Št. 32. Tečaj VI. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V '"lilUHli ju lllnd« »EDINT03T« izhijft vuko sredo: fana zu vas leto ta 4 gld. 40 kr., za polu leta 2 Rl.t. 30 kr., za fljtft l.jti I rfl 1. 23 kr. - Posamazne št^vilk-i pri npravniStvu Iti po traflkah v Trstu sa dobivajo po 8 kr. - NmSiitn, rjklaini-iji in inzerute prejuma Upravništvo ■ vla Zonta 5«. Vsi i lopni m pošiljajo Uredništvu >vla 8. Latiaro ■ Tip. Ilnala; v.mik mor.i hiti franklraii. Rokopisi lir.-/ P II" vro.li.oMti ........................- hidrati (mM tttta nainanlla In poalanlce »a zarafiunljo po pogodbi— prav cono; pri kratkih oglasih z drobnimi Črkami sj plaSuje za vsaki bis.sdo "i kr. Prebivalstvo v Trstu dne 31. decembra 1880. Dolgo smo čakali magistratovega poročila o tržaškem prebivalstvu po štetji dne 31. decembra 1880. Z d j je vendar razglašeno. Po tem poročilu je imel omenjenega dne Trst z okolico 141.740 prebivalcev, in sicer G7.704 moškega, in 73.976 ženskega spola. V to število niso všteti vojaki, katerih je bilo 3104. V primeri z Stenjem leta 1869 pomnožilo se je prebivalstvo za 18.642 duš, ali za 15°/,,. Nuj tu pristavimo, kako se je ljudstvo v zadnjih 40 letih množilo; prebivalcev je bilo namreč v letu: 1840 70.024 1869 123.098 1842 76.736 1875 156.633 1857 104.707 1880 141.740 Po občinskej pristojnosti je spadalo v tržaško občino . . ........ 67,622 duš v drugo cizlitavske dežele . , . 52.007 » v dežele ogerske krone .... 1.916 » v Bosno in Hercegovino .... 64 » v laško kraljestvo......16.178 » v druge države...... 3.953 » Skupaj . . 141.740 duš Pisali in brati jih zna .... 81.303 » Samo brati......... 5.260 » Ni brati ni pisati ,..*.. 55.177 » Skupaj . . 141.740 duš Po voronauku je: katoličanov......... 133.923 » pravoslavnih........ 1.400 » evangelske spoznave..... 1.349 » anglikanske » ..... 264 » j udov......... . . 4.578 » drugovercev..................4 » brezvercev . . . ,..... 216 » Skupaj . . 141.740 duš Onih prebivalcev, ki stanujejo v mestu, za-pisalo je v pole občevalni jezik: italijanski........... 88.773 slovenski........... 26.035 nemški............ /lC98 druge jezike .......... 123 Skupaj . . 119.629 Tu ni všteta zunanja okolica, ki ima 22.111 prebivalcev, zgoli Slovencev; tedaj ima tržaška občina nad 48.000 Slovencev; če pomislimo, koliko v Trstu bivajočih Slovencev je hotć ali nchoto vpisanih za Lahe, če naposled odbijemo 16.178 Italijanov iz laškega kraljestva, uverjeni moramo biti, da je Slovencev v tržaškej občini toliko, kakor Lahov. — Pri zadnjem popisu so našteli 100.000 Lahov, zdaj pa le 88.000, četudi so laški Časniki prorokovali, da jih bo nad 100.000. To je vesel dokaz, da je v Trstu v zadnjih letih slovenska narodna zavest zelo napredovala; to neovržno priča, kako vspešna sta bila trud i požrtvovalnost onih rodoljubov, zoper katere so hinavci zadnji čas tak hrup vzdignoli; to budi v nas trdno upanje, da preimenitni Trst Slovencem ni izgubljen, ako ga nam lastna ne-marnost i proklete zdražbe ne vzeinć. V 10 letili moramo pridobiti vsaj še 10.000 ljudi našemu narodu, i to se gotovo zgodi, ako v delu i trudu ne opešamo. Ako razvrstimo prebivalstvo po zaslužku, tedaj nahajamo, da živi ob lastnem delu ali drugem pridobitku . . . , . 59.558 duš Družbinsklh in družili osob, ki žive v rodovinah brez lastnega zaslužka, nahaja se.......... 69.571 • Poslov s tistimi vred, ki ne prebivajo pri svojih gospodarjih . . . 12.611 » Skupaj . . 141.740 duš. Razen tega 1835 osob nikder ni vštetih, ker jih 31. decembra 1880 ni bilo v Trstu. Ako dalje primerimo Stenje od 31. dec. 1880 z onim od 31. decembra 1875, nahajamo to le: Poslednje imenovano stenje jo podalo 12G.G33 osob, in sicer 61.288 moškega in 65.345 ženskega spola; pomnožilo sc jo tedaj prebivalstvo za 15.107 duš, ali 11%; mej letom 180« iu 1875, tedaj v šestletncj dobi pa le za 3535 duš, ali 2-8%. Prebivalstvo je tedaj najbolj rastlo v zadnjih štirih letih. V razmeri obeli spolov nahajamo, daje imel moški spol v letu 1869 48.27,, 1875 48.4. 1880 pa le 47.87«, vs0Ka prebivalstva; iz tega se vidi, da je od leta 1875 sem moški spol pešal in ženski prevagoval, Občinska pristojnost je razvidna iz tegale pregleda: 1809 1875 1880 Tržačanov . . 69.084 68.689 67.622 Drugih Avstrijcev 87.074 41.468 53.987 Tujcev.... 16.940 16.476 50.131 Skupaj . . 123.098 126.633 141.740 Iz tega se vidi, da so število Tržačanov vedno manjša, prihodniki iz domačih, kakor tudi tujih dežel pa zelo množe. Razviduiše je to, ako primerimo v odstotkih, potem takem je 18(19 1875 1880 Tržačanov % 50.1 54.2 47.7 Drugih Avstrijcev » 30.1 32.8 37.3 Tujcev » 13.8 13.0 15.0 Ta razmera je za Trst zelo Žalostna i nečastna i če pojde tako daljo, morajo TržaČanje Sčasoma popolnoma izuinretl i ker se ljudstvo v Trstu najbolj množi iz slovenskih dežel, vzlasti s Kranjskega, žito jf Trst slovenskoj narodnosti jako ugoden i moral bi v kratkem post di pre-vagljivo sloveusk, ako hi se naseljeni Slovenci ne polafičevali. Ljudsko izobraženje kaže ta le pregled: 1875 7, 1880 Y0 Pisati in brali jiii zna 71.109 56.10 8l.:ii>3 57.5 Samo brati .... 1.004 0.79 5.260 3.0 Ni brati ni pisati . 54.520 43.05 55.177 38.9 Skupaj . . 126.638 100 141.740 100 To kaze, da sc je za ljudsko izobraženje v zadnjih petih letih precej storilo, vendar pa še Trst ni na onej stopinji, katera bi prislovaia vellcemu mestu. Še enkrat: v ljudske šole naj se uvede kmetijsko gospodarski poduk, ako hočemo napredovati. (Konec.) Koiiočno naj posvetim šo nekatere vrstico našemu kmetijskemu gospodarstvu, Zalibog, da sem prisiljen, ne nam Slovencem na čast, a resnici na ljubo, zopet jedno točko zabclje-ziti, katera slovenskemu blagostanju dela mnogo kvare. Kakor ima naš slovenski kmetovalec mnogo lepih lastnosti, enako ga nič kaj prelepo ne krasi ona grda lastnost nepremišljenega ter slabega gospodarstva, katero uže nekaj časa sem opazujemo. Prepričan sem, da marsikateremu no bode ugajala ta moja izjava, ali čez resnico ne morem, in v drugem oziru ji; pa tudi bolje, da sc rane, nahajajoče se na našem narodnem telesu, z ostri m nožem resnice izrežejo, da potem ostane zdravo meso. V članku, katerega je leta 1879 prinašal »Slov. Nar.« pod naslovom: »Od Francozov se učimo umnega gospodarstva,« bere so mej drugim, da bi na Francoskem zamanj iskali več slabih gospodarjev nego dobrih, kar jo pri nas lavno narobe, kajti nahajajo sc slabi gospodarji tako na gosto, da jo uže posebna sreča, ako našteješ nuj 50timi ali še več gospodarji 5—10 dobrih gospodarjev. Kedor na kmetih živeč kmeliško živenje dobro pozna, ne bode mi ugovarjal, da ni tomu tako, teuiuč — to se ve da ne z veselim srcem — pritrdi mi, da je temu res tako. Velika napaka našega kmetovalca je uže to, ker ni navajen računati pri svojem gospodarstvu; njemu ne gre v glavo, da je gospodarskemu napredku koristno, ako vsak izdani ali prejeti krajcar v knjigo vpiše ter konci leta račun naredi. Vem, d.i marsikdo poreče: da, še te neumnosti mi manjka, saj nisem Kaiister, da 1 >i moral zapisovati svoje dohodke in troške, ki so tako majhni, da so to Še splača ne. Iles je, da slovenski kmet ni bogataš, ali dan za dnevom, če tudi malo, vendar se kak krajcar prejme ali polrosi. Ne bilo bi torej napačno, ako bi gospodar posebno skrbno gledal rubriko izdatkov, ter tako vsako leto kako stvar našel, katera hi se dala doma pridelati ali celo opustiti, in tako bi se rubrika Izdatkov dala izdatno zmanjšali. Ali prašatije naslano, kde se je hotel naš kmetovalec tega naučiti? Sole, katere vzdržuje z dragim in teško zasluženim denarjem, niso mu še vrnolo primernih obresti od naloženega kapitala. Pri tej priliki so spominjam, da je r."kdaj nek g. profesor bil rekel ljudskemu učitelju, da so učitelji najbolj krivi ljudske zanemarjenosti. Učitelj pa, ne bodi ion, odgovoril je profesorju taito le: Kakoršne učitelje vi, višje glave, odgo-jujete, taki smo iu tako podučujomo, drugače tudi no moremo, ker ne znatno. Kdo ne pritrdi tem besedam učiteljevim, ker ^ola in neovržena resnica je, da višji gospodje pošiljajo mej narod učitelje brez vsake praktične učenosti Kako naj bi jo potem ljudstvu delili, ako so jo niso saj pozneje sami priučili. Povsod vlada lo ^ola teorija, b katero no umreš nikamor iu katera jasno kaže, da so bili gospodje kovači šolskih postav in stvaritelji sedanje podučevalnc metode zgoli teoretikarji, torej tudi niso mogli nič praktičnega na dan spravili. Vsak pa potrebuje poduka za svoj stan: kmet, rokodelec, delalec itd, ali kako redki bo taki, ki bi svojemu stanu bili primerno podučeni. Kaj pomaga kmetovalcu bili samo izvrstnim kmetovalcem, ako ni tudi dober gospodar; kaj rokodelcu, veščemu svojemu poslu, Focllistelt. Delo sv, Cirila i Metoda, Y spomin 5. julija 1881. Spisal Jar o mir Vol kor. II. (Dalje.) Najnovejši zanesljivi zgodovinski viri nam odkrivajo marsikaj zanimljivoga in pretresajočega o tej tužnej dogodbi, ki je zadela sv. Metoda. Mej rokopisi britanskega muzeja jo našel Edmund Biskop tudi več papeževih listov od 5. do 11. stoletja. Večina teh še ni jo zdaj nikder objavljena. Mej temi pismi je nam naj zanim-ljivše pismo papeža Ivana VIII., p.slano solnograškemu vrhov-"f t'?" (+ 141 maju 8731' V katerem l)aPež ozbiljno An L , 5 Cga Sla Sl0rila sv- Met0'"1 škofl1 Herman ri k i A u on. Poslednjemu papež naravnost očita, daje prvi provzro- papež daliR g& pa1,,nl1 V ječo" 'Ti * Ml vodja,. - piše poUšk nnm nfem "^T SVl Meto,la' 1 ako takoj no n, več preietTsv T ' ** ^ "C °prav,žiS' ^odeš smel nikdar >ec piejeti sv. zakramentov. obse tukaj v polnem 1 i no v "I*00 h °rigina,a v čoski j®zik, In objav- ljeno a »Svetozoru« 9. julija 1880 štev. 28, Novy objev o sv. Motodftji. Mezi rukopisy brittiokeho Musea od Edmunda Biskopa objeven byl kodex čtvercovy z konce XII. veku, nčkolikerou psan>- jenž v sobe obsabuje zbirku listi'iv papežkjh od V. do XI. veku. Zfjmena jsou tam llstv papežav (ielasia I. (402—49(1,, Pelagia I. (555-560), Pelagia II. .>78—590), Lva IV. (847-855), Jana VIII. (872-882), Štfipana VI. (885-891), Aleksandra II. (1001—1073), a Urbana II. 1088-1099). Listove ti z nejvfctšl časti posud byli neznani i zaviraj! v sobe bojnost dat nejen z oboru clrkevnlho prava, ale nad to i Čiste historiekveh. Edmund Biskop, poznav velikou sbrkv t6 d&ležitost, zporidil ji pfopis, ktervž, k uverejnCnl zaslal do velikolep cb, Pertzem založenjch »Monument Germama?«. Jelikož se uvefejnćnl v ■Monuinentoch« jeslu nCkterv čas prodi! odiiodlal se I'. Ewald, aby, hlode hlavnfi k datfun dfjepravn.vin, stručnou o objevu tom zpravu podal do verejnosti; učlnil tak v časopise »Neues Archiv der Gosellschuft fiir iiltero Gcschiclitskundo«' Pro mis nejvžtši zajlmavost maji listove papežuv .lana VIII. a S t? pa 11 a VI., jelikož /. ničli nabvvame nejen vfdoniostf novych o poniuru liimi k ri^i btilliarsko, ale nad to netušonćlio svetla o životu sv. Metiiodfjo i o osudech slovanskćho obradu imeti po smrti našeho vćrozv sta. I bude bolida vhod i vdfik milov-nlkftm (lomaclho d jepisu, jestliže podstatu sprav tr-cli kriitce tuto položimo. Nejstarši list pred r. 878 psan sv dči krali bulharkćmu MichaelovI — Borisovi, ži; Bulharsko naležl k dieeesi rimske a že clrkev rimska nade všecky jest povišena. Patriarcha cafihrad-sky Ignatios že pfestolu sveho dosihl jen piiznl papežskou, i neprestane — li pronev^-a ftekfiv, že jej papež sesedi a ve kiatbu da Čiinž polirožono i krali a jelio radertm. Podolineho ohsahu jest list k DomagojovI knlžoti slovanskemu na pdinofl dalmatskom, jemuž pipež tež touži na patriarchu Ignatia, ž« Bulharfun ustanovil schismaliokćho arcibiskupa. Ijaležltfjši ovšein jsou nam iisl.v papežu Jana VIII. o trezni, kterou sv, Methodčji od arclbiskupi salcburskčho Alvina (zeinf-14. kvftna 873) a od biskupov Hormanrlcha pasovakćho i Annona freisinskeho (854—875) tfpeti i»ylo. Alvina papež pfimo vini, že pftvodcom byl sezazenl Melhod^jova i nafizuje mu, aby jej zase dosadil. Zaroven jemu i Annonovi i Ilermanrichovi uklada, aby se z jodnanl shelio proti Methodi'jovi pt-ed sainou stolici papežskou ospravodlnlli. liermanricliovi piše papež: »Mame za lo, že by k oplakani zlosti tve nostačil leč pramen slz jako pri prorokovi Jero-miasi. Odviižlivost tva prekonala ne snad nčjakć-ho biskupa, anobrž sv.Hskeho tyrana zuiivost ba zvlfeel divokost, když jsi bratra a spolubiskupa našeho Methodf-je utrapami Žaiafnlmi tj-ral, pod sir.vm nobeni nejllt^jšl zimou a krutosti snthuv po delšl dobv jej trv/.nil, ano vytrlinuv jej zo sprdvy cirkvo jemu svffenž, tov mCrou l^snosti jsi se oddal, že, když (Methodfij) privlečen bjldosboru biskupfiv, ko»skjm bičem jsi jej cliUd biti, kdyby jinl tol>6 v lom bvli nezabraiiiii. Zdaliž toiio jsou zločiny biskupovi?« K pilsin' in tfim vvditkam doklada Jan VIII., že Mermanriciia zhavnju služob boz'ich a vyhoštuje jej z obeovani s knfižlmi. Annonovi psal papež: »Drzost tva a opovdžlivost nejen oblakv, ale i nebesa sama proraži. Osobils sobe prava stolice apostolske a, juko bys byl iifjakvin patriarciiou, strld jsi na sebe soudni mor nad anibiskupem, anno, což ješti tfž-iiio jest, s bratrem svjin, arciblskupem Metliodejem, jenž v poslani stolice EDINOST. ako pa, kar je s trudom mej tednom zaslužil, uniči v nedeljo v enej uri. Poleg umnih kmetovalcev, pridnih rokodelcev in delalcev potrebujemo tudi umnih gospodarjev. Ali, kar je uže bilo omenjeno, tega se v šoli praktično niso učili, torej tudi ne znajo. Tukaj se tedaj zastopnikom ljudskega Šolstva na novo odpira Širno polje, katero potrebuje izurjenih delalnih moči. V ljudske šole treba uvesti tudi gospod.irski po Ink, razlagati ga z besedo, ter predoČevati z vzgledi, kako slabe nastopke ima slabo gospodarstvo. Mladino obeh spolov jo treba priučevati dobrega gospodarstva in gospodinjstva, sploh varčnosti, kajti prav v času, v katerem živimo, obilo im mio poleg slabih gospodarjev tudi slabih gospodinj. Koliko upljiva dobra žensk i ali izvrstna gospodinja 111 gospo larski napredek, to se ne da preračunitl in istin i je, di vsaj polovica prodanih posestev ima svoj vzrok v slabem in potratnem gospodinjstvu. Ne morem vam, vi gosp. učitelji in drugi zastopniki ljudskega Šolstva, dovolj priporočati: delajte na to, da se v ljudske šole uvede kmetijsko gospodarski poduk, kateri bode slovenskemu ljudstvu donašal tisočerne obresti ter njegovo denašnje tužno stanje spremeni v pravi rajski vrt splošnega blagostanja — in hočemo li večjega plačila za svoj trud? Dopisi. Iz Trftta* dne 5. avgusta. Da se vsak dan v tukajšn jej kolibi kaj skuha in to po tem surovo povžije, naj bo v dokaz to le: Ni dolgo, kar ima vsak šolski voditelj v trža-škej okolici povelje, da se mora in da jo neobhodno potrelmo podtičevali italijanski jezik iz teh le vzrokov: a) ker je ital. jezik »triplicesuo carattere di lingua ufflciosa del Comune; b) ker je ital. jezik »lingua nazlonale del paese, di elementi di eoltura. Prva točka naj se jim dovoli, če uže hočejo, s tem jim zrastejo perutnice, s kojimi bi mogli daleč leteti. Ako bi pa slavni magistrat ljubil pravico, moral bi pošiljati po vaseh tržaške okolice ukaze, naznanila in vse drugo v slovenskem jeziku. Rad povabim gospoda, ki je teh nazorov, naj pride kednj si ogledat vasi ter pre-iskavat, koliko njih je, ki so zmožni toliko italijanščine, da bi razumeli visoko laško slovstvo. PraSiuu, je li mogoče, da se otrok (v vasi) v fi »ih letih nauči toliko Italijanskega, da mu je lahko, Če postane ponosni »Cupovilla«, dopisovati z magistratom? Nesrečniki odpuščam ti, saj ne veš, kaj delaš. Ital. jezik je tedaj narodni v deželi, v katere j ljudstvo slovenski govori! ~ To se ve, mora se poudarjati, da jo slavni magistrat opravičen po-italijančevati slovensko okolico, kar so mu pa nikoli ne posreči. Da bi imel oni, ki je vzbudil to modro misel, le slab pojem o pedagogičnih pravilih, moral bi se sam sebi čuditi, da mu je mogoče priti do take modrosti. Svetovati bi moral slavni magistrat prav narobe, naj se slovenski otroci uče v materinščini. Okolica je bila in ostane slovenska. Mislimo, da smo uŽe na tistej stopinji, da ne potrebujemo več tako idealno nepremišljenih nazorov. Našli smo uže pravo pot. Na naših travnikih ni več toliko trnja, cveto uŽe rožico po lepili livadah; strupeno seme mečemo na skalo, da ne bo kalilo in Širilo svojih korenin. Poudarja se, da je itall-lijanski jezik element izobraženosti. To je res, a ne Slovencem, ampak Lahom. — Mi Slovenci imamo uže toliko lastnih pomočkov, da se lahko i/obr.izuje mila nun mladina. Le držite se vi ital. kulture, nas tržaške okolice Slovencev pa ne osrečujte ž njo, ker na naših tleh ne raste veselo* Iz It uju u« 1. avgusta. Glas, daje rojanska čitalnica propadla, žali prave rodoljube v mestu, in toliko bolj v okolici ; posebno ker smo jo okoličani s krvijo krstili. Da smo pa okolić mi pi vi iz Čitalnice stopili, krivo je bilo delovanje tedanjega odbora, ker ni mogel reda in spoštovanja do materinega jezika v čitalnici ohraniti, in to je največ zakrivilo, da je čitalnica po 1.'). letnem obstanku propala. Narodu ni škoda, da je taki čitalnica propala; ampak žalostno iu sramotno je zaradi imena iu vpliva Slovencev v Trstu. Moj namen ni grajati uiti odbora niti onih krasotic, ki so vedno le tuji jezik v nečast svojemu v čitalnici rabile;ampak moj namen je: vzbujati pravi duh da bi sc nova kmečka Čitalnica v ltojanu ali pa kde v okolici napravila. V ta namen smo se danes tukaj mej veljavnimi možaki nekoliko pogovarjali iu posvetovali ter sprevideli, da bi se prav lahko in brez težave ta reč napravila. Združenimi močmi bi su dala osnovali za vso okolico nova iu premerim čitalnica, iu naj priprav-niši kraj bi bil, ker je središče okolici, blizu se-nenega trga (Piazza del lleno). V novej čitalnici bi lahko za vse potrebu vsa društva zborovala; tam bi lahko »Edinost« in podporno de-lalsko društvo svoj sedež imela I Da pa bi se čitalnica vtrdila, prav bi bilo, da si na delnice svoje poslopje napravi. Naj to reč zmožni, veljavni, premožni in pošteni narodnjaki pretresejo in objavijo v svojem Času svojo misel, kako bi se to izvršilo. Kar pa je najpotrebniše k takemu početje, to je mir in sloga, katero, žalibog, v Trstu kale nakateri, ki za narod nič ne dolajo. Glede narodne koristi svetujem tudi: da ne bi sc še drugo podporno društvo tukaj ustanovilo. .Taz dobro poznam razmere in koristi delalcev in rokodelcev v Trstu, zato lahko trdim, da dve enaki društvi no morete obstati, eno mora propasti, bolje je, da vsi gospodje, ki snujejo drugo onako društvo, pristopijo k prvemu; podajte si roke v spravo in društvo bo cvetlo v srečo tržaških Slovencev In v korist vsemu narodu. Ker imam uže pero v roki, naj mi bode dovoljeno, še drugo misel razodeti: naši okoličani mo vprašujejo, zakaj nisem ud veteranskega društva, moj odgovor je lahek in odkritosrčen: Jaz se ne strinjam niti z duhom niti z uniformo (obleko) veteranskega društva v Trstu, posebno pa ne s želodom na klobuku, ker na Slovenskem ga imamo za drugo rabo. Moja misel je: da bi vsi okoličani pristopili v veteransko društvo s pogojem, da bi imeli različno (posebno) uniformo (saj je tudi naš bataljon bil od druzih različen) namreč: dn bi imeli kratke ali pa tudi dolge hlače, surko, in klobuk s peresi, kakor pri bataljonu. Upam, da vse to bi lehko zbor veteranskega društva predrugačil. Taka živahna iu narodu koristna pogovarjanja smo imeli danes v ltojanu mej premožnimi, odličnimi i veljavnimi možaki, ter napi-vali na zdravje in čast vsem gospodom, ki bi se v te namene za narod trudili. Konečno naj ml bodo še dovoljeno omeniti, da gredoči iz Rojana nismo pozabili čestitati gospodičini Pertotovcj Rožici, ki je z dobrim vspehom dovršili preiku^njt) zi učiteljico ter se posvetila velik inik>*mu trudu za izobraŽevanje nategi milega naroda, živela! Miroljub. H Krava 31. julija. (Konec.) Točno ob 8. uri zjutraj pozdravi predsednik učit. društva g. Ant. Leban, s primernim nagovorom navzoče učitelje in učiteljico. Rilo je vseh 29. — Vršil se je potem dnevni red po tem le spore Iu: I. Verificiranje zadnjega zapisnika; II. Društvena poročila; III. Poluglasni »e« v ljud. šoli; g. Vertovec: IV. O krajepisu; nadzornik; V. O zgodo\ini v ljud. šoli; g. Kante; VI. Predlogi. Ad I. Tajnica gospo liči na učiteljica Štrukelj iz Korana prečita zapisnik nilnolega zborovanja. Ad II. G. predsednik A. Leb.in naznanja, da so nekateri udje še k društvu pristopili; drugi ulje pa, da so letuino plačili. Nadalje pravi, daje dobil društveni pečat z napisom: »sežansko-komensko učit.društvo;« pečat, škatla in vsa priprava stane 4 gbl. 48 kr. Ta znesek se je tedaj g. blagajniku Hrovatinu nakazal iz društvene blagajnice. Ad III. O polglasnem »e« prične govoriti g. Vrlovec, učiteij v Dolini, ter stavi konečno predlog, da se v naše šole uvede polglasni »e«. Proti temu se je oglasi g. Janko Leban, učitelj v Lokvi. Naslanjal se je na lilologe: Miklošič, Levstik, Leveč, kateri so ta »e« uže davno iz-bacnoli. Povdarjal je, da ga »Ljub. Zvon«— prvi znanstveni list — pa tudi drugi listi več ne rabijo. Omenjal je, da ga tudi naš narod ne izgovarja, kajti narod govori: vrt —ne vert; krt — ne kert itd. Za Vrtovčev referat in predlog je govoril g. nadzornik proti g. Jauku Lebanu. Temu je večina učiteljstva pritrjevala. Govorili so za poluglasni »e« tudi drugI učitelji, pa menda ne iz popolnega prepričanja. Sprejel sc je tedaj poluglasni »e«. Ad IV. O krajepisu je imel g. nadzornik dolg referat, kateri so je učiteljstvu jako do-padal. G. prodsodnik so mu jo v imonu zbora zahvalil za ta temeljiti referat in sklenolo se je, da se v »Šoli« priobči. Ad V. O zgodovini v ljud. šoli je govoril g. Kante, učitelj v Sežani. — Sklenolo se je, delati na to, da se pri prihodnjej izdaji naših čitank več zgodovinske snovi v naše knjige uvede. Ad VI. Predlogi. G. preda. A. Leban pokaže novo obliko »tednika« obstoječo iz 18 rubrik ter predlaga, da bi sc naprosil si. c. kr. okr. Š. svet, da enako obliko tednike v naše šole uvede, ker sedanja oblika tednika ne zadostuje. Sprejme se ta predlog jednoglasno. G. predsednik predlaga, da bi bil prihodnji zbor Nabrežini oktobra meseca. Sklene se, da bode društvo zborovalo dnć 13. okt. Nabrežini. Dnevni red se objavi. Konečno navdušuje g. predsednik navzoče k vzajemnosti, kajti le na podlogi tega more društvo, katero se vedno vtrjuje in krepi, napredovati. Po zboru se je nabralo 11 gld. 11 kr. za Jurčičev spomenik, koji znesek je g. predsednik prevzel, da ga odpošlje dotičnemu odboru. Po zboru je bil skupni obed. Prepevalo in kramljalo se je v veselem društvu do mraka* Potem smo otšli. Na sviđanje! Milanko. Iz Lokave« 19. julija. V blagdan naših prvih narodnih prosveti-teljev sv. Cirila i Metoda, — dogovorivšl se, prišli so skupaj nekateri ro loljubi iz Kamenj Stomaži, Lok.ivca i Ajdovščine, na prijateljsko pomenkovanje v ajdovsko »Edinost«, da s tem pokažejo tudi osobno veselje o vseslovanskem velikem dnevu, ter tako počaste prva domača svetnika. Mirni pogovori v tej častitljivi družbi, pri kozarcu zl ite kapljice, sukali so se o sv. Cirilu, 0 narodnem dnevnem svetkovanju, o papeži, Levu XIII. i njegovej blagonaklonjenosti do Slovanov, kojo je pokazal v svojej lanskej encik-liki, imenovanoj »Grande munus«, o potovanji, Slovanov v Rim itd.; a poslednjič pride na vrsto razgovor o staroslovanščini, oziroma slovanskem svetem jeziku, ki je po priznanju samega Rima, poleg grščine i latinščine, najlepši 1 najsposobnejši jezik, osobito za cerkvena opravil i. Kar poprime odličii rololjub i svečenik J. D. slovesno besedo rekoč: Gospoda I ker prav zdaj govorilno o našem svetem jeziku, zdi se mi ugodna prilika, Vas ziradi tega prijazno opozoriti na imenitno zgodovinsko dogodbo. L'>ta 1883 bode tri sto let, kar se je pela slovanska služba božja tu pod (Javnom v Kam-njah v črniškej dekanijl. Gospoda! temu dokaz imamo shranjene glagolične dokumente v podobi pisane listine, o kojej piše znan rodoljub v »Glasniku« broj 67, 1. 18G4 tako le: »Ć. g. črnlški dekan so mi dne 17. decembra 1863 ta le glagolitiški napis, izrezan iz starega missale svoje cerkve — poslali, katerega ad literam tako berem: 1583 Mišica Jjuna na 15. pride k nam v Kamnane (sic) g. Škof Vidamski in nas vižita ta isti dan na svetoga Vida tako hoti da mu Mašu hrvački pojem pred vsemi do ktori i pred pukom v crkvi S. Mlhela v Kainenah. Ja pre Prančeško Vlenlič dalmatin od Raba.« Pričujoči narodnjaci, većinom svečeniki l učitelji, bili so o tem nepričakovanem zgodovinskem izveslji prav veselo iznenađeni. Oziraje se na preiinenit io historično važnost Isto tako tudi na pomenljive razmere 1 okolnosti ilenušnjega časa, zaključili so zbrani pro-svetljeni domoljubi jednoglasno: naj sc omenjena zgodovinska dogorlba mej slovenskim narodom znova razglasi, ter uže zdaj na to misli, kako bi so imenovana tristoletnica dostojno praznovala v Kamnjah leta 1883. Osobito VI vrli rojaci podčavenskil prosimo izjavite vsak Bvoje mnenje o tem. Knežak 1. avgusta. Danes dopoludne ob 1 1. uri je začnlo goreti, in predno je nilnola ura, pogorelo je 38 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji, vsem živežem, senom in mnogim hišnim orodjem itd. Škoda, ako so malo ceni, je nad 50.000 gld, — Preljubi rojaki, in vsi, katerim dojde ta žalostna novica, usmilite se nas! Zavarovanih je le okoli 12. Rližnji nam sosedje pa podelite nam kuj sena I Naj ga dobra srca po bližnjih vaseh zbirajo in potem semkaj naznanijo, da pojdemo po senć. Ogenj jo nastal po nerodnosti nekih malo-marneŽev. Slavno uredništvo je prošeno vljudno, naj blagovoli mile darove pobirati, ter jih podpisanemu občinskemu predstojništvu pošiljati/) Vse se bo najhvalžnejše sprejelo, obleka, jedilo, denar itd. Prosimo, ne zabite na nas v naši budi stiski. Stok in jok uepoplsljivl Županstvo Knežak, 4. avgusta 1881. Anton Požar, poŠta Zagorjo pri Št. Petru. ') Uredništvo rado nabira darova za ubogo po-gorelco (Uredn.) apostolske mezi pohany pftsabil vice po tyransku nel po kano-nicku jsi nakladal. Když on zajiste podle svatjeh kanonftv tolio se dožadoval, aby poštaven byl pfed soud stolice rimske, tys mu toho nikterak nedopustil, anobrž jsl s privrženci a soudrultf svj'mi nad nim prenesel rozsudek, zbaviv jej služeb, božlch a do žakUo jej uvrhnuv. Nad to pak, na z? vajo se človfkom oddanem sv. Petra ve spravč clrkvc v Nfinecku.o uvCznfni a utrpent fečenćho bratra a spolubiskupa, ba poslance našeho, o n&hož zvy-šenapeče na nas naležela, žadnou jsi nam spr&vu nepodal, anobrž kdvž jsi v ftim& o to od našich byl tazan, lhaiskv jsi zapre}, že bys jeho znal, kdežto jsl vseh utrap, ježto od vašich naft uvedeny bvly, sam bvl podnčcovatelem a pobadačem, nefkuli pftvodcem.« Dale dokliida papež, že Annon, dokud se do Kima nedo-stavi, zfistane vyloučen od pfljimanl.« Ker je ta dogodba nam Slovanom zelo znamenita, osme-Ijujemo se o tem tudi to povedati kar piše J. L. v letošnjih »Novicah« št. 15, i sicer tako le: »V temnico so tedaj pahnili velikega dobrotnika, ki je žrtvoval vse svoje živenjo v časno i večno srečo človeštva: apostola, ki je užival največje zaupanje tako namestnika Kristovoga kakor krščanskega ljudstva. A prav to jo redilo kačo zavisti v srcu sv. možu sovražnih biskupov, ki niso mirovali, dokler niso razlili vse svoje jeze nad sv. blagovestuikom. Usmrtiti ga hočejo, zato ga tirajo v ječo, da bi tam poginil za lakoto, žejo in tugo. Ali prevarili so so! Najvišji gospod ne zapusti zvestega svojega služabnika; pošlje mu rešitelja, rimskega papeža Janeza VIII. Papež zve njihovo nečloveško početje, dasi mu so je zelo prikrivali. Omenim naj le, da je prišel za časa prognanstva Metodovega Hanno v Rim, — bil je namreč oskrb- nik posestev sv. Petra na Nemškem; papež ga vpraša po Metodu, a on mu odgovori, da nema česti ga poznati. K sreči pridejo precej po njegovem odhodu Metodovi poslanci, ter naznanijo in razjasnijo papežu stvar pismeno. Janez VIII. se kar čudi, da more kdo tako grdo ravnati s6 svetim in mnogozaslužnim možem. Precej pokliče sokrivce k sodbi; ko pa ne pridejo, pošlje 1. 874 svojega poslanca, škofa Pavla Jaklnskega, s posebnimi pooblastili na Nemško in Panonijo; izročivšl mu pisma vrhovnemu Škofu Adalvinu in Hcrmanriku In Škofu frižinskemu Ilannonu, kakor tudi kralju Ljudevitu, Karlmanu, Svatopluku in Metodu Na Nemško prišedši, napoti se poslanik k škofom; veli jim v papeževem imenu, naj Metoda takoj oprostć ter jim naznani, da ni prišel stvari preiskavatin razsojal, ampak kaznovat jih in toliko časa suspendirat od vseli duhovenskih opravil, kolikor časa so zadrževali Metoda v njegovej službi, to je: začela tri leta. Posebno graja Hermanrlka in Hanna; prvega zarad grdega vedenja z Metodom pred zborom (imel gaje namreč pred zborom v varstvu, ter držal ga v najhujšej zimi pod prostim nebom v snegu in mrazu; da, pretepati ga je hotel s konjskim bičem, a pregovorili so, ga drugi!); druzega pa za rad nekanoničnega vedenja v zboru. Naposled opozori še vse tri na papeževa pisma, ki jim ukazujejo, naj pridejo v Rim na odgovor. V sili se uklonijo papeževemu ukazu, ki jim je pretil z izobčenjem iz cerkve. Tako kruto so Nemci delali z sv. Metodom, i sicer le zaradi tega, ker se jim ni dal oklepati v njihov jarem, pa tudi zato, ker jo želel Slovane osvoboditi od nevarnih nemških sosedov i zlobnih krivih prijateljev. Ko papež zlobnežem zapreti z izobčenjem, prestrašijo se škofje vendar ter sv. Metoda izpuste. • Kako pa to, da se ni nobeden slovanskih knezov za sv. moža v tacih stiskah potegnol? Vojna z Nemci je končala za Rastislava nesrečno, slavohlepni i koristolovni Svatopluk se da od Nemcev tako premotili i zaslepiti, da postane, vsled neke sumnjo, Izdajalec svojega strica Rastislava, s katerim je zajedno vojeval proti Nemcem. Ko je Rastislav najmanj nesreče slutil, zgrabijo ga zavratno nemški vojaki v navzočnosti Svatoplukovej, ter pod ostro stražo odvedo na Bavarsko. Tam ga držć v temnici, dokler se kralj Ljudevit ni vrnil iz vojne domov. Ta pokliče Rastislava pred sodbo in Švabje obsodijo tega blažega slovanskega knezi k smrti. Moravani pa prosijo kralja milosti za svojega kneza. Rastislav je sicer smrti otet, ali za kazen mu Nemci staknejo oči ter ga zatvorijo v nek samostan, kdor ga otme žalostne osode — zaželena smrt. V Ristislavovej smrti vidimo nedolžno žrtev, ki je padla za narodno svobodo, katero si je nemški vrag vselej prizadeval v blato gaziti. Knez Rastislav, oslepljen i zatvorjen tam moj Nemci, na tujej zemlji, ni mogel sv. Metodu nič pomagati. Izdajica Svatopluk jo molčal i le od strani hladnokrvno gledal krivice, katere je sv. mož od Nemcev trpel; knez Kocelj pa je bil v onih vojevitih časih preslab pa tudi preveč otdaljen, da bi se bil mogel pri Nemcih ozbil jno i krepko potegniti za božjega sluz ibnika,čakajočega otetbe iz švabskega zapora. Verjetno pa je, daje Kocelj vtičih nemilih razmerah papežu vse natanko sporočal ter ga prosil zd itne pomoči za svojega prijatelja sv. Metoda. Na tak način je papež po dveh straneh zvedel, kaj delajo Nemci z sv. Metodom, pa se tudi prepričal o resničnosti teh sporočil, zato so vsa njegova pisma, poslana nemškim škofom, ostro in odločno pisana. (Du\je prihodnjič.) EDINOST. Politični pregled. Notranje dežele. Cesar je pisal lastnoročno pismo generalu Filipovi?«, ki jo stopil po petdesotletnej službi v pokoj. Cesar se mu j-' v pismu presrčno zahvalil za velike zasluge, katere si je pridobil za kmno, državo in vojaško granico. Češkega deželnega namestnika pa je pobaronil, in ker se je to proslavljenje, kikor tudi imenovanje dr. Rapa, konservativca, za tirolskega deželnega glavarja, zgodilo prav pred cesarjevim odhodom na Nemško, Tirolsko in Predarelsko, gotovo to ni brez političnega pomena ter razodeva, da Taaffejeva vlada prav trdno stoji. Shod nalega cesarja s pruskim 4. t. m. v Gostinu je bil prav srčen in daje poroštvo, da se v zve/i teh 2 velevlasti Evropi mir ohrani. Kar je Avstrija v notranjej politiki nastopila pot porazumljcnja narodov, prišla je pri sosedih v večo Čast ter se vtijuje in krepča od dne do dne. 28. min. meseca je bil pod cesarjevim prvo-sedniltvom ministerski zbor, v katerem se je določilo, kdaj se imajo sklicati deželni zbori, državni zbor in delegaciji. Deželnim zborom vlada predloži zelo potreben zakonski načrt glede razko-sovanja zemljišč. V gosposko zbornico, kakor sc poroča z Dunaja, pokliče cesar o začetku septembra več visokih gospodov. Liberalne kroge Irese obupanje i polom. Liberalci so bili v zadnjih časih podobni vojski^ ki z največjim srdom napada trdnjavo, pa vselej otbita pušča pred ozi ljem najboljše vojake i nje krdelo kopni od dne do dne. Klicali so na pomoč na vso strani, odgovarjalo se jim je porogljivo, mej tem pa so je vojaštvo v trdnjavi množilo i krepilo. Zato so previdnejši ljudje te stranke začeli govoriti za spravo z Slovani, ker so sc prepričali, da je bnj brezvspešen i njim samim pogubljiv; uvi levajo gotovo tudi, da njihov boj ni bil pošten i da se vsaka krivica maščuje. Od tod obupovanje, polom i kesanje. Jesenski državni zbor to resnico potrdi. Vsled pogodbe, sklenene 5. jun. mej pipežem in avstrijsko vlado dobite Bosna in Hercegovina te le škofije: 1. V Serajevu vrhovnega škofa s 4 prelati. 2. V Banjaluki in 3. V Mostam Škofa. Škofijo Trebinjsko bo oskrboval, kakor dosihdob, škof iz Dubrovnika. — V Serajevu se za vse Škofije ustanovi bogoslovsko semenišče. Kralj Kalakaua z sandviških otokov potuje uže dalj časa po Evropi ter zbuja občno pozornost; te dni je prišel na Dunaj. Volitve v zagrebUi mestni zastop so se sijajno izvršile. Narodna neodvisna stranka sme ponosna biti, ker je pri vseh vladnih pritiskih priborila 37 sedežev mej štirdesetimi. Ta zmaga je velepomembna, ker bo jako vplivala tudi na volitve v deželni zbor. Kakor električna iskra, tako je ta volitev zdramila ves hrvatski narod. To je madjarsko stranko kakor gad pičilo; ona je, njej na čelu finančni vodja David, zelo si prizadevala za svojo pristaše, a zdaj, ko je tako pobita, bluje strup na vradnilte, ki so narodno volili tor jih hoče kaznovati. To pa je v nasprotji s tem, kar je ogerskega ministerstva načelnik pred nekaterimi dnevi govoril svojim volilcem rekši, da se narodnosti ne morejo i ne smejo zatirati. I to je res: dnjte vsacemu svoje, pa bomo vsi zadovoljni. Vnanje država. V Rimu napravljajo tabor, ki bode zoper papeža razsajal. Prvosedoval mu bode dr. Patroni, ki je bil prod več leti zaradi hudodelstev na galero obsojen. Taki patroni papeža napadajo l Da bi to hudobno ne bilo, zelo smešno je gotovo. Nove vojne ladij e, prave morske trdnjave, na vse kriplje dela Italijanska vlada, iz česar se vidi, dajo žgoče mogočnost starih Rimljanov, a sedanja Italija ni nekdanja, i sedanji Italijani niso nekdanji Rimljani. Pohlep po tujem blagu Italijo preveč slepi; ona ne ve ceniti tega, kar jej je po slepej naključbi v naročje palo i zato jo čakajo Še bridke ure. Ruski car je obiskal se svojo rodbino imenitni semenj v Nišni-Novgorodu; ljudstvo gaje po vseh krajih navdušeno sprejemalo. Kronati se da v Moskvi stoprav v letu 1882. Ruska policija vedno zasleduje nihiliste, in vsak teden se jej posreči kak dober lov. — Minister Ignatjev je mož na pravem mestu. Z vso krepkosljo dela za prerojenje Rusije In osvo-bojenje ljudstva iz klešč absolutitlsčncga birokratizma. Na Francoskem se bodo k malu vršile nove volitve v državni zbor in vse kaže, da Gam-betova stranka pridobi še več sedežev, nego jih ima sedaj. To pa utegne predrugačiti vlado in senat, posebno zadnji je v nevarnosti, ker je zavrgel volilne prenaredbe, za katere se je Gambeta poganjal. V svojem programu on zahteva: preuredbo ustave glede senata: v državnem zboru tako večino, ki je glas ljudstva; preuredbo iu spoštovanje upravne oblasti. To je na njegov mlin voda, ki lahko goni kolo republike, pa tudi cesarstva. V Londonu sle sprejeli obe zborni« i novo zemljiško ali agrarno postavo, po kater J se ubogim Ircem j ire:n nekoliko zlajSa. Bogatini posestniki ne bo lo smeli več najemnikov s zemljišč proganjati. A gotovo Irska ne bode pomirjena, dokler se zemljišča proti primerni odškodnini sedanjim »kolonom« popolnoma v last ne prepuste. Vedno Še se gode umori nasilnežev Angležev, in te dni so na neki ladiji dobili nekatere tako imenovane »peklenske stroje«, namenjene, da se ž njimi pokončajo ladije in državna poslopja. Ko bi vlada tako previdno ne postopala, prišlo bi uže davno bilo do občnega krvavega upora. Francoska vojska v Afriki veliko trpi; Arapri jo napadajo na množili straneh; vročina je strašna in vode na mnozih krajih prav nič nI, zato tudi vstaje v tem letnem čisii ni mogoče zadušiti. Turški sultan je smrtno kazen morilcev Abdul Azisa polajšal v dosmrtno ječo. Prepeljali so jih v arabsko trdnjavo Taif, kdor se bo lo pokorili, dokler jih ne reši smrt, ali kaka druga dogodba na Turškem. Obstreljeni predsednik, ameriuanskili držav Garfield je uže iz nevarnosti. DOMAČE STVARI. Cesarjev tiar. Cesar jc vzajemnemu podpornemu društvu »Principe ereditirio Rudolfa« v Pazinu daroval 100 gld. Odbornikom drusiva »Edlnosll.« Dne 20. t. m. o polnilne bode odborova seja v goslilniei »pri ogerskem kralju« (Ilenlschel), h katerej vabi vse odbornike in namestnike PredsedniŠtvo. t Malija Kvanul, trgovec v Trstu, je po kratkej prsnej bolezni umrl 5. t. m. v 50. letu živenja. Rajnki je bil mož plemenitega srca, bistrega uma i kakor solnce čist rodoljub. Srednje Šole je dovršil v Gorici, potem pa seje poprijel trgovine, s katero sejo mnogo let v Trstu pečal. Bil jo ud mnogo slovenskih društev, rojanskej čitalnici večletni načelnik, podpiral je zdatno naše slovstvo in literarne zavode, pri nesrečno;' banki »Sloveniji« je mnogo zgubil, a to mu ni ohladilo ljubezni do naroda. Užival jc splošno Spoštovanje, rad jo bil v družbi ter popeval slovenske pesmi i napi val navdušeno zdravice. Kamor koli je prišel v družbo, vladalo je veselje, donelo petje, bilo je navdušenje. Prijatelji so ga srčno ljubili, ker je bil vedno odkrit, prijazen i milosrčen. Pogreb jo bil v nedeljo ob petih popoludne velikansk, vdeležilo se ga je mnogo ljudstva iz vseh stanov. Več vencev jo dičilo njegovo rakov: na belih trakovih smo brali: Hvaležni otroci svojemu očetu; na Črnili: Podporno društvo svojemu podporniku; na trakovih z slovenskimi barvami: TrŽaSki Slovenci hu-ditelju slovenskega naroda. Tržaški pevci so mu zapeli pred hišo in v cerkvi »Nad zvezdami« tako milo In krasno, da je bila vsa množica ga-nena. Bridka je nam i tržaškim Slovencem ločitev od blažega našega Matije — blag mu spomin 1 PriMlailJenJC' Cesar je podelil tržaškemu policijskemu vodju, Karolu Plchlerju, za izvrstno službovanje viteški križ Leopoldovega reda. Deželni zbori soskličejo: v Poreču in Gorici 23. avgusta, v Trstu in Ljub j lan i pa na 24.septembra, dalmatinski 22. avgusta, tirolski 27. avgusta, gallški in štajerski 14. septembra, i drugi ne posebe imenovani 24. scplembra. Ha/slava v Tr.Mii. 2. avgusta je imel zopet izvrševalni odbor za razstavo sejo. Sklenolo se jo, naj se mestno starešinstvo naprosi, da brezplačno prepusti potrebne prostore na Campo Marzio. Izvolil se je tudi odbor peterih, naj nasvetuje, kateri kandidatje se imajo odboru pridružiti, ker se odbor skoraj gotovo razdeli v odseke in bo novih udov potreboval. — Nabralo se je doslej za razstavo 88.050 gld, V seji 5. t. m. so bili izvoljeni nasvetovani novi udje in sklenolo se jc, naj se odbor razdeli v tri odseke. »avhl v Trsiu meseca ju nI ja ihhi. Mestnega vžitninskega davka se ju vplačalo 15G.4GG gld., od mitnic 2.281 gld. od klavnic 3.733 gld. Pri mestnej blagajnici se jo plačalo 21.88.3 gld. občinskih doklad in 43.020 gld. državnega davka. Voda za Trsi. Vedno Se preiskujejo, od kod bi se voda v Trst napeljala. V sredo popoludne je ndpliil vladni p trnik »Pelagosa« k studencem pod Nabrežlnos komisijo, daje pregledala, je li v istini tam mnogo vode, da bi Trst preskrboval iv vsakem času. Uže nad 13 let študirajo naši mestni očetje to prašanje, a Bog vedi, kedaj ga rešijo. 1' Irsatfklli skladi m* lli je bilo bi i-a 30. junija.......... 8,488.230 k. meseca julija se ga je navozilo . 803.105 • sškupij . . 4,;i5l.3:iu k. Izvozilo se gaje mes, ca julija . I/.'KO.VJG » Ostalo ga je tedaj 31. julija . . ;i,u;n.5;t9 k. Vrednost zavarsčine je zn išala l,2lli.850gl I. ttfleska lojna lailija lleela, katera torpele vozi vojnemu bro lovji v vojni, priplula je v sredo v našo luko. Jedva zakočena, bila uže je zopet odplula. Na krovu ima ta ladija 20 majhnih parnikov, s katerimi se v vojni torpedi proti sovražnemu brodovju spuščajo; prišla je od Reke, kderje naložila obilo torpedov, llelalsko podporno društvo žen* »ki oddelek. Pravila Ženskoga oddelka jo visoka vlada potrdila. Po g. 0. društvenih pravil sprejema odbor v društvo ženske, ki imajo vsaj 14 i no nad 40 let. Oglašajo naj se v društvenem stanovanji via Coroueo Št. 23. Pisarna je odprta od 10. do 12. ure dopoludne in od 5. do 'J. ure popoludne. Odbor. Narodna Klavno«! v Lognlcl izvršila soje sijajno; našli smo veliko več nego smo pričakovali. UŽo z brzovlakom došli so nekateri zastopnik, iz Trsta, Gorice i:i Kastva; ti so našli v Logatcu uŽe mnogo Vipavcev, Po-stojneev, Cerkničanov in Bločinov; s poštnim vlakom okolo poluludnć pa je došlo veliko število gostov iz vseli krajev Notranjsk-ga iu Primorskega. Vsi ti prej došli so šli ob 2 uri popoludne čakat Ljubljančanov, ki so došli s posebnim vlakom, in jili je bilo se »Sokolom« vred nad 500. Slavnostni odbor, požarna straž i logaška in godba idrijska in deputacija logaških deklet v narodnoj obleki sprejeli so Ljubljančane, posebno pa društvo »Sokol«, katerega udje so se vdeleŽili v velikem številu se zastavo to lepe slavnosti. Logaška dekleta so pripela na zastavo »Sokola« krasen venec in trobojno trakove, na kar so je začel pomikati Imposanton sprevod v Logatec ter so je ustavil na prostoru slavnosti namenjenem. Ta prostor je bil v sredi Logatca na pri jaznem vrtu, ki jo bil tako okusno okrašen, da nismo tako hitro niti v mestih občudovali tako dobrega okusa. Kakor so sliši ho vse to vredlli sami LogatJani pod vodstvom vrlih gospodov Gruntarja, notarja v Logatcu in g. itosmana iz Rakeka. Na tem prostoru zbirala se je velika množica, gotovo par tisoč ljudi, prav tako je napolnilo pevski oder kakih 80 do 90 najboljših pevcev iz raznih krajev iu na drugem odru je svirala godba ter jo imel tudi slavnostni odbor svojo mesto. Kinalu po 3 uri odpre predsednik ljudsko veselico in govori na kratko, a tako navdušeno, daje njegova beseda, ki je došla iz globin srca tudi našla mesto v vseh srcih nazočih. Navdušenje je bilo" občno, ko je blagi g. Gruntar prepričal nas o važnosti in pomenu dneva in kako jo šo lo povzdigoval naša srca gosp. Resman z svojim mojster-skim slavnostnim govorom, s katerim jo živo živo slikal delavnost hlagovestnlkov Cirila in Metodu In v novejšem Času JurSlči za slovan-stvo. Pred in po govoru je pel velik zbor po 1 vodstvom g. Gerbici krasno napevo slovenske in hrvatske. Bila je potem tombola; predno pa je bila še dovršena, ulil se je dež, vsled Česar je slavnost prenehala za 1 uro a k malu je nehal dež in izvršilo se je vso do konca po programu. Po dokončani slavnosti sukal se je mladi svet na nalašč v ta namen napravljenih 2 plešiščih pod milim nebom; — razni odličneji gostje pa so se zbrali v okusno okrašenem kozolcu, ki je bil spremenjen v vrtni salon iu tam se je na-pivalo slavnostnemu odboru, slovenskim poslancem, deželnemu namestniku \Vinklerju, našim bratom Hrvatom, izreklo soje tudi milovanju onim našim odpadnikom na Reki, ki mrze mater zemljo in se potezajo za to, da se Roka odtrže od matere zemlje. — Mej napitnicami vršilo so je potjo kvarteta zbranih pevcev. — Veselje je trajalo do polunočl, ko jc »Sokol« z godbo odišel na kolodvor, kler je bil poslov tako bratski in ganljiv da lepši ni mogel biti. — Tisočera slava donela je vrlemu »Sokolu«. Vsa čast in slava voditeljem teprekrasne narodne svečanosti, g. notarju Gruntarju, g. Resmanu in g. županu Mulaju, pa čast tudi Logačanom oni, ki so »viribus unitis« delali v skupen lep namen. Za Jurčičevo ustanovo utegnola je veselica dati kakih 1500 do 400 gld. lep dohodek. Cirkus Ilenz, prvi v Evropi, polni vsak večer naš Politeama z veliko množino ljudi. Takih umetnikov v telovadbi — in tako izurjenih konj pa tudi ni videti I Opozorujemo našo rojake, naj ne zamude si ga ogledati, ker še kratko časi tu ostane in smo prepričani, da ne bode nobenemu žal, ako si ga ogleda. Cioriški državni poslan«'«', dr. Josip Tonkli vabi v »Soči« vse volilce tolminskega, goriškega iu sižanske^u političnega okraja, naj pridejo 2'«. t. m. v Gorico i naj se z beri) ob II. uri dopjludne v slovenskoj čitalnici, da položi račun svojega delovanju v državnem zboru iu pozve nadaljne želje svujili VolilccV. Ohene /tfodot iu«» tretji del, novi vek, iz I d je gosp, prof. Jesenko. Ker je g. prof. uŽe poprej izdal tudi stari i srednji vek i poleg tega tudi zcinljeplsje, imamo tedaj za srednje šole o tej stroki vse potrebne knjige; te laj naj so tudi v slovenske šole uvelo, ker ni več izgovora, da nemarno kuji;,'. Priporočamo te knjige ne le učencem srednjih šol, t uiuč tudi drugim Slovencem, ki imajo veselje do zgodovine iu zemljepisja. Zgodovine prvi in tretji dei veljati vsak Sit kr. drugi del pa 50 kr. in zemljepisje 2 gold. Iz poroi^lla gimnazije v Patinu povze-mljeino, da so jo Šolalo tam letos 120 dijakov« Koliko bi to Število narastlo, ako bi se u i mesto nemškega učnega jezika uvedel hrvalki! Tombola v II11 ju h bo v nedeljo 14. avgusta v korist tržaškej bolnišnici. l°«»V«»zdovaiije na Primorskem. Iz poročili ministerstva za poljedelstvo posnemamo, da se je ni Primorskem o I leta 1870 pogozdilo 1000 hektarov sveta, vendar drevesca suša zelo uničuje. Drž mu drevesnica v Trstu seje opustili v letu 1878 zarad pomanjkanja vode in zarad burje. V dobi o I leti 1877 do 1880 se je (i,845.700 drevesc razdelilo, na l polovico listnatih drevesc, vendar pravi poročilo, da se na Krasu šilovje boljšo sponaši, riZ"ii črnega j ig-ncd i; tudi omenja, da so na Goriškem vse po-sknšnj • z eksotičnimi drevesi i/.p t lletele, le za »pluus maritima« iu »abies nordmanniana« je podnebje ugodno. Nasadilo se je 405 750 sadonosnih divjakov (drohuic) iu napravilo 7 drevesnic. • Mloiviis\«' Malice« gosp nI irski o Isek se jo sestavil. Za načelnika jo bil izvoljen g. dr. Zupmec, za njegovega namestnika pa gosp. Grassolli. INižarl so posebno na Kranjskem zadnje dni hudo razsajali i mnogo škole napravili. V Dolenjej vasi pri Rakeku sla tudi dva, posestnika Martina Metelko,ni hlevu spići sina zgorela, Martin, ki jo imel 17, in Janoz, ki jc Imel 15 let. ttrozna nesreča. V bohlnjskej Bistrici so je 0. t. m. podrla še le dozidana farna cerkev ter več ljudi poJsul i. Prekucnol se jo namreč stolp ni cerkev, prodrl obok ter raz val 11 tudi cerkev. Škode je nad 50.000 gld. Mrtvih je do zdaj sedem. Vsi bohlnski prebivalci kopljejo, da bi izkopali zasute, mej kiterimi jo tu li g. kaplan Jerala. Polres \ Zagrebu je bil zopet 3. t. m. (Juti I i so dva stresa, od katerih jo bil oni ob 3'/, zjutraj precej močan ter jo trajal skoro tri sekunde. Izpod zemlje soje slišalo bobnenje. Vabilo k komersu, katerega napravi briska poddružnici veteranskega društva na Dobravem v gradu dne 14. avgusta 1881. Spored : I. Del: 1. Pozdrav predstojnika veter, poddruž-nice. 2. Petje. »Pozdravljam lo gorenska stran«, zbor z bariton solo vgl. A. Nedved. 3. Igra: »Kje jo meja«. 4. Petje. »Jadransko morje» zbor vgl. A. Hajdrlch. 5. Dvogovor: »Cilinder in klobuček«. II. Del: 1. Petje. »Nezikonska mati« alt solo z glasovirom vgl. K. Mašek. 2. Deklamacija: »Orest«. 3. Igra: »Dva gospoda pa jeden sluga«. 4. Petje. »Domovina«, zbor, duet in bariton solo z glasovirom vgl. A. Leban. Mej točkami svira veteranska godba. Prlčetek ob G. uri zvečer. — Vstopnina 20 kr. Veterani so vstopnine prosti. 01» 0 uri v jutro slovesna sv. maša v Biljani. K obllnej vdeležitvi vlju luo vabi Predstojništvo veter, podružnice. Zbirka slovenskih mašnlli pesmi na tast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu, Po I tem naslovom je izdal P. Angelik Hribar zvezek pesmi za sopran, alt, tenor in bas v tiskarnicl Blaznikovih deličev v Ljubljani. Vsem pevcem in prijateljem lep'ga petja priporočamo lo lepo delo. \'esreČa na morji, Avstrijsko-ogerska ladija »Astrea«, ki jo odplula 28, julija iz Mar-selja v Port Said, zgorela je na planem morji, 'JO morskih milj od Marselja. Poslano*. »Tržaško podporno društvo.« Ustanovili smo pod tem imenom novo podporno društvo, katerega pravila je c. kr. vlada z dekretom 2"). julij i t. i. šl. 9739/1. potrdila. ') Mi žolimo drultvu uujboljSi vspeli, zelo pa obžalujemo razkol, ki je k tem nastal mej tržaškimi delulci, njim nam i m v največjo škodo, i t<'gn ine-njenjti je mej nami vsak razumen i rodoljuben Slovenec. Živo priporočam d, naj so obo društvi spri-juznete i zedlnlto, to mnogo koristi t bode na čast obema društvoma. (Urudn.) EDINOST. Dru tvo in njegovo uradovanje je strogo slovensko ni podla,d obstoječih pravil in .šteje do sedaj uže 75 udov. — Ziradi tf'g.i nadejamo se dobrega uspeha, dasiravno ne obetamo več nego druga tukajšnja društva. Trst 1. avgusta 1881. Začasno vodstvo. Listnica uredništva, (losp, H. v /. snimio, še knj liujšiga iiiis hi /udelo, nego zadnjic. — Več dopisov Mm morali zu prihodnji list odložiti. Tržnu iMiroeilo. Zadnji Čas j.- kupčija postala veliko živahnejši!, ker cene raznih pridelkov so zdatno poskočile in Spekulaciju jo j i ko animirana. Kara. — Iz Amerike dohijajo poročila v viših cenah, kar pi nij še napravilo posebnega učinka na nad trg. — Vendar pa vtegnejo v kratkem <•• ne kaj poskočiti v očigled zdatnejim naroĆbam. Mio od gld. 52—74, .lava gld. 70—84, Portorli eogld. »(»—109, Cey|on plant gld. 98-l;t5. Olje — lino namizno'je poskočilo z t 2%' jedilno brez spremembe, bombažno draže za 1%. Dmes stane n tuiizno od gld. 53—61, jedilno gl I. 39—41. bombažno gld. 33 —37. Sadje. — Do/daj je došla samo nova opasa, ki stane gld. '.24, kakor prvina. Te dni dojde tudi nova .siiltanina, ki bode stila okolo gld. 42—45—, tudi kakor prvina, a cene postanejo Iliže, ker suhega grozdja je letos še precej bilo na Grškem. Mandlji poskočili so za :{%, Jimo-nov in pomeranc primanjkuje, zato so cene poskočile za 20 do 25%. Mandlji gld. 7(i—M, pomeranče gbl. 9.50—10, limoiii gld. 12—13, rožiči gl. 7.50—8.50, sultanina stara gld. 46—49. Riž — jc sopet poskočil prav zdatno in vlegnc ?e poskočiti zaradi velike suše v Italiji. Denes stane italijanski gld. 17—23.50, Hangoon gld. 12.50—13.75. Speh in mast. — Speli brez spremembe, masti pa skoro popolnoma primanjkuje. Denes stane mast VVilcox in tianeroft gld. 08—68.50. Pelrolije — bil je uže na gld. 9.50, a ker so došla poročila iz Amerike in nemških luk, da so tam cene poskočile, se denes petrolje prodaje zopet po gld. 9.75—9.80 in vtogne priti do gld. 10. Za kesnejo dobo velja ludi okolo gld. 10. O bodočih cenah petrolja je nam tako težavno soditi, kakor o Napoleon dori h. DomaČi pridelki, — Fižol je poskočil za gld. 1.50—2, in to vsled velike suše. — Ta pridelek vtegne poslati letos prav drag, ker ga uže zdaj iščejo za inostransko. Denes velja rudeč gl I. 11.50, bobniče gld. 12.50, bel gl. 10.50 mešan gld. 9, koks celo gl. 15-. Maslo gl. 86—90. Ćespe brez prave cene, katere po vtegnejo poskočili. Žito, — Koruza je poskočila tako zdatno in rapidno, da mora priti do reakcije; a ker je Suša povsod, posebno pa v Italiji, prvemu kraju za Koruzo, pokončala čez polovico pridelkov," vte-gnemo letos videti kesneje še više cene. Denes stane koruza, ki se je prodajala pred 3 tedni še po gl. G.50—Cgl. 8—8'/, iu za oktober, november, december gl. 8.8U—9.—. Nekateri menijo, da vlegnemo priti celo na gl.9. Morda, a cena gl. 9 bode skoro gotovo vladala letos do spomladi, lam še le jo mogoče, da cena Se poskoči. Vendar pa mi slutimo v septembru kako malo reakcijo. Pšenica ni pa skoro nič poskočila, a kmalu se vtegnatudi lega pridelka polastiti spekulacija, zatorej je zdaj za pšenico ugodno stanje. Seno — prodaja se po gl. 1.10—1.30, a cena vtegne poskočili, ker otava se je povsod slabo sponesla. Za hs je dobro prašanje in plačujejo se nekoliko više cene. llulitijski« l»orzu dne U. ar gusta. Enotni drž. dolg v bankovcih 77 gld. 90 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 78 « 90 « Zlata renta.......94 « 15 « 1860 državni zajem .... 131 « 75 « Delnice narodno banke . . . 885 « — « Kreditne delnice..........366 « 50 « London 10 lir sterlln .... 117 « 70 « Napoleoni................9 « 34 « C. kr. cekini...... . 5 « 53 » 100 državnih mark.....57 « 35 « (C3* ljubljansko srečke po 28 gld. — placnjoče na mesečne obroke po 2 gld. — uli mi tedenske obroke po 50 kr. pri «loMi|>u U-M verilirijukl ured Zli vsa loterijska Žrebo-vanja, v Trstu, v hiši Stratti poleg c. k. iiuinestnlštva. H. Lazn-ova fabrika 1* as i - » ti is Is o 1 m — ■> si u a j priporoča svoje znane kmetijsko stroje vsake vrste, likati Itiiorn« ročne-mlatilnice in slamo-reznice po najnižjih cenah. Zastupništvu in zaloga pri A. Debevc-u, v Ljubljani, Rimska cesta [Gradišče) itev. 19. gg Ceniki gratis in franko. gg (5—3) Skladišče vsakovrstnih Singer-je vila amerikanskih ih strojev. Amerikanski Slngerjevl stroj s poboljšanim mahalnlm kolesom. Ti stroji so pridobili, nu vseh razstavah darila, so najboljši, lu poroštvo dajem zft nje 8 let, ukoprav Singer A Conip. za svoje suino o let garantira. Skladišče od Ho\veja, WilsOn-a Weeler-ju itd. Naročila iz deželo ln poprave se ceno in natančno izvršujejo. Prodaja tudi plačilne dele po 1 gld. na tedon. 1'ritlklina, kakor vunke, sukanec itd. po najnižji 1'abrlSki ceni. )_7) Filip Uattloli, Aquedotto št. Trst. Latteria Milanese 11 Via clell'AccjuecIotto 11 V • .iii.-iij. ni prostor se pošilja rvtk dan i/. Latteria Milanese tvrdk<- Cohrinijer. Milius et Co v Milanu avežo mleko, k ik'.r tinti najfinejše milansko surovo maslo najboljšo vrste mi prodaj. Liter mleka velja lli kr. Kozarce » » 5 » Naročnikom se mleko po 16 kr. liter na dom pošilja. Naročila se zu zdaj sprejemajo v prostoru 13—11) 11 Via deirAccjvieclotto 11. Velika zmaga vednosti! Antlepileptikum j' sredstvo, uradno preiskovano, iiotrjeiio in priporočeno po zdruvuikih strokovnjakih, ponolnoinuin jedrno ozdraviti v vsakem slnčujti naj hujšo od vseh bolezni: Epilepsijo (loožjnst) in tudi vsakojako oslabljenost čutnic. To zdravilo je velikega pomena zu vse bolnike; u Že na tisoče oseh mu Ima zahvaliti pomoč. To je netajljiva res-niert, katero j« odločno priznalo mnogo domačiji in tujih časnikov, Antlepileptikum se razpošilja v zabojih s 6 steklenicami s priloženim podukom, proti pošiljatvi 25 frankov iu poravnanju poštnih stroškov. Uspeh so garantira; samo v izrednih slučajih je potreba, zdravilo podvojiti. Naročila gredo na glavno skladišče lli** Kirchnor, (10-8) Berlin, N. W. Uritrken Allee .71. Solil za harmonike k samoučbi. Priljubljene in za najboljše priznutic »šole« k samoučbi pri 8 iu vrstnih harmonikah, pa tudi pri hromatičnih trlvrstnih — za strokovnjaku s pos.'bnlm naštovilkanjem in z dodatkom nuj lepših in priljubnejših skladob, ponujajo nri-jateljom tega goabenega orodja no samo priliKO, so igranja na harmoniki brez učitelja v kratkom času naučiti, nego tudi se v toj godbi do naj više stopinjo »polniti, — kar mnogo zelo pohvalnih spričeval potrduje. — Cena 2 vrstnu šole s 25 skladbami I gld., .'1 vrstne s 40 skladbami 2 gld., .'t vrstno hromatlčno s 30 skladbami 3 gld. Polog toga so dobiva mnogo najnovejših in lepših skladeb, kakor: mari t, polke, raleerji, kidrilje, iardaii Itd,, vsaka posebej. Kdor kupi karmoniko z dvema vrstama za 10 gld,, ali s tremi za 20 gld. ali više dobi »šolo« v nagrado. Harmonike podpisanega so posebno trpežno In po novo zboljšamen načinu Izdelano, tako da so vsaka skladba more pravllnejšo igrati. Vse naročhe na »šole« in na harmoniko, pa tudi vsake liaŽe popravke hitro oskrbuje hi najcenejše računi Janez Homole, izdelalec harmonik hi spisatelj najboljših »šol« za harmonike v sainoučbo. ' (9—4) _Wleden, Haupstrasse Nr. 69 Wlen. ROČNI MLINI stiskalnice za grozdje in za konserve iz sadja. Sesalke -vseh. vrst, Plinovi motori OTTOVI, popolnejša in bolj ekonomična sistema. Železne cevi, Stavbeni stroji. SCHHABL & C, V Trstu via Carintia IT. (20—11) no proti ognju in vlomu, izvrstno Izdelune, po najnižih cenah pri CJ. Polzor&Comp. na Dunaju, zakladnici c. k. dav-karskiii. poštnih in telegrafnlh ure-dov. — Fabrika V. Luftgasse 3. Wlen. Glavna zaloga v Trstu pri g. L). A. Herlitzka & Conip. Komisijske zalog! v vseli glavnih mestih. (JUUU kasa se je dodelala (i, avgusta 1881, kar govori bulje, ko vsaka pohvala! _ (1) Važno gospodinjam! Moj najboljši in izvrstni stroj za pranje in izzemanje so skrbnim go^iodinjam ne more dovolj priporočati. Daje pri prihranila mnogega časa in materijah in z največhn varovanjem najčistejše perilo, kakor se z nta nikoli ne more prirediti, Kdlno ženska zadostuje, da perilo srednje hišo v nekaterih urah popnl-_ «o»ta osnati. — Cena stroju z navorom za pranje je 1'»—20 gld., stroju za izinečluinje 35—20 gld., stroju za pranje z mahavnlm kolesom 15, 10, 45, 50 gfd. (15-1) Diuilel Molim 1(1, Wlen, Mariahllt", Stuinpfergasse Nr. m Auerovo ■ najboljše barvilo ra lase za hlesaxto, ,vjam in „linntnh in .s al-m, ,ta se barva \>l\vmitanjn ne milina. Patent 7.* Arrtrr,- gerto. Ona /a karton tekočina za i"n^!katto l gld." f.nio rili rvjarn 3 gld. - z natančnim naznanilom, kako se ima rabiti -M kr. več v gotovini ali s povzetjem. »Koppilzinovo« najbolj^ »redit™ ta rhvnvjmjt „tr zoper prh!in, rerma-<:««», kn/.», *pi'šr.,ije, ttare in 11-rc rane, otekline, kakor tii.1i zoper vsako drugo :>■,„,njo Ue:en steklenica 1 gid. .o kr v gotovini ali s povzetjem, z ovitkom 20 kr. ve< Mnago tnr,?,„l leži na razgled pri M. Hrdlićka, j. ,J"?V- v,astnik ua Dunaji, Wieden, Hauptstrasse si, Jb. kamor nuj se pošiljajo rta naroČila. (21-11) sesalke (pumpe) najboljše sestave, pri shodu vinorejcev na IJunaji z državnim iu enim zlatim darilom zaradi uoore Izdelave odlikovane, s vso prltlklino; prave amerikanske cevizdveletnlmporoštvom, Mousseux, soaei, menjalno in kljunaste pip ;, prehodne zaklopki" vs| izdelki iz kovine pri Franc S/roiv/, >y]en, III, Uozirk, Fasangasse Nr. 18. v lastnej hiši. (,4_7) Od c. k, av. namestnlltva potrjeni bureau za inserale in naznanila Vincencija Ilrdlička, Dunaj, VVieden, Hauptstrasse 36. I. nadstropje so priporoča p. 11. gospodi, bankam, denarnim zavodom in vsakemu trgovcu ali obrtniku v domačih in tujih deželah sploh za posredovanje pri naznanilih pod strogo tajnostjo 111 Inserati za vso koledarje in časnike se sprejemajo conejšo, kakor če se neposredno naročajo. Kup in prodajo hiš, posestev in blaga vsake vrste, posredovanje pri denarjih in službah, pri Ženltbenskih ponudbah itd. prevzame za Ingeriranje pod popolno tajnostjo bureau za inseratc in naznanila Vincencija Hrdlička ia vse časnike na svetu. (21—7) Ravnanje z vinom se djansko uči v novo izdani knjigi z recepti, ktera obsega: navod k požlahtenju kislega, pustega natornega vina, napravljanje vina brez grozdja; vina Iz droiij (iz 100 litrov f000 litrov) s pristavkom popolnoma zdravih snovi za ceno domaČo pijačo, In fina vina v bntelije; dalje naredbo umetne prav dobre pijače iz sadu, vinskega očeta, očetove esence, žganja, ruma, likera, sadnih izlečkov, drožij, dišat, zdravilnih spiri-toznih balzamov, mjila, in nad 1000 trgovinskih stvari, ktere dajejo več ko 100°/p dobička. — Cena 3 pl. — Naročuje se z gotovim denarjem ali postnim povzetjem'pri: Marija Hrdlička, c. k. pri v. lastnica, Wien, VVieden, Hauptstr. Nr. 30, t. Stock 34. (24 18) IMnnovlJono 1767. * Albert ^Samassa c, kr. dvorni zvonar fabrikant stroje? in gasilnega orodja v Ljubljani. Ubrani zvonovi z upravo. Vsake sorte gasilnice izvrstne sestave za občine, za nasilna druStva v mestih in na kmetih. Hidrofori. vozovi za vodo, vrtne Škropilnice kakor drugo orodje iu pripomočki zoper požare. Crkveni svečniki in druge priprave z brona. Sesalke in orodje za vodovode, Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi|, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago, cevi Iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd. — po najnižjih cenah. Občine lir gasilna društva plačujejo lahko na obroke. (12-H) 5 HI 31 aVrlinj. llko B| !-H) 2 Jos. Svoboda, lekar pri .zlatem orlu" v Ljubljani, Prešernov trg. prijiorr^a lai'.no lideUn« p«»Minuli, hi sni i Vesoljna stupa za živino za konje, govedi, ovce in prcSice. kadar nedejo jesti, pičlem mleku itd. v zavitkih po in in .lo kr. — Prava Franc-ova esenca, izvrsten domač pripomocck pri vseh boleznih v /doilcu stcklcnica po iokr - .t. Svalkl za čistenje krvi, v škatlah po ^o kr. - j. Balzam zoper ozebline po jo kr. — 5. Tinktura zoper bolečine zob po iokr. — 6. Stupa za pokončanje Turkov v zavojih pu jo in .Vi Ur. — 7. Salioltsks'ustna voda po 'po kr. in Sa-licllski zobni prah po 40 kr., -ta najbolje sredstva za cistenje ust in /ob. — H. Satieitaka štupa zoper potne noge. — 9. Čudoviti balzam za vnanjo in notranjo rabo po 10 kr. — 10. Takozvani fljakarski prah zoper kašelj, jo kr. — u. Balzam za guio (krof), s tem sc odpravi napihnjeni vrat. 5o kr. — \i Konjska tekočina, s to sc ma/ejo bolni konji — i3. Strup za podgane, s tem se pomore podgane in misi. — 14. Terpotčev sok. zoper bolezni v prsih in na pljučih. — u. Santonlnskl celtelcl zoper črve pri otrokih. — I'otcm seidlični prah, malinski sok itd. itd. Dobć se nadalje vsa najznamenitejša zdravila od blizo in od daleč, ribja mast. vino iz Malage za bolnike in ozdrav-Ijajoce, franeovo Žuanje, in tu li natančno pripravljene homeopatitke zdravila po najni/jih cenah. (10—3) Na sto lisoč ljudi ve hvalo za lene, ^osti> laso edino obstoječej c. kr. in kr. ogursko izključljlvo prlvlligiranej Esenci za lasno in bradno rast, ki tudi grlnte brez sledil prežene, kakor k njej spa-dujocej pristnej pomaili iz štajerskih planinskih it-hšč, ali orehov iz c. k. In kr. ogurskl izkljuSIjtvo privi ligirune fabriku M. A. Herdlicka Ha Dunaji. Meden, Hauptstrasse, št. 36. To neprusegijivo sredstvo ja moja mnogo imenovana esenra :a lasna in bradno rast, ki pri pravilnoj rubi in s prideto (inmulo štajerskih planinskih :elišc ali oreh min izdeckom uŽe v krutkom času culo na najbolj golih krajih napravi g:>ste lase prejšnje barve! Mnogo mladih mož ve hvalo za lepe polne Urade mojoj esenci ta lasna in bradno rasi, Ce lasje le izpadejo, vpliva uže v osmih dneh, pri grintah uže po trikratnej rabi. Prav ni S, šk