N*,s(ct — Addrriw
nova doba
fin: st. ci*tr at«.
Cleveland, Ohio (Tel. HEnderso« J88S)
(NEW ERA)
Bratstvo, puAtrnnst la ■eicbiiaa
Miihrzen člansivn 1)0 J. S. K. Jtd-
nuii! more latu umlrvati na čutil
Vi.ilOi.
« Ti.
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
  Eatered an Second Class Matter April loth. 1925. at The Post Office s* Cleveland, O., Under the Act of March 3d, 1870. — Accepted for Mailine at Special Rat« of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3d, 1917, Aothomed March loth, 1925.
NO. 4 — ŠTEV. 4
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, JANUARY 23D — SREDA 23. JANUARJA, 1935
VOL. XI. — LETNIK XI.
društvene in druge
SLOVENSKE VESTI
Prvo obletnico svoje ustano-o^Ve k° Proslavilo društvo št. "•“*> JSKJ v mestu Milwaukee,
* 's-, '/■ domačo zabavo v sobo-j"0 januarja. Prireditev se b() vršila v S. T. dvorani.
žensko društvo št. 133 .JSKJ
v Gilbertu, Mimi., priredi 25.
■Irimarja plesno veselico v Finski dvorani.
Plesno veselico za 24. febru-aiJa naznanja žensko društvo ^L- 137 JSKJ v Clevelandu, O. eselica sp bo vršila v Knauso-
vi dvorani.
Novo društvo, in sicer angle-
Poslujoče, ustanavlja sobrat
^rank J. Progar v Springdale-u,
a' Sobrat Progar je znan či-
^iteljem angleških strani Nove
-'obe po svojih zanimivih člankih.
^ Pittsburghu, Pa., se bo v ^Pdeljo 27. januarja vršila seja 'ederacije slovanskih bratskih ')!Sanizacij (Federation of Slav 'eternal Orders). Seja se bo "šila v avditoriju National Slo-)‘lk Society na 518 Court Place 'J1 se bo pričela ob dveh popol-11e- Na sejo je bila povabije-llil tudi J. S. K. Jednota, toda iloben glavni odbornik se ne niore udeležiti, ker se bo isto-
C M fi
'■ no vršilo letno zborovanje
"lavnega odbora v Elyju, Minn.
kahko pa se omenjene seje
^‘deležijo odborniki društev J.
j’- K- J. v Pittsburghu in oko-
11 * in bodo dobrodošli. Taki
c 1 l,štveni odborniki pa se za-
11'are j o seje udeležiti le kot opa-
■ovalci in seveda na lastne stroge.
Clevelandski Slovenci so se
1,1 pred par meseci zavzeli, da ‘ ei’ejo primerno vsoto in z isto uPijo eno ali dve sliki našega ^nK*riško-slovenskega umetnika • G. Prušeka za Narodno ga-tl,'io v Ljubljani. Potrebna s°ta je bila nabrana in nabav-•1eni sta dve sliki, ki bosta v ^'ai' dneh odposlani v Ljublja-®*‘ki bosta danes zvečer • januarja) razstavljeni v ^j i št. 1 v novem poslopju °venskega Narodnega Doma ^<l St. Clair Ave., da si ju lah-(° ogledajo prispevatelji in dru-£J> katere zanima. Upamo, da R° starokrajska Slovenija z ve-1 ° jem sprejela to darilo clevelandskih Slovencev, saj sta sliki ^.^nini, kateri je izvršil pri-.leni, Slovenec, ki se je z lastil0 močjo odlično uveljavil v tlr>ieriškem umetniškem svetu.
Otvoritev nove, prizidane dvo-S. N. Doma na St. Clair V Clevelandu, O., bo v ne-lV° januarja. Ob tej pri-1 «e bo vršila velika slavnost, J1"1 kateri bodo sodelovala vsa crnača kulturna društva.
Slovenski f«>okol v Clevelandu, •' Priredi v nedeljo 17. febru-Ja veliko javno telovadbo v °venskem Narodnem Domu.
dom bo dobila bratska ^anizacija Slovenska Svobo-'miselna Podporna Zveza s se-“pZern v Chicagu. Dnevnik
, ^akopravnost,” Kosilo SSPZ,
n/!	(^a Je SSPZ kupila pri-
Jvjerno Poslopje v bližini seda-
s.pe^a Slavnega urada, kamor
odo kmalu preselili zvezini Uladi.
S),Iavna knjižnica na E. 55th ln St. Clair Ave. v Cleve-
tOalJe na 2. strani)
+—■
RAZNO IZ AMERIKE IN
INOZEMSTVA
PREDSEDNIK ROOSEVELT je dne 17. januarja poslal svoja priporočila za socialno zakonodajo. Ta priporočila vsebujejo: brezpcselnostno zavarovanje, starostno penzijo, federalno podporo za nepreskrbljene, zapuščene in pohabljene otroke in federalno pomoč državnim ir. lokalnim zdravstvenim oblastim.
Stroški socialne zakonodaje bi se krili deloma iz federalne, delema iz državnih blagajn. Fonde bi upravljala zvezna vlada. Fondi breposelnostne zavarovalnine in starostne penzi-je bi se polagoma sami vzdrževali. Predsednik je priporočil kongresu, da naj bi tozadevne zakone sprejel s kar najmanjšo zamudo, da bodo državne legislature lahko v kratkem sprejele primerne državne zakone.
SENATOR WAGNER je v soglasju s priporočili predsednika Roosevelta vložil predlogo.
Starostna penzija naj bi se vzdrževala iz fonda, v katerega lii polovico prispevkov plačevali delodajalci, polovico pa delav-(i. Celoten prispevek v ta fond naj bi od začetka odgovarjal enemu procentu zaslužka, v poznejših letih pa bi se višal, da bi končno dosegel pet procentov. Ti prispevki naj bi se zaceli plačevati 1. januarja 1937. Starostno zavarovanje bi bilo obvezno in penzija bi se začela zavarovancem plačevati, ko dosežejo 65 let. Visokost penzi-je bi se ravnala po zaslužku in no dolgosti plačevanja prispevkov. Poleg obvezne starostne zavarovalnine bi federalna vlada vodila še prostovoljno zavarovalnino za tiste osebe, ki bi mogle plačevati večje prispevke in bi si želele zasigurati višjo penzijo.
Za osebe, ki so že zdaj potrebne starostne penzije, naj bi ' federalna, vlada prvo fiskalno leto prispevala 50 milijonov dolarjev, v poznejših letih pa po 8125,000,000, kar naj bi predstavljalo polovico potrebnega fonda; drugo polovico bi morale prispevati prizadete države. Penzija naj bi ne presegala 830 na mesec.
Po Wagnerjevi predlogi naj bi se začeli plačevati prispevki za brezposelnostno zavarovanje 1. januarja 1936. Prispevki naj bi odgovarjali višini treh procentov plače in naj bi jih plačevali delodajalci. Brezposelnostim podpora bi se začela plačevati štiri tedne po izgubi dela, znašala naj bi 50'/ povprečnega zaslužka in bi se plačeva-16 tednov. Najvišja podpo-ti bila $15 na teden. Zvez-vlada naj bi prispevala 50 milijonov dolarjev letno, da se s tem vzpodbudi posamezne države za vpeljavo brezposelnost-nega zavarovanja.
Za javno zdravstvo predvideva Wagnerjeva predloga 4 milijone federalnega prispevka, za vzdrževanje nepreskrbljenih o-trok pa 25 milijonov dolarjev. Teh federalnih prispevkov pa bi bile deležne le tiste države, ki bi v to svrho prispevale iz svojih sredstev odgovarjajoče zneske, to je, dolar za dolar.
To so glavne točke po Wagnerjevi predlogi priporočane socialne. postavodaje. V kakšni obliki bo kongrfes to predlogo sprejel, seveda za enkrat še ni mogoče vedeti. Znano pa je, da je senator Wagner sestavi! svojo predlogo po željah administracije, zato je verjetno, da (Dalje na 2. strani)
la
ra
na
NENAVADNE NEZGODE
Prav vsiljivo je zasledovala nesreča tri matadorje ali bikoborce v Španiji. Ob priliki nekega narodnega praznika je bila napovedana bikoborba v mestu Corunna. Kot matadorji so v borbi z biki nastopili trije izborni borilci Belmonte, Majias in Ortego. V trenutku, ko je Belmonte menil bika zabosti z mečem, mu je žival z rogovi zbila meč iz roke. Meč je z veliko silo zletel med gledalce, zadel enega izmed njih v prsi in ga na mestu usmrtil. Bel-menta sta rešila smrti ostala c’ a matadorja. Po zaključku krvave igre je Ortego dobil poročilo, da je njegov brat nenadoma umrl v Parizu. Mož je najel avtomobil', da se popelje v Pariz in je bil v avtomobilski nesreči ubit. Drugi dan je Mejias sam nastopil v neki drugi areni in je bil v borbi z bikom tako poškodovan, da je v stir'h dneh umrl.
V New Yorku se je mladi William Dooley pri kosilu s svojo prijateljico zadušil z malim koščkom mesa. V istem mestu je neka mlada ženska skušala pregledati svoje grlo s pomočjo vilic in je pri tem vilice pogoltnila. Vilice je bilo treba odstraniti iz telesa z onerncijo, toda drugače ženska ni bila nič poškodovana.
V bližini mesta Seattle se je na morju potopil čoln, v katerem so bili trije mladi možje. Dva sta se rešila s plavanjem, tretji pa, ki ni znal plavati, si je hitro odvezal svojo leseno nogo ter jo rabil kot “rešilni pas.” dokler ni prišla pomoč.
V Philadelphiji pa je polletno dete utonilo v otroški banjici, ko je rfiati pri kopanju deteta nenadoma omedlela.
Fredu Gerkenu v mestecu ; Napoleon, O,, se je na vrtu zde-halo. Ko je enkrat prav široko ' zinil, mu je čebela zletela v | usta in ga piknila. Mož je ležal dve uri brez zavesti in treba je bilo poklicati zdravnika, da mu je izpulil čebelno želo in ga spravil k zavesti.
V mestecu Camptonville, Cal., je Miss Lydia Groves, poštari-ca in telefonska operatorica v eni osebi, neki dan tako podjetno zdehala, da ji je skočila čeljust iz sklepa. Kot posledica tega je bila vsa poštna in telefonska služba v dotičnenr mestu toliko časa suspendirana, da je prišel zdravnik in spravil čeljust poštarice v pravo pozicijo.
V Chicagu, Ul., Anton Ani-cich ni mogel spati zaradi trušča, ki so ga delali mladi fantiči, zbirajoči se pod cestno svetilko. To je moža tako jezilo, da je neki večer splezal na drog svetilke in z železno palico razbil žarnico. Njegova železna palica pa je prišla v dotik z žico visoke električne napetosti in mož je padel mrtev na tla.
V Pittsburghu, Pa., je mlad fantič splezal na neko drevo, kjer je prišel v dotik z žico visoke električne napetosti. Pri sunku, ki ga je dobil, si je fant jezik odgriznil. Pozneje mu je elektrarska družba morala plačati $12,000 odškodnine.
Jamesa Fatigata, jetnika v neki newyorški hiši pokore, je neki sojetnik napadel z namiznim nožem in mu ga zadrl v čelo nad očmi štiri palce globoko, prav do možgan. Ranjenec pa je v primeroma kratkem času popolnoma ozdravil. Neki Ne-misio Santiago, tudi v New Yorku, pa je umrl, ko se jb v (Dalje na 2. strani)
HRANA ZA OTROKE
Članek, ki ga. v naslednjem priobčamo, je napisal dr. John Rice, zdravstveni komisar mesta New Yorka.—
Nikdar ni odjveč povdarjati potrebo redilne hrane za otroke, kajti otroci, ki rastejo in rabijo svoje možgane, da sprejemajo pouk v šoli, morajo imeti pravilno ravnotežje v svoji hrani, da se pospešuje rast in učna zmožnost.
Znanstvena preiskovanja so dosledno dokazala, da dobra prehrana je potrebna in bistvena za normalno rast in za zdravje. Za zgradnjo zob in kosti, organov, mišic, živcev ni kože je potrebno preskrbovati telo s primernimi količinami nekaterih kemičnih ! snovi.
Hrana je edini vir teh snovi. A ko bi vsa hranila obstojala iz istih snovi in bi vsebovala vse potrebne elemente, tedaj ne bi bilo treba izbirati izmed hranil.
Ker pa so hranila jako različna v svoji kemični sestavi, je umna izbira neizogibno potrebna. Poleg tega pa živež služi tudi za druge svrhe kot za v zgradnjo telesa. j§ Mora vsak dan preskrbovati telo s količino energije, ki je jenaka oni, ki jo telo porabi vsak dan, in mora tudi preskrbovati telo z minirali in vitamini. ?
Izborna podlaga* morda najboljša, za vsako hrano otrok je mleko.
Dosti je razlogov, zakaj se svežeimii -mleku d&jf* “prvo mesto izmed vseh hranil za otroke. Njegovi protejini imajo visoko biologično vrednost; to pomenja, da se prav lahko pretvarjajo v telesne protejine. Vsebuje karbo-hidrat, ki ne fer-mentirc tako lahko, in masti v mleku se hitro prebavljajo.
RAZNI REKORDI
Začetkom vsakega leta prinaša ameriško časopisje zbirke različnih rekordov ali prvenstev v vseh mogočih ozirih, V naslednjem so v izčrpkih navedeni nekateri.
Med najbolj advertizirane prvačice preteklega leta spada nedvomno Mrs. Dionne v Oa-nadi, ki je porodila petorčke, pet deklic.
Mike Butch v Hollywoodu, Cal., se postavlja z najbolj gumijastim obrazom, katerega more raztegniti v najgrše oblike; celo svoj nos lahko skrije v usta in s spodnjo ustnico si 'alike obliže pot s čela.
Najgrši mož po naravi v North Carolini je C. F. Shuford.
V tem oziru ima že državno prvenstvo in se zdaj poteguje za narodni rekord.
Najbolj pegast obraz ima neki fantič v Rusiji; naštel je 3000 peg, nakar se je naveličal šteti. Najbližji mu je trinajstletni Nelson Miner v Robinsonu, 111., ki ima na obrazu natančno 2,666 peg; samo na nosu jih ima 305.
Naj lepše noge ima Miss Do- ' lis Brook iz Beverly Hills, Cal., stara 19 let.
Bolj praktično prvenstvo si lasti Miss Loraine Jennings iz Elwooda, 111., ki je namolzla 22.1 funta ali okrog 10 kvortov mleka v treh minutah.
Najboljši jedec je Joseph 1
Watson v Blackstone, Mass., ki ■
je pojedel 60 jajecv 30 minu-i
tah; od teh je bilo 13 trdo ku-j*
' I
banih, 28 “scrambled” m 19 ■ mehko kuhanih. Pred pojedino 1 je tehtal 172 funtov, po .;tdi pa ' 186. Precej uspešen konkurent ' mu je Albert’ Carmanico v Ot- 1 tavvi, ki je pojedel 101 donace 1 (doughnuts) v eni uri ir. osmih ■ minutah; zalil jih je s kvortom : vode. Pri neki drugi priliki je pohrustal tri ducate opraženih j jajec, hleb kruha ter nekaj i1 oranž in banan.	j
Največjo domačo mačko la-stuje A. M. Turner v Wimble-; donu, Anglija. Kosmat.inka meri 37 palcev od gobca do konca repa, telita 35 funtov in potre-Duje za kosilo funt svežega me- j sa ali jeter.
Proti strupu najbolj odporen ■ sistem ima W. O. Read v Fres-1 nu, Cal. Ogrizen je bil 119krat | od raznih strupenih kač, toda noben teh ugrizov ni imel trajnih slabih posledic. Največ strupenih kač so pobili Alfred Swingle in njegova dva sinoda v Roundupu, Mont. Zaposleni pri ovčjih čredah, so naleteli na veliko skupino klopotač ter so jih pobili in postrelili 128.
Osemnajstletni fant B illy Neuhart v Bellaire, O., ima tako krhke kosti, da si je noge nalomil že 63krat.
Največji “žepni nož” je izdelal Harry Mount v New Britain, Conn. Odprt nož z dvema reziloma je šest čevljev in sedem palcev dolg, zaprt pa tri čevlje in dva palca; širok je nad pol čevlja in tehta 49 funtov. Za krompir lupiti tak nož ni pripraven.
Inštruktor za lesne izdelke na višji šoli v Houstonu, Texas, H. H. Wright, je izdelal mizo iz 22,168 posameznih koščekov lesa. V tej mizi, ki jo ceni nad tisoč dolarjev, je vdelan les iz Schwarzwalda v Nemčiji, les lebanonskih ceder, redwood dreves iz Californije, canad-slcih javorov, japonskih črešenj in skoro vseh drevesnih vrst, ki rastejo v Zedinjenih državah.
Neki Leslie Adams v Angliji (Dalje ca 2. strani)
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Najuglednejši slovenski narodni svečenik in najstarejši pismeni Slovenec prelat Tomo Zupan je dne 21. decembra 1934 praznoval 95-letnico svojega rojstva v prijaznem gradiču Okroglem onkraj Kranja. Tomo Zupan je, kakor znano, i ustanovriik šolske Ciril-Meto-dove družbe, ki je rešila marsikateri obmejni slovenski kraj potujčevanja. Kljub visoki starosti je častiti narodnjak še vedno živ simbol zdravja.
V mestni bolnišnici v Krškem so nedavno uspešno operirali mladeniča Maksa Ivačiča iz Stare vasi pri Vidmu, ki se je bil obstrelil v levo stran prsi ter si prestrelil srce in pljuča. To je bila ena prvih operacij srca v Sloveniji. Izvršila sta jo primarij občinske bolnice v Krškem dr. Julij Murgelj in kot asistant sekundarni zdravnik dr. Rajko Fene.
V drugi polovici decembra je požar uničil lepo domačijo posestnika in trgovca Zige Primožiča pri Sv. Barbari v Halozah. Pogorelo je pet objektov do tal. Škoda se ceni na pol milijona dinarjev.
Blizu Sevnice ob Savi in sicer pri vasi Orešje se je ustrelil 31-letni rudar Peter Mervič, doma iz Razbora, kise je bil vrnil iz Belgije s precejšnimi prihranki. Pri mrtvecu so našli ves njegov denar, ki mu je bil ostal od zamenjanih frankov, katere je bil izmenjal v Ljubljani. V isti noči je tudi začel goreti Mervičev kozolec na Razboru. Znano je, da Peter ni nikoli maral za svojo mater niti za druge domače in da je zavoljo tega pred leti odšel v Belgijo. V razbor-ski okolici prevladuje sum, da je Peter prišel iz Belgije samo zato, da svoji materi zažge kozolec. Doma se ni niti oglasil.
Občina trga Marenberga je podvZela korake, da izpremeni ime trga v Maistrovo, v počast pokojnemu generalu Maistru, ki je ob prevratu rešil Maribor in okolico za Jugoslavijo. Prvotno se je imenoval kraj Radie, pozneje pa so ga nazi-vali Marenvverh, po nekih plemenitaših. ki so imeli tam svoj grad. Ker je kraj že večkrat menjal svoje ime, se zdi trža-nom pravilno, da ga menja še enkrat in sicer v spomin zaslužnemu slovenskemu generalu.
Dcdatno k temu, sveže mleko vsebuje jako fino izbiro mineralnih snovi, ki so pravcato gradivo za telo, ravno kot prote-jin. Mineralne snovi, radi katerih je mleko tako važna prehrana, sta fosfor in apno.
Mnoga hranila imajo premalo apna, radi česar se je treba zanašati na sveže mleko kot najvažnejši vir za apno v prehrani otrok. Vprašanje je, koliko mleka naj jemlje otrok vsak dan.
Eksperimenti so dokazali, da si otrok prisvaja najboljšo zalogo apna za svoje telo, ako v živa kvart mleka vsak dan.
V primeri s stroškom nudi sveže mleko’ naj večjo redilnost. Mleko je eden izmed najbolj ekonomičnih živežev v nrehrani,
-o-
DOM INFLUENCE
Angleški zdravnik dr. Howard Wise trdi, da je prava domovina influence ali hripe Kitajska. Bacili, ki povzročajo to epidemijo, živijo izključno v blatu Rumene reke na Kitajskem. Influenca, ki je razsa jala leta 1889 in 1918, je bila po mnenju tega zdravnika posledica poplav Rumene reke, ki so pustile na njenem nabrežju mnogo blata. Ko se je blato posušilo, se je začelo razkrajati v prah, ki ga je raznašal veter na vse strani, tudi na ladje, ki vozijo v ameriška in evropska pristanišča. Po mnenju tega zdravnika bi'bilo mogoče influenco v bodoče preprečiti le na ta način, da se regulira Rumeno reko. Poplave omenjene reke se ponavljajo baje na vsakih 28 ali 29 let.
VSAK PO SVOJE
Prebivalci Posaarja so se z veliko večino izrekli za pridružitev k Nemčiji. Imeli so vso priliko, da se izognejo Hitlerjevih bičev in škorpijonov, toda Nemci so vedno in povsod najprej Nemci. Morda se jim bo kmalu kolcalo po izgubljeni svo-l odi in gospodarskih ugodnostih, toda bo prepozno. Liga narodov pa si bo roke umila in rekla posaarski pokrajini: ti si ur’ce zamudila . . .
V zvezi z izidom plebiscita v Posaarju se je znani ameriški humorist Will Rogers izrazil, da če bi pri nas prišlo do ljudskega glasovanja, bi bili prebivalci morda pripravljeni dati deželo nazaj Indijancem. Pozabil je pa pripomniti, da bi se Indijanci sedanjim gospodarjem za tako prijaznost najbrž lepo zahvalili, češ, plačajte najprej tistih 34 milijard dolarjev dolga, ki ste ga naprtili deželi, potem bomo pa naprej govorili!
Iz Jugoslavije ne dobimo zadnje čase nikakilr posebnih novic. Samo o velikih snežnih zametih se poroča, kar znači, da vsaj vreme ne priznava diktature.
*
Naše rojakinje v Minnesoti so izredno praktične punce. Nedavno so oglašale neko prireditev iri so omenjale, da bo prvi dobitek pol tone premoga, drugi dobitek pa četrt tone premoga  1 '
Po statistiki jugoslovanske Narodne banke so znašale vse denarne pošiljke izseljencev leta 1929 še 888 milijonov dinarjev, leta 1930 740 milijonov dinarjev, leta 1931 573 milijonov, leta 1932 samo še 122 milijonov dinarjev. Od leta 1929 so torej denarne pošiljke izseljencev padle pod eno šestino prejšnjega zneska. Ti podatki se nanašajo na vse pošiljke izseljencev iz raznih držav. Statistika Društva narodov pa navaja posebne podatke o tem. koliko so izseljenci v Zedinjenih državah poslali v posamezne države. Po uradni ameriški statistiki so znašale pošiljke jugoslovanskih izseljencev iz Zedinjenih držav leta 1931 5 milijonov dolarjev, leta 1932 3,4 milijona dolarjev, v letu 1933 pa 1.3 milijona dolarjev. V enakem razmerju so padle pošiljke italijanskih izseljencev v Zedinjenih državah, (Dalje na 2. strani)
K a d a r
gistrira 20, 30 ali 40 pod ničlo,
pol tone premoga več zaleže in človeka bolj pogreje kot najlepša zlata ura ali biserna ogrlica.
*
Iz kolon Nove Dobe so se čita-telji že lahko prepričali, da imamo med mladinskimi dopisovalci neprimerno več deklic kot fantičev, pri odrasli mladini pa je lepo število dopisovalcev med fanti, med dekleti pa zelo malo. . Celo najboljše bivše mladinske dopisovalke utihnejo, ko posta-nej9 sweet sixteen ali več. Pravi vzrok tega pojava je težko uganiti. Vsekakor bi jaz dejal, da mlad fantiček j'e preveč zaposlen z igranjem Indijancev, drsanjem, sankanjem in sličnimi igrami, da bi vtegnil pisati. Glede odraslega dekleta pa najbrž velja Gregorčičev verz: “Nji pošte, nji listov potreba več ni; vse ustno izve, kar srce ji želi!”
*
V splošnem velja pravilo, da je dolar boljši od niklja. Na drugo stran je pa zopet res, da gre nikelj bolj pogostoma v cerkev, dolar pa večkrat v salun.
*
V neki družbi so se nedavno pregovarjali, kdaj bo neka gotova banka izplačala drugo dividendo. Pa se je oglasil prijatelj Cahej, ki ima včasih precej “žleht” jezik: “Po mojem mnenju bodo morda deležni druge dividende tisti vlagatelji, ki bodo dočakali, da se vrne Ilalleyev komet.” Eden izmed družbe ,ie brž pogledal v almanak in kon-štatiral, da zadnjič je Halteyev komet opletal po nebu s svojim čudovito svetlim repom leta 1910, prihodnji njegov obisk pa pričakujejo zvezdoznanci leta 1986.
*
Iz Californije so nedavno poročali, da so videli višnjevo luno. Znanstveniki pravijo, da je to mogoče. Tudi jaz bi rekel, da j«> mogoče videti luno v katerikoli barvi, posebno v Californiji, kjer imajo vino, ki se je vso do-(Dalje na 2. strani)
“JVohJo. Doba"
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliike Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
S*rot*\na ca 61*ne 7te letno; ta nečlana tl.50; ta inotemstvo tt.
VSAK PO SVOJE
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely. Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
(Nadaljevanje s 1. strani)
bo prohibicije staralo v velikanskih sodih.
*
V Budimpešti na Madžarskem so aretirali nekega krojača, ki je 20 deklet nagovarjal za zakon in so bile vse zadovoljne. Na sodišču se je fant izgovarjal s slaboumnostjo. Kakšne izgovore so imela dekleta, ni znano. Je-li znal dečko tako sladko na dušo pihati, ali je tam tako pomanjkanje ženinov!
ISSUED EVERY WEDNESDAY
ttubueription for members $.7t per year;	11.50
Advertising rate« oo agreement
NOVA DOBA,
Naalov e« vse, kar ee tiče IIbU: 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, 0.
VOL. XI.
NO. 4
Več optimizma!
Nobena stvar ni dobra, če je pretirana. Vse, tudi najboljše, mora imeti svoje meje. Zdrav optimizem je jako za-/eljivo duševno razpoloženje, je legitimni oče vsakega uspeha v življenju, pretiran optimizem pa nas lahko zapelje v lahkomiselnost in propast. Človek z zdravim optimizmom veruje, da bodo njegova podvzetja uspešna, toda se ne prepušča slepi sreči, ampak premišljeno gradi stopnice k uspehom. Človek z zdravim optimizmom vidi v svojem narodu in v človeštvu v splošnem, poleg slabih, toliko dobrih lastnosti in vrlin, da instinktivno veruje v vedno lepšo bodočnosti za vse. Vsaka zadeva, vsaka stvar ima svojo dobro in slabo j, stran, in optimist je tisti, ki ne obupuje zaradi slabe strani, ampak neprestano upa, da bo končno zmagala dobra stran. In največkrat ga njegovo upanje ne vara. Začasna zmaga slabe strani še ni končni poraz, vsaj pri optimistu ne.
Brenkati vedno na žalostne strune, neprestano izmiva-ti svet z jesihom in gledati vsaka stvar le od slabe strani pomeni zastrupljati srca z obupom in, kjer je obup, tam se prične nedelavnost, ki neizogibno vodi v propast. Prav je, da pazimo na kotanje na naših potih, da ne zagazimo v blato, prav je, da jih pokažemo tudi drugim, toda, če vidimo le bla-i to v kotanjah in če ga vedno kažemo tudi drugim, zastrup-' ljamo sebe in druge s klicami obupa. 1 reba je, da pogleda-j mo tudi božansko sonce na nebu, treba je, da se ozremo na bogata polja in bujne gozdove v okolici, treba je, da se zavemo zdrave moči naše in naših neštevilnih bratov in sestet, ki imajo z nami vred dobre namene, ki se zavedajo mladostne energije in lepote življenja, treba je, da gledamo tudi dosežene uspehe, in to kažemo tudi drugim.
Pomniti bi morali vedno, da velikih uspehov niso dosegli tisti, ki so gledali le blato na cesti, ampak tisti, kj so si vzeli čas, da so dvignili oči, če že ne do zvezd na nebu, vsaj do zorečih hrušek na drevesu, 'l isti, ki so nad vsakim uspehom že v naprej dvomili in ki so vsak uspeh omalovaževali, niso sami nikdar dosti dosegli, niti niso pomagali k uspehom drugim. Temnogledi kritiki, ki le razdirajo in ki neprestano sejejo le bledi pesimizem, so n&jvečje cok 1 je napredka.
Zimski čas v naših krajih ni prijeten, toda noben pameten človek zato ne obupuje. Po naravnih zakonih se nam bliža pomlad, ki bo toliko prijetnejša, kolikor trša je bila zima. Pa tudi zima ni sama puščoba. Morda nam baš ona da priliko, da se poglobimo v dobre knjige, da se udeležimo lepe prireditve, ki nas duševno dvigne in obogati. Morda nam je zima dala priliko, da smo navezali dobra prijateljstva, ki so zlata vredna.
Depresija je hudo prizadela velik del prebivalstva te dežele, toda imela je in ima še svoje dobre strani. Mnoge; ljudi, ki so prej živeli kar tja v en dan, kot pravimo, je na-! učila misliti, in to je zelo veliko. Vsi vemo, da je bilo v tej deželi tudi v takozvanih dobrih časih vedno mnogo ljudi brezposelnih, vemo, da je mnogo ostarelih ljudi trpelo pomanjkanje, vemo, da so se pri težkih in nezdravih delih zaposlovali otroci, ki bi imeli biti v šoli. Večina reform v teh ozirih je bila polovičarska in počasna. Sila depresije je te reforme pospešila in izpopolnila. Starostna pokojnina je v večini držav naše Unije že vpeljana in nedvomno bo v doglednem času vpeljana povsod. Brezposelnostma podpora je na najboljšem potu, da v kratkem postane obvezen zakon dežele. Otroško delo je prepovedano in delavcem so bile zajamčene mnoge pravice, za katere so se prej skoro brezuspešno borili dolga desetletja. Depresija je huda reč in je zahtevala mnogo žrtev, toda izvršila je velikanski preobrat v pravi, človečanski smeri. In ta preobrat še davno ni zaključen. Ni še vse rožnato in še dolgo ne bo, toda ni nobenega dvoma, da nas naša pot pelje proti soncu, proti večji sreči človeštva.
Pa vzemimo naše podporne organizacije. Ko je bilo priseljevanje iz starega kraja skoro ustavljene, so temnogledi pesimisti napovedovali našim organizacijam sigurno rakovo pot. Optimisti pa se niso dali oplašiti, iskali so in našli nove poti k nadaijnemu napredku. Prišla je depresija, ki je povzročila veliko škodo našim podpornim organizacijam. Toda v naših vrstah se je pojavil zdrav optimizem, ki je verjel, da en korak nazaj ne pomeni stalnega nazadovanja, ampak, da nas bodo trdno zastavljene stopinje vodile zopet naprej. In šlo je.
Poglejmo samo našo J. S. K. Jednoto, ki je v enem letu pridobila okrog 1700 novih članov v oba oddelka, in to v te Ji čapih! Uspehi so bili sicer v različnih krajih različni in za lo odgovorni faktorji, nad katerimi imamo malo ali nič k( ntrole. Razmere so v raznih krajih te obširne dežele različne in ljudje tudi. Trditi nasprotno bi bila nesmisel. Za uspehe re moramo zahvaliti lojalnemu članstvu in njegovemu optimizmu. Priznajmo, da je bil celotni uspeh lep, sijajen! Iz tega črpajmo zdrav optimizem za nadaljno delo, da bo uspeh konci kampanje še sijajnejši, kajti kampanja za pridobivanje »gvih članov še ni zaključena!
O grškem filozofu Sokratu se pripoveduje, da mu je nekoč neki njegov rojak dal pošteno grško brco, modrijan pa se za to niti zmenil ni. Ko so ga njegovi i čenci vprašali, kako more ostati ravnodušen vpričo takega razgaljenja, je odgovoril: “Kaj bi pa vi rekli o oslu, ki bi vas brcnil?” Mož je imel prav. Tudi dandanes je mogoče reči o oslu edino, da je osel.
*
V nekem listu sem čital te dni storijo o moderni in bogati mla-di ženski, kateri je hotel agent J prodati lepo hišo. Pa se je punca odrezala:
“Čemu neki mi bo dom? Rojena sem bila v bolnišnici, vzgojena v kolegiju, s fantom sem se seznanila v avtomobilu, poročena sem bila v cerkvi, razporoče-iia pa na sodišču. Kosim v restavracijah, dopoldne preživim na golf igrišču, popoldne igram “bridge,” zvečer pa grem v gledališče. Umrjem lahko kjerkoli, pogreb bo pa oskrbel pogrebnik, čemu bi mi bil dom? Vse, kar potrebujem, je garaža za moj avtomobil!”
* *
i Dandanes ni mogoče nikomur i več zaupati, niti samim nebešča-| ,ion'i 'ne. Ko je ob zadnjem božiču Santa Claus nosil darila, ni pozabil tudi jetnikov v zaporih.! Toda nezaupljivi pazniki v fede-lalnih jethišničfih’ šso—Natančno preiskali vsak zavitek, ker so se bali, da bi Santa Claus kakemu ;ietniku vtihotapil pištolo.
Ko je pri nas v Clevelandu zima plesala okoli ničle, sem dobil iz zelene države Washington šop lepih pozdravov in poročilo, da j so na tamkajšnjih vrtovih vrtnice v popju in da se tudi druge vrtne lepotice pripravljajo k cvetju. Iz Oregona pa so mi istočasno poročali o cvetečih vijolicah na vrtu. Zdaj že tudi tu vrbove mačice kažejo svoje bele dlačice in grmiček zlatega dežju se je posul z zlatorumenim cvetjem. Ta pomlad pa je omejena le na malo vazo, ki stoji na ured-jniškem oknu. Kako je zunaj, pa I rajši ne povem.
A. J. T.
■|  0----------------------
RAZNI REKORDI
(Nadaljevanje s 1. strani)
je izdelal celo majhno vas i/. samih škatljic za žveplonke. V to svrho jih je porabil nad štiri milijone;, samo za zgradbo en" cerkve jih je porabil deset tisoč.
Za najboljšega in najbolj vztrajnega plavača se smatra Norris Kellam, ki je plaval 225 milj po reki Mississippi od mesta Cairo, lil., do Memphisa, Tenn., ne da bi bil v tem času stopil iz vode. Mož se menda sploh ne more utopiti, kajti na jezeru Pinehurst v North Caro-lini se je dve uri zviral na vodi in pri tem balanciral eno steklenico piva na čelu, dve čaši piva na prsi h in po eno čašo na vsakem kolenu in vsaki dlani.
Na razstavi pridelkov v Los Angelesu je bil leta 1934 med drugim razstavljen tudi grozd vinske trte, ki je tehtal 112 funtov.
V Cushingu, Okla., je A. Terry pridelal belo japonsko redkvico, ki je bila en čevelj dolga, je merila 16 palcev,v obsegu in je tehtala tri funte.;
DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
(Nadaljevanje s 1. strani)
landu, O., je nedavno dobila knjigo “Twentieth Century in European Fiction,” katero je spisala Agnes C. Hansen, profesorica na univerzi v Denverju. Sedmo poglavje knjige se bavi tudi z jugoslovansko književnostjo, za kar je preskrbel material Mr. Frank Sodnikar, dve strani bibliografije pa je sestavil Mr. A. J. Klančar. Knjigo .je izdala zveza ameriških knjižnic.
Večje število slik, ki so jih
izvršili jugoslovanski umetniki: Mrs. Johanna F. Mally, Miss Mildred Kogoy, Mrs. Olga Ger-zel-Mesnar, Lad Erzen, Frank Janežič, F. T. Suhadolnik in George S. Voinovich, je razstavljeno v javni knjižnici na E. 55th St. in St. Clair Ave. v Clevelandu, O. Razstava bo odprta januarja in februarja.
Čitalnica S. N. Doma v Lo-| rainu, O., vprizori v nedeljo 27. januarja šaljivo igro “Zamorec.” Na programu bo tudi petje, godba in drugo, kar spada k dobremu razvedrilu in zabavi.
V Windberu, Pa., je dne 10. januarja podlegel pljučnici Vinko Kinkela, star 55 let, član in večkratni tajnik društva št. 204 JSKJ. Pokojnik zapušča tu ženo in štiri otroke, v starem kraju pa dva brata in dve sestri. Rojen je bil v Kučeli, občina Kastav-V olovsko.
-------o-------
NENAVADNE NEZGODE
(Nadaljevanje s prve strani)
spanju obračal in se mu je v
blazini nahajajoča se igla zabodla v srce.
Neka služkinja v Brooklvnu, N. Y., je nesla v klet steklenico [sodavice. Iz neznanega vzroka j je steklenica eksplodirala in kos stekla je deklico smrtno ranil na vratu.
V Londonu je neki voznik skušal posnemati žonglerja, katerega je videl v gledališču in ki je balanciral kuhinjski nož j na koncu nosa. Posnemal pa je igralca tako slabo, da mu je zdrsnil nož z nosa in se mu za-piknil v trebuh tako nesrečno, da je mož rani podlegel.
V farmersiu hiši v Penns Grove, N. J., se je prevrnila petrolejska svetilka in je zažgala dlako domačega psa. Prestrašena žival je najprej zapalila nekatere predmete v hiši, nato pa še kolarnico in hlev. Kolar-nico in hlev je požar uničil, hi-j šo pa znatno poškodoval.
V Boulayu na Francoskem sej je mrtvaški voz zvrnil s ceste in j krsta je padla na voznika tako nerodno, da ga je ubila.
V mestu Oklahoma City, Okla., j c ležala priletna Mrs.i Gott mrtvoudna v postelji, ko! jo je napadlo krdelo rdečih mravelj. Mravlje so revo grizle! dve uri, predno so sosed je za-j culi njeno vpitje in jo rešili.
V New Yorku se je nekega ] dne John Bulger vozil v nad-! cestni železnici in je na nekem j ovinku skočil ali padel iz vlaka j na cesto spodaj. K sreči pa je ! lepo priletel na prazni zadnji; sedež spodaj vozečega avtomo-' bila in tam na mehkih blazinah obsedel brez vsake poškodbe.
 -o —
STARA PEČENKA
V Stockholmu so .po povratku neke znanstvene ekspedicije iz severne Sibirije snedli na! banketu pečenko, ki .je bila stara najmanj 10,000 let.
Ekspedicija pod v o d s t v o ni prof. L’ndbergha je v tajgi odkrila ostanke mamut#, ki so bili sijajno ohranjeni, sa.j so! tičali ves ta čas v ledni kladi.' Del tega mesa, ki se je ohranilo v naravni ledenici, so prinesli v Stockholm.
Ker je natančna preiskava pokazala, da je bilo meso užitno, so ga pr] banketu v čast ekspediciji servirali v podobi pečenke. Baje je bila ta pre-historična jed izvrstna.
itAZNO TZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje 1* 1. strani'
bo sprejeta brez velikih izpre-inemb, ker ima administracija v obeh zbornicah kongresa veliko večino. Govori se, da bi bilo mnogo kongresnikov pripravljenih glasovati še za mnogo bolj radikalno predlogo.
V CLEVELANDU, O., je dne 17. januarja umrl za pljučnico novelist, pesnik in časnikar Jake Falstaff, Star šele 35 let. Njegovo pravo ime je bilo Herman Fetzer in rojen je bil od farmerskih staršev blizu Akrona, O. Pri časnikarstvu se je udejstvoval že od svojega lo. leta. Zadnje čase je za clevelandski dnevnik “The Cleveland Press” pisal vsakodnevno kolono “Pippins and Cheese,” ki .je bila včasi v verzih, včasi v prozi, ter je pogostokrat vsebovala mnogo prikupnega humorja. V svoji oporoki je določil, da se naj njegovo truplo vpepeli in naj ne bo nikakih pogrebnih svečanosti, češ, da se ga naj njegovi prijatelji spominjajo takega, kakršnega so zadnjič živega videli.
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki
*1». vflnn»«<vt»
*
IZ KAZNILNICE San Quentin blizu San Francisca, Cai., so dne 16. januarja pobegnili štirje jetniki, ko so prej prisilili dva stražnika in štiri člane kaz-nilniškega direktorija, da -so se odpeljali z njimi v kaznilni-škem avtomobilu. Po dvournem j zasledovanju so stražniki ubež-; jnike obkolili pri neki mlekarni j v Valley Fordu, kakšnih 50 milj severno od kaznilnice. Sledila jo bitka, v kateri je bil voditelj ubežnikov smrtno ranjen,
I ostali pa so se podali. Drugi dan so zasledovalci ujeli tudi Clyde Stevensa, ki je letnikom pomagal k begu. Stevens, ki je bil več časa v ječi zaradi bančnega ropa, je bil zadnje čase na prostem pod parolo.
GLAVNI ODBOR
*1 Izvrševalo! (idut:
Predsednik: PAUL BARTEL. 225 N. Lewis Ave., Waukegan, 111.
Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12. Aurora. Minn Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 1257 Norwood Rd. Cleveland, Ohio.
Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Mlnn.
Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPAR«, *)j. Ulun.
Blapajnik: LOUIS CHAMPA. Hy. Mlnn.
Vrhovni fdravnik: DR. P J ARCH. «lg Ohennu« Bt. rittsbur#h. r» Urednik-upravnik glasila: ANTON J. T*RBOV*C. «117 St Clair A*e„ Cleveland, O.
bi Nadzorni odsek:
Predsednik: JOHN KUMŠE. 1735 E. 33rd 8t.. Loram. O
1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, G401 Superior Ave., Cleveland, O.
2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh. Pa.
3.	nadzornik:	FRANK E. VRANICHAR. 1812	N. Center St.. Joliet, III.
4.	nadzornik:	JOSEPH MANTEL. Ely. Mlnn.
GLAVNI POROTNI ODBOR:
Predsednik' ANTON OKOLISH, 107D Liberty Ave., Barberton O.
1	porotnik:	JOHN 8CHUTTE 4753 Baldwin	Ct.. Denver. Colo.
2	porotnik-	VALENTIN OREHEK 70 Union	Av«.. Brooklyn. N.	T.
S porotnica: ROSE 8VETTCH. Bly, Mlijn
4, porotnik- JOHN ŽIOMAN Box J21 Strabane. Pa.
Jrdnntluo arartnn NOVA DOBA. «117 St Clair Ave., Cleveland. O.
ZDRUŽEVALNI ODBOR’
Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Cleveland, O.
1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St.,	Jollei,	111.
2. odbornik: MATT ANZELC. Box 12. Aurora, Minn.
Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH. 1S00 W. 22nd Pl., Chicago, Ul.
Vaa utvari, tikajoč« *c uradnih miIcv, naj e« poftiljajo na glavnata tajnika, denarna poAiljatva ia na glavne^* blagajnika. Vaa pritožba in priliva naj aa na-• lori na predsednika porotnega odbora. Prošnja ea sprejem novih članov, profcnja ca cvi&anja zavarovalnina in bolniška »pričevala naj aa poftiljajo na vrhovnega idravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglani, naročnina nečlanov in iipramamha na* alovov naj aa pošiljajo na naslov: Nova Doba. 6117 St. Clair Ava., Clavaland, O.
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki ja najboljša jugoslovanska ta-varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliheialnejše podpora svojim članom. Jadnota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ameriki, in kdor boča postati njen član. naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva ali pa naj piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani belega plemena, ncoziraje s« na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota sprejema tudi otroke v starosti od dneva rojstva do lf>. leta in ostanejo	lahko	v	mladin*
tkem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka ja prosta.
Premoženje znaša nad 11,500,000.00.
Odrasli oddelek ja nad 104% adventen, mladinski nad t.000%.
KAMPANJA ŠE NI ZAKLJUČENA
£
lai
he
L:
n;
el
rc
lo
U
I«
is
ai
o
I, s’
n
t,
V SNEŽNEM BLJZARDU je pretekli teden stal vlak Denver & Rio Grande železnice polnili 40 ur, predno ga je dosegel snežni plug. poslan iz Alamose, Colorado. Proga je ozkotirna in vlak je bil obstal v zametih blizu nevarnega Cumbres prelaza. Na vlaku so bili štirje železničarji in 14 potnikov. Zameti na progi so do 12 čevljev visoki.
V POSAARJU, kjer so se dne 13. januarja vršile volitve, dali naj pokrajina ostane še nadalje v upravi Lige narodov, ali naj se pridruži Franciji, ali naj se povrne v naročje matere Nemčije, se je, kakor je bilo že poročano, večina volilcev izrekla za Nemčijo. Nemški naciji, ki so pijani zmage, so baje že ; začeli vsestransko terorizirati | prebivalce, o katerih sodijo, da ! niso glasovali za Nemčijo.
V soglasju z izidom plebiscita iv Posaarju je sklenil zbor Lige : narodov, da bo pokrajina vrinjena Nemčiji dne 1. marca.
i
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
(Nadaljevanje s 1. strani) ki so leta 1929 poslali v domovino 46 milijonov dolarjev, leta 1933 pa le še IG milijonov dolarjev.
Te dni se je pripeljal iz Maribora na obisk družine predsednika občine Djurmanca pri Rogatcu g. Franja -Horvata brat ge. Horvatove s svojo hčerko in prinesel žalni venec z napisom “Zadnji pozdrav moji mili sestri.” Brat pa je ves presenečen zagledal svojo sestro na pragu hiše. Nič manj ni bila presenečena sestra, ko .je vi-dela bi ata v žalni obleki in z vencem v njen spomin.
Neznanec, ki ni naklonjen družini g. Horvata v Djurman-cu, .je namreč poslal brzojavno obvestilo iz Krapine v Maribor, da .je ga. Horvatova preminila. Nekaj dni zatem je nedvomno
Kampanja za pridobivanje novih članov še ni zaključena. Kdaj bo zaključena, ho članstvu naznanjeno v Novi Dobi. Dokler ni zaključena, ostanejo v veljavi vse navede- j ne nagrade.
Za vsakega novopridobljenega člana mladinskega oddelka \ je predlagatelj deležen 50 centov nagrade.
Za novopridobljene člane odraslega oddelka pa so predla* ; gatelji deležni sledečih nagrad:
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$ 250.00	smrtnine,	$1.00	nagrade;	I
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$ 500.00	smrtnine,	$1.50	nagrade;
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$1000.00	smrtnine,	$3.00	nagrade;
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$1500.00	smrtnine.	$3.50	nagrade;	I
za člana,	ki	se	zavaruje	za	$2000.00	smrtnine,	$4.00	nagrade.
•
Poleg označenih nagrad za posameznike bodo upravičena j do posebnih nagrad društva, ki tekom kampanje pridobijo pet ali več novih članov. Ta posebna nagrada za društva znaša 50 ; centov za novega člana odraslega ali mladinskega oddelka.
isti storilec obesil črno zastavo na ograjo Horvatovega vrta.; Horvatovi so zadevo ovadili1 oblastvom.
i	■	!
V zadnjem času sta se v ne-
I katerih krajih po Gorenjskem ; I pojavila-dva čudna meniha, kij hodita od hiše do hiše, od vasi. do vasi in pobožno zbirata pri. krščanskih ljudeh milodare v j S/vete namene. Pravita, da sta od daleč, iz Azije, da sta sivo-kaldejska meniha. Posebno pozorni so postali nanju v Lescah,
' kjer so opazili, da imata po-| božna prosjaka zelo mnogo 'smisla za minljive pozemske J reči in tudi ženskam ne dasta {miru.
V začetku decembra se je j kar za par dni pomudil v Tržiču podoben božji popotnik, ki j e bil bržkone eden iz te dvojice. Pripovedoval je, da je armenski duhovnik, in je pobiral darove za svete maše in misijone. Pri prosjačenju po hišah se je obnašal precej objestno in nasilno in je prav tako ljubez-njivo tiščal v ženske. Podoben “armenski duhovnik” je že lani hodil po litijski okolici in se je v neki krčmi začel kar resno ženiti. Takrat je pravil, da pobira milodare za nesrečne otroke v Iraku.
Očitno je, da takšnile pustolovski laži-maziljenci, ki se razen v spoštljivo meniško kuto spretno ogrinjajo še v romantično senco daljne, trpeče azijske domovine, med dobrimi, pobožnimi slovenskimi ljudmi prav dobro izhajajo. Treba je samo, da od časa do časa spremenijo svoj delovni okoliš in svoje ime. - Kako drzni so lahko ti pustolovci, p?'iča tudi dejstvo, da sta se dva takšna “me-
niha” pred daljšim časom ponovno zglasila tudi na banski upravi, da jima izstavijo dovoljenje za beračenje. Predstavila sta se kot Dimitrij Zaharja in Peter Jamo, meniha iz samostana sv. Save v Mezopota-: mi.ji. Dovoljenja seveda nista dobila.
Smrt najstarejšega Črnogorca. V Radmancih pri Beranah .je umrl kmet Jusuf Kožar, o katerem trdijo rojaki, da je bil star 136 let. Pokojni Jusuf se. je drugič oženil z neko vdovo pred 52 leti. Z njo je imel 14 otrok in se je najmlajše dete redilo pred 34 leti, ko je bil oče, kakor zatrjujejo njegovi rojaki, star že preko 100 let. ■ Najstarejši Črnogorec je. preživljal svoja dolga leta drugače kakor drugi ljudje. Tako na primer ni 45 let okusil niti kapljice vode ter je pil samo mleko in sok kuhanega sadja. Kakor že rečeno, govorijo » njegovi nenavadno visoki starosti samo rojaki, je pa utemeljena domneva, da pri tem presojanju let ne bo kake večje pomote. Pokojni Jusuf se je še letos natančno spominjal dogodkov, ki so se vršili pred kakimi 110 leti.
Gosi po 4 dinarje kilogram. V Slavonskem Brodu prodajajo kmetje iz okolice pitane gosi po 4 Din kilogram. Taka pitana gos tehta povprečno šest kilogramov in ima do dveh kilogramov masti, katera se v trgovini ne dobi izpod 16 Din kg. Trgovci, ki prodajajo gosjo mast, i-majo tako pač imeniten zaslužek. Za dva kilograma dobi 32 Din, pa mu ostane vse meso i'1 še 8 dinarjev povrhu.
S3 ENGLISH SECTION OF«
of the
South Slavonic Catholic Union.
AMPLIFVING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
CURRENT THOUGHT Tax on Fraternals
Airplane Made of Wine Barrels
According to reports, the present Ohio State Legislature now in session will consider a bill to tax all fraternal ^nefit organizations operating in the State of Ohio. s In one of the previous sessions, the Ohio State Legislature passed a bill and enacted into a law a tax on fraternal benefit organizations incorporated under the state laws, -ast year several thousand dollars were paid by such frater-11a,s ^ taxes as a result of this law.
With state government agencies shouldering the burden state relief, the problem of how to raise the necessary j'evenue to meet such expenditures naturally falls to the °t of the state legislatures. In Pennsylvania, a bill similiar r°the one to be proposed by the Ohio State Legislature, shall ne considered by the State Legislature of Pennsylvania.
In view of the mounting expenditures for state relief it s not startling to note that fraternals are to be considered a!S « further source of tax revenue.
How are the members of the various fraternal benefit ^Sanitations operating in the States of Ohio and Pennsylvania going to react towards such tax proposals?
Should such a bill become effective, will the individual members of Ohio and Pennsylvania pay a special assessment t0 meet the taxes?
Or will the members make known their disapproval in lnie to thwart any action on the part of the Legislature.
If you, as a member, are opposed to a tax on fraternals, °w is the time to voice the objections to your state repre-entative and state senator.
^ In your letter to the state representatives and state gators point out the primary purpose underlying the f.ri'cture of our South Slavonic Catholic Union, namely, jyrjrt the welfare of the members is the FIRST AND FORE-p consideration.
»ring out the fact that our Union is not operated for iu	only to help out members in case of illness, in-
r,es sustained in an accident, disability; and to help out ^Pendents in case of death. While it is true that all bene-‘ C1aries of death benefits are not dependents, it is safe to siune that the greater majority of beneficiaries are de-endents of the insured.
st ^to the attention of your state representative and em i Senat°r> anfl f°r that matter the governor, the im-i^Ployment problem, and how hard it is for the members i	ends meet, and how much harder, perhaps in some
^stances impossible, to carry on the protection with our n,°n should a tax he added to your assessments.
*te the fact that the work of our South Slavonic Oat,iolic Union is made possible only through the co-fit at*Ve spirit of the members. Could we offer sick bene-s s °f a $1.00 a day if we had to resort entirely to medical ‘^Pcrvision without the local lodge supervision committee?
We maintain our lodges if every member had to be Klad *°r	worlt ^c an(l s^e> as members, are only to
a , to do for the benefit of the lodge and the organization?
^lC *0(^e ant* or^ani/ati°n? WE, THE
the 1 n^onr hi your letter, that expense for maintaining keDf	and	the South Slavonic Catholic Union, aa e
that ff a min'mum; that there are no high salaried officials; tim . e are only three supreme officers employed full low? ^a^ some of our supreme officials receive salaries as all	a	year-	And	be sure to include the reason for
T® minimum of expense, which is, to keep the asses-ments at a minimum.
it, j^Ur South Slavonic Catholic Union is composed of Whe .s’ maiority of whom have to work for a living— P « they can get a job. Even in the days of so-called injerity, majority of members never received wages to them a comfortable living. Today, many of our thev S aie ou^ wor^’ an^ l*ave been for sometime. If &ocd C,0u^ ^ust manage to meet expenses when times were c0st 5 ].0^ are they going to keep the wolf from the door if scar >°	mounts higher and employment becomes
j0K ^ is true that, many of our people saved money when plentiful. But analyze the method by which they it ^ torced to use in order to save, and you will find that prons k®en at the expense of proper food, proper clothing Per shelter, and insufficiend insurance protection.
Wj-jtp t meiTl.kers situated in Ohio and Pennsylvania should gover t*le“ state representatives, state senators, and Pos*vriU*0rs’ antl make known their protests against the pro-0 tax on fraternals.
*s the time for action—not after the bill has been nacted mto law.
Salida, Colo.—A good idea for our Mt. Shavano members would be to drop in on the Young American Boosters’ dance to be held Feb. 2. And as Mary Dolenc brought up the subject again about the airplane made of wine barrels brought to my mind the Weasel and the Shadow riding above the clouds with the sweet aroma of wine diffused through the air. That would be fine. Hic-hic, I can almost taste that good wine now. And then we could land at Walsenburg to attend their dance.
We want to thank the Y. A. Boosters for their special invitation. We will do our best to comply with the invitation; however, don’t be too disappointed if we fail to show up. And if you hear an awful wail you will know that it is the Weasel and the Shadow moaning over fate which prevented them from attending a good time.
Albert Godec, No. 224, SSCU.
With the Pathfinders
Jugoslav Woman Awarded $10,000
Center Ramblers Lodge, No.
221, SSCU, Center, Pa., has organized a duck pin bowling league consisting of six teams. Bowling sessions are held every Monday evening. SSCU lodges situated in the Pittsburgh district and interested in duck pin competition may get in touch with Ignatz Oblock, athletic supervisor, by calling Unity 9035-J, or by writing to his address R. D. 1, Turtle Creek, Pa.
°R COLORED EGGS
(lerp°i'V ^a'ter: Have you or-22 anything, sir, askedSJsted Diner:	Well,	I
th> ^r^mas pudding, better‘l,Was so long’ a£° you’d burj!	bring me a hot-cross
,	A WHISTLER
kind of radio have
^oj> e ° 1 abroad type—whistles every station.” ’
PUGNACIOUS BILL
Bill was pugnacious, but he didn’t live long. A few days after his funeral his widow was hanging pensively over her front gate. A neighbor came along.
“Well, poor Bill,” she began, “he’ll be hittin’ the harp with the angels.”
“Not he,” said the widow. “More likely he’ll be hittin’ the angels with the harp.”
Gowanda, N. Y.—Pathfind-ers-fit. Joseph pool tournament got under way with a flying start. It looks as though these two lodges have a large number of pool sharks, judging by the games already completed. The following is a result of a few of the first set of games:
Eddie Gominiak 2, Louis An-dolsek 0; Louis Sladich 2, Pete Batchen 0; Frank Klancer 2, Martin Vončina 1; Frank Palčič 2, Anthony Rizzo 1; Ernest Palcic Jr. 2, Ted Peterson 1; Joe Kralj 2, Ted Palcic 0; James Golcar 2, Ludovik Ster-jnad 0; Tony Sternisha 2, Jer-jney Krašovec 6; Martin Mate-| kovich 2, Joseph Zummer 1; Ernest Palcic Sr. 2, Joseph Kor-Ibar 1; Henry Zuzek 2, John Kontel 0; Philip Palcic 2, Charles Sternisha Sr. 0; Jack Krall 2, Louis Palcic 0; Mike Paholsky 2, Frank Krall 0.
The following won through forfeits: Joseph Zelnik from Frank Batchen, John Batchen from Louis Korbar, Anthony Palcic from Gerald Gable, Joseph Pecnik from Thomas Sternisha, Joseph Widgay from Louis Sternisha, Anthony Sever from Leo Klancer Jr., Frank Stibil from Joe Kosich.
In the games, Frank Klancer defeated Martin Vončina by one point in each of the two games, while the latter took the remaining game from the former. I believe they are a pretty good match. Another exciting game was that’ between Joseph Zummer and Martin Matekovich. These two shot at the deciding ball of their last game at least a half dozen times before victory came to the secretary of St. Joseph. Games should become even more interesting as the tournament goes on. Contestants are urged to go to the Slovene Hall and see the schedule of their next opponent. Please get your game played as soon as possible in order that the winner may be determined as soon as possible.
Regular monthly Pathfinder meeting was very well attended. About fifty took part in the after-meeting card party. During the evening a very appetizing lunch was served which topped off the evening
Charles Evons, member of Comrades Lodge, No. 193, SSCU, of Waukegan, 111., reports that Tony Blondell scored his 12th successive ring victory when he knocked out Joe Peters of Racine in the second round of an eight-round go on Jan. 11. A crowd of 4,500 filled every inch of the Racine auditorium to see Blondell, captain and trainer of the Great Lakes Training Station boxing team, fight the hardest match of his career. Tony Blondell, a Slovene, is also a member of the Waukegan Comrades. His next bout is with John Whyte of Joliet, which will take place on Friday evening, Jan. 25.
Lodge Zvon, No. 70, SSCU, of Chicago, 111., elected Louis Dolmovich as athletic supervisor at its January meeting. His address is- 2008 S. Leavith St., Chicago. This makes 24 elected supervisors comprising the new SSCU national athletic board.
Chicago, 111.—A jury in the court of Federal Judge Phillip Sullivan Wednesday, Jan. 16, awarded $10,000 to Mrs. Mary Dovjak, a Slovene, 45 years old, of Chicago, in her suit against the Chicago Cab Co. for injuries she received on Dec. 1, 1930, when she was oeaten and robbed by the driver of a cab in which she was riding. Mrs. Dovjak was left unconscious in the gutter in front of 2424 Blue Island Ave. and was taken to the County Hospital by police suffering from lacerations to her forehead and body and severe injuries to her right arm. The cab driver was convicted in state court and is serving a one to twenty year term in Joliet prison. The suit for damages was transferred to the federal court because the Chicago Cab Co. ceased operation in Chicago in 1933, and is not an Illinois corporation, doing business in other states.
Mrs. Mary Dovjak was represented by Attorney Richard J. Zavertnik, a Jugoslav, and by his associate attorney, William H. Rodriguez.
I
Cleveland SSCU Bowling
Two Slovenes make important contributions to the new book, “Twentieth Century Forces in European Fiction,’ by Agnes Camilla Hansen, associate professor, School of Li brarianship, University of Den ver. Chapter 7 of this book has a section on Jugoslav fiction based on Frank Sodnikar’s manuscript study, “Art of Ju goslavia,” which the author acknowledges. There is also a two-page bibliography with annotations compiled by An thony J. Klančar. Both these Slovenes reside in Cleveland The book is an American Li brary Association publication and material was obtained from the University of Illinois and the John G. White collec tion of Orientalia and Folklore Cleveland Public Library.
Pay With Pennies
One and five cent pieces are legal tender for amounts of 25 cents or less. We cannot imag ine anyone refusing payment of a debt, however, in pennies as both these minor coins art redeemable at the Treasury in “lawful money” in sums of $20 or multiples of that sum.
in a way that should have sent each one home with a satisfied feeling.
Pathfinders plan a big bingo party after the February meeting. Each member should bring along a friend to enjoy this penny bingo game. The committee in charge of the prizes and refreshments promises to make it well worth your while.
New members admitted at this meeting were Julia Bozich, Mary Skrubec and Cyri! Kumer. Who will bring in a new member for our February meeting?
Ernest Palcic Jr.
“Vesela Bodočnost” Nucleus for
New English-Conducted Lodge
■ " ' ' ' ' ■ - m >n i i	\
Lodge Unanimous for Complete Co-operation
League
Cleveland, O.—New Fashion team toppled the Honky-Tonks from the lead in the Cleveland SSCU Bowling League last Sunday when they took ail three games. Lo.uia .Toiler’s 216 was the high mark for the winners.
Zephyrs made it two out of three from the Oke Dokes (formerly Richmans). August Ki-kel, leadoff man for the streamliners, came through with a 201 in the second game. Oke Dokes took the first game.
Led by Captain G. Kovitch with games of 203 and 212, the Bakers came through with two wins and one defeat from the Chiselers, who were handicapped somewhat by the absence of their captain, W. Gu-zik, and his wife, Mrs. A. Gu-zik. Illness in the family kept the two from bowling Sunday.
New Dealers lived up to their name by snatching two victories from the Ko-Ka-Mo-Les, whose best efforts were to win the first game. Captain “Bub” Kardell’s work in the last two games went to naught as his teammates failed to come through.
The girls are showing up the fellows in the matter of improved bowling since the league Was organized. Last week Leona Kolman knocked the pins for 172 and Augusta Guzik 164 for the Chiselers. M. Tolar toppled the woods for 161 last Sunday for the New Dealers, while Agnes Kardell came through with a 146 for the Ko-Ka-Mo-Les. At any rate, some of the teams cannot blame the weaker sex for the team’s failure to win more games.
 o------------
Western Stars
Rock Springs, Wyo.—Members of Western Star Lodge, No. 202, SSCU, are requested to pay their assessments on or before the 25th day of every month either at the meeting or at my home, located at 745 Connecticut Ave. Members who wish to inquire about matters pertaining to the lodge may do so by calling at my home or telephone 598-W.
Fannie Yenko, Sec’y.
Springdale, Pa.—For more than a year we have visioned an English-conducted lodge for this vicinity. Undoubtedly many reasons led up to the hesitancy for proceeding toward such an end, foremost being the uncertain business outlook. At the present time, with the dawning of a new year, and we might say “new era,” our hopes for a better outlook have been considerably enhanced; therefore, these hopes coupled with the continued membership campaign have contributed toward the plans to proceed at once in the formation of an English-conducted unit of the South Slavonic Catholic Union for this vicinity.
At the first meeting of the new year, Lodge “Vesela bodočnost,” No. 203, SSCU, Ches-wick, Pa., had definitely decided to take active steps toward this end. The senior members are heartily in accord with the idea, and Joseph Yelov-čhan Sr., our secretary, has informed the writer and others of the English-speaking element that were present, that every conceivable form of cooperation will be granted. They are just as anxious that this move gets under way as we are.
I take this means to extend a special appeal to all the members interested in this move. While'a little time will still be allowed to elapse before final arrangements are completed, begin now to gather «in those prospective members. From present indications we are apt to get more than the required number of new members to begin an English-conducted lodge and with the membership campaign still in force, act, and act now.
During the campaign in the past very few of our younger set had been enrolled; but with the prospect of an English-conducted unit a number have made known their intentions of enrolling.
The important task will entail considerable work and I ask those that are now members of our local lodge to get behind this move 100 per cent and give their best to the work. In the past many have failed to attend the meetings, since they were conducted in Slovene;
now you have the opportunity to start the ball rolling for one to be conducted in the English. Those interested to have this venture become a reality may see me at my home address, 318 Rosslyn Ave., or watch these columns for more details. From time to time as important developments occur, they will receive publication in this medium. But progress cannot sustain on mere hopes and voice; action is its only life blood. Some have already promised to contribute all within their power toward this new endeavor, but there is room for every one to work. See your friends now and inform them of the new lodge to be organized. Can we depend on you?
Frank J. Progar, Vice President, No. 203, SSCU. ---------------o-----
With the Arrowheads
Ramblers’ Bowling League
Center, Pa.—The Center Ramblers’ Duck Pin League is on its way. It consists of six teams, five to a team, of both girls and men. The teams are, namely, Pirates, Giants, Tigers, Lions, Cubs and Bears. The captains of the teams are as follows: Frank Mozina, Lions; Henry Harvat, Pirates; Ignatz O’Block, Tigers; Joe Yearm, Giants; Jacob Oblock, Cubs; Frank Yearm, Bears.
The league will award a prize to the leading team, and also to the individual bowler bowling the highest score. Teams meet every Monday night at Morris’ Alleys, Center, Pa.
NOTICE TO ALL BOWLERS IN THE PITTSBURGH DISTRICT
The Center Ramblers will match any SSCU bowling team. Call Unity 9035-J.
Ignatz O’Block, Athletic Supervisor.
And Little Stan
Ely, Minn.—Surprised? Well, Little Stan will explain. You see, the Arrowheads also had a meeting tonight and they had such a wonderful time, 1 had to tell you all about it. The Arrowheads are completing plans for their annual get-together sometime during the first part of February. More information will be given later.
The whole gang, as usual, attended, and as usual had a wonderful time. Talk about good, clean fun. The SSCU lodges in Ely are certainly great for it. You dance, have some beer, and if one of the members thinks of it, a little nip . . . just a little one, however, and with some local musician on hand, dancing follows. Tonight Frank Jenko, Ar-lowhead president, was at the piano, and quickly a chorus formed about him to take up . the words to a nice, catchy tune. Everybody had a wonderful time. Just think how dreary and desolate a world can be when you haven’t any lodge sponsoring shindigs and parties where we all can have so much fun.
But let’s make the rounds again . . . sweet music and chorus is heard in the background . . . while a group of energetic Arrowheads are telling the “latest” amidst much laughter! I’ll even have to giggle. Heh, heh!
Coming into the dance emporium, we see a number of the gals practicing up on the latest dance step. Very nice, too!
Ah, but the highlight of the evening. With Frank Jenko at the piano, the whole gang, with Shallie Merhar in the leading role, sing the “How Do You Do Everybody” number, which knocks them out,! I mean the audience. You should be here to actually see it. It was great. Perfect rhythm combined with nice acting and music put the number over with a bang. How about an amateur show with the gang? All the Ely lodges are active, meetings with spice and fun, basketball in the sports world, and things are always in full swing. Something to look forward to. And Little Stan must disappear until next week.
Stanley Pechaver,
No. 2, SSCU.
Denver, Colo.—On Feb, 2 Colorado Sunshine Lodge will stage a great anniversary festival, which in entertainment has no equal in this part of Colorado. This festival will start in the afternoon and will continue, if possible, until the next day. Plenty to eat, drink, dance is scheduled on the program. Only those people holding a personal invitation will be admitted in order to eliminate “gate crashers.” This lodge will have gone into considerable expense in making the anniversary festival a reality. For future information ask the one who will give you the invitation.
Our anniversary will be held at the Home of Slovene Societies, 4464 Washington St., and will commence at 7:30 p. m. sharp. Invitations may be secured from any Colorado Sunshine member or at the ticket office on the night of the affair. There will be plenty to eat, plenty to drink and plenty of dancing. Music will be furnished by Joseph Popish and John Žgajnar. You can stay as long as you wish. And if you have ever attended a great wine festival, attend this one, for it will be much better. So, all of you people from Laffayette, Longmont, Frederick and Denver who have been informed about our festival kindly attend.
Members are hereby notified of the decision made at our last annual meeting to the effect that each member who does not pay the assessments at the lodge meetings must meet his obligation at the home of the secretary, 4675 Humboldt St. All assessments must be paid by the 25th of each month at the very latest, and any member failing to comply with this r.ule will be suspended.
Election of officers was held at our December meeting. Michael Smole was re-elected president, a position he deserves for his fine work in the past. George Hranchak was re-elected vice president. Always attending our meetings, George is in a position to execute . his office with ability. Albin Petelin succeeded the writer to the office of secretary. (The writer did not choose to run.) Members have chosen wisely in electing Albin, for he is centrally located and is very capable in handling the duties of secretary. And if the members extend the same kind of support to the newly elected secretary as they have in the past they will find one that is hard to beat.
Frank Sabec, a very active worker in the lodge, was elected recording secretary. Albert Maring is our new treasurer, and much can be expected/of him. The auditing committee consists of Rudy Smole, Louis Sabec and Mary Žgajnar, a; fine group who T know will do well. The entertainment com-! mittee is as follows: Frances Smole, Milly Žgajnar and Margaret Smole. Our entertainments cannot fail with these three on the committee.
Our athletic supervisor is Rudolph Sustersich, a great athlete, whom I already have mentioned in one of my previous articles. We can be assured of sport activities with Sustersich at the helm.
All our officers were well selected and I believe they are all capable of holding their positions. I am sure we are going to have the greatest year in our history. With the support and co-operation of the members, the officers are bound to place Colorado Sunshine on a high pedestal.
Our meetings will be held as usual; every third Thursday of the month at the Home of Slo-
Report of Meeting of Pennsylvania Fraternal Congress
By Dr. F. J. Arch, Supreme Medical Examiner, SSCU
In Full Swing
Congrats
At the request of the Supreme Hoard I attended the 23d session of the Pennsylvania Fraternal Congress held at Lancaster, Pa., Nov. 30 and Dec. 1, 1934. This Pennsylvania state congress is made up of some 46 different fraternal societies which have a membership of more than 550,000, of which there were represented at this meeting 25 societies with 62 delegates. The meeting was addressed on various subjects relating to fraternal insurance.
The insurance commissioner (acting) of the state attended the meeting, delivering an address which was mostly historical and statistical. He stated that Pennsylvania was “the cradle of fraternal insurance” and that the first fraternal insurance certificate was issued in Bethlehem, Pa., in 1731 by a society formed among Moravians who lived there at that time. He lauded the fraternals for their efforts in bringing about the passage of the act of 1929. This act, he said, was the code of fraternal insurance laws which makes it possible to keep the fraternal societies in (heir present status. According to his figures, there are 69 different societies which do business in the state, 58 of them being domestic societies. The total number of adult fraternals in Pennsylvania is 675,688 and the total of juveniles being 110,*860.
Greetings from the National 1F rate r n a 1 Congress were brought to the session by Judge John C. Karel, a Bohemian. He sketched the reorganization of the congress, its aims and ideals, its growth to the present time with organizations which reach into the far corners of the state ‘with its object “fraternal beneficial insurance.” He also stated that the Pennsylvania state congress was the most outstanding and constructive congress of the 34 | congresses affiliated with the National Fraternal Congress. He then described the important committee he had appointed during his term, namely the national advertizing committee; the valuation committee which would have a final report to make at the mid-year session in Florida; and the bond committee which was headed by a former insurance commissioner of Minnesota.
The reports of the president and secretary-treasurer of the Pennsylvania congress indicated that the organization had prospered during the past year, that it has increased its membership, and that the general outlook of this and near-by slates was satisfactory.
An interesting paper was read by the legal adviser of one of the affiliated societies, the subject being, “Is the Decision of the Society’s Tribunal Final and Conclusive Without Exception or Appeal?” He cited at least twelve cases which were upheld by either the Superior or Supreme courts of Pennsylvania following suit against decisions of Trial Boards in various societies operating in Pennsylvania. It wras the opinion of the courts that a fraternal organization is a government by its members and that the bylaws are in fact made by the members themselves through their delegates who attend conventions as their representatives. Therefore, if the society has a trial board or tribunal, and the member receives a fair hearing and a fair decision from its intrinsic body, subject, of course to the by-laws, the courts have until the present sustained the decision of the tribunal.
! vene Societies, 4464 Washing-I ton St. Dr. Zarit is our lodge • doctor.
Hello, Salida, Walsenburg, Rock Springs, Wyo., Cleveland.
I Stan, and all the rest of the I states containing subordinate : SSCU lodges. I have been read-, ing all your articles and I wish to be with you from now on to help give our members sorne-: thing to read about. Last year was a great one for all of us and let us make this year a bet-: ter and greater one.
A word to Mary Dolenc of \ Young American Boosters; Lodge of Walsenburg. We are getting along just fine, Mary, and hope this year will be our greatest in the history of our lodge as well as the rest of the! SSCU.
Keep smiling with Colorado Sunshine, No. 201.
F. J. Smole Jr.
-------o-------
/
Betsy Ross News
Cleveland, O.—The first meeting of the year held by Betsy Ross Lodge, No. 186, SSCU, on Jan. 10 turned out to be very successful. Important transactions concerning the future social activities for the betterment of the lodge and Union were discussed.
Attendances at our meetings are improving greatly. The increased interest can be attributed to our after-meeting entertainments. It: is my sincere i hope to see the splendid at-' endances and improved inter-1 est in the lodge continue.
An installation party followed our regular order of business at the last meeting. Members and their friends, numbering approximately 300, were in attendance. The eve-i ning was spent in dancing with the music furnished by Andy Fende ayd Frank Petrieh. A good time was had by all. I wish to thank all members and their friends for co-operating with the committee in making our first affair of the year a 1 grand success.
\
The committee is makinr arrangements for entertainment to follow the February meeting. Further details will ap- ' pear in subsequent editions of Nova Doba.
Five new members were en rolled at the January meeting, ji John Cvek, Marino Paques and Sylvia Jelercic were admitted into the adult department, Ivan Lunka and Wallace Lunka into the juvenile department. .
John P. Lunka, Sec’y.
-------o------
Center Ramblers' Anniversary
Center, Pa.—Four years have slipped around rather quickly.
■ For it is just that since we have organized, so in order to commemorate it we will have an anniversary dance on Feb. 9. All those from far and near are cordially invited. Let’s see if we can at least rival the crowd of visitors that we had at our first anniversary. Such interesting entertainment as the committee is planning! You1 really must come and find out for yourself.
We, the Center Ramblers, have chosen titles for our bowling teams. They are the Giants, Tigers, Lions, Cubs and Bears. Believe me, some exciting contests ensued during the past few Monday nights, and just as exciting games are going to be played in the coming weeks.
We’ll see you on the eve ol: Feb. 9.
Jacob Potochnik, President, No. 221, SSCU.
It seemed to be the opinion of the meeting that since new state revenues would have to be found to replenish the empty state treasury that an attempt would be made to tax fraternal insurance societies, doing business in the state, in some form or other. The secretary-man-ager of the insurance federation of Pennsylvania seemed to think that special care will have to be exercised with the new state assembly since there will be many members present new to their positions. He stated that although their intentions will in all probability be good, their inexperience with insurance matters may lead to some harmful legislation toward fraternals. Taxation of fraternals would tend to an increase in assessments in the future was the opinion of some. The newly elected presP1 dent stated: “There will be an effort to tax fraternals, but this must be stopped. With the power we have in our membership there is no reason why we cannot get what we want.” From this the conclusion can be drawn that it behooves all our members in Pennsylvania as well as all members or fraternal organizations in Pennsylvania to be vigilant, to see any assemblyman or state senator we may know- and impress upon them the evil in the taxation of fraternal societies who exist for the benefit of all and the profit of no particular individual, but for the membership’s welfare.
The committee on juvenile membership made a report which suggested that Pennsylvania was a fertile field for junior enrollment. It was again impressed on all present that the adult department of a society depends on the juvenile department for its greatest increase in new membership. The report also brought out the fact that our Union is far ahead of many of our so-called American fraternal societies, especially, with reference to juvenile membership. The conclusion drawn from this report was that we should all get busy and enroll as many children as possible while the field is fertile, because, if the field is fertile in Pennsylvania it is also fertile in, all the states where our Union does its good work.
There was a discussion of the new insurance code wThich will be introduced in the coming session of the general assembly. This code was .written by the fraternals with the aid of able legal advice and is essentially similar to the code or act of 1929 pertaining to fraternal societies licensed in Pennsylvania to (1) sell endowment insurance, (2) to admit members' without medical examination if they so desire, and (3) to permit unlimited naming of beneficiaries if the society so de-j sires. It was the unanimous j opinion of tTie congress that all things possible be done to have this new code passed by the general assembly, and again, it means that energy must be applied in the proper places to bring about its passage. This new law, if passed, should be of especial interest to the members of our SSCU, since according to the law now in effect none of our members can receive an endowment certificate if they reside in Pennsylvania because the present law prohibits the issuance of endowment certificates by fraternal societies in that state.
------o-------
Obeying Orders The professor rapped on his desk arid yelled: “Gentlemen, order!”
The entire class shouted: “Beer!”
Spori
FlafhhcicKf
By Stanley Progar
No. 203 SSCU.
Springdale, Pa. — Are you soccer mad? Do you enjoy standing around a muddy field, ruin a good ten cent shoe shine and get chilled feet while 22 men are running around kicking or being kicked? If these reactions hit you square, you are no better than three thousand of our many Allegheny Valley sport fans.
Crowd Sees Thriller
Yes sir. Approximately three thousand wet, cold and muddy fans watched Harmarville boot Jeanette out of the National Open Amateur cup race on the Aemetonia field Sunday Jan. 6.
A second round battle and a sure thriller with rough and c'irty playing (game played on a wet field) on the part of both clubs gave the fans a Sunday treat worth while writing about.
Unbelievable stops by the Harmar goalie, sensational kicks by the Harmar forwards and unsportsmanlike playing on a -:>ggy field were the standouts as Harmarsvillc reached the third round by a 3 to 2 score.
Breaks Helpful
Late in the second half Harmarville lagged behind a 2 to 1 score before they got the break that proved the pivot for the final score. A Harmar ball 'jcoter was about to shoot the pigskin into the net when he was hit by a flying tackle. This gave Harmarville a penalty kick and when the whistle blew,
,i muddy streak shot through the goal unseen by the Jeannette goalie for the tying tally. Two minutes later Harmarville scored the third and final marker to win 3 to 2.
Prior to this game both teams were even on goals •cored, 53 all, but the Harmar goalie allowed only seven shots to pass him while the Jeannette goalie watched 13 shots sift !hrough him for scores.
Naught to Naught
Chalking up the final score for the ’34 season was just a little harder than expected. Ordinarily it is in the Rose Bowl game that the fans witness the iHst chance play but not so this eason. The Parmelee Rangers have taken away from Alabama the honor of winning the season’s last game by defeating Allision Park Sunday Jan. 6 for the Western Pennsylvania hampionship.
This was not just an ordinary football game. You see these two contestants have already 'layed twice and the best they ; ^<;uld do was to pile up bruises, worry their coaches and raise a few cheers without gaining any headway. Now the officials of the league hoped to have the title question settled at least a Meek before Easter and decided to apply the brakes to the seemingly endless tie games. A special meeting was called for the officials and coaches which resulted in the following unique rules: If at the end of the game the teams- are still tied, a fifth quarter must be played. When this extra period expires and if the teams are still on equal terms, the first downs will be counted and the pigskin toters that have the majority of downs will be the champions. But in case the downs are equal, five minute periods will be played until one or the other scores or makes one first down more than his opponent. At any cost the game had to be decided once and for all.
More Zeros For the third time the two met. The game was just another* gesture. Another scoreless tie. Who can blame them. A habit is hard to break but this one just had to be busted before midnight. The referee 'recalled the wabbling warriors
WITH LITTLE STAN
Ely, Minn.—A thick snow is falling outside. Streets are deserted except for an occasional pedestrian who has his overcoat buttoned closely about him. Most of the stores are closed, and the night seems rather quiet and peaceful.
But wait a minute, a building all brilliantly lighted doesn’t seem so quiet and peaceful. Yep, we’ll go and see what’s doing.
We go in, and there is the Gopher meeting in full swing at the National Home where Frankie Kromar and “Guitar” Marolt are supplying the music to a crowd of dancers who are certainly in the pink of condition.
It is the first meeting of the new year, and the gang is celebrating. Take a walk through the hall with the Press and we’ll see what’s doing. In the doorway Yosh Miko and “Angles” are taking up the collections. A crowd of gals, including “Peaches” Pechek, Louise Seme, Mary Seme, Angela Vidmar, Mary Turk and many others, are all helping around the table. We’re going to have a lunch.
Inside the hall Jimmie Mad-dern is doing one of his latest steps. Alex Koshir, Rom, Fuxy are sitting on the seats kidding about something or other. On the stage we have Stan Peru-shek, the Pechek boys, Big Brother Joe, not doing an act but just watching and laughing at the antics at some of the boys. Rudy Perushek is dishing out the beer. Margaret Kovali with the aid of her mother made the delicious sandwiches and the gals are all set to serve.
We also had a number of members there who didn’t show up before, but they will be here at the coming meetings. There were the Misses Gorshe, Perushek and the new members, Fritz, Pope, Rozman (another accordion player). We’ll be hitting the top soon! Frank Mrack, Little Stan, Lizzy Kovali trying to get the roller piano going. Tsk, tsk. Music. Kromar and Marolt playing “Mr. and Mrs. is the Name.” 1 wonder now!
A large number of guests from the different local lodges were also present, and they certainly must have had a wonderful time. It looked that way.
Soon everything was nearing the end. People started to go home, the music was getting dimmer and dimmer (something like lights) and with the strains of “Home Sweet Home” filling the air the Gophers again left the National Home building, which is a scene of merriment so often.
News flashes. A wedding shower was held on Miss Margaret Knapp, a Gopher, and Mr. John Erchull of Soudan, a swell couple, who will be maraud explained them the game. It seemed that at the end of the field was a white line that some one had to cross and plant the ball on the outside. By the results of the last three games, cue concluded that the players forgot about this and were on the field only for a quiet afternoon.
Finally Karkowski, left halfback of the Rangers realizec he was to be lute for supper dashed seven yards to promise hind for six points to win. Thu all happened in the extra perioc and all went home contented— that is all but the Park boyt and their followers.
So Parmelee Rangers were crowned Western Pennsylvania football champs after three hours and fifteen minutes of hard fought football. A glorious finish to a more glorious football season.
I lav.
ried on the 21st. Congratsj The Catholic Men’s Club >■ Soudan was the scene of tW Soudan shower, and the C0fl; munity Center here was thj scene of the Ely shower. rf*vef theme song was “Rain.” Hejkra] heh!	t	jved
Sports, in the opening gam^jtajj of the city basketball leaguS^ the Gophers came through '(SR0C fine style to drub the St. 'Bajta, baras by a score of 22 to ilita Johnny Glavan and FrankHoin Miklavcich led the scoring wit|za six points each, while JohnnSnot Chelesnik and Tony Kuzffjseli were next in line with four antiteU three points, respectively. “A%ed gles” Glavan, coach and capjboli tain, was held scoreless, bUjkeb not next time, he says. Hekbi i heh! The Gophers meet th(mi Rangers next Tuesday.	ko\
Jimmie Maddern has bookef J a game for the Rangers wither the Chicago ^Circus ClownS^-Jimmie, you know, is the coaclf’^ of the Rangers.
The Arrowheads begin basj1,0''-ketball play this week also, alii10 you all can see for yourselves111" that the Ely division of tbc'.1() SSCU is certainly doing mpri than holding its own in th1?^ sports world in basketball. TW‘M' Gophers would also have bowling team, but we haven1 ’ a bowling alley. Too bad, J°' jni liet and Cleveland, or else ",( <l might send down Charl>( Kerntz, Joe Champa, Franki1 and Mike Bachar, Frank Mra<| to take you on. These saw fellows won the bowling chan1' pionship in Ely a couple years ago when Jake’s was full swing.
How the days do fly by Here it is Wednesday evenii'f and the Rangers are having their first meeting of 1938 Peppy Lou Kotzian is at th( helm again and everybody having a swell time.. Don’t always say that? But what e'sC can I say when they really ci° Primo and Monts are at thf keg . . . bartenders. The Hot® Ely boys, Johnnie, Abba, CoU' bo, Sinda (all nicknames) -ha',! a new gal with them. Mi*! Stark, I believe the name is from Duluth, the guest of JeJJ nie Brodnik. Jo- Osaben present also; for only a fef minutes, however. Doc Zgonc' the chairman, is overseeing thc many things in a brilliant style; Nice going, Doc,! Poggy an1 the North Stars are also pi't’-s' jent. Just gazing around. So<^ Ithree gals go out, presumab'J for coffee and cookies, to i'1"
|turn a few minutes later cof itented! lleh, heh! Peppy Low |is going like wildfire and "'c I all dance just like that! like all the other meetings, tit m one ends too soon, arid we il'! n, have to go home to bed.	1«
More sports flashes. T',c & North Star hockey team of v, should in reality be called ^ b' Gopher team. Why? W<^' I' about five or six of the playel! are Gophers. There’s Alex a11* ^ Frank Kosir, Leekatz, goall ? Steve and Juice Markovich, (> fense and wings. And they a*1' I; nex the Vermilion range cha*1’ I pionship. The Vermilion ran^ x consists of Tower, Soudan a11: Ely. Besides beating or givi*1' 1: many of the other teams a clo" j run. Not bad, what? j Before closing we’ll call G>! ’ bert and tell them that Gophers will be seeing thftj” soon. We will try to arrange * Say, why don’t you come do"' '
with the tamburitza orchestf 1
' 1
jin the earlier part of Februar) j ' i We’ll show you a nice time, i"1 until next week Little Stan ’ Jsay So long!
Stanley Pechavet> “• No. 2,.SSCfl  o--------------
Professor of English : is a metaphor?
Freshman : To keep cows
■
ur,
Hu
<li
JS
ivo
’’ta
■o
*1«
nil
i*ei
h
<a
ha
h
Th
cb
m
He
d<;
•si
k
To Hold Anniversary Festival Feb. 2
Razsodbe gl. porotnega odbora J. S. K. J.
135—34 Pritožba Martina in Mary Za-ki sta oba člana društva \ eaeli Slovenci, št. 198, v Cental City, Pa. y pritožbi je po-ie;'ct*an<). da to društvo in glavni L)f ‘,Jnik zahtevajo, da prestopita P- društvu Ilirija, št. 145, v J oc^ingham, Pa., kjer stanuje-J tl* Pritožnika povesta, da%že-
I Ua še nadalje ostati pri prvo , F'nenjenem društvu in da sta
f-h to dobila dovoljenje od Jed-jnote že pred leti. Društvo Ve-fe 1 Slovenci, št. 198, se ni ho-nJ~e 0 obvezati, da bo pritožnike
II obiskovalo v slučaju njih j®7'11', češ, da je to težko, po-'a. ”° v al^bem vremenu in da
1 oilo to v zvezi tudi z izredni-■j111 stroški, in da je do pritožni-°v dobre pol ure hoda. orotni odbor je razsodil, cin V se društvo Veseli Slovenci,
‘s ' *98, noče obvezati, da bi * !i . °, obiskovalo pritožnike v ^ '■‘čaju njih bolezni in ker priimka stanujeta v mestu, kjer 11 'lG sedež društva Ilirija, št. 145, pioi ata ta dva pritožnika pre-r 0Piti k društvu Ilirija, št. 145,
1 Slcer v teku enega meseca po hf ^avi te razsodbe v glasilu nalit ‘M ednote. Ako se pritožnika j'|' hotela pokoriti tej razsod-' naj se z njima postopa v ‘ m»«lu pravil naše Jednote, toč-455.
Anton Okolish, John Schutte, Valentin Orehek, Rose Sve-t*ch, John Zigman, porotniki JSKJ.
   o------------
DOPISI
New Duluth, Minn.
Novi Dobi z dne 2. janu-';i |U’ kjer ao bila priobčena i-1;i društvenih odbornikov JSRt'a ^V' ^rca' Jezusa, št. 128
llvost ’ S° Se 1)0 mo'i nePazlji"
■ ' 1 Pripetile nekatere napake,
,e Prav žal.
o ]^)°r na®e&a društva za le -
sl>i -'e pravilno sestavljen
Anton Brula, predsed-
, , ’ ^rank Podgoršek, podpr^d-
n'k; Anna Podgoršek, tajni-
Jv ^ac°b Brula, blagajnik;
cil'^es Kaplenk, zapisnika-ri-
ha|- )orothy Brula, Joseph Spe-
p 1 ,In Geo. Cacich, nadzorniki:
!an Mrsich, reditelj; Jacob
j' h> zastavonoša.
Rosini, da članstvo našega
ni- ‘ xa to vzame na znanje in
11; °Prosti napake, ki so se ne-
dii .enorria pripetile v mojem
Ki'"^u z dne 2. januarja. Se-
v 8*» pozdrav! — Za društvo
l2» JSKJ:
Anna Podgoršek, tajnica.
Lorain, O.
in r Zacln->* 'etni seji čitalnice ma amske»a odseka S. N. Do-Hi f'1- izvoljeni sledeči čla-'talnice v odbor za leto Ke'l°' Predsednik: Max Kra-\,J.' P°dpredsednik: Anton Je-bla .tajnik: Jos- L. Mihelič; l'isri'1''*'' ^ra"k Ravnikar; za-Stanley Russ; knjiž-jViju ;.la: Stanley tluss in Jos. L. Ri-p6.f' Nadzorni odbor: Mrs. Guli . ^rS’ ^nvnikar in Mrs. K 'C; književni odbor: John Bi‘u .SG’ ^rank Gradišek, John režišer: Frank Goren-
N'
Uj a •) SeJi je bilo tudi skle-Jale °’ se knjige bodo izda-Poid;sak Petek od 1. do 2. po-)ip lev in od 6. do 8. zvečer, in kot	°k četrtkih in nedeljah
N H.Sedaj-
a a^e .ie bilo sklenjeno, da x;t jJC 1:1 3-mesečna kampanja *n bivše člane. Pristop-toiej je znižala »a 25c. Za-'ic (N.aPeli'’am na vse bivše čla-j0 y ’ ajnice, da zopet postane-Usta^ °* člani te naše kulturne na Vp7Ve’ 'e jako pomembno	2 našo prejšnjo domovi-
t(;	m°rja	in	tudi	edina
>’iki S e mec* izseljenci v Ame-
\-vgj "««io 27. januarja se pa b'in |'"a ^'’'reditev Čitalnice v 1‘‘r>ii\l U l>rosram je zelo za-111 raznovrsten. Vsega ne-
cb
j kaj: petja, godbe na violine in kitare, humoristična igra “Zamorec,” akrobatični plesi in tudi profesor Sirk bo navzoč.
Kakor mi je pravil, se je pravkar vrnil po enoletnem “vandranju” okoli sveta. Povedal mi je, da se je hotel prepričati, če je svet res okrogel, zato, ker kadar se ga malo preveč nacuka, se vse okoli njega vrti. “Pa še nekaj,” je rekel, “veš, ženit, ženit sem se šel. Prav tja v Abesinijo sem šel nevesto iskat. Pa še kakšno sem si izbral! Prav črno, tako, da se ne bo tako hitro umazala in da ne bo preveč “žajfe ponu-eala.” Veš, tako je b’la črna kot noč, oči so se ji pa tako svetile kot mački ponoči. ‘Viš ga zlomka,’ sem rekel, ko sem jo pregledal in pretipal. ‘Ti boš pa fajn, noben, ne bo videl, če si umazana, in debela si pa tudi zadosti, tako, da te ne bo potreba preveč “futrati”.’ Ona se je pa tako' režala kot ta-le moj škarp, ki mu palci ven zijajo. Potlej - pa pride oče od nje, pa me začne tipat. Pa ti la črna mrha pravi, prov Ribn-šku je zavlajku, ‘Rajs, djabov glih najsi, al’ za živco boš pa žje, pa še s kostmi vred te buo-jmo muogli pohrustat.’ Takrat sem se pa ustrašil in jo vdrl čez drn in strn dokler nisem pribežal nazaj v Ameriko. No, in zdaj sem pa tukaj.”
Potem mi je pa povedal, da je pripeljal tri Havajce, ki bodo svirali na havajske kitare. Ne vem, če je pripeljal tudi kako hula-hua plesalko. M6rebiti jo je, pridite na prireditev 27. januarja in boste sami videli, kaj vse je profesor Sirk prignal nazaj s svojega “vandi’anja” okoli sveta.
Zabave in smeha, bo zadosti za vse, za stare in mlade. Po programu bo pa ples. Igral bo Jack Tomažič orkester. Cena za odrasle 20c, za otroke 10c. Rojaki iz Clevelanda in okolice so vabljeni, da se udeležijo te prireditve naše Čitalnice. — Pozdrav !
Joseph L. Mihelič, tajnik Čitalnice.  o--------------
Windber, Pa.
Tu je dne 10. januarja za pljučnico umrl Vinko August Kinkela, ki je bil pet let tajnik društva Radnik, št. 204 JSKJ. Bolan je bil le tri dni. Pokojnik je bil rojen v Kučeli, občina Kastav-Volosko. Star je bil 55 let. Tukaj zapušča ženo in štiri otroke, v starem kraju pa dva brata in dve sestri. Naj mu bo ohranjen blag spomin!
John Kinkela^  o--------------
S pota.
Moj zadnji kratek dopis sem pisal na prevozni ladji, ko sem i-c vozil v San Francisco, da obhajam božič pri svojcih. Na parniku sem vprašal o dolgosti Golden Gate mostu (ker med Calistogo in San Franciscem je 72 milj, namreč 28 milj po morju, drugo pa po suhem) in razumelo se me je, da sem vprašal o dolgosti 28 milj, kar sem se vozil. Kasneje sem izvedel, da so razni mostovi v presledkih, ne pa fen sam most tako dolg. Od Golden Gate, ki je v San Franciscu, sem se vozil do suhe zemlje s parobrodom.
Na to pomoto me ,ie opozoril rojak in sobrat J. B. v San Franciscu. Med drugim mi piše tudi sledeče: “Matija, naj ti vse palce potipljejo! Pred menoj je Nova Doba, v kateri je dopis, da je Golden Gate (San Francisco) most dolg 28 milj. Naj ti Bog vse grehe odpusti, jaz ti jih ne morem!”
No, sem si mislil, dobrega o-pazovalca imam, ki me šaljivo pozdravlja ravno za moj 67. rojstni dan. Most ali mostovi so čez razne otoke in čez bližine, koder vozi ladja, sedaj 28 milj v oddelkih. Kadar pridem zopet v San Francisco, se bova kaj več pogovorila s prijateljem J. B. morda pri lepi naravni zbirki, ki jo ima v kleti. (Mhm, še marsikdo bi se rad pogovarjal v kleti, kjer sanja-
jo mladostne sanje sodi starega californijskega vinca! Op. urd.) — Vreme je zdaj tu v Califor-niji zelo nestanovitno. Enkrat posije zlato sonce, kot bi se nasmejalo razposajeno dete, kmalu nato pa sei pripodi megla od morja ali se vlije ploha. Vrhove hribov je celo parkrat sneg pobelil. Povsod je kaj narobe. Na severu sneg in ostra zima v tem času, tukaj pa od decembra do maja mnogo megle in dežja.
Matija Pogorelec.
LISTNICA UREDNIŠTVA L. N., Minnesota.—Na slična vprašanja odgovarja uredništvo Nove Dobe pismeno. V vašem slučaju ne more odgovoriti, ker niste poslali niti polnega imena niti naslova.
ZAPISNIK
ŠESTE KONFERENCE JUGOSLOVANSKE BRATSKE FEDERACIJE
vršeče se v Clevelandu, O., dne 19. in 20. oktobra 19:>4
Zastopniki jugoslovanskih bratskih podpornih organizacij so se zbrali v poslopju Slovenskega narodnega doma na St. Clair ulici, kjer predsednik Vincent Cainkar otvori šesto konferenco Jugoslovanske bratske federacije ob 10. uri dopoldne. Pozdravi vse navzoče in omeni, da misli, da ni potrebno, da •povdarja, kaj je namen tega sestanka, ker to vsak sam dobro ve, ter izrazi željo, da bi vsi vestno in po svoji najboljši moči delali za stvar, radi katere smo se zbrali.
Nato odredi, da se čita imena organizacij, ki tvorijo JBF in imena organizacij, ki še niso sprejete v federacijo, a imajo navzoče zastopnike, in sicer: Slovenska narodna podporna jednota, zastopajo Cainkar, Vider. Olip.
Hrvatska bratska zajednica, zastopata Butkovič, Boič.
Slovenska svobodomiselna podporna zveza, zastopajo Grili, Rus, Lisch.
Srbski narodni savez, zastopata Pekič, Milojevič.
Jugoslovanska katoliška jednota, zastopa Zbašnik.
Jugoslovanska podporna zveza Sloga, nima zastopnika.
Zapadna slovanska zveza, zastopnik Ponikvar.
Slovenska dobrodelna zveza, zastopnik Černe.
Br. Černe izjavi,idu SftZ/še ni uradno pridružena federaciji in da je on navzoč le kot opazovalec, kar se vzame na znanje.
Isto poroča br. Ponikvar o ZSZ ter doda, da je bila prvotno delegirana sestra Mervar, katera pa ni mogla priti na konferenco, ter da je on pooblaščen, da zastopa omenjeno zvezo. Se vzame na znanje. ’
Predsednik nato omeni, da JSPZ “Sloga” ni poslala zastopnikov iz finančnih razlogov, poslala pa je pismeno izjavo, da ostane še naprej v federaciji in bo tudi v bodoče sodelovala. Se vzame na znanje.
Nato predsednik predloži dnevni red za zborovanje, ki je:
1. Otvoritev konference.
2. Čitanje imen organizacij in njih zastopnikov.
3. Sprejemanje dnevnega reda.
4. Volitev zapisnikarja.
5. Čitanje zapisnika prejšnje konference.
6. Poročila odbornikov.
7. Druga poročila in priporočila.
8. Referati:
a) Kako najooljše rešiti problem naših bolniških podpor? bi Ali je skupno zavetišče potrebno in izvedljivo?
c) Kako zainteresirati in obdržati našo mladino našim organizacijam ?
d) 1 zgled i za bodočnost naših podpornih organizacij.
9. Razprave o poročilih in referatih.
10. Razno.
11. Volitev odbora.
12. Zaključek konference.
Piedloženi dnevni red je soglasno
sprejet.
Zatem priporoča predsednik, da se poskuša dobiti zapisnikarja izven zastopnikov, ter utemeljuje svoje priporočilo s tem, da je potrebno, da se vsak član konference poglobi v stvari, ki pridejo na dnevni red in se udeleži razprave, kar pa zapisnikarju ni mogoče, in da večina zastopnikov itak nima časa posvetiti zapisniku, s katerim bo precej dela še potem ko bo zborovanje končano. Nato je sklenjeno, da predsednik dobi zapisnikarja, medtem pa or. Lisch zapisuje, kar se bo godilo na prvi seji.
Nato se preide na čitanje zapisnika zadnjega zborovanja federacije. Ker zastopniki, ki so bili na zadnji konferenci, izjavijo, da so zapisnik že čitali in da isti odgovarja resnici, je sklenjeno, da se ga potrdi.
Ker br. Grili, ki je podpredsednik federacije, še ni navzoč, je imenovan br. Boič za začasnega podpredsednika.
Nato br. predsednik naznani, da je dobil osebo za zapisnikarja, in sicer br. J. F. Terbižana, kar se vzame na znanje. Terbižan takoj nato zavzame svoje mesto.
Zatem pride na dnevni red točka “poročila odbornikov.” Br, Boič predseduje medtem ko br. Cainkar poda svoje poročilo, ki je kot sledi:
Poročilo predsedniku Cenjeni bratje:—
Po razdobju enega leta in pol smo
se zopet sestali zastopniki jugoslovanskih podpornih organizarij, da skupno zborujemo pod okriljem naše Jugoslovanske bratske federarije. Sešli smo se, da pregledamo naše dosedanje aktivnosti in rezultate istega, ter da za-eno stvarjamo zaključke za naše bodoče delo.
Predno pa zamoremo pregledati naše delo in sklepati pametno za bodoče, je potrebno, da slišimo poročila odbornikov in jih pretresamo. Kot predsednik federacije bi Vam moral podati i.ekakšno splošno poročilo o stanju in aktivnosti te naše organizacije, kar sem tudi pripravil, ki pa ni posebno razveseljivo. Rad bi seveda poročal kaj veselega, o obširnih aktivnostih, o dobrih uspehih in tako dalje, toda teh ni bilo, zato—žal - ugodnega ne morem. Vse naše aktivnosti do sedaj so bile zelo omejene in temu primerni so tudi rezultati.
Po zadnjem zborovanju smo sestavili in poslali nekaj resolucij v prid delavstvu na kongresnike m razne oblasti, sodelovali smo pri kontinentalnem kongresu ter izvršili nekaj drugih manj važnih nalog, katere nani je dal omenjeni zbor, in če omenim še izmenjavo poročil o bolnih in novopristoplih članih med organizacijami ter nekaj dopisovanj združitvenega odbora, je s tem poročano prilično o vsem, kar se je delalo v imenu federacije med tem časom.
Seje izvršnega odbora nismo imeli v tem času nobene, pojavila se ni nobena taka stvar, radi katere bi jo bilo treba sklicati, in kar je bilo, smo opravili in lešili pismeno.
Kaj so delali ostali odbori, katere ste izvolili na zadnjem zboru, bodo lahko poročali sami bolj podrobno, jaz omenim le, da v času te depresije in gospodarskih razmer, kakršne imamo zadnja leta, posamezni odbori niso mogli veliko storiti. Združitveni odbor je edini, ki bi bil lahko bolj aktiven in bi po mojem mnenju lahko prinesel že nekaj bolj konkretnega za to sejo. Kaj je delal in izvršil, bo nam že sam pi -ročal, kakor bodo ostali odbori in to boste slišali pozneje.
Naša federacija ima dobre namene in velike cilje in v njej bomo lahko storili veliko koristnega za jugoslovanski delavski narod v Ameriki. In moje mnenje je, da bi se morali zaupniki članstva naših podpornih organizacij bolj zanimati za njo in z večjo vnemo opravljati svoje uloge in naloge v federaciji. Ko smo isto organizirali, se je od nas veliko pričakovalo in naravno je, da se članstvu ta naša hladnost in počasnost ne more nič kaj do-pasti. In včasih izgleda res tako kot nam nekateri pravijo, da smo kot Liga narodov—polno lepih besed in načrtov, sa malo resne akcije.
Jaz sicer nisem za to, da bi preveč hiteli naše delo je prevažno, da bi ga mogli s hitenjem in v preveliki naglici dobro izvršiti; potrebno jlc, da vsako stvar dobro prevdarimo in precenimo n vsak korak premislimo in preračunamo predno ga naredimo, če hočemo ustvariti res kaj dobrega in doseči kaj trajnega. Jaz tudi vem, da nekateri veliko več pričakujejo od nas kot pa jo v teh časih in danih razmerah mogoče doseči in nisem za to, da bi se preveč poslušalo take elemente. Vendar pa mislim, da je potrebno, da mi, '<i smo postavljeni na odgovorna mesta, moramo biti vsaj nekoliko bolj aktivni in delati z večjo vnemo za stvar, katere smo se lotili. In moje mnenje je tudi, da bi se kljub slabim časom dalo pokazati več in boljših rezultatov kot smo jih mi do sedaj pokazali.
Ni moj namen, da koga posebno grajam in upam, da se radi teh mojih opazk ne bo nikdo počutil užaljenega. Moj namen je le opozoriti na to, da se večje aktivnosti pričakuje od nas, da je ista potrebna in da je tudi več storiti mogoče. In moja srčna želja je, da se v tem oziru poboljšamo ter poskušanlo v bodoče popraviti ta nedo-statek in nadomestiti, kar smo do sedaj zanemarili in zamudili.
Na zadnjem zborovanju v Milwaukee je bilo sklenjeno, da naj bo prihodnji zbor letošnjo pomlad v Clevelandu in da se zaeno priredi javni shod pod avspicijo federacije.' Za zbor in shod ie bilo vse pripravljeno, v zadnjem času pa prestavljeno na jesen ali danes. To se je zgodilo na željo nekaterih organizacij, ki so smatrale, da imajo njih uradniki s kampanjami in jubileji letos pteveč dela in premalo časa, da bi ga mogli kaj posvetiti za vprašanja federacije. S tem sicer nismo nič pridobili, kajti proslave in kampanje, katere imajo skoraj vse naše organizacije to leto, še vedno trajajo in glavni funkcionarji, ki so nam tudi pri vprašanjih federacije najbolj potrebni, imajo še vedno polne roke dela in skrbi. Toda ustreglo se je želji večine in radi večje harmonije.
Danes imamo torej šesto zborovanje JBF in računamo, da bomo z našim delom jutri gotovi, v nedeljo pa je aranžiran shod pod okriljem federacije, na katerem se bo na javni tribuni razpravljalo o nekaterih važnejših problemih naših podpornih organizacij, predvsem pa o agitaciji in bodočnosti.
Potrebno je seveda, da tudi na našem zboru prerešetamo nekaj važnih vprašanj in jaz priporočam predvsem, da vzamemo na dnevni red zopet problem naših bolniških podpor, vprašanje skupnega doma ali zavetišča, kako bomo pridobili in obdržali našo mladino našim organizacijam, in potem vprašanje bodočnosti naših podpornih organizacij. Poleg tega bomo lahko razpravljali seveda še o drugih problemih, toda te, ki sem jih tu navedel, jaz smatram za sedaj najbolj važne in zato priporočam, da se predvsem razpravlja o tem.
Končno želim, da bi naše šesto zborovanje dobro izpadlo ter bilo v prijetno zadoščenje vsem, ki smo se ga udeležili, in da bi naši zaključki bili pa-
metni in koristni ter plodonosni za članstvo vseh naših jednot in zvez ter zajednic in saveiov. V tem imenu Vas pozdravljam in ostajam
Vaš za skupnost in napredek,
VINCENT CAINKAR.
Poročilo predsednika se vzame na znanje.
Ker br. Grili, podpredsednik, ni navzoč, je sklenjeno, da poroča pozneje.
Br. šolič, tajnik federacije, je poslal kratko pismeno poročlio, v katerem iz-raži željo, da se ga oprosti, ker ni navzoč in pojasnjuje, zakaj se mu ni mogoče udeležiti te konference, ter poroča glede računov sledeče:
Od zadnjega zborovanja pa do danes sem prejel za članarino od J. S. P. Z. "Sloga” $12.88, kar znese skupaj z že prej poročano vsoto $407.74. Stroški federacije med tem časom pa so bili: Vozni stroški br. Grilla, ki je zastopal federacijo na Kontinentalnem kongresu za gospodarsko obnovo $60.26; gumijev pečat za federacijo 65c. Skupni dohodki torej znašajo $407.74, skupni stroški pa $60.91. Preostanek $346.83 je naložen na čekovnem računu na Forbes National Bank v Pittsburghu, Pa.
Sklenjeno, da se poročilo vzame na znanje.
Br. Milojevič poroča, da kot blagajnik ni imel posebnega posla. Izdan je bil od zadnje konference samo en ček, kakor je že tajnik poročal. Nadalje potrjuje, da je v blagajni federacije še $346.83, in da je denar vložen pri Forbes National banki kot se glasi v poročilu tajnika Šoliča. — Poročilo blagajnika se vzame na znanje.
Nato br. predsednik pozove gospodarski odbor, v katerega so bili na zadnji konferenci zvoljeni br. Butkovič, Alesh in Rus, da podajo svoje poročilo ter omeni, da br. Alesh ni več gl. odbornik SNPJ in da zato ni navzoč. Butkovič in Rus izjavita, da gospodarski odbor v tem času ni bil aktiven in da nimata kaj poročati. Predsednik nato vpraša, kaj |c mnenje zbornice o poročilu gospodarskega odbora ter pripomni, da v očigled še vedno trajajoče krize in gospodarske negotovosti gospodarski odbor res ni mogel biti posebno aktiven in vpraša br. Olipa, če Ima on kaj za dodati. Olip je mnenja, da bi se kljub slabim časom lahko nekaj storilo in da je baš sedaj najbolj potrebno, da je gospodarski odbor aktiven.
Sprejet je predlog br. Zbašnika, da sc poročilo vzame na znanje ter da se
0 tej stvari razpravlja pozneje.
Nato predsednik pozove prosvetni odbor, v katerega so bili na zadnji konferenci izvoljeni br. Vraničar, Lisch, Lolrič in Radakovič ter omeni, da Lotrich ni navzoč iz istega razloga kot Alesh. Vraničar in Radakovič tudi nista navzoča. Navzoč jc samo br. Lisch, ki poroča, da prosvetni odbor ni bil delaven in, >pl,ol) aie ve, kaj naj počne v teh razmerah.
Predsednik pojasni, da je bil na drugi konferenci začrtan jasen in obširen program za prosvetno delo federacije in da so uključene stvari, katere so nam baš v teh časih potrebne ter bi se jih dalo izvajati kljub krizi.
Poročilo se vzame na znanje.
Nato jc pozvan združevalni odbor, d>i poroča o združitvenem delu. Rus kot predsednik tega odbora poda pismeno poročilo, ki se glasi:
ZDRUŽITEV (Poročilo predsednika združitvenega odseka Wm. liusa)
Zadnja konferenca mi je dala nalog delovati za združenje, oziroma iskati pota, kako priti do tega cilja. Veliko se v tem pogledu ni storilo in smo še vedno tam kot smo bili.
Pred enim letom sem razposlal gotove okrožnice, ali boljše rečeno “tipal-nice,” hoteč zvedeti od raznih organizacij mnenje, ali so v resnici za združitev in kako naj se prične s predpripravami.
V odgovor sem prejel sledeče:
Srbski narodni savez je za združenje pod pogojeni, da bi morala združena organizacija stati na stališču čistega Jugoslovanstva, to je, ne vtikati se, ali blatiti vlado Jugoslavije.
Hrvatska bratska zajednica ne smatra, da je sedaj pripraven čas za združevanje.
S. N. P. J. je za združenje na podlagi enake solventnosti in enakopravnosti v vseh ozirih. Ime in sedež organizacije ni za njo važno vprašanje.
J. P. Z. Sloga se še ni izrekla /a z.druženje in gl. odbor ni poverjen združevati se. Priporočajo, da se naj apelira na vse organizacije, ki so se že izrekle za združenje, ali ki se še bodo, da uvedejo en način zavarovanja. To bi vse zbližalo in pripomoglo k cilju.
S. S. P. Z. je v principu za združenje.
Od drugih organizacij nisem prejel direktnih odgovorom, le iz glasil je vidno, da se zavzemajo za gotovo posamezno združenje, ne toliko za skupno.
Rad priznam, da je združevanje zelo nehvaležen posel. Tisti, ki se ga pod-stopi, je podvržen šikanam, nasprotovanju, kritiziranju in osebni polemiki.
To je tudi vzrok, zakaj se osebno nisem bolj zanimal za končno izvedbo tega problema.
Takoj, ko sem razposlal prej ome-
■ njeno okrožnico, se jo je napačno tolmačilo po odboru ene soudeležene organizacije. V njih glasilu se je čiralo
1 razne neumestne opazke na račun S. S. P. Z. In ne samo neumestne, tudi ža-
■ Ijive pripombe, ki so izzvale odločen
■ odpor pri gl. odbornikih organizacije, • katero imam jaz čast zastopati na ti : konferenci Posledica je bila, da je i bil storjen sklep za S. S. P. Z. ne stati i v ospredju temveč prepustiti začetno
akcijo drugim organizacijam, meni sa-
- metuu je bilo priporočeno resignirati
■ kot predsednik tega odseka.
Sem že precej let v javnem življenju
- in za polemiko v časopisju, če sem tudi
osebno prizadet, se veliko ne zmenim. 2al mi je le, ker radi ene take zadeve pride v zastoj, čeprav začasen, vsa podvzeta akcija tako velikega pomena kot je združitev.
Osebno sem prepričan, da do združitve bo prišlo. Začetkom znabiti do posamičnih, a končno do popolne. Ke-aaj bo prišlo pa odgovori lahko le “oče Čas.”
Mogoče, da sedaj res ni primeren čas za združevanje kot se je v odgovoru izrazil odbor H. B. Z., iz raznih razlogov, ki jih tu ne bom navajal. Znabiti bi bilo res bolj primerno skušati najprej uveljaviti enotna pravila, enake vrste zavarovanja pri vseh organizacijah, ki imajo namen združiti se, kot priporoča društvo “Sloga.” Zakaj, da ne moremo v tem vprašanju priti do sporazuma, kako bomo prišli v kakem drugem ?
Glavna ovira da se ne more priti nikamor s tem podvzetjem, po mojem mišljenju, je taktika, kako delo pričeti, da ne govorim o vseh drugih pomislekih, ki bi jih utegnil kdo imeti radi enega ali drugega vprašanja.
Kljub temu, da je že prišlo do združenja naših organizacij, je to vprašanje še vedno zavito v tako meglo kot nekdaj. Mogoče še bolj. Zakaj izkušnje, ki jih je eden enkrat doživel, rie bi hotel, da se povrnejo.
Kot nekoč, sem še vedno mnenja, da bi se to delo moralo poveriti nepristranski osebi, ki bi predvsem morala članstvu predstaviti morebitni dobiček-in škpdu, ki bi jo imelo z združenjem in potem, ko bi vsakdo vedel pri čem je ali bo, odredil preiskušno glasovanje, da bi se članstvo vsake posamezne organizacije potom glasovnice izreklo za ali proti združenju.
V upanju, da bo ta konferenca našla pot ali sredstvo, s katerim bo mogoče uspešnejše za priti k cilju in da bo poverila vodstvo osebi zmožnejši od mere, ostajam
Vam udani,
WILLIAM RUS.
Po prečitanju pismenega poročila br. Rus še priporoča, da se v bodoče izvoli v združevalni odbor take ljudi, ki niso glavni uradniki, in misli, da bo tak odbor več dosegel ter z manjšimi stroški.
Poročilo br. Rusa se vzame na znanje.
Nato br. Cainkar poroča, da je bil v združitveni odbor izvoljen po en član od vsake organizacije, ki so bile zastopane na zadnji konferenci. Za SNPJ je bil izvoljen on, in ker ni drugih zastopnikov tukaj, smatra, da je on na vrsti, da poroča. Pravi, da je br. Rus že povedal, kaj in koliko se je delalo glede združitve in da sam ni bil posebno aktiven pri tem, to pa iz razloga, ker se rado sliši, da SNPJ vsiljuje združenje in da hoče aruge organizacije podjarmiti, kar seveda ni res. Iz istega• razloga je priporočal na zadnji konferenci, da vodilno mesto prevzame br. Rus, kar se je tudi zgodilo. Pomagati pa je seveda pripravljen kolikor mu je mogoče. Pravi, da ie tudi on včasih mislil, da je bolje, ako združitveni odbor sestoji iz članov, ki niso gl. uradniki, toda združiti organizacije ni tako enostavno kot se splošno misli in je poleg volje za združitev potrebno tudi nckai znanja v aktuarstvu n notranjem ustroju organizacij, da se premaga tehnične zapreke, za to so pa gl. uradniki najbolj sposobni in od njih i združitev največ odvisna. Zatorej je potrebno, da volimo gl. uradnike raznih organizacij v združitveni odbor ali da jih jc vsaj nekaj v takem odboru.
Poročilo br. Cainkarja se vzame na znanje.
V. odbor za zavetišče so na zadnji konferenci bili izvoljeni br. Sankovič. Jurjevec in Lenko, a ker noben izmed teh ni navzoč niti niso poslali pismenega poročila, predsednik odloči, da se
0 stvari razpravlja pozneje.
Zatem pozove predsednik br. Černeta, ki zastopa SDZ, da kaj pove, čeprav njegova organizacija do sedaj še ni bili tiktivna v JBF, nakar isti izjavi, da se je že sedaj prepričal, da je federacija dobra in potrebna stvar, ter da se v njej lahko stori veliko dobrega za članstvo in potrebe naših ljudi sploh. Zeti federaciji veliko uspeha in izraža upanje, da se bo tudi SDZ v kratkem uradno pridružila. Poroča, da je zveza po sklepu zadnje konvencije postala članica National Fraternal Congress;' in priporoča, da bi vse naše podporne organizacije imele skupnega vrhovnega zdravnika ter poslovale po American Experience Table of Mortality, tako, d.i bi članstvo imelo pravico do rezerve.
Poročilo br. Černeta se vzame na znanje.
Na poziv br. predsednika izjavi br. Ponikvar, da je le opazovalec in prvikrat na konferenci JBF, ter da 7a sedaj še nima nič za poročati.
Slediti bi imelo poročilo br. •'rilla kot zastopnika federacije na Kontinen- j talnem kongresu za gospodarsko ob- | novo, in ker isti še ni navzoč, predsed- . nik odloči, da se ga zasliši pozneje.
Ker se bliža dvanajsta urn, predsednik zaključi prvo sejo, povd.trjujcč, da se druga seja prične točno ob 1. uri popoldne in poživljajoč, da naj bodo vsi navzoči.
2. SEJA dne 19. oktobra
Predsednik Cainkar otvori sejo ob 1. uri popoldne ter naznani, da smo s poročili končali in da se sedaj lahko preide na 8. točko dnevnega reda, namreč, referati. Pozove br. Rusa in vpraša, če !je pripravljen referirati o bolniški pod-
1 pori.
| Br. Rus pravi, da se mu zdi umestno, da ta zbornica sliši, kako postopajo sedanji državni nadzorniki v Illinoisu pri pregledovanju poslovanja podpornih organizacij. Pojasni, da jih po novem zakonu morajo organizacije same plačati in da se nadzorniki mude v naših ; uradih izredno dolgo in več kot je potrebno ter zahtevajo nepotrebne, brezpomembne podatke, popisujejo in pre-
pisujejo stvari, ki bi jih ne bilo treba, očividno zato, da se lahko delj časa za-drže, vsled česar nastanejo neupravičeno veliki stroški. Izrazi mnenje, da bi bilo umestno poslati kak protest.
Br. Vider je mnenja, da bi tak protest situacijo samo še poslabšal in on misli, da bi se izplačalo najeti sposobnega odvetnika in posredovati pri zakonodaji ter delati na to, da se spremeni zakon, ki je za bratske organizacije veliko strožji nego za insurance družbe. Meni, da je to važna stvar, ki zahteva skupno akcijo.
Br. Zbašnik misli, da je razprava o tem brez pomena. Državni nadzorniki, pravi, imajo oblast postopati po svoje in on se nima kaj pritožiti čez nje.
Br. Cainkar povdarja, da je stvar važna in pomembna za vse. Za sedaj imamo potežkoče samo v Illinoisu, toda to zlo se lahko še bolj razpase ter raztegne tudi na druge države in naša dolžnost je poskušati, da se to prepreči in če mogoče tudi v Illinoisu odpravi. Sicer pa ni izključeno, da ne bodo prišli illinoiški nadzorniki tudi v urade drugih organizacij, ki v Illinoisu poslujejo, čeprav so drugod inkorporirano, pravico imajo. Najeti odvetnika in posredovati pri legislaturah bi posamezno organizacijo preveč stalo, a je to edina pot, po kateri se da kaj doseči, zato je potrebna skupna akcija.
Br Lisch pravi, da se tud: njemu zdi to vprašanje zelo važno in misli, da bi protesti tudi nekaj zalegli. Vsaj znalo bi se, da se zavedamo in da ne mislimo kar tako dopustiti, da se nam godi taka krivica. In tukaj nastane 'pražarje, kdo naj take stvari zasleduje in aela na njih ter obvešča naše organizacije Br. Boič pravi, da mu je kot članu ohijske postavodajne zbornice dobro znano. Oblasti in politikarji v obče so v stiski za denar in vedno gledajo za nove vire dohodkov in zadnje čase so se spravili posebno na podporne organizacije. kjer vidijo velike rezerve. On smatra, da je možno, da se to, kar delajo v Illinoisu, kmalu razširi na druge države. Njegovo priporočilo je, da bi bolj pazili pri volitvah in poizvedeli od kandidatov, kako stališče zavzemajo napram bratskim podpornim organizacijam, predno volimo za njih. O teni bi moralo biti članstvo točno informirano in za to nam je potreben nekak poseben biro.
Br. Černe omenja, da v državi Ohio glede pregledovanja že sedaj ni veliko boljše, razlika je v tem, da nadzornike plača še država sama. Misli, da je absolutno potrebno, da v takih rečeh skupno nastopamo.
Nato je sprejet predlog, da se priporoča vsem organizacijam, ki so članice National Fraternal Congressa, da po svojih zastopnikih zahtevajo na konvenciji te organizacije, da sj ista zavzame za to stvar, in ravno tako naj se posreduje pri bratskih državnih kongresih.
Zatem se preide na referat br. Rusa o problemu naših bolniških podpor, ki
se glasi:
Kako rušiti problem bolniške podporo
(Referira Wm. Rus, gl. tajnik Za naše organizacije je bila bolniška podpora vedno trd oreh. Temu zavarovanju smo polagali vedno največjo važnost in jo deloma še sedaj.
Do nekaj let nazaj ni nobena naših jugoslovanskih organizacij imela pravega sistema, katerega bi se bila dolgo držala. S spreminjanjem razmer sc je izpreminjal tudi sistem izplačevanja bolniške podpore. Te sprememb: seveda niso bile pomembne. Vrstile so se nekako takole: Ena konvencija jc povišala prispevke za 5c, in ker še ta povišek ni zadostoval, je prihodnja znižala izdatke, na način, da je nekoliko omejila bolniško podporo. Če-' dva ali tri leta se je izkazalo, da bolniški sklad z vsem tem še vedno izhajati ne more. smo zopet pričeli od začetka, enkrat smo povišali asesment, v drugo skrčili bolniško podporo. Kljub vsemu temu so naši bolniški skladi bili le vedno bankrotni in le “naklade” so jih vzdrževale na površju, da jih nismo bili »prisiljeni razpustiti.
Videč, da po starem sistemu ne bomo mogli naprej poslovati, smo končno pričeli iskati druge izhode. Ne vem, ali je za nas dobro ali slabo izpričevalo, res je le, da se nismo hoteli tudi v skrajni sili oprijeti kakega starega preizkušenega sistema po ameriških organizacijah; posegli smo zopet po nečem rovem, po lastnem sistemu—BOLNIŠKI IZPLAČILNI LESTVICI.
Prvotna bolniška izplačilna lestvica se je dokaj razlikovala od sedanjih, ki jih imajo uveljavljene razne organizacije pridružene ti federaciji. Spoznali smo, da tudi ta lestvica ni kos nalogi, zato smo jo morali obtesati in priključiti ji gotove omejitve izplačil na razne bolezni. Ta lestvica z vsemi pritiklinami, se mi vidi, da je rešila problem bolniškega sklada. Vsaj to morem trditi za SSPZ, po dosedanji preizkušnji.
Ako je sedanji sistem bolniške podpore dober za organizacije, menim, da ni tako dober za članstvo. Dober je sicer tudi za članstvo, le ker ga ne razume popolnoma, se je bati, da bo naletel na odpor in posledica bo, da bomo zopet iskali novi sistem, povsem drugačen od sedanjega in s tem ponovno prišli v vprašanje:	Kako rešiti pro-
blem bolniške podpore.
Ako za nas sedanji sistem bolniške podpore ne bo dober, kaj naj še poizkusimo?
Menim, da nam preostane še sistem, ki ga izvajajo ameriške ustanove. Ta sistem je zelo enostaven, približno tak: Za fi()c mesečnih prispevkov je član upravičen od 12 do lf> tednov v letu prejemati bolniško podporo po $1 na dan. Ta sistem se ml vidi zelo dober za človeka, ki ni dolgo bolan oziroma, ki ni v ved ni nevarnosti biti težko poškodovan. Zn nas, za naše članstvo bi najbrže ne bil zaželjen in prepričan sem, da bi ga morali še hitreje odpra-
tDulle UH O. al 1 *111 /
ZAPISNIK
SKSTE KONFERENCE JUGOSLOVANSKE BRATSKE FEDERACIJE
vršeče se v Clevelandu, O., dne 19. in 20. oktobra 1934
(Nadal.5evan.je s nete strani)
viti kot smo kak drugi sistem. Skratka, naše lestvice so usmerjene podpirati člane v dolgotrajni bolezni in to je “dobri del” naših lestvic, ameriški sistem pa ne daje nobene prednosti nikomur
Ako primerjamo ta dva sistema, bomo opazili, da se tudi po ameriškem sistemu splačuje podporo po lestvici. Med tema lestvicama je le ta razlika, da sc pri naši nabira članu gotova rezerva, do katere je upravičen v naslednjih letih, po ameriški se mu ne. In končno, po naši lestvici je eden upravičen do višjega zneska, kot bi ga bil v teku let upravičen prejeti po onem drugem sistemu.
Za nas, ali naše organizacije, ne sme biti vse eno, kako poslovanje imamo. Lksperimentiranje bi morali opustiti ali ogibati se ga čim več mogoče. Menim, da sedanji sistem je že toliko preizkušen, da ga smemo smatrati za dobrega in kot takega bi ga morali obdržati. Naš sistem je pravičen, za vse enak. Ne zapostavlja “mlade člane,” varuje pa koristi “starih članov,” ki so že veliko prispevali v bolniški sklad. Znabiti, da ta naš sistem ni brez napak. Če jih pa ima, jih odstranimo, a v principu ga obdržimo.
Nekdaj smo imeli še drugi problem, o katerem ni sedaj veliko več slišati. Pred štirimi leti mi je poveril naš predsednik nalog pred to skupščino referi-rati o KONTROLI SIMULANTOV. To znači, da takratni največji na:, problem so bili simulantje, sedaj so lestvice. Zdi se mi, da je simulacija rodila lestvico in druge omejitve bolniške podpore, nasprotno je pa lestvica simulacijo ugonobila, ali vsaj izredčila. In če je res vsaj deloma odpravila to zlo, zasluži da živi.
Vsled vsega navedenega je moje mišljenje, da bi v principu ostali pri sedanjem sistemu, nisem pa nasproten gotovim popravkom v zvezi s tem našim problemom. Žal, da se radi kratkega časa in radi pomanjkanja potrebnih podatkov niicm bil v stanu bolj poglobiti se v to vprašanje in podati vam gotova priporočila; zavedam pa se, da je ta problem zelo važen za vse naše podporne organizacije, ki izplačujejo bolniško podporo in zato priporočam, da bi posebni odsek, sestoječ iz članov te federacije, proučil vsa vprašanja bolniške zavarovalnine in podal prihodnji konferenci priporočila za izboljšanje sistema. V ta odsek naj bi bili vključeni tudi zastopniki organizacij, ki poslujejo po lastnem sistemu in ne po lestvici.
Končno še doda br. Rus, da bolniška lestvica JBF, v kolikor se da z dosedanjih izkušenj soditi, je varna, kajti tako smo prišli vsaj do nekake rezerve ali preostanka za poštene člane in organizacije kot take.
Hr. Butkovič k temu omenja, kake potežkoče so imeli z bolniško podporo pri njih organizaciji, koliko so. člani vplačevali in koliko prejemali, ter da so izplačila včasih bila od 50 do 75 odstotkov večja od vplačil, dokler niso posegli po tej lestvici. HBZ, pravi, je bila takorekoč prisiljena, da je sprejela bolniško lestvico JBF in smelo trdim, da nas je ta lestvica obvarovala, da nismo propadli.
Br. Pekič pravi za Srbski narodni sa-vez, da pri njih še nimajo upeljane lestvice, do sedaj niso čutili potrebe zanjo. Poslujejo po lastnem sistemu, to je, da plačujejo podporo za prve tri mesece iz savezne blagajne, nato pa morajo krajevna društva sama skrbeti za svoje bolnike.
Br. Zbašnik pravi, da osebno ni nasproten lestvici JBF in meni, da bo morebiti umestna, ko se bodo naše organizacije združile v eno. Po njegovem mnenju ta lestvica nasprotuje načelnim izjavam naših podpornih organizacij in v imenu JSKJ, katero zastopa, izjavi, da se ista ne strinja s takim bolniškim sistemom. Nadalje je mnenja, da je za naše organizacije najbolj priporočljivo, da se vse bolniške nakaznice pošiljajo vrhovnemu zdravniku v pregled in potrdilo, ker s tem se v velikih slučajih prepreči simulacijo in druge sitnosti.
Br. Cainkar pravi, da je spravil to vprašanje na dnevni red največ iz razloga, ker bo prihodnje leto več konvencij naših podpornih organizacij in bo istim v veliko pomoč, če mi tukaj prerešetamo lestvico JBF in naše bolniške sisteme sploh, kajti bolniške podpore so zmeraj tvorile naš največji problem in ga deloma še, zato ni o tem nikoli preveč razglabljanja in prereše-tavanja te'r stikanja še za čim boljšim. In če se je bolniška lestvica JBF izkazala za najboljšo, kar smo do sedaj iznašli, je tudi dobro, da to tukaj ugotovimo in jo priporočamo prihodnjim konvencijam.
Nato br. predsednik pozove še br. M. Kuheljna, ki se največ ukvarja z bolniško podporo pri SSPŽ, da poda zbornici nekoliko iz svojih izkušenj o lestvici JBF. Kuhelj se odzove in poroča, da je proučeval razne sisteme ter da je iz njegovih izkušenj prišel do prepričanja, da je ta lestvica najbolj poštena in obenem najboljša, kar si jih v teh razmerah moremo zamisliti. Ako hočemo biti odkritosrčni in pošteni, moramo priznati, da je najbolj pravična, pravi, in obenem najbolj poštena za člane in za organizacije. Resnica je, da je precej komplicirana in donekle tudi težko razumljiva, posebno za navadne člane, toda upa, da se bo tudi to dalo izboljšati. Na vprašanje predsednika, kaj misli, če bi se dalo narediti kako izjemo ali izboljšanje za stare člane, ki že dolgo plačujejo pa so le
malo ali pa nič podpore prejeli, ko tak član zboli, Kuhelj odgovori, da misli, da bi se dalo kaj izboljšati in da je to potrebno. Končno še omeni, da je ta lestvica pripomogla, da se nabira v bolniškem skladu rezerva in misli, da bo počasi tako narasla, da bo mogoče dovoliti članom nekoliko dividende.
Br. Zbašnik ponovno povdarja, da je za varnost bolniških skladov najbolj priporočljivo, da so vse nakaznice pregledane po vrhovnemu zdravniku, ki približno lahko določi, koliko časa katera bolezen traja. In kar se tiče dividend, pravi, da bi to bilo nevarno in je po njegovem mnenju nepriporočljivo.
Tudi br. Vider meni, da ni priporočljivo, da katera organizacija začne z dividendami. Bolje je, da se nabira rezerva in da smo pripravljeni za vse slučaje. Dividende tudi niso v soglasju s principi bratskih organizacij temveč je to bolj posnemanje inšurencov. Bratstvo igra pri nas še vedno važno vlogo in bratstvo naj ostane simbol naših organizacij.
Br. Rus meni ravno nasprotno, namreč, da bi bilo z agitatoričnega stališča umestno in smatra za svojo organizacijo priporočljivo.
Ker se je razprava precej raztegnila in ker je mnenje zbornice, da so se dodobra izmenjala mnenja in je vsak povedal svoje o tej stvari, je sklenjeno, da se priporoča bolniško lestvico JBF vsem organizacijam, in s tem je razprava o tem zaključena.
Na vprašanje, če je JBF kedaj razpravljala o smrtninski lestvici, pojasni predsednik, da še ni, ker glede tega ni bilo do sedaj posebnih potežkoč.
Brat predsednik omeni, da bi s tem v zvezi lahko rešili tudi vprašanje skupnega vrhovnega zdravnika in pre-iae se takoj na to stvar. Pozvan je br. Č<yne, ki je to priporočal, da bolj podrobno opiše, kakok si on to predstavlja in v čem misli, da bomo s skupnim zdravnikom na dobičku.
Br. Černe pojasnjuje. Povdarja posebno, da bi se na vrhovnega zdravnika zamogli absolutno zanesti le tedaj, če bi se isti posvetil samo našemu delu in bi ne bil odvisen od drugih ljudi za svoj obstanek. Tako kot je vrhovni zdravnik sedaj, je le nekako polovičen ir. tako je tudi njegovo delo za nas. Za tako delo bi vrhovni zdravnik moral seveda biti zadostno plačan, in medtem ko nobena posamezna organizacije tega ne bi zmogla, bi ga skupno lahko dobro plačali.
Istega mnenja kot Černe glede skupnega zdravnika je tudi br. Lisch. Meni, da bi to preprečilo veliko simulacij v naših organizacijah.
Br. Zbašnik pobija idejo in pravi, da bi sc to moralo najprej prakticirati odspodaj, to ie, pri društvih in po okrajih. Priporočljivo pa je, pravi, da vrhovnega 7dravnika izvolijo glavni odborniki.
Br. Rus in Vider ne vidita možnosti la skupnega zdravnika, v doglednem iasu in sta tudi mnenja, da je za organizacije bolje, ako vrhovnega zdravnika oli glavni odbor namesto konvencija. Nato je predlagano in sprejeto, da se razprava o tem za sedaj zaključi.
Zatem referira br. Butkovič o vprašanju: “Ali je skupno zavetišče pogrebno in izvedljivo,” ki pravi, da nima spisanega referata in da se je odzval pozivu predsednika federacije, kateri je smatral, da bo on kot predsednik HBZ, ki že ima svoje zavetišče za deco, lahko dal tej konferenci zanesljive podatke, kar bo tudi poskušal storiti. V svojem referatu navaja, kako so oni počeli z zavetiščem, koliko časa že obstoja in koliko jih stane do sedaj. Pravi, da je članstvo HBZ že do sedaj prispevalo nad milijon dolarjev za zavetišče, a še ni tako kot bi moralo biti. Vzdržava-nje posameznega otroka stane od $20 do $30 na mesec in članstvo plačuje v ta sklad redno po 5c mesečno, kar pa ne zadostuje. V programu imajo, da zgradijo dom tudi za ostarele in onemogle člane in na večih konvencijah ter na sejah glavnega odbora so o tem razpravljali, toda nobenega definitivnega zaključka še niso naredili, članstva pa seveda pričakuje velike reči in vprašuje neprestano, kaj smo zaključil' in kedaj bomo postavili dom za starce. On ne vidi, da je taka reč mogoča, posebno v razmerah kot so zadnja leta ne, razen če bi res prišlo do združitve jugoslovanskih bratskih or ganizacij. Najvažnejše je vprašanje, kako tako zavetišče vzdrževati, odkod dobiti sredstva in on ne vidi te možnosti. Po pravilih HBZ sme vsak zapustiti svojo smrtnino zavetišču, a to niti zdaleka ne zadostuje. Osebno je prepričan, da je za posamezno organizacijo nemogoče vzdrževati tako zavetišče.
Br. Cainkar pravi, da je to stvar proučeval leta nazaj, ko je bilo prav živo gibanje za zavetišče pri SNPJ. On je prepričan, da je stvar izvedljiva le, če bi se za to zavzele združene organizacije, toda tudi tedaj ne brez velikih žrtev in vprašanje je, dali smo pri volji doprinašati take žrtve in kako dolgo. Po njegovem računu bi moral plačevati vsak član najmanj 10c mesečno v sklad za zavetišče tudi še potem, ko bi bilo isto že zgrajeno, a za zgraditev in zemljišče bi morali prispevati še posebej in že prej. To bi pomenilo zvišanje ases-mental in izredne doklade, kar pa našemu članstvu v teh razmerah ne moremo nakladati.
Br. Pekič je mnenja, da bi člani bili pripravljeni podpirati zavetišče in priletni, ki bi šli v tak zavod, bi dali zapisati svoje smrtnine nanj in na tak način bi se dobilo precej dohodkov. On smatra, da je skupno zavetišče potrebno in izvedljivo ter želi, da bi federacija sprejela kak predlog v tem smislu ter podvzela iniciativo za dosego istega. Nato predlaga, da federacija podvzame akcijo v tem smislu.
Br. Milojevič podpira predlog z dodatkom, da se izvoli na tej konferenci odbor, sestoječ iz petih članov, ki naj to stvar proučuje in na prvi bodoči konferenci poroča.
Br. r'.rill pravi, da je misel dobra, toda ■smo najmanj dvajset let prepozni. Istega mnenja je večina ostalih članov ’(onference.
Br. Rus meni, da bi se dala stvar izjesti, samo ako je volja članstva. Misli, 1;. je dolžnost glavnih odbornikov, d;t ‘Manstvo k temu bodrijo in stvari pomagajo. Po njegovem prepričanju bi bilo najbolj umestno, če bi bili taki domovi ali zavetišča po različnih krajih in državah, tako da bi članstvo bivajoče na izhodu ne trebalo iti v dom na zapad in obratno.
Br. Vider ne vidi možnosti za tak dom ali zavetišče. Pravi, da še za druge, lažje izvedljive stvari ni dovolj spo-lazuma med nami. Prepričan je, da bo veliko več doseženega za dobrobit članstva, ako naše bratske organizacije porabijo svoj vpliv in delajo za sprejem federalnega starostnega zavarovanja.
Br. Lisch hoče vedeti, kaj so naše podporne organizacije storile, ko je bil pisatelj Adamič pozvan v Washington na posvetovanje in jim je dal priporočilo, kako bi se lahko pomagalo našim ljudem. Pravi, da ni bilo opaziti nika-kega odziva od nas.
Br. Boič je istega mnenja kot br. Vider, namreč, da je edino možno, da se starim in onemoglim pomaga, da bo res izdatno in kaj vredno, ako se pobrigamo, da bo država skrbela za njih, kar je tudi dolžna storiti, saj so pomagali ustvarjati bogastvo dežele in niso sami krivi, da so na stare dni brezmočni ali pa vrženi na cesto. On želi, da bi se sprejel kak predlog v tem smislu, nakar br. Vider obljubi, da bo stiliziral predlog in ga prečital na prihodnji seji.
Predsednik opozori zbornico, da ie čas za popoldansko sejo pri koncu in želi, da zbornica odloči, ob kakem času se bo začelo jutri zborovati, nakar je predlagano in sprejeto, da se tretja seja prične drugi dan ob 8:30 zjutraj.
Nato predsednik pozove zborovalce, da bodo zagotovo navzoči ob določeni uri za pričetek tretje seje, ter zaključi drugo sejo ob 6. uri popoldne.
pomeni, da se letni skrči za 1350 do H00 članov. Kaj je povprečna sedanja starost članstva federacije, mi ni točno znano, toda, ako rečem, da je okrog 40 let, sem prepričan, da nisem daleč od resnice. Uradne številke biroja, ki se peča z vprašanjem umrljivosti ljudi v ti deželi, govore, da je med delavci najvišja umrljivost med 40. in 50. letom.
Iz tega lahko -sodimo, kaj pomeni za naše organizacije, če ne najdemo potov za pridobitev novega članstva in posebno mladine.
Toda 'ne samo število članstva, tudi gospodarska stran bo veliko odločala o bodočnosti teh ustanov, v nekaterih slučajih mogoče več ko člani.
Ekonomske razmere in vse gospodarsko življenje ameriškega ljudstva se je tako znatno izpremenilo v letih te krize, da se bodo morala vsa podjetja v bodočnosti, ki se bodo hotela vzdržati, veliko previdnejše in sposobnejše voditi kakor so se do sedaj.
Na imigracijo se ne moremo zanašati več in na medsebojno kompeticijo bomo morali tudi pozabiti, če nočemo ris-kirati še tega, kar imamo.
Upoštevajoč vsa ta dejstva, se moramo sprijazniti z resnico, da izgledi za bodočnost naših podpornih organizacij niso posebno veliko obetajoči. S tem pa še ni rečeno, da so obsojene na naglo smrt. Prepričan sem, da če bo med odgovornimi uradniki in tudi med članstvom vladala razsodnost in vsestranska medsebojna kooperacija med temi organizacijami, ki so v fedcraciji, da jim je bodočnost še dolgo zasigurana.
Če kot zastopniki te federacije resno mislite kaj storiti za bodočnost naših podpornih jednot, potem je potrebno osvojiti skupni program, ki naj bi v glavnem vseboval nekaj takega kot tu navajam:
1. Za razveljavljenje restrikcij pravil pri vseh onih organizacijah spadajočih v to federacijo, kjer so ista omejena na narodnost ali samo na slovansko pleme.
2. Gojitev športa, metanja žoge, kegljanja itd., posamezno in v kolikor je potrebno v svrho reklame, kakor tudi skupno kjer dopuščajo razmere.
3. Izdajanje pamfletov direktno od Jugoslovanske bratske federacije vsaj dvakrat na leto, ki naj bi bili izdelani seveda tako, da bi bili zanimivi in služili kot reklamno sredstvo.
4. Kontesti od časa do časa z manjšimi nagradami, kateri naj bi zainteresirali mladino in jo tako bolje seznanili z našimi ustanovami.
5. Govori, predavanja in proučevanja ljudi o sistemu bratskega zavarovanja, ki se izredno loči od privatnega insuranca, ter izobrazbi v splošnem, in
6. kateremu vprašanju se ne moremo izogniti, je pa ZDRUŽENJE.
O zadnjem vprašanju se je že veliko govorilo in tudi mnogo pisalo, toda vse kaže, da smo še vedno tam, kjer smo bili. Dovolite mi konštatirati tukaj, da vsak sum glede kakšne okupacije katerekoli jednole ali zveze v ti federaciji ali izven iste od strani naše jednote je brez podlage in nesmisel. Mi smo za združenje, ker principielno v istega verujemo in smo tudi prepričani, da bi isto veliko koristilo prizadetemu članstvu in jugoslovanskemu delavstvu na splošno, toda ne vsiljujemo ničesar, kar želim da se blagovoli vsestransko upoštevati.
Združenje se ne da izsiliti, zato je zelo dvomljivo, da bi bil kateri tu med nami, ki bi gojil take misli ali delal načrte v takem smislu. Članstvo in uradniki organizacije, ki bi bili pripravljeni na združitev, morajo biti najprej prepričani, da je združenje v n i i -hovem interesu, potem šele se da isto izvesti in ne poprej. Potrebno je, da se o tem vprašanju razpravlja na naših konferencah in da članstvo sliši naše argumente bodisi že ZA ali PROTI, ter na podlagi istih izrazi svoje mnenje.	_	j
Sem tudi mnenja, da več delavske načelnosti v naših organizacijah bi bila tudi ena injekcija za podaljšanje življenja istim.
Če pojdemo z duhom časa, zavedajoč se resno razmer, v katerih živimo, in če bomo v smislu istih delali za splošen dobrobit članstva, poterr, r-.o IZ-GLF-DI ZA BODOČNOST NAŠIH PODPORNIH ORGANIZACIJ DOBRI, v nasprotnem prepuščam sodbo drugim. Pregovor, da je v “združenju moč” ostane resnica, katere ne more nihče ovreči.
F. A. VIDER, gl. tajnik SNPJ. Br. Pekič nato izjavi, da je z velikim zanimanjem poslušal referat br. Vidra, ki nam je s tem podal precej zanimivih faktov in drugih važnosti za nas vse (er se strinja z njegovimi priporočili. Zaeno povdarja, da je za tak referat potrebno potrošiti veliko časa s piegle-dovanjem statistik in iziskavanjem faktov itd., ter čestita Vidni j a njegovo požrtvovalnost in izvrstno delo.
Br. Butkovič se istotako strinja s priporočili br. Vidra, posebno še, da je potrebno, da izdajamo pamflete in članstvo poučujemo. Poučevanje se mu zdi posebno potrebno zadnje čase, ko so gotovi elementi na delu, da vrtajo odznotraj in vršijo uničevalno delo za naše organizacije. V mislih ima člane, ki so se dali včlaniti tudi pri organizaciji International Workers Order, za katero organizacijo delajo z vsemi silami in sredstvi, a to na račun naših organizacij, posebno HBZ, kateri poskušajo povsod škodovati in če mogoče jo ugonobiti. Za zajednico, ki je v resnici storila toliko dobrega za narod, imajo samo psovke in zavajalne besede in jo prikazujc-jo kot kapitalistično organizacijo ter da je pri nas sploh vse slabo in zanič, medtem ko pri IWO ne vidijo nobenih slabosti ne nedostatkov ali pa nočejo povedati o njih, ter isto organizacijo povzdigujejo in jo prikazujejo samo svetlo in najboljšo, kar pa nikakor ni. Pravi da vsled tega zaenkrat
3. SEJA dne 20. oktobra
Predsednik odpre sejo ob 9. uri zjutraj.
Nato pozove zapisnikarja, da prečita zapisnik, kolikor ga ima izgotovljenega.
Br. Terbižan poroča, da je zapisnik včerajšnje dopoldanske seje izgotovljen ter istega prečita, nakar je z ma-imi popravki sprejet.
Preide se na dnevni red oziroma nadaljevanje razprave o skupnem zavetišču.
Br. Vider prečita zadevni predlog, ki se glasi:
Vsled radikalnih sprememb gospodarskih razmer poslednja leta in pomanjkanja zaslužka članstva naših organizacij, postaja zelo dvomljivo, da je ideja skupnega zavetišča izvedljiva, kajti za vzdrževanje takega zavoda so potrebne velike denarne žrtve in to bi pomenilo zvišanje asesmentov in na-daljno obremenjevanje članstva. Ker pa je članstvo gospodarsko že tako do-kraja izčrpano in ker ni izgledov, da se bo glede tega v doglednem času obrnilo veliko ali sploh kaj na bolje, zato na zvišanje asesmentov v teh časih ni za misliti in članstva v takih razmerah ne mpremo obremenjevati z stroški zavetišča,1 in zato smatra šesta konferenca JBF, da bo umestneje in nam več pomagano, če se uvede splošno starostno zavarovanje. Konferenca smatra nadalje, da je potrebno, da vsi delamo na to ter poživlja krajevna društva naših organizacij, da pošiljajo tozadevne rezolucije postavodajalcen: svojih okrajev ter pritiskajo na njih za sprejetje zakonov za starostno in brezposelno zavarovanje toliko časa, dokler ne bodo taki zakoni sprejeti in uveljavljeni.
Predlog br. Vidra je soglasno sprejet.
Nato se preide na referat o bodočnosti naših organizacij, katerega poda br. Vider, in sicer:
Izgledi za bodočnost naših podpornih organizacij
To je vprašanje na katero bi najbr/.e marsikdo izmed uradnikov in tudi članov naših bratskih podpornih organizacij želel slišati kolikor mogoče točni edgovor, toda tega more dati posameznik le po svojem mišljenju in prepričanju.
Jaz vam glede tega predmeta ne mislim ničesar prerokovati, ker prerokbe pri razumnih ljudeh ne držijo in tudi nimajo smisla, zato naj omenim, da je moje mnenje glede bodočnosti naših podpornih organizacij bazirano na podlagi dosedanjih izkušenj, kar je pa seveda lahko zmota za bodočnost. Toda, ker do sedaj še ni bil nihče toliko srečen, da bi pogledal v bodočnost skozi očala ali daljnogled, moramo isto pač soditi na podlagi izkušenj preteklosti.
K Jugoslovanski bratski federaciji sedaj spada, mislim, 9 organizacij, katere v skupnem reprezentirajo 132,000 članov oddelka odraslih in katere imam v mislih v tem referatu. Smelo se lahko trdi, da je med tem številom članstva najmanj 98'/, delavcev, ki opravljajo razna težka in nevarna dela po zaduhlih prostorih, v katerih si kvarijo zdravje in naravno tudi krajšajo življenje. To moramo jemati v obzir, kadar govorimo o bodočnosti naših podpornih jednot, ker čim nevarnejša dela člani opravljajo, tem večji je riziko in toliko krajša njih povprečna starost.
Med nami se pogosto sliši opazke in kritike, da je premalo aktivnosti tu in tam, kar bo v nekaterih slučajih opravičljivo, v drugih pa zopet ne. Vprašanje uspeha agitacije je veliko v tem, zakaj kdo agitira in kako je široko polje za agitacijo.
Število v inozemstvu rojenih članov in rojakov se rapidno krči, na kar večina kritikov niti ne pomisli. Če vzamemo našo jednoto za podlago glede umrljivosti članstva—katera je nekako srednja—vidimo, da je povprččiia letna umrljivost 10 na 1000, in če vzamemo vse članstvo federacije za to podlago,
HBZ največ trpi, toda prihodnja je SNPJ na vrsti in počasi se bodo vtepli v vse naše organizacije in nadaljevali tam svoje razdiralno delo. Zdi se mu, da imajo naši razdirači nalogo od IWO, da uničijo vse, kar smo Jugoslovani dobrega zgradili zadnjih 45 let v Ameriki, in da na razvalinah naših organizacij postavijo nekai, kar bo veliko slabše. Smatra, da je taka taktika zgrešen:: in ne samo našim organizacijam, temveč vsemu delavskemu sloju v obče škodljiva, ter da je v interesu nas vseh. da jo pobijamo.
K stvari govori tudi br. Lisch ter pravi, da moramo biti čuječi in na straži proti škodljivim elementom. Glede zainteresiranja mladine meni, da ie poleg društvenih zabav in takih priredb atletika in šport sploh najbolj privlačno sredstvo. Naše organizacije so za mladino privlačne, ko jih ista prav spozna, toda ne smemo pozabiti, da za spoznanje gre največ zaslug požrtvovalnim članom, ki vedno agitirajo in propagirajo. Več agitacije nam je torej najbolj potrebno. Ne smatra, da je koristno,- da se med članstvom ustvarja sovraštvo radi politične aktivnosti in da se mladino na ta način odtujuje. Priporoča ustanovitev atletične lige, kakršna postoji v Clevelandu, po vseh večjih mestih ali okrajih, ki bi medsebojno tekmovale in tako ustvarile več zanimanja za naše organizacije. Nadalje pravi, da je treba, da se uradniki naših društev in agitatorji bolj poduče o prednosti našega zavarovanja in o drugem zavarovanju ter da bi v tem oziru bilo dobro posnemati agente in-šurenc koinpanij, ki so dobro trenirani ir, prodajajo zavarovalnino, ne družbo. Mi prodajamo le organizacije in prepričanje in take stvari, na najbolj važno stvar pa pozabimo. Glede združenja meni, da je velikega pomena za našo bodočnost, toda ve, da ni tako enostavno in da se ne da tako lahko izvajati kot si želimo ali kot nekateri mislijo. On je prepričan, da je mladina za združenja in ga bo izvedla, ako ga ne bomo mi, ter misli, da bi atletične aktivnosti veliko pripomogle do takega zbližanja. Priporoča, da se v združitveni odbor voli od vsake organizacije po enega glavnega uradnika in enega aktivnega člana, in da se naj začne z združevanjem najprej pri tistih organizacijah, ki so si načelno in drugače najbolj sorodne.
Br. Olip Dravi, da se mu izvajanje br. Lischa zelo dopade in je mnenja, da bi take reči morale biti pismeno predložene, ker zapisnikar ni stenograf in je škoda, da se take važne reči zabeležijo le površno in zgube.
Br. Milojevič tudi priporoča poučevanje s pomočjo pamfletov in da zastopniki pišejo v glasilih ter pobijajo nam sovražno propagando.
Br. Zbašnik pa pravi, da se vse te razprave predolgo vlečejo in da so itak brez koristi. Trdi, da njegova organizacija ne ve za nikako sovražno propagando in po njegovem mnenju tukaj ni mesto niti nimamo časa zato, da bi razpravljali o aktivnosti IWO in koijiu-nizmu, ter jim sploh priznali kako važnost.
Nato se čita točko za točko Vidrove-ga referata in o vsaki posebej glasuje.
Pri 6. točki se priglasi za besedo br. Boič, ki povdarja važnost, da se z združitvenim delom prične najprej pri posameznih narodnostih in še le potem, ko je to doseženo, naj se dela za združenje vseh treh narodnosti v eno organizacijo.
K stvari govori tudi br. Grili, ki meni, da je ključ do. združenja v izenačenju poslovanja, to je, asesmentov, bolniških podpor in drugih udobnosti, ki jih nudijo naše organizacije. Nadalje bi pripomoglo k združenju, če bi imela JBF stalnega tajnika, ki bi posveti! ves čas našim organizacijam ter proučeval vse pojave in probleme in podobno, ter bil kot nekak organizator.
Br. Pekič omenja, kako potrebno je za naš živelj v tej deželi, da se naše podporne organizacije združijo ter govori splošno v prid združenja. Povdarja tudi, da je potrebno, da voditelji naših organizacij opuste vmešavanje v zadeve in politiko v starem kraju, ker to nam tukaj nič ne koristi, pač pa ustvarja še večje mržnje in nas razdružuje. Mi živimo tukaj in tukaj bomo ostali, pravi, zato moramo-posvetiti vse naše moči in energije le našim potrebam tukaj. Želi, da se sprejme kak predlog kot navodilo, kako naj se združujemo. Končno predlaga, da se izvoli na tej konferenci odbor, ki naj prouči to stvar in najde pot in izvedljiv način za združenje.
Br. Rus je mnenja, da bi stalni tajnik federacije bil bolj na mestu in bo za-mogel več storiti za združenje kot pa kak tak odbor. Seveda je vprašanje sredstev in če ga moremo uposliti.
Predsednik pojasni, da s prispevki kot so bili do sedaj, federacija ne more uposliti stalnega tajnika in da je potrebno, da poskrbimo tudi za dohodke, ako bomo sploh kaj sklepali glede stalnega tajnika.
Br. Zbašnik pravi, da je za združenje—tako združenje kot se je že pred leti zasnovalo za slovenske organizacije, pa so ga gotove sile preprečile, toda ne vidi, da je to sedaj mogoče in se mu zdi, da so to vse samo iluzije. On misli, da je najbolj pravilno to, kar je zaključil glavni odbor HBZ, namreč, da sedaj ni pravi čas za združenje. Predlaga, da se JBF izreče za združenje in naj ga propagira, združitev pa se naj izvede ko bo čas za to.
Br. Vider temu ugovarja in pravi, da ne vidi nobene stvarne ovire za združenje, in da je isto možno tudi sedaj, ako imamo voljo za to in ako resno delamo za združenje.
Br. Butkovič pojasni, da je članstvo HBZ proti združenju v tem času, misli pa, da je razprava o tem vprašanju potrebna kljub temu, ter bo poleg združenja za JBF veliko drugih važnih stvari, v katerih nam je lahko koristna in priporoča, da bi se take konference vršile
j n ja investicij in priporoča se gospodal skemu odboru, da pazno zasleduje vestiranje ter proučuje ta problem, » prihodnjem zborovanju pa poda o tet :podrobno poročilo. Nato je sprejf ' predlog v tem smislu.
S tem je končano večjidel vse pfi Ipravljeno za dnevni red te 'konferenci | in ker mora večina zastopnikov kmal odpotovati, predsednik zaključi šestl; zborovanje ob 1. uri popoldne, zalivJ?_____ ljujoč se za kooperacijo in sodelovati« in želeč, da bi zaključki konference bij AO plodonosni. Zaeni želi vsem navzočijf veliko uspeha pri njih delu, ter da se sestali na konferenci v Detroitu vij D* Seli in zdravi ter dobro pripravljeni V*‘‘ konsfruktivnost in izvajanje velikih z1! aač JBF.
VINCENT CAINKAR, predsednik,;
J. F. TERBIŽAN, zapisnikar.
----------O---------
vsake tri mesece.
Glasuje se o predlogu br. Pekiča, za katerega je oddanih šest glasov. Šest zastopnikov se vzdrži glasovanja in predsednik proglasi Pekičev predlog za sprejet in s tem vse točke Vidrovega referata.
Referat “Kako zainteresirati in obdržati našo miadino našim organizacijam,” ki je bil poverjen br. Zbašniku, se na željo slednjega opusti, ker ni pripravljen in ker bo o tem predmetu itak govoril na javnem shodu, ki bo jutri j pod avspicijo federacije.
Nato pozove predsednik br. Grilla, ki je bil odsoten v času ko so poročali odborniki o svojem poslovanju, da poda sedaj svoje poročilo, prvič kot podpredsednik in drugič kot delegat JBF na Kontinentalnem kongresu za gospodarsko obnovo v Washingtonu.
Br. Grili pravi, da kot podpredsednik nima kaj posebnega poročati. Kar je bilo aktivnosti, o tem je že predsednik poročal. Poročila torej nimam posebnega, imam pa priporočilo in to je, da bi to organizacijo obdržali na višku in da bi ista v bodoče pokazala kakor največ aktivnosti za namene in cilje, za katere je organizirana. Glede kontinentalnega kongresa, ki je bil v Washingtonu, je pa bilo že vse podrobno po-ročano v časopisih. Pripomniti moram samo to, da je bil namen dober in razpoloženje tudi. Kaj je vzrok, da je ta .organizacija sedaj tako utihnila, mi ni znano, pravi.
Poročilo br. Grilla se vzame na znanje.
Preide se na razne zadeve in br. Butkovič želi vedeti, koliko naših organizacij je včlanjenih pri Society for Sound Insurance. Predsednik pojasni, da še nobena, kolikor je njemu znano. Doda, da je stvar dobra, oglaševala bo bratske podporne organizacije iti javnost poučevala o njih trdnosti in udobnostih ter prednostih, ki jih imajo zavarovanci od onih, ki so zavarovani pri zavarovalnih družbah. Križ je le, ker je stvar za nas predraga.
Br. Boič je mnenja, da bi naše orgi-, nizacije imele malo koristi od takega oglaševanja na radio in po ameriških magazinih, čemu trošit novac, pravi, da druge organizacije za nas oglašajo, ko imamo mi svoja glasila in mi sami lahko to storimo na različne načine?
Predsednik odloči, da se ide preko te stvari na dnevni red.
Br. Grili predlaga, da se pošlje po eno kopijo zapisnika druge konference JBF na vse federaciji priključene organizacije in utemeljuje svoj predlog s tem, da so bile na isti konferenci obširne razprave o namenih in nalogah te organizacije ter je jasno začrtan naš program. Smatra, da je to potrebno za boljše razumevanje in bo posebno pri šlo prav tistim, ki nam takoj spočetka niso pazno sledili. Predlog soglasno sprejet.
Nato se preide na volitve odbora. Predsednik pojasni, da se odbor voli vsako leto in prevzame svoje mesto takoj po izvolitvi.
Sledi nominacija za predsednika. Nominirana sta Cainkar in Butkovič. Butkovič ne sprejme. Ravno tako odklanja Cainkar ter pravi, da smatra, da on že predolgo predsednikuje in je njegova želja, da sprejme kdo drugi, mogoče bo potem več aktivnosti. Apelira na But-keviča, da sprejme. Butkovič ponovno cdklanja. Na splošno zahtevo br. Cainkar sprejme nominacijo, nakar ga br. podpredsednik proglasi izvoljenim.
Za podpredsednika je nominiran zopet br. Grili, ki sprejme in je soglasno izvoljen.
Sledi nominacija za tajnika. Nominiranih je več, toda vsi odklanjajo. Apelira se posebno na br. Vidra, ki pa ne more sprejeti in on ter predsednik in več drugih apelirajo na br. Lischa, ki končno sprejme ter je izvoljen soglasno.
Blagajnikom je nominiran in zopet izvoljen br. Milojevič, brez opozicije.
V gospodarski odbor so nominirani br. Olip, Butkovič in Rus ter so soglasno izvoljeni.
Sledi nominacija za prosvetni odbor. Nominirani in izvoljeni so Grili, Černe, Lisch, Boič.
Za združevalni odbor sprejmejo nominacijo ter so izvoljeni Cainkar, Butkovič in Pekič.
Sledi izbiranje mesta za prihodnjo konferenco. Imenovanih je več mest, nakar je zaključeno, da bo prihodnje zborovanje meseca aprila 1935 v Detroitu, Mich. Datum določi upravni cdbor federacije.
Nadalje je zaključeno, da se ob priliki zborovanja federaciej zopet priredi javni shod ter poskrbi, da se bo istega dovolj začasno in zadostno oglašalo.
Že prej izvoljenim odborom je dodan še poseben odbor, kateri naj proučuje pravila vseh v federaciji sodelujočih organizacij in daje priporočila za spremembe in izenačenje. V ta odbor se pozove gl. tajnike vseh prizadetih organizacij in predsednikom je na tem zborovanju izvoljen br. Rus.
Razpravlja se še o potrebi proučeva-
i rc
Krs,
ka
ijc n
SREČNO OPRAVLJENO
OGROMNO DELO
Oficielno se poroča, da je ipd s dni končal svoje 21-letno delwovi vanje mešani odbor, ki je /b|>ivš imenovan zaradi izvedbe laifent sanske mirovne pogodbe iz lePa i ta 1923 v zadevi izmenjave gfiiči škega in turškega prebivalstvfočil Odbor, v katerem so delovwiu razen zastopnikov obeh prizade detih držav tudi nevtralni del^har gati Društva narodov, je oprf2 ni vil svojo nalogo z velikim usp^ih hom. Pri izmenjavi prebivalci) stva se je vrnilo iz Turčije p Č< Grčijo okoli 800 tisoč Grkov jrs 1 iz Grčije v Turčijo 500,0(®l°oi Turkov, pri čemer so jim ostaf^jl, zagarantirane vse politične, *4 ^ic spedarske in ostale pravice, f' po bile v zvezi s tem velikih preseljevanjem n a r o d o v. ® ^ končani akciji bo ostalo v G|‘tv' čiji samo še okoli 100,000 kov, v Turčiji na okoli 70,0W1ot] Grkov. »	*	rin
 o !lav
RAST DOLGOV
Stara rečenica o dolgu ireba ga je le začeti, delal se -j^ že sam, je še vedno resnic'1! Osebni in hišni dolgovi v ^ njenih državah so se od 1913 povečali za 300 procent0!^  1.
—v .. P‘ s
SKUPNA POTOVANJA f1« STARI KRAJ p<
Velikonočno potovanje se vj-ši G. parniku Champlain preko Havre. Do I 1 ja ne $110.05, retur-kurta $103.50.
Majsko potovanje bo S. maja na parn I Berengaria preko Cherbourgn.	t
Glavno letno potovanje bo 22. jmiiJ11 ,j najnovejšem in največjem parniku na 8V — Normandie, preko Havre.	ctv-rvl
Pi&ite po naž Vozni red parnikov	v r*Ol
linij! Pošljemo ga zastonj.	Peli1«
CENE ZA DENARNE POŠILJKE
Za	$ 2.7 5	* 100	Dinj Za	$	9.35	100
Za	5.35	200	Din	Za	18.25	200
Za	7.50	300	Din	Za	27.30	ow.	^
Za	12.00	500	Din	Za	44.50	500
Za	23.85	1.000	Din Za	88.20	1.000	£
Za	4 7.50	2,000	Din! Za	4	38.00	5,000
Pošiljamo tudi v umer. dolarjih. .L Navodenc cene so podvržene sprememb' gori ali doli
NOTARSKI POSLI	h
Ako rabite pooblastilo, pogodbo ali drugo listino za stari kraj, ali, ako kak drug posel s starim krajem, je v	BC‘
interesu, da se obrnete na:	M ^
LEO . ZAKRAJŠEK
General Travel Service, Inc.
302 E. 72nd St., New York, N.V-
ISKOVINE
od najmanjše do največje za
DRUŠTVA
in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna.
Ameriška Domovina
6117 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND,OHIO
GLAS NARODA
NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI
ie najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najbolj^ izvirna poročila iz stare domo* vine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev.
Pošljite $1.00
in pričeli ga bomo pošiljati.
Vsa pisma naslovite na:
GLAS NARODA
216 W. 18th St., New York, N. *•
[zdi
df.iil
t#nc
»00
500
U]
<1*01' A
Ivi je
VAŽNO ZA VSAKOGA
KADAR poSiljate denar v stari kraj; KADAR ste namenjeni v stari kraj;
KADAR želite koga iv. starega kraja; KADAR rabite k«Jco pooblastilo ali kako izjavo z a stari kraj se obrnite na nas. KARTE prodajamo za vse boljše parnike po najnižji ceni in seveda tudi za vbo izlete.
Potniki so z naSim posredovanjem vedno zadovoljni.
Denarne pošiljke izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO	V	ITALIJO
Za	$ 2.HO	100	DinIZa	$	9.35	100	Lir
Za	5.35	200	Hin|Za	18.25	200	I.ir
Za	7.50	300	DinIZa	44.60	500	Lir
Za	12.00	500	DinIZa	88.20	1,000	Lir
Za	24.00	1,000	Din|Zn	176.00	2,000	Lir
Navedene cene so podvržene premembi, kakor je kurz. Pošiljamo tudi denar brzojavno in izvršujemo izplačila v dolarjih.
V Vašem lastnem interesu je, da pišite nam, predno se drueje poslužite, za cone in pojasnila.
Slovenic Pablishing Co.
(Glas Naroda—Travel Bureau)
21G West 18 St. New York, N. Y.
[Ma
0(
N
v
U,
ža
j
h
Dr
iVe
<>c
;lt,
ci
h
ill
Pi
2i
Hi
A