlevom za živino, 80 oralov-travnika za 30 glav govedi skozi celo leto poleg jezera, mrva zraste tu tri čevlje visoko: v mestu pa tri lote s hišo, kletjo in vodnjakom ter obdelanim vrtom. V mestu je sedaj vsako leto stalno delo za 4 mesece, čez zimo pa za 5 mesecev v šumi. Za odgovor priloži znamko. Več pove Frank Jakše, Powers. St. Louis Co., Minn. 36t4
NA PRODAJ GROCERI.TSKA
prodajalna in mesnica sredi kolonije in blizo slovenske cerkve z dobro kupčijo. Lastnik proda vsled drugega posla. Več pove Frank Bernik, 9469 Ewing ave., South Chicago, IU. 36t4
za sedanje avstralsko delavsko mi-nisterstvo. Pri teh volitvah so tudi prvič volile ženske.
—	Služkinje v mestu Racine, Wis., so ustanovile unijo, v namen, priskrbeti članicam boljše ravnanje od strani gospodinj. Go spodinje, ki ne ravnajo dobro s svojimi služkinjami, se bodo zapisovale v “črne bukve”, in potem jim bo trda pela, dobiti potrebnih služkinj.
—	Iz Londona poročajo, da se je ustanovilo tudi tani društvo gospodinj in služkinj, in to pod imenom “Domestic Service LTnion”. Načelnica unije, ki je pričela delovati s septembrom, je Alice Archer. Društvo bode imelo dva oddelka, prvi bo za gospodinje, drugi za služkinje. Vsak oddelek voli odbor in oba odbora se bosta posvetovala o skupnih zadevah. Vse služkinje, stare nad 16 let zamorejo pristopiti k temu društvu. Vsak oddelek bo zopet razdeljen v tri razrede. Slabe gospodinje bodo zapisovali v “črno knjigo”. Društvo bo urejevalo plače, delavni čas in razne pogoje. Vse članice morajo imeti službo, ako jo pa katera slučajno nima, dobi podporo iz društvene blagalne. Gospodinje,ki so članice tega društva, bo društvo preskrbovalo s služkinjami.
Nizke voznine do vzhoduihmest
bodo vedno na razpolago po Nickel Plate- železnici in njenih vzhodnih zvezah v vsa mesta po vzhodnih državah New York, Nova Anglija in družili. Trije dnevni vlaki v Ft. Wayne, Findlay, Cleveland, Erie, Buffalo,New York in Boston. Vzorna oprema na vseh vlakih. Postrežba a la carte in Mid-day Luncheon 50c. Vzhodni končni kolodvori Nickel Plate železnice so samo od tri do deset minut od vseh velikih oceanskih parniških sta-nišč, in dana postrežba je prvorazredna. Nikakega preplačila na no benem vlaku. Za podrobnosti obi-šči ali piši na:	John Y. Calahan,
Geueral Agent, 113 Adams St., Room 298, Chicago, IU. Chicaški kolodvor, LaSalle in Van Buren Streets.	-	39-42 26
Q0404040440404040040440«0c
| Telet. Chicago307. JOLIET, ILL. | 040440404040040440404040K!
Vaudeviline predstave prve vrste.
Za teden začenši z 12. sept. 1904 igrajo sledeči umetniki:
THE
LAFAYETTE-LAMONT TRIO spretni akrobati.
DE HOLLIS & VELO RIA Evropski komični jugglers.
BANDY & WILSON, Pevca in plesavca.
LEONARD & LEONARD, Nemški komični akt.
JOSEPHINE COLES, Kontraltna pevka.
PAULINE DE GRAY, Ilustrovani spevi.
Severov balzam zoper prehlad brzo olajša v vseh slučajih nosnega nahoda in prehlada v glavi. Isti ublaži vneto mrenico, olajša dihanje in očisti prehode nezdravih odpadkov. Na prodaj v vseh lekarnah. Cena W. F. Severa
Čudoviti prizori v neprekosljivem. POLYSCOPE.
Same nove slike.
Predstava vsaki večer ter v sredo, soboto in nedeljo popoldne.
Cene večer:	10-20-30 in 50c; po-
poldne 10c in 25c
—Prikupljivo gledališče ‘‘.The Grand” je nudilo ta teden res izvrstno zabavo svojim gledavcem s svojimi izbranimi vaudevillnimi akti. Občinstvo je vsaK večer kot tudi ob popoldanskih predstavah v obilnem številu obiskavaio predstave. Pa ne samo prikupljivo ampak prav zabavno je vse igranje ter nudi človeku par ur smehu ali občudovanja, spretnosti umetnikov, kakorsižebodi. Da je gledališče dobro obiskovano kaže da je občinstvu povšeč izbrano igranje ter dokaz, da je vaudevillnih predstav Joliet potreboval. Še veliko več pa j» prostora v gledališču in želja vodstva ‘The Grand” je, da prihaja občinstvo še številneje ker za mal denar uživa tu par ur najizbranejšo in izbornejšo zabavo.
25c, po pošti 28c.
Doma zapušča žeuo in dvajco., Cedar Rapids, Iowa.
Zafrknil ga je.
Gizdalin:	“Gospod doktor, dal
sem Vas poklicat, a odkrito \ am moram priznati, da nimam do vsega modernega zdravilstva najmanjšega zaupanja.”
Zdravnik: “Nič ne de. Kak osel n. pr. nima prav nič zaupanja do živinozdravnika in ta ga vendar ozdravi.”
Četrtega julija na filipinskih otokih*
Uvod.
Pod gorenjim naslovom nam je poslal sledeči opis slavnosti dne 4. julija v mestu Manila na Filipinskih otokih, obenem s pismom z dne 15. julija t. L, naš rojak Frank Oklasen, bivši vojak in sedaj poštni uradnik v službi Združenih držav. Z veseljem objavljamo krasno sličico iz življenja na Filipinih izpod peresa navdušenega in nadepolnega rojaka, ki biva daleč v samoti na tujem, a ni vendar pozabil mile materinščine, v kateri nam še večkratdopošljezanimivih življenje-in potopisnih črtic, kot nam obljublja in upamo.
*
* V
Ne vem, ako dobe moji rojaki v Ameriki mnogo Dovic s Filipinskih otokov, posebno izpod slovenskega peresa, in zato sem se namenil opisati nekoliko, kako smo praznovali četrtega julija tukaj na daljnih Filipinskih otokih, v mestu Manila, poglavitnem in največjem mestu teh otokov.
Že v mesecu maju smo se začeli pripravljati vsi Amerikanci za ta slavni dan in hoteli smo ga obhajati, kakor se ni obhajal še nikdar poprej kak spominski dan na teh otokih. Hoteli smo pokazati našim uovira bakreno-poltnim bratom, kako razumejo Amerikanci obhajati svoj praznik in spominski dan svobode.
Moram opomniti, da prvo leto ko sem prišel semkaj z mojimi tovariši, to je tri leta nazaj, nismo se mogli spominjati mnogo na dan svobode in nismo ga mogli obhajati, kakor smo si želeli. Spominjam se še onega jutra na četrtega julija, 1901, ko smo bili prebujeni iz sladkega spanja ob jedni uri zjutraj in dobili povelje, pripraviti se za dolgo jahanje ven iz mesta, kjer smo se začasno nastanovili. Prišlo je poročilo, da je bilo precejšno število upornikov v bližnjih gorah, ki so napieravali priti doli in nas napasti. Toda mi smo hoteli izpodbiti njih načrt in jih mi sami napasti.
Ni bilo nič veselega vriskanja ti što jutro, dasiravno je bil četrti julij in mi smo molče osedlali naše konje, zajahali in tako tiho zapustili naše prebivališče, da se niti jeden prebivalec mesta ni prebudil iz svojega spanja. Ko smo se našli zunaj mesta, spustili smo se v lahen dir,in nato celi dan, jahanje in jahanje brez prestanja po prašnih potih in slabih stezah, iskajoč sovražnikov, ki so takoj zbežali in se poskrili kakor hitro smo dospeli do njihovega mesta. Nismo se tedaj spominjali mnogo na četrtega julija, ampak smo se jezili, da nismo mogli najti sovražnikov in da vse naše jahanje in trud je bilo zastonj. Pozno v noč smo se povrnili nazaj v naše začasno bivališče z praznimi želodci in popolnoma utrujeni, in četrti julij je prešel. Bog zna, ako so se spomnili naši bratje, ki so se veselili in vriskaje obhajali slovesni dan v Ameriki, da so imeli mnogo svojih bratov v daljni vroči deželi, ki se niso mogli udeležiti njihovega veselja. Morda so se nas spomnili nekateri, toda bilo jih je gotovo mnogo, ki se niti zmenili niso za nas.
Toda hvala Bogu, ta čas je prešel, in uporni Filipinci so spoznali, da mi nismo prišli oropat jih, ampak učit jih pravi pomen besede ‘‘Svoboda”. Podali so se, dasiravno neradi izprva, in so postali naši prijatelji in naši' novi bratje, dasi so druge krvi, druge narave, postave in običajev. Dasiravno se jim ne ■more spremeniti )kri in postava, upamo, da s časom se bodo spremenili njih običaji in narava, in lahko rečem, da že sedaj so se mnogo spremenili.
Lansko leto, 1903, smo praznovali četrtega julija, toda niso se mnogo udeležili našega veselja naši novi bratje Filipinci in drugi tujci, ki žive tu v Manili. Toda vse to se je predrugačilo to leto, ker vsi, Filipinci, Spanci in posebno Kitajci, ki jih je zelo mnogo tukaj, so se z veseljem združili z nami, da bi skupno praznovali stoosemindvaj-setletnico svobode Zjedinjenih dr. žav in sedemletnico, odkar se nahajajo ti otoki v naši oblasti.
Zato je bilo mnogo skupnih zborovanj, ki so določila v kakem
redu naj se praznuje slovesni dan, in ko je prišel prvi dan julija, je bilo vse pripravljeno.
Že tretjega julija je bilo mnogo streljanja z bombami po ulicah Manile, dasiravno je bilo to prepovedano od policajev. Toda ni se mnogo maralo za to prepoved, in ako je kak mlad junak bil pokaran, češ, da ni še četrtega julija dan, ni prenehal zato svojega streljanja. In kakor hitro je policaj obrnil svoj hrbet, tam pride zopet kaka bomba iz kakega okna, ki se razleti z glasnim ropotom. Policaj seveda se jezen obrne, toda kaj hoče,ko ne ve iz katerega okna je priletela bomba, in vseh ne more kaznovati, ko veda je prišla samo iz jednega.
Toda ponoči med tretjim in četrtim se že ni moglo spati in ravno ob pelunoči se je pričelo tako grmenje in streljanje, da so se kar tresle vse hiše. Nato je nekoliko prestalo. Toda že ob štirih zjutraj se je zopet pričelo in tako je trajalo cel dan in večer brez prenehanja. Toda pustimo to streljanje in poglejmo nekoliko na druge znamenitejše slavnosti tega dneva.
Ob polusedmi uri zjutraj je bila napovedana velika procesija, koje so se imela udeležiti vsa društva, privatna in državna.
Ravno pred poštnim poslopjem, kjer je moja Ipisarna, so postavili veliko leseno poslopje, z mnogimi sedeži, kamor je bila povabljena večina državnih služabnikov, ki so darovali kaj za veselico. Tudi jaz sem se štel med srečneže, ki so dobili sedež v onem poslopju, od koder se je moglo natančno opazovati procesijo,ki je imela iti ravno mimo nas, in ob osmi uri zjutraj ježe bilo vse napolieno in vsakdo je nestrpno pričakoval procesije. Tudi governer Wright je bil z nami in on je bil ravno tako nestrpen, kakor vsi drugi.
“Že prihajajo,že prihajajo,” se je čtflo od vseh strani, od koder je imelalpriti procesija. In zares so se prikazali policaji na konjih, ki so bili voditelji. Kmalu za njimi so \ prišli celi oddelki vojakov v lepem redu, najprej pešci in potem konjeniki, vsi z vojnimi zastavami, ki so bili zares krasen prizor. Nato so prišli vozovi za prevažanje vojaških reči j, vsi okrašeni z mnogimi zastavami. Tem so sledili velikanski državni vozovi za prevažanje državnega blaga, in v vsakem vozu so bili upreženi po štirje konji, ki so ponosno stopali naprej, zavedajoč se svoje znamenitosti. V vsakem vozu pa so imeli jednega malega konjička, filipinskega, ki se je počutil srečnega in vzbujal mnogo smeha.
Sedaj se pretrga procesija in nik-do ni vedel zakaj. Policaji na konjih so se povrnili in odstranili vse ljudi z glavne ceste, koder se je premikala procesija. Toda v tem trenutku se čuje brenketanje zvona, in v. divjem diru se prikaže in ravno hitro izgine izpred naših očij voz poveljnika mestnih ognjegascev. Nato zopet zvonenje in zopet se prikaže v divjem diru drug voz z parno brizgalnico in temu so sledile vse druge brizgalnice, kakih osem, in vozovi z lestvami, okrašeni z zastavami in polni ognjegascev. Vse to se je zgodilo tako hitro, da smo mi gledali kar zamaknjeni, pričakujoč še več iznenadenja. Nato je bil zopet odmor za malo časa, toda ne dolgo, ker sedaj se prikaže poveljnik oddelka domačih vojakov in njemu je sledil cel oddelek naših bakrenopoltnib vojakov, konstabu-larji imenovanih, ki so se premikali v lepem redu. Za nami so prišli celi oddelki ulice-snažcev, vsak noseč svojo metlo, lopato in grablje. To je bilo smeha in ploskanja, ko so ti Filipinci ponosno privzdignili svoja orodja nam v pozdrav.
Nato so prišla razna društva in vozovi trgovskih hiš, mično okrašeni. Najlepše je bil okrašen voz filipinske fabrike tobaka in cigar. To je bil okrašen voz, vlečen od štirih snežno belih konjičkov, in na
vozu je bil narejen velik oder, na katerem so stale tri filipinske deklice, belo oblečene, obdane od mnogih škatelj cigar in svalčic, ki sojih metale med ljudstvo, ko so šle mimo. Tudi jaz sem nj'el eno cigaro in jo hranim za v spomin.
Tudi Kitajski trgovci so poslali svoj voz, okrašen z našimi in kitajskimi zastavami, in za vozom se je pomikalo celo število kitajskih godcev, ki so svirali in brengljali na svoje instrumente prav po kitajsko. Spominjam se še, ko sem bil otrok v stari domovini, in ko smo na moje matere god vzeli par loncev, kuhalnico in predpečnik in jo zagodli prav po domače, materi za v god. la godba Kitajcev je ravno tako odmevala na moja ušesa in me je spominjala na one srečne mlade dni.
Nazadnje pa je prišlo društvo mestnih dirk in jabalci na konjih, okrašenih z živimi barvami, da mi je kar oči jemalo. Z njimi se je končala procesija četrtega julija.
Toda slovesnost dneva se ni še končala, ampak smo se podali takoj po procesiji pred mestno hišo, kjer so predstavljali ognjegasci svojo spretnost. Plezali so po visokih lestvah in na vrh mestne hiše, od koder so odprli curke vode na vse kraje. Nato so se spustili od vrba hiše, kakih 25 metrov visoko, doli na tla, kjer so bili vjeti od svojih tovarišev v zato pripravljene velike rjuhe.
Popoludne smo imeli bicikletno dirko na Luneti, na obrežju kitajskega morja, in nato so prišle razne igre, ki so jih predstavljali jako spretno naši vojaki.
Najlepša pa je bila umetna razsvetljava na Luneti, zvečer ob osmi uri. Tu se je zbralo celo ljudstvo Manile, da bi videlo krasoto umetnega ngnja. In zares, mnogo jih je priznalo to noč, da v Manili niso videli se nikdar poprej kaj takega.
Jaz sam ne vem kako naj opišem ta večer. Ne vem zadosti besed, da bi opisal lepoto raznobarvnih ognjeuih balončkov, ki so plavali visoko nad nami po zraku. Imeli smo brez števila raket, ki smo jih spuščali v zrak, da so se videli, rekel bi po vseh Filipinskih otokih. In tudi mnogi parobrodi zunaj v pristanišču so bili umetno raz-svetljeni, takoda so bili zares krasen prizor.
Mislim, da je bilo okoli polnoči, ko smo se vračali domov,spremljani od glasnega streljanja, in tedaj se je končala naša slavnost in četrti julij tudi.	Irank Oklasen.
0+0+0+0+0+0* * 0+0++0+0+0+0*0
I Krst na Tien. |
O	Humoreska. Spisal B. J.	O
. Gospa svetnica Magdalena Brus je ravno brisala prah v svojem staromodnem salonu, ko se nenadoma odpro vrata in prisopiha v sobo ves poten soprog, gospod svetnik Melhior.Bras. V debelih kapljah mu je padal znoj s čela. Bil je že prileten mož — okoli petdesetih — majhne, ali dobro rejene postave, a zunaj je vroče letno solnce ravnokar pričelo pripekati. Bila je enajsta ura. Težko je pihal in si pri tem neprenehoma tri z veliko belo žepno ruto mokro lice, na katerem je gospa Magdalena, ko se je iz prvega presenečenja vzdramila, takoj spoznala, da se mu je nekaj osobitega, izrednega pripetilo. Zakaj bi pač drugače gospod Mel-hior tako zasopljen pribežal domov ob tej nenavadni uri, on, ki je bil vedno tako točen in vesten v svoji službi! Odkar sta oženjena — a od tega je že petindvajset let — nikoli še ni prišel ob tem času še iz urada. Je li torej čudno, če je gospa Magdalena vsa preplašena prisko skočila k dragemu svojemu Mel hioru.
• “Kaj pa ti je, Melhior, kaj se ti je pripetilo?”
“Na,beri!” izpregovori in ji poda pismo.
Gospa Magdalena ga hitro pograbi. Čim dalje bere, bolj in bolj je strmela.
In kaj je brala?
Dragi moj Melhior!
Včeraj sem dobil sina. Prav povšeči mi je. Tebe, kot starega svojega prijatelja in znanca, s kate-
rim sem preživel že mnogo lepih časov, prosim, da me tudi danes na vsak način počastiš s svojim pose-tom. Veruj mi, veselo bode, prav veselo! Na vsak način pridi danes popoldne! Pričakujem teza gotovo. Bode nas več starih znancev skup.
Sicer pozdrav in poklon Tvoji milostljivi gospej!	Tvoj
Martin.
Gospa Magdalena je nemo pogledala svojega soproga. Tudi ta je molčal in še vedno otiral glavo in vrat.
“Kaj tacega! O moj Bog! Kdo bi si bil to mislil! Pa na stara leta!
O moj Bog”! prime se ona za glavo. “Kaj tacega! Sina!”
“Da, sina je dobi! Martin,” pritrdi gospod Melhior.
“Saj je že več ko petdeset star.
Tvoje starosti je. Pa tildi ona ni veliko mlajša!” nadaljevala je gospa Magdalena.
“Hm. Kaj hočemo?” namigne gospod Melhior flegmatično z ramo. “Stvar je sicer nenavadna, pa tudi ni tako čudna, kakor ti misliš. Živemu človeku se na svetu vse lahko pripeti. Zato pa mora biti gotovo prav močno vesel.”
“To je novica, to je novica,” je sklepala gospa Magdalena roke. “Kdo bi to mislil, o moj Bog,” in odide v kuhinjo.
Martin Kolb je bil, kakor smo že culi, dober prijatelj gospoda Melhi-ora Brusa. Služila sta skupaj v istem uradu že od mladosti. Pred dvema letoma je šel Kolb v pokoj. Saj mu tudi ni bilo tr'ba služiti do kraja, odkar je podedoval po tastu lepo posestvo na Viču, kjer se je tudi nastanil. Gospod Brus se je s svojo ženo večkrat pripeljal v posete k prijatelju in kadar je Kolb sam ali s soprogo prišel v Ljubljano, je bil vedno ljubi gost pri Brusovih.
“Kako so nas iznenadili, kdo bi bil to mislil”, je nadaljevala gospa Magdalena, ko se je povrnila v sobo. “Pa da so vsaj prej kaj omenili, da bi se človek vedel pripraviti.”
“Tak je že Martin. Dolgo ga poznam,” pristavi gospod Melhior. “Ali nič zato. Tako je še boljše.”
“In ti pojdeš danes?” vpraša gospa Magdalena.
“Seveda pojdem, a tudi ti pojdeš, ali ne, Magdalena?”
“Dobro je. Zakaj se pa tudi jaz ne bi razveselila v veseli družbi? Saj tako vedno doma tičim. Sicer imam danes popoldne sestanek pri gospej tajnici, ali bodem že poročila, zakaj ne morem priti. Kako se bodo tam vse čudile. O ti-Martin, Martin, kdo bi si bil to mislil?”
Trebalo se je pripraviti za pot. Dogovorila sta se, da bode gospa Magdalena oblekla zeleno svilnato opravo, katere sicer ni že dve leti imela na sebi. Gospod Melhior pojde v svečani črni obleki. Samo treba za oba kupiti še novih rokavic in za gospoda Melbiora dolgo, moderno kravato.
Tudi praznih rok ne smeta priti h krstu. Dolgo sta ugibala, kaj bi kupila. Naposled sta se vendar dogovorila. On bode kupil majhno zlato verižico, ona pa lepo zibel j, katero bosta takoj seboj pripeljala. Saj je gospa Magdalena že pred leti obljubila gospodu Martinu zibelj,če bo potreba.
Poldan je odzvonilo. Gospod Melhior se je odpočil. Bil je sicer še malo moker, a preoblekel se bode šele po kosilu. Napoti se v mesto. Pri zlatarju kupi zlato verižico, ki bo Martinovemu sinu visela okoli vratu. Bila je dokaj draga, ali kaj za to? Za prijateljevega prvorojenca je treba že kaj boljšega žrtvovati. Tudi zibelj je naročil, prav zalo zibelj z modrimi svilenimi za veskami, kakor mu je gospa Magdalena naročila.
Koje kupil še rokavice in kravato, je šel k brivcu, ki ga je lepo ostrigel in obril. Tudi voz je naročil in zapovedal, da ga točno ob treh čaka pred stanovanjem.
Davno je že minula ena ura, ko se je povrnil domov. Bil je utrujen, kakor redkokdaj preje. Doma je našel gospo Margareto, ki je s šiviljo popravljala zeleno svilnato obleko. Šivilja je imela precej opravila. Tukaj se je moralo nekaj prenarediti, tam prišiti nov trak, drugod zopet popustiti šiv, ket se je gospa Magdalena v zadnjih
MATH. H. NEMANICH
711 N. CHICAGO STREET, NA VOGLU JACKSON STREET JOLIET. ILL.
SLOV ENSKI 1 >< >GKEBTIK
Rojakom priporočam svoj novo otvorjeni pogrebniški zavod ter jim jamčim ročno in zanesljivo postrežbo. Na pozive po noči se hitro ustreza.
Telefon Chicago ‘2204. Northwestern 445.
5000cs000000000000cx>000000i>000000000000000œcx>i>0e£3000ô
Severova zdravila.
Severov balsatn življenja
vselej ozdravi zaba-sauost, zgubo apetita, vrtoglavost in glavobol, oslabelost in neprebavljivost.
75 Ct.
Severovo mazilo zoper garje
je posebno dobro kadar srbi koža in se delajo na nji kaki iz-pustki.
SOc, s pošto 58c.
| Severov kričistilec
okrepča vse telo, sčisti kri, ozdravi iz-pustke na koži mrharje ter utrujenost.
$1 00.
Severovo zdravilno mazilo
celi vsakovrstne rane na koži, kraste, opekline, srbine itd.
25c, s pošto 28c.
Na prodaj v vseh lekarnah in pri trgovcih z zdravili
i Severov
I
i balzam
3
j za j pljuča
I ozdravi
I
i kašelj.
s.
] prehlad,
I gripo,
x
j davico,
\ hripavost,
3
j vratobol | iti vse j bolezni na \ pljučih.
\ 25iti50c.
Severov regulator za ženstvo,
hitro ozdravi vse mesečne nerednosti. Potreben pri vsaki družini.
$1.00.
Severov
Nervoton
premaga vsako nervoznost, pomanjkanje spanja in slabosti živcev.
$1.00.
Priporoča se materam po porodu.
Severove tablice zoper prehlad
ozdravijo tegavjed-nem dnevu.
25c, s pošto 27c.
Severove jetrne krogljice
uravnajo prebavljivost in povečajo takoj apetit.
25c, s pošto 27c.
Zdravniški nasveti za vse bolezni se dajejo zastonj.
W. F. SEVERA
CEDAR RAPIDS, IOWA.
Jouet, ill.
(Nadaljevanje na 7. strani).
IC
prodajalec ur, verižic, uhanov,
Matija Pogorelc prstanov in druge zlatnine. «5* bogata zaloga raznih knjig ^
Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto.
Pišite ponj.
Ure jamčene za 20 let in velikosti kot
slika s 15 kamni..........$10.00
Srebrna močna ura z enim pokrovom
in 15 kamni...............$14.00
Nikljasta ura s 7 kamni...$ 6.00
Dobe se tudi srebrne ure z dvojDim pokrovom, istotako tudi 14 karato\ zlate kar naj cenjeni naročniki po želji navedejo v pismu.
Urno kolesovje pošiljam kakoršno si' kdo izbere Elgin ali Waltham.
Pošteno blago po zmerni ceni je moje geslo.
Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Družinska pratika zal. 1904, 10c.
Naslov v naročbo knjig je napraviti: Naročila za ure in vse druge stvari M. POGORELC, Box 220, Wake- naj se pošiljajo pod naslovom. M. field, Mleh.	POGORELC, Care of It. Schuette,
’	52 State St.. Chicago.	’
.....................................................TTimml
(Nadaljevanje n 6. strani.)
dveh letih precej odebelila. Tudi gospod Melhior je vzel iz omare flvojo črno, skoro še novo obleko in jo poslal krojaču, da jo hitro iz-gladi.
Ob polu treh so bile vse priprave točno dokončane. Vse je bilo v redu. Sedla sta h kosilu. Seveda ni bilo tako, kakor druge dni, ali kdo naj pj i tolikih drugih opravkih to tudi zahteva. Saj je samo da-nes! Takoj po kosilu odide gospa Magdalena v svojo sobo. Dolgo je trajalo, dokler se je popolnoma uredila. Gospod Melliior se je ne-strpljivo sprehajal po velikem salonu in čakal soproge. Tudi voz-; nik je že bil na cesti.
Pred odhodom je še gospa Magdalena poslala kuharico h gospej tajnici prosit oproščenja, ker mora t na Vič na krščen je sina gospoda Martina Kolba.
Sedla sta v voz. Potoma sta vzela na voz zibelj ter zdreala proti Viču po znani široki, a vedno blatni ' cesti.
DR. LUJIZA L. MUNCH
Stanuje na 905{ N. Hickory St.
Urad na 117 Exchange St., nad Flexer-jevo lekarno.
Telefona v uradu oba štev. 292 v stanovanju pa Chicago 979, Northwestern 894.
MRS. KARLA REHN,
IZPRAŠANA BABICA.
■ (Midwife)
(508 Cass Street,	JOLIET, ILL.
N. W. Teleph. 741.
MARTIN TRLEP,
222 So. Genessee Street, Waukegan, 111. SLOVENSKA GOSTILNA.
Naznanjam rojakom, da sem vedno zalo žen z najboljšimi okrepčili in smodkami, ter se priporočam v obilni obisk. V zvezi imam tudi prostorno prenočišče.
Bar Goods.
Agent for Besley’s
Waukegan Ale	_______
and Porter.	o
j. o smith;
BOTTLER
414VanBuren St.	Telephone 171
R. C. Bertnik.
L. B. Bertnik.
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Naša posebnost: JUDGE. NEW CENTURY,
10 centov.	5 centov.
“Oho, kaj pa je to!” vzklikne gospod Martin Kolb, ko priteče pred hišna vrata. “Kaj pa je to?” Iz-nenadeno je gledal gospo Magdaleno in goeoda Melhiora v prazničnih oblekah in nekako nezaupno ogledoval zibelj na vozu. “Kaj pa vse to?”
Gospod Melhior se nasmehlja. “Čestitamo, prav od srca čestitamo, gospod Martin,” oglasi se gospa Magdalena in pristopi k njemu.
“Kdo bi bil to mislil, ti stara korenina ti,” vmeša se gospod Mel-hio. “Lepo si nas iznenadil. Cela Ljubljana govori o tebi.”
Gospod Martin je debelo gledal. “Kaj pa vse to pomeni? Jaz vas ne razumem,” rekel je v zadregi ter ge še bolj začel čuditi, ko jo voznik vzel zibelj z voza in jo nesel v hišo.
“Kje pa ga imaš? Pokaži ga no hitro. Veš, da smo radovedni. Vidiš, tudi to-le sem mu prinesel”, 'in gospod Melhior pokaže zlato ve-. rižico.
“Kaj se ti meša, Melhior, ali kaj ti je?” osupne Martin. “Cernu si to prinesel?”
“Za tvojega paglavca.”
‘•Kje si pa to izvedel?”
Cospod Melhior in Magdalena sta »e spogledala. Ali se gospod Martin šali, ali kaj?”
“Molči, molči, Martin.- Ti si bil vedno šaljivec. Prišla sva k tebi na krst. Pokaži nam svojega sina, ki si ga včeraj dobil. Saj si mi tako pisal.”
[ “Ka-a-aj? Si na?” zine Martin.
| “Da, sina, in povabil si nas, da te obiščemo. ”
“Ti se motiš, Melhior.”
“Kes je, res, gospod Martin”, vmeša se gospa Magdalena, “tako ste pisali”.
Martin- ni vedel, kje je. Tudi gospodu Melhioru in gospej Magdaleni je postalo neprijetno. Bila sta skoraj razžaljena. Ali seje gospod Martin le šalil ž njima? Nikoli mu ne odpustita.
“In ti si v resnici mislil, da sem dobil sina?”
“Da, za to sva tudi prišla in te le malenkosti prinesla zanj.” “Nisi dobro bral. Pisal sem ti, j da sem dobil vina, a ne sina. Saj veš, da vsako novo kapljico, ki jo dobim, s teboj poskusim. Toda pokaži pismo! Glej ga spaka,pasja [ noga! Da, jaz sem kriv. V na-glosti sem slabo pisal. Ali za to se nikar ne jezi. Pojdimo vino pokusit.”
Se tisti trenotek je izvošček odpeljal zibelj nazaj v mesto, gospod ! Martin in njegova gospa sta pa dala častno besedo, da ne bpsta o tem t nikomur nič govorila. A drugo r jutro je že šla ta “novica” po vsej | Ljubljani, saj jo je gospa tajnica izvedela, in “da je nikomur nakolj ne pove”.
V uradu pa je nastal nov pregovor.
“Gre, kakor gospod svetnik Brus h krstu na Vič!”
403CassSt.. nadstr.
JOLIET.
C. W. Brown, prods Robt. Pilcber, podpredi. W. G. Wilcox, kasir.
Kapital $100.000.00.
BARBER BUILDING. JOLIET. ILL.
Vprašajte svojega mesarja za
kirnn inče floto
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street	Joliet
Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
ANA VOGRIN,
609 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam.
BRAV-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke Ctiie.
104 Jefferson St., blizo mosta.
G. F. REIMERS
Izdeiovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343.
N.229 Bluff Str., J0LIET. ILL.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Lougliraii & Schoenstedt
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja
zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vozne listke
Cor. Cass & Chicago Streets,
I nadstropje,
K a k a o se prideluje v največji množini med vsemi pokra jinami na zemlji v republiki Ecua-dor, Južna Amerika, in sicer v di-striktu'Guayaquil. Ta distrikt daje več kakavovine nego cela Afrika, ki je v. več krajih posebno pripravna aa kak aorte jo.
Na prodaj še 4 lote
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini 8 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-l),
Kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijske vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
1012 N. Broadway, Joliet, llis.
Telef. 2252.
STEFAN KUKAR
— trgovec —
IGR0CEEUSK1M BLAGOM,
.. PREMOGOM IN •• SALOON.
Prodajam parobrodne karte za vse brze parnike ter pošiljam denar v staro domovino zanesljivo in po nizki cene.
920 No. Cticseo St.,
Telefon* številk* 34 6,
Joliet, 111.
SPOMINI NA DOMOVINO.
5	Spisal M. P.	T
XLVI.
Na Dunaju ljudje sploh radi molijo. Daši judov kar mrgoli po mestu, ima cesarska prestolica za župana vendarle katoličana, slavnega dr. Luegerja, ki je judom res hudo posmodil pod nos, da bi ga najrajši kar križali.	•
Dalje pogledal sem si v kapucinski cerkvi c. kr. grobišče, ki je vsaki dan ob 10. uri odprto. Menih peljal nas je doli po stopnicah, kjer stoji rakev poleg rakve, in vse te so na rejene iz bronaste kovine. Na mnogih rakvah so narejene mrtvaške glave, s krono na vrhu, kar me je živo spominjalo na visokorodnost in minljivost. Podali smo se mimo velike rakve, ki je skoro največja in hrani ostanke Marije Terezije. Malo naprej, proti rakvama Elizabete in Rudolfa, leži rakev cesarja Jožefa. Ko smo prišli zraven Rudolfa in Elizabete, ki pri steni ležita v še neobdelanih nizkih rakvah, je neki star mož meniha vprašal, kje leži Rudolf; in ko mu je menih pokazal Rudolfovo rakev, se je zamišljen naslonil na klečalnik poleg iste in je dolgo zrl v moža preminolega po žalostni usodi. Poleg njega leži mati njegova, Elizabeta, in med njima je mal altar, pri katerem je gorela luč. Več krasnih vencev je krasilo ta prostor. Po vrstah so položene rakve, ki jih je neki 180, in v vseh so ostanki trupel eesarske krvi. Le bolj v kotu se mi je pokazalo od vhoda po stopnicah na levo stran neko rakev, ki je vanjo položena oseba necesarska, in ta je dojilja cesarice Marije Terezije, ki je neki po zadnje ukazu tu zakopana.
Ko sem hodil ob teh rakvah, so mi stopale pred oči razne misli na življenje in konec visokih ljudij, ki v življenju veljajo in po smrti še toliko miru nimajo, kot berač, ki mirno leži v črni zemlji, in oni pa leže v grobišču, nad katerim se svet sprehaja. In kaj jim ostane ob bli-ščečega življenja? Prah, cesarju beraču --------
Potem pogledal sem še v klasno cerkev Obljube, ki je zidana v novejšem času in je dokaj lepa.
Parkov je mnogo na Dunaju, in po njih so stoli, ki vabijo trudnega šetalca. Pa brž ko se usedeš ua stol že se odnekod prikaže čistilka stolov in zahteva ž krajcarja, ker v cesarskem mestu Dunaju menda ni nič zastonj, in čez čas morebiti bode moral še od dihanja prostega ¿raka človek davek plačevati.
Dunaj ima ulice večinoma prepredene z električno progo, kot tudi nadulično želeanieo krog mesta.
Obiskal sem tudi več muzejev, ki hranijo razne starodavne reči in spomine. V enem, blizu Praterja, nahaja se več raznih trapil, s katerimi so v preteklem času mučili in morili ljudi za razne zločine in včasi tudi iz maščevanja razne plemenitaše.
Moj spremljevalec po Dunaju pokazal mi je tudi dvorano dijaškega društva “šlovepija”, v kateri se dijakijvečkrat zberejo ob raznih prilikah, ker tu je kot nekak prijateljski sestanek Slovencev. V dvorani imajo tudi razne časopise, kotidru-zega berila v razvedrilo.
Ker sem hotel tudi zvečer kaj videti v glavnem mestu Avstrije, sva neki večer s spremljevalcem korakala pozno v noč po raznih ulicah. Malo časa zabavala sva se v budje-viški gostilni (Budweiser Bierhalle), kjer so večinoma češki (?) natakarji, ki so pa seveda kot v srcu nemške Avstrije le nemško lomili (?). Že pozno obiskala sva kavarno “Fin de Sieole” (konec stoletja). Kavarna je odprta od tj. ure zvečer do 0. ure zjutraj, torej gostilna, v kateri se včasi vidi razne reči. Tu pokvari marsikatero moč dijak, da mu dogodki večerni potem brenče po glavi pri poduku. Zato pa ni čuda, da se tu zvečer opazi dijaka, na glavi s krasoto starega moža, in kot tak se uči tu na Dunaju na stroške svojih staršev. V povedani kavarni, med Adamovimi hčerini, opazoval sem razne take prizore ta večer. Zraven poleg mene je bila precejšna družba prostovoljcev ali mladih ofeirčkov, ki so tudi iskali že po polnoči razvedrila v tem prostoru.
(Dalje prih.)
NAŠE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO j
da so pri nas vedno dobro in solidno ! postrežene. Zato jim priporočava j še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekaje- j nim mesom. Naša doma scvrta mast ] je zelo okusna ter je garantirano cista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway. Joliet, lil.
Northwestern Phone 1113.
Chicago Phone 4531 !
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET. ILLINOIS.
[ JA TNI I NO rAR
/*
St. Francis Solanos College
QUINCY. ILLINOIS.
otvori svoje 44. šolsko leto 7. septembra, 1904. Učni predmeti obsegajo vse stroke, ki se navadno poučavajo v modroslovnih, klasičnih in trgovskih kurzih. V zvezi z zavodom je poseben kurz za trgovsko izvežbanje, ki se začne s prvo sredo v novembru in konča s prvo sredo v aprilu. Samo katoliški dijaki se vsprejmo na stanovanje in hrano, /.a nadaljne podrobnost' se je obrniti do
VERY REV. P. ANSELMUS MUELLER. 0. F. M. Rector.
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško iu angleško.
r*<
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
■'The U. S.” IPc. in ‘‘Meeisclam" 5c.
Na drobno se prodajajo povsod,
na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet. Ills.
JOHN UMEK
toči Schlitz evo pivo, ki je najboljše v Ameriki, Raznovrstne «3 ruge pijače in smodke:.:.::::::::
Cor. Lake and Genesee Streets
Telefon 851 WAUKEGAN, ILL.
Resnica
je da. je íuijveeja nesreča v A-moriku. za človek i — Rolo- j zon. A le o je človek bolan n (“more delati, in če ne dela nemoro zasluziti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? • Ikiulsirje ulovelv l>o!n n — more so zdruvil i. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neizkušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na. na.jbolšcga zdravnika, kateri j amci z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti.
/iato rojaki SI<>\ (“iiei kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbol-šega zdravnika v Ameriki, in to je .
Prof. Dr. E. G. COLLINS
iz vseučilišča v New Yorku,
î
Al. B. Seliuster
Youtig Building
Joliet., Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Oc. No. Dakota.
Lote ia Hickory cesti v Jolietu.
ter zavaruje poslopja in življenje
in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh 1».lesti brez da Vas osebno pregleda, ker ujemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opišete,
Pitajte 1 Nekoliko najnovejših zahval slraterimi se naši rojaki zah-vijujojo da so popolnoma ozdraveli.
Urarji gospod Profesor !
V začetki moje bolezni nut m ras nuje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nilce m nič mi neso mogli po-Revmatizein in magat. Potem se obrnem na \ as dr.	bolezni
bolezen želodca Uodins in poslali ste mi 2 krat zdra- g bašeli in « javila in zdaj sem popolnoma zdrav.	. •’
Toraj se Vam srčno zahvalim zato' » ozdravljena, velko dobroto. L sem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste \ i nar bolši zdravnik u.celi Ameriki in da ste zdravnik upe.rve vrste in \ ani ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel.	Milili Streli,
69 Arimont St. Mas-dlon, O.
«zdravlena.
M
■h * I
?0c000c<5<xxxxxxxxx300000000
Anton Košiček
toči najboljše Anheuser-Busch pivo, raznovrstne pijače in trži najboljše -smodke. V albi vse rojake, tu •‘■tarnajoče, kotnanovodošle, da ga pridejo posetit. Vedno hitra in dobra postrežba.
914 N- CHlCAi©© STREET, JOLIET, It.lL. ooooooocoocxx>oooooooooooco
Maik Guštin,
Box 37, -Soudan, Minx. čel Vaša zdravila
Walnut Lake. Ar k.
/dej jest Anton Stamfel Vam dam .Maria Skllšek, vejdit da sem ozdravel m da se po- Box 67, polnoma čutim zdrav. Kosem za- Homkstead, Pa. vabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh iroja-

GE0.LAICH
168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844.
— priporoča—
Slovencem in Hrvatom svoj novi
saloon,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago.
kov in prijateljev Vas čem'priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem naj.vječjem dobrotniku.	Anton Stanite!.
Pi-of.	s.n popolno «z-
vseli bolest
Kalioi-	i na plačali, prsih, želodcu, čre-
vah, jetrali, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica,'prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemoroide), onemoglost pri spolskem. občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tecenje iz ušes ali oči, gluhost, slepost, ra-( ka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje* j bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale no-i tranje in zunanje bolesti. I *i‘<> I. Collins je jedini kateri popolnoma ozdravi sušieo in sifilis kakor tudi vse
Spolske bolezni pri mozkib in ženskah.
Ni bolnika, katerega nebi	Collins naj si dede
od katere spolske bolezni zmira j, ozdravil.
Zato. ako bolujete na kateri bolezni sineraj, točno opišito isto v maternem jeriku in adresujte na
PROF. Dr. E. C. COLLINS,
140 W. 34th Nt., > FW YORIi.
Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite 111 se bolezen gotovo nigdar več ne povrne. __
: JOHN 0TT0W1TZ
X 1131 N. Broadway* Joliet, HI.
♦	N. VV. "PHONE 1318.
I Izdelovalec finih prest.
i
Priporočam se vsem slovenskim in hrvatskim gostilničarjem v.mestu in okolici. Moje blago je dobro poznano ker trgujem z njim že več let. Naročilom izven mesi a s« vedno hitro ustreže.
USTANOVLJENA 1871. dl
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik C, H. TALCOTT. blagajnik
00404404040404040404040400
I Raznoterosti. *
i=
304040404->40404040*0*-40>00
(Za kratek č a s . §
+C+0+0+Q+0+Q+0+GÍ
14,000,000 žrtev.
Profesor Charles Richet, znan f rancoski miroljubitelj, je izračunal, da je v devetnajstem stoletju štiri najst milijonov človeških bitij umrlo vsled vojne.
“O Napoleonu”, je rekel nekemu ameriškemu poročevalcu, “se navadno misli, da je povzročil smrt dveh milijonov ljudij. A resnica je, da je osem milijonov ljudij umrlo za njegovo slavo. Krimska vojna je stala 300,000 življenj, ameriška državljanska vojna 500,000, Prusija je izgubila 800,000 mož med 1800 in 1871, rusko-turška vojna je požrla ^400,000 vojakov.
“Vojne v južnoameriških republikah,” je rekel profesor, “se običajno zasmehujejo, a resnica je, da niso prav nič smešne. V devetnajstem stoletju so stale 500,000 življenj.
“Razne evropske velesile so žrtvovale v devetnajstem stoletju tri milijone ljudij, da so obdržale go-Bpodstvo v Britanski Indiji, Južni Afriki, Mehiki, Holandski Indiji, Kitaju, Japoniji in drugod. Cenitev 14 milijonov žrtev obsega samo tiste ljudi, ki so bili usmrčeni na tako-zvanem ‘polju časti’ in tiste, ki so umrli v bolnišnicah vsled zadobljenih ran. Dodajte tem 14 milijonom svoto revščine, povzročene po bolezni vsled vojne in po smrti vsled gospodarskih razmer, ognja in vsakovrstnega nasilja.” Profesor je zaključil:	“Zal mi je izreči, da
obljublja 20. stoletje tekmovati z 19. stoletjem glede mesarskega kla nja v velikem med ljudmi.”
Vojna mu vzela vse.
Adanson, francoski rastlinoslo-vec, je izgubil vse v vojni, svoje premoženje, svoje hiše in svoje vrtove, a potrpežljivost in korajža in udanost ga niso zapustile nikdar. Daši 70 let star, se je čutil močnega dovolj,napraviti drugo premoženje. Taka korajža je zares čudovita in vredna zavisti; a vsakdo izmed nas lahko pomnoži svoje telesne in duševne moči, če rabi Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, čist grozden izdelek brez kemičnih tvarin. Življensko moč pomnoži s tem, da lahno razdraži prebavni ustroj. Želodec, čreva, jetra in obisti dobe večjo delavnost in očistijo ustroj od vseh škodljivih strupenih snovij; kri se prenovi in celo telo okrepča. Najsi bo karkoli vzrok tvoji želodčni nadlogi, odpravi in ozdravi jo to najprijetnejše in najuspešnejše družinsko zdravilo, Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovalec, 799 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
Plemenitnik je zastavil mater.
Veliko pozornost je vzbudila te dni na državnem kolodvoru na Dunaju aretacija Viktorja Trouve radi raznih' goljufij in ženitovanjskih sleparij. Izvabil je od nekega svojega “bodočega tasta” 10,000 kron. Nato je zapustil na dan poroke svojo nevesto ter se z neko drugo znanko odpeljal v Budimpešto, da zapravi prigoljufani denar. Ko je zapravil ves denar ter napravil še mnogo drugih sleparij, zapustil je svojo mater kot plačnico. Mati se je le vsled dobrotnosti izvoščka Haringa, ki ji je posodil potrebni denar, rešila iz zapora. Ko se je mati pripeljala pretekli petek v izvoščeko-vem spremstvu na Dunaj, grozil je “plemenitaš” Trouve izvoščeku s samokresom, nakar ga je aretovala policija.
Potnikom v New York, Boston, New England in vsa vzhodna mesta bo v največjo korist, če si zagotovijo vožnji listek za po Nickel Plate železnici in njenih vzhodnih zvezah. Trije dnevni vlaki, na katerih ni nobenega preplačila. Po sebnost postrežbe so jedi v obednih vozovih, po American Club načrtu. Plačaš za kar dobiš, a v nobenem slučaju ne čez 35c do $1.00 za jed; tudi postrežba a la carte in Mid-day Luncheon 50c. Glede voznine in vseh podrobnostij te pouči z veseljem, če vprašaš, John Y. Cala-han, General Agent, Chicago, IH., Room ¿98, 113 Adams St., Chicaški kolodvor, LaSalle in Van Buren Streets.	39 42 27
Soso»
04CS4 *040404^0 4C-+04O+0Č
Slama v glavi.
Polkovnik: “Slamnjaki so pa res pomankljivo napolnjeni.”
Feldvebelj; “Javljam preponižno, g. polkovnik, da je bilo premalo slame.”
Polkovnik: “Ja, čemu pa imate glavo?”
Znak.
A. (na večerni družbi sosedu): “Glejte, to je gospod pl. Pumpovski — ta ima milijon dolga!”
Sosed: “O, to pa mora biti staro plemstvo!”
Ne razume.
Meščan (kmečki deklini): “Ali se večkrat dogodi, da se dolgočasite?”
Kmečka deklina: “Tega pa ne vem, kako se pa napravi to?”
540404C
JolietsRo gledališče. I
♦ (Opera House.) 0+0+0+0++0
Win. H. Hulshizer, Mgr. V «04040404040404040
BODOČE PREDSTAVE:
V soboto 10. septembra popoldne in zvečer:
“THE DENVER EXPRESS.”
One popoldne: otroci 10c, odraščenei25c.
Sedeži niso reservirani.
Cene zvečer: reservirani sedeži 20c, 30c in 50c. Galerija 10c.
V nedeljo zvečer 11. septembra: Velika komična burka
“FINNIGAN’S BALL.”
Cene reserviranim sedežem: 35c, 50c in 7oc. Galerija 25c.



Kje je najToolj varno naložen denar? |
Hranilnih ulog je: 18,147,856 kron 60 vin.
Rezervnega zaklada je: 611,000 kron.
Iz sodilnice.
Sodnik (priči): “Ali Vam ni tatvine obdolženi Juri Štempihar ničesar obljubil?”
Priča: “O pač, gospod sodnik.” Sodnik: “Kaj pa?”
Priča; “Obljubil mi je, da mi vse kosti polomi, če zoper njega pričam. ’
Tankočuten.
Učitelj: “Čuješ, Mihec, povej mi odkrito, kaj te je napotilo, da si zidarstvo, ki Te je mastno redilo, obesil na klin in postal potepin?” Mihec: “1 no, veste, g. učitelj, nekoč sem našel las v malti in od tedaj se mi gnusi delo!”
Hudomušnež.
Mojster: “Počakaj, malopridnež, naklestil Te bom takoj s špansko trstiko.”
Vajenec: “Nikarte po špansko! Vzemite rajši domačo leskovko, ker sem in ostanem pravi domoljub.”
Zvijačnih.
Državni pravdnik: “Kako mladi ste, gospodična priča?”
Gospodična Evlalija (hitro): “38 let!”
Žena: Mož: ti hočeš! denar!”
V prepiru.
“Res ne vem, kaj hočeš!” “To se pravi, jaz vem, kaj Zadnjo besedo in zadnji
V' pondeljek zvečer 12. septembra:
Švedska dialektično-komična drama
“YON YONSON.”
Cene reserviranim sedežem:Ž5c,35c, 30c in 75c. Galerija 15c.
—	Vse lastnosti vspešne melodrame gotovo obsega ‘'The Denver Express”, katerega bo viderti v soboto popoldne in zvečer, kajti povest je dramatična in uprizorjena na prikupljiv način, scenerija je slikovita in polna mehaničnih efektov. Lepšega prizora še ni bilo nikdar videti, kot je oni v prvem dejanju, predstavljajoč široko dolino v osrčju Rocky Mountains ob solnčnem vzhodu in kaj bolj iznenadljivega kot je napad rdečekožcev na tropo izšel jencev koncem istega dejanja, še ni bilo nikdar uprizorjeno.
—	“Finnigan’s Ball”, ki se predstavlja v nedeljo zvečer, je iedna onih komičnih burk iz irskega življenja, nad katero se nikdo ne more izpodtikati. Dokaz temu, da je prikupi j iva občinstvu, je to, da se igra že 15 let, kar se ne more reči o nobeni igri te vrste. Glavna komika in prava strelca smešnih dovtipov sta znana Gallagher in Barrett, katerim ni najti para v dostojni trski komediji Tiketi bodo naprodaj že v soboto zjutraj.
—	‘‘Yon Yonson”, ki je jedna najsta-rejših in najpriljubljenejših dram, pride ¡ k nam v pondeljek 12. t. m. V zadnjih trinajstih letih se je “ Yon Yonson” igral j širom Združenih držav od Atlantika do Pacifika ter bil povsod dobrodošel ko ] cvetke spomladi. Temu je povod, da obsega ta švedsko-ameriška komedija. : oboje humor in čuvstvo, ter da se mora j gledavec smejati in jokati "Yon”-ovi \ nedolžnosti in resnobi.
Mestna hranilnica ljubljanska j
je največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da obresti neso. Rentni davek za ulagateije plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneie naložen denar. Ni ga zavoda, kateri bi se v tem oziru mogel meriti s hranilnico. Za varnost vseh hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tako velika in za večne čase zagotovljena, da ulagatclji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar nialoletnib otrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod, ker je le hranilnica, a nc posojilnica, ptipilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! paz.ite toraj, kadar pošiljate v potu svojega obraza težko prisluženi denar v staro domovino, da se obračate do nas. Mestna hranilnica ljubljanska vam ne obela zlatih gradov v zraku, (ampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi.
Letos jeseni preseli se mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zidano palačo v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
. FRANK SAKSER,
109 GREENWICH ST., NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA f PODRUŽNICA 17 78 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, 0. f uBiiaflmaniüinft rilhmiunfflhaáMfcxflh>t^nlhii^ii^n i>ünX
Vedno isti.
Zdravnik “Gospod profesor, operirati Vas moramo v kliniki.”
Profesor (raztresen): “Hm, moram sam tjakaj ali lahko koga pošljem?”
Nepremišljeno.
Gospod (svoji sosedi pri jedi, debeli gospej): “Debelih gospa ne morem trpeti.”
Gospa se ogorčeno obrne od njega.
Gospod: “Ne zamerite, a samo tedaj jih ne morem trpeti, če so mlade.”
Po ovinkih.
Dijak A.: “No, ali je bil profesor pri skušnji prijazen?”
Dijak B.: “Zelo prijazen; rekel je celo, naj v šestih mesecih zopet pridem.”
Izblebetal.
Bolna papiga (vstopajočemu zdravniku): “Šnšmar,doktorskaza!”
Živinozdravnik (osupnjen, posestniku papige): “Nu nu, ali sem to žival že kdaj preje zdravil?”
Nova parobrodna črta med
Trstom, Reko in New Yorkom.
Izvenredno nizke cene, fini novi parniki, hitra vožnja, dobra postrežba. Iz Ljubljane do Jolieta $45.30, iz Zagreba do Jolieta $46.05, iz Reke do Jolieta $44.55. Za nadaljne podrobnosti kakor tudi za cene cd tu do tje in razna druga mesta po državah obrnite se name.
Zastopam tudi Hamburg-Amerika črto ter izdelujem vsa v notarsko stroko spadajoča deia.
Dobiti me je doma vsak večer po šesti uri.
Jos. Stnkel,
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
“SIDRO”
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
HE UM ATI Z EM, POKOSTUICO, PODAGRO itd.
in razne reumatične neprilike.
SAflO: 25ct. in 50ct. v vseh lekarnah ali pri
F. AA Richter & Co.
215 Pearl Street,
New York.
209 Indiana Street,
Joliet. Ill
Varujte se
zimskega prehlada in kašlja. Ak gazanemarite napravi grozne muke
Severov
Balzam za pluča
je gotovo zdrav ilo zoper vsak kašelj, prehlad in pllične bolezni. On pomiri vse vznemirjenosti in už-ganja ter tvarja organe zdrave in naravne. Cena 25c in 50c.
Ako trpite kakor si bodi reuma lično na nevralgiji ali v kosteh in členih, Vas Severovo St. Gotthard olje gotovo hitro ozdravi. Prav idealni lek. Cena 25c in 50c.
Znižane cene
na
Jugozapad
in
Kalifornijo
$33
iz Jolieta v Kalifornijo, iedno pot, vsaki dan od 15. sept. do 15. okt. Tiket veljaven v spalnih vozovih če se doplača cena za postelj. Sedeži v vagonu s stoli brezplačni
$20
$25
iz Jolieta v Oklahomo, Indian Ter. m Texas; za tje in nazaj, 23. avg., 13. in 27. sept. v prvem razredu, čas povratka tri tedne.
iz Jolieta v Fecos dolino v New Mexico, iste dni ko v Oklahomo.
Nadaljne podrobnosti vam pove
H. C. KuowltOK, Agent. A. T. & S. F. Ry., Joliet.
LO. I
NAZNANILO
The Sunny Brook Distillery Co.
BO IMELA CELO DISTILERIJO
v popolnem poslovanju
NA SVETOVNI RAZSTAVI — ST. LOUIS
blizo
agrikulturnega
poslopja

Ne pozabite obiskati
te velezanimive izlozbe.
E. PORTER BREWING COMPANY
Pivovarna: South Bluff Street.
EAGLE BREWERY
Izdelovalci
PAL ALE IN LONDON PORTER
«t*
Posebnost je Pale Weiner Bier.
JOLIET, ILLINOIS
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij p« zelo
znizani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Kupi premog sedaj ko ga dobiš po ceni.
Mehki premog fina ^O O C Wilmington premog, ^O Cfk -	J najboljši, ton za iSj« J v
vrsta ton za.
Urad iu železniški tiri na
L. M. RUBENS 606-608 (Tinten Street.
Nasproti E. J. A E. Depot. Oba telefona 502.
JOLIET, ILL.
W. F. Severa
Cedar Rapids, Iowa.
Pregledana.
‘‘Z mojim možem sedaj 'ne morete govoriti, ker ima ravno opraviti z neko iznajdbo!”
“Ati ni to Vaša iznajdba, milo-štiva gospa?”
Alexander Harass
Chicag6 telef. 2704 JL#> > W. telef. 927 122 Jefferson Streets: :::J0LIET, ILL
Dobro vino!
Naznanjam rojakom, da prodajam najboljša Napa Valley kalifornijska vina in sicer Dobro belo vino po 50c galon in Višje. Dobro črno vino po 45c galon in višje. Kdor kupi manj ko 50 galonov mora dodati $2.00 za posodo objednem z naročilom. Denar je treba vselej poslati po Money Order. — Priporočam se rojakom v obila naročila ter jim jamčim pošteno in solidno postrežbo.
M!. ROGINA
P, ©. Box 64.
CROCKET, CAL.
M j hočemottoj denab,
TI HOČEŠ NAŠ LES!
Če bok kupoval od nas, ti. bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsako-vrsttiega lesa:
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš Lumbk jgla^i se pri nas, in oglej si nažo zalogo! Mi ve bomo zadovoljili id tl pritfrdnili denar.
HENRY « LATZ
kontraktor in stavbenik
507 North Hickory Street,
’PHONF. 914
JOLIE J ,ILL.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na voglu DES FLA WES fN 'CLINTON ULIC
Ati ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo-
Poskusite nase pivo in nebodete se goljufali.
Anheuser-Busch Brewing Association
Največji pivovarji na svetu!