Ob nastopu novega lavant. knezeškofa prevzv, g. dr. A. Karlina. Celih 15 mesecev je bila naša Škofija brez škofa. Za prihodnjo nedeljo, 29. t. m. je napovedano slovesno ustoličenje novega lavantinskega knezoškofa — presvitlega gospoda dr. Andreja Karlina,katerega nam je po preteku več nego enega leta poslal kot višjega pastirja papež Pij XI. Ob nastopu lavantinske škofije kličemo našemu znancu in novemu škofu: Iskreno pozdravljen na slovensko štajerskih tleh! Nekaj iz življenja novega škofa. Knezoškof dr. Andrej Karlin je šestinpedesetj škot lavantinski, tretji naslednik Slomšeka in prvi, ki ima isto ime kot patron naše škofije sv. apostol Andrej. Naš novi škof dr. A. Karlin se je rodil 15. novembra 1857 v Stari Loki poleg Škofje Loke na Gorenjskem. Kot gimnazijec in bogoslovec se je šolal v Ljubljani, kjer je prejel tudi mašniko posvrečenje 27. julija 1880. Njegova dušepastirska služba sta bili kaplaniji v Smledniku ter Senčurju pri Kranju, odkoder je bil prestavljen kot kaplan in katehet k Sv. Jakobu v Ljubljano. V dušepastirstvu se je mudil naš novi škof samo 2 leti in že leta 1890 ga je tedanji ljubljanski škof (pozneje goriški nadškof in kardinal ter štajerski rojak) Missia poslal v Rim, kjer je študiral cerkveno pravo in postal tudi doktor. Kot mladega doktorja ga je škof Missia nastavil v ljubljanskem Alojzevišču leta 1894, kjer je postal vzgojitelj semeniščnikov. Obenem z vzgojevalno službo v Alojzevišču mu je škofijski ordinarijat poveril tudi profesorsko službo za veronauk na II. državni gimnaziji v Ljubljani. Kot gimnazijski profesor je bil imenovan stolnim kanonikom, Od leta 1903 je bil nadzornik za veronauk na učiteljiščih, meščanskih ter ljudskih šolah. Od leta 1905 je bil tudi ravnatelj Alojzevišča. Dr. A. Karlin kot škof tržaško-koperski. Leta 1911 je postal dr. Karlin vladika tržaško-koperske stolice. Karlinov prednik v Trstu je bil dr. Franc Nagl, ki je odšel iz Trsta na Dunaj kot pomočnik tedaj starostnega in že rajnega kardinala Grusche. Kot tržaško-koperski vladika je imel dr. Karlin že pod staroavstrijskimi napetimi razmerami v Trstu izvanredno težavno stališče. Le potom svojega previdno pravičnega nastopa si je znal pridobiti popolno zaupanje svojih vernikov, dokler ni napovedala Italija 1915 vojno Avstriji. Ze toraj leta 1915 se je stališče dr. Karlina kot škofa znatno otežkočilo in doseglo vrhunec bridkosti ter težav leta 1918., ko je zasedla Italija Trst s Primorjem. Koj po zasedbi Trsta od strani Italijanov je postal škof dr. Karlin italijanskim oboblastim trn v peti. Tržaški italijanaši so omrežili škofa s sovraštvom in ovaduštvom, oblasti šo še podpirale italijanaško podlost in prepustile tržaški poulični druhali proste roke napram škofu-Slovencu dr. Karlinu. Vsem Slovencem nam je v dobrem spominu, kako je tržaška fakinaža nekoč nasilnim potom udrla v njegovo stanovanje in je bilo tedaj celp njegovo življenje v prav resni nevarnosti. Po tem dejanskem napadu na škofa so postale razmere zanj v Trstu tned pobesneiimi itaiijanaši neznosne in moral se je kot škof umakniti vsestranskemu pritisku. Iz Trsta se je vrnil dr. Karlin v svojo domovino na Kranjsko in je vršil v Ljubljani do preselitve v Maribor službo ravnatelja na škofovih gimnazijskih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano. Naš novi škof kot prijatelj organizacij in pisatelj. Naš novi škof je izza svojega dosdanjega škofovanja znan kot velik prijatelj naših organizacij in je ravno v tem za našo škofijo prepotrebnem oziru enak glede navdušenosti, dajanja smernic in gorečnosti za širjenje naših organizacij svojemu tovarišu ljubljanskemu knezoškofu dr. Jegliču. Trdno smo prepričani, da bo dr. Karlin kot škof lavantinski se postavil kot vrhovni voditelj vseh naših cerkvenih organizacij in bo gotovo v tern oziru vzgled požrtvovalnosti in neumornega organizatoričnega delovanja vsem našim orgar,izatorjem-duhovnikom ter lajikom. Na Kranjskem je namreč naš novi škof sodeloval pri raznih gospodarskih in izobraževalnih društvih. Na slovstvenem polju je naš novi škof doslej mnogo delal in objavil več knjig ter knjižic, ki se bodo v času njegovega škofovanja v Mariboru razširile tudi po naši škofiji, Dosedanji spisi in knjige dr, Karlina so zgodovinske, nabožne in cerkvene vsebine, Slovenskoštajerskemu ljudstvu smo ponudili s tem skromnim opisom življenja in dosedanjega delovanja našega novega vladike le površno fotografijo novega knezoškofa, katerega bomo nataneneje spoznali tekom časa. Sploh pa nam novi škoi ni neznanec, ampak ga lavantinski verniki dobro poznamo izza birmovanj in opravljanja škofovih opravil v dobi po smrti rajnega škofa Mihaela. Kot znancu med znanci kličemo novemu škofu ob priliki njegovega slovesnega ustoličenja: Pozdravljen na slovenskoštajerskih tleh v imenu Gospodovem, Vsemogočni blagoslovi Vaš prihod, mi Lavatinci pa Vam zagotavljamo našo vsestransko vdanost!